PROLETAREC ŠTEV,—NO. 768. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 1. junija (June 1st). 1922. LETO—VOL.—XVII. Upravništvo (Office) 3688 WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864. Postanek in padanje avtokracije. Pot v demokracijo. Ko se je človek v svojem razvoju povzpenjal vodno bolj navzgor, je pričel misliti na organizacijo. Ne da bi pred tisočletji poznal pomen besede organizacija. Ampak njegov razum je bil že toliko razvit, da je sporni vrednost kooperacije. Kjer kamna ni mogel prevalili sam, je pronašel, da se ga da prevaliti s pomočjo drugih. Kjer je bil preje proti zverem sam brezmočen, je spoznal, da jih s pomočjo drugih lahko obvlada. To je bil prvotni začetek organizacije. Stvorili so se rodovi, ki so si bili vedno v boju drug proti drugemu, ne več kol posamezniki, ampak kot rodovi. Rodovi so potem dobili glavarje. To je bil že napredek. V početku so bili glavarji zaščitniki, svetoval-ti in vodje svojih rodov. V teka stoletij so glavarji že izrabljali svojo moč nad lastnimi rodovi. Okusili so moč, ki jim jo je dalo v roke njihovo vodilno mesto in od nje se niso hoteli posloviti, kadar so nastali proti njim upori. Pozneje so pričeli poglavarstvo prenašati na svoje sinove. S tem je bila dana podlaga poznejšim dinastijam. Opravilni so bili drugače, razkošnejše, kakor njihovi podaniki. Lipšali so se z raznimi nakitji. S peresi raznih in kostmi ter rogovi zveri so kazali svoja junaštva. Pozneje so take znake "junaških" dejanj in odlikovanj nadomestili z medaljami, križci in podobnimi redovi. Maliki so bili tesno spojeni z glavarji. Pozneje, ko je med kavkažkimi plemeni zavladalo krščanstvo, so bili vladarji v tesni zvezi z Bogom. Krščanski Bog in kajzer sta bila skoro eno in isto. "Jaz in Bog", je dejal kajzer Wilhelm. Franc Jožef je bil velik ljubljenec Boga. In vsi drugi vladarji so trdili isto o sebi. pli so vladarji "po milosti božji". Volja ljudstva ni i ničesar. Nevedno ljudstvo se jc balo paganskih bogov. In pozneje se je krščansko ljudstvo balo svojega Boga, li grešnike neusmiljeno kaznuje in dobro plaču je. Upirati se vladarjem je bil po božjih in posvetnih postavah skoro neodpustljiv greh. Avtokracija se je u-Irdila. Potomci jamskih glavarjev so se vsedli na zlate prestole v sijajnih dvoranah. Nastopali so v oblačilih ii svile in drugih dragih tkanin, okrašenim z zlatom, biseri in dragim kamenjem. Ljudstvo v prošlosti se je valjalo v prahu pred maliki in svojimi glavarji. Po-ineje se je priklanjalo do tal pred škofi in kardinali, papežem in vladarji "po milosti božji". Avtokra-ji' postala popolna. Duhovniki so slikali ljudstvu bogove v največji Po svoji domišljiji so jih posadili na trone in oblekli kakor vladarje. Tudi krščanski Bog Oče na prestolu in vlada v "nebesih in na zemlji", r vladarjem v starem veku, igrajo tudi bogovom, sedečim na prestolih, mlade device na harfe in na druge instrumente. Vse rajanje, kakor je bilo v prošlosti vdomačeno na dvorih, se vrši tudi v nebesih. Na zemlji so ga bili deležni samo vladarji ter visoka plemenitaška gospoda in višja duhovščina, ki jc tudi prihajala iz vrst aristokracije. "Na drugem svetu pa bomo tega rajanja vsi deležni", so tolažili ljudi, ki so skozi stoletja živeli v mizeriji, brezpravnosti in zatiranju. "Na drugem svetu boste poplačani za vse trpljenje in nadloge na tem svetu". In ljudstvo je molilo in se tolažilo s srečo po smrti v raju, ki si ga je slikalo v barvah najbujnejše domišljije. In to vsako ljudstvo vsake religije po svojem vkusu. Vladarji so smatrali ljudstvo za svojo lastnino — za sužnje. Ljudstvo ni imelo nobenih pravic. Povelja so prihajala iz dvora. V malih gorskih vaseh po Slovenskem in povsod drugod so legende o vladarji, zakletih princezinjah in stvari, tikajoče se dvorov, še vedno najbolj priljubljene. To je dokaz, kako globoko je bilo v ljudstvu vsajeno spoštovanje do vladarjev, ki jih je ovijalo v svoji domišljiji v vsakojake misterijoz-nosti in jim pripisovalo vsakojake moči. Ljudje pa imajo možgane, ali kakor pravi biblija, "um in prosto voljo". Mnogi so jo rabili, tisoči skozi stoletja so razvijali svoj razum in s tem izpodkopavali tla "vladarjem po milosti božji". Brutalneži, sedeči na prestolih, so bili vladarji, ne vsled sposobnosti, ne vsled ljubezni "do svojih ljudstev", ampak ker se jih je ljudstvo balo in jih vsled lega častilo ter izpolnjevalo, včasi godrnjajo, njihova povelja. Avtokratje so postajali vse nevzdržljivejši, dvori so postajali degenerirani, ljudstvo, uporne manjšine med ljudstvom, pa so vedno več mislile. Vladarji so padali, toda ljudstvo še ni bilo zrelo biti brez vladarjev. Drugi, nič boljši, so jih nadomestili. Ampak že to, da so se ljudje upirali in pomagali sedaj enemu sedaj drugemu pri njegovih naporih polastiti se prestola, je bilo znamenje, da izginja absolutna vera in pokorščina kronanim glavam. Vladar, vržen s prestola, je prenehal biti predmet trepeta množic. Ko mu je bil odvzet vladarski sijaj, njegova obleka in redovi, so ljudje tudi v njemu spoznali človeka brez vsakih nadnaravnih zmožnosti. Videli so, da je rojen od matere kakor vsakdo drugi in da njegova povelja nimajo nikake moči, ako ni nikogar, ki bi jih izpolnjeval, ako ni armade, ki bi jih izvedla s pomočjo sile. Počasi se ljudstvo otresa avtokracije. Počasi izgublja vero v zemske in nadzemske vladarje. Miljoni so še vedno pripravljeni padati na tla pred cesarji in kralji. In ker je teh vedno manj, se klanjajo tistim, ki so nadomestili stare vladarje, malikom, ki posedujejo velika bogastva. Izmed enainštiridesetih dinastij, ki so eksistirale pred svetovno vojno, jih je še sedemnajst ostalo. Nekateri mislijo, da to ni napredek. Viden ni, kakor ni marsikaj vidno prostim očem. Ta pojav bo viden v pravi luči šele čez nekaj desetletij. Danes ga razumejo le tisti, ki znajo dobro misliti in teh dandanes še ni veliko. Car Nikolaj, predstavnik najmogočnejše avtokra-eije na svetu, je postal brezpomembna oseba, ko se je odpovedal "pravici" do prestola. V duševnem oziru je bil ničla, toda ker je bil avtokrat nad skoro dve sto miljonov prebivalcev, je bil "velik", mogočen car "vseh" Rusov. Danes je že skoro pozabljen. Menda se niti ve natančno, kje leže njegovi ostanki. Precej jih je, ki stegujejo roke po ruskem prestolu in v Rusiji je mnogo ljudi, ki bi pozdravili vsakega carja, samo da bi bil car. To so samo upi, ki se ne izpolnijo. Z Nikolajem in Rasputinom je bil pokopan ruski carizem. Rusko ljudstvo se uči vladati brez carjev in to je napredek v evoluciji. In še važnejši pojav je ta, da se skuša vladati brez finančnih vladarjev. Te je težje iztrebiti. Toda tudi to pride. Kajzer Wilhelm Hohenzollern je skoro pozabljen nekje na Hollandskem. Pred par leti je bil še idol miljonov nemškega ljudstva. Številni Slovenci in Hrvatje v Ameriki so ga hvalili kot "sposobnega, najboljšega vladarja", ki je napravil iz Nemčije mogočno državo. Ta kajzer je zapravil miljone nemških življenj in spravil deželo v mizerijo, iz katere je ne bi mogel na mah izvleči noben kajzer. Kajzerji so draga stvar, ki jo mora plačati ljudstvo. In plačuje jih tako, da krvavi od naporov. Wilhelm je napisal knjigo, ki jo sedaj prodaja. Miljon dolarjev zahteva zanjo in jih bo najbrž tudi dobil. Ljudje bodo segli po tej knjigi, ker jo je "spisal kajzer, bivši absolutni vladar nemškega ljudstva". Toda knjige najbrž ni spisal kajzer. Kak izobraženec, prijatelj kajzerja, mu jo je pomagal sestaviti. Morda mu je pomagalo pri spisu še več takih ljudi. Ti se bodo zadovoljili z nekaj stotaki. Kajzer bo spravil stotisoče. Ničesar obupnega ni v tem pojavu. Ljudje ne morejo pozabiti avtokratov čez noč. Skozi dolga stoletja so se jih učili spoštovati in jim biti pokorni, tako da jim je lojalnost do kron prešla v kri. To bo tekom let izginilo. Franc Jožef Habsburški, zadnji "slavni" vladar avstro-ogrskega cesarstva, je legel še med vojno v grob in z njim je legla k "večnemu počitku" izmučena monarhija. Toliko, da je njegov naslednik Kari okusil vladarsko slast, pa je umrla. Prizadeval si je dobiti vsaj ostanek pod svoje staro žezlo, pa tudi ni šlo. Po neuspešnih poizkusih so mu dobre zavezniške države, ki spoštujejo monarhe, preskrbele udoben dom na nekem portugalskem otoku, kjer je Kari, v letih še zelo mlad, umrl. Z njim so umrle sanje ostankov habsburške dinastije. Stotisoči v Avstriji in na Ogrskem so plakali, toda svet se je vrtil naprej kakor da se ni ničesar zgodilo. Kajti najvažnejše, razpad avstro-ogrske av-tokracije, se je izvršil že prej. Nove dežele, nastale na razvalinah, so v prehodni dobi. Zato je v njih še več ali manj avtokracije. Na Ogrskem vlada beli teror, toda stare avtokracije ne prikliče več. Druge, manjše dinastije, ki .so izgubile "svoje" dežele in "svoja" ljudstva, niso toliko važne. Od glavarjev v džunglih in podzemskih skriviščih, do vladarjev v palačah na zlatih prestolih, je bila dolga pot. Sedaj gremo od teh vladarjev v dobo, v kateri bodo vladali vsi ljudje. Tudi ta proces bo vzel dolgo dobo. V Jugoslaviji n. pr. so si ohranili vladarje iz prejšnje srbske vladarske hiše. Srbski dvor ni živel v takem razkošju kakor ostali dvori po Evropi. Srbija ni imela aristokracije, niti sredstev, da bi svoj dv polnila s pompom srednjeveških dinastij. Srbs stvo ni padalo na kolena pred kraljem. Sedaj se spremenilo, toda ne v Srbiji. Kralj Aleksander Kot poročne darove mu poklanja lojalno ljudst če in druge predmete. Na novih stavbah raznih tucij vklešujejo črke, ki govore, da so zgrajene čast kralju. To se godi večinoma na Slovenskem. Hrvatje bi bili novemu kralju bolj lojalni, toda oni tako hitro pozabili Habsburžanov kakor Sloven: zun tega, Hrvati nimajo radi Srbov in logično ne kralja iz srbske hiše. Polagoma se bodo tudi goslaviji in povsod drugod ljudje učili spoznava jim kronani vladarji niso potrebni. Ko bodo odp te, bodo pričeli odpravljati finančne vladarje. Za nastopi prava demokracija, mogoča edino v soer" ni družbi. jt .„* Nekoliko pregleda o poli čnih strankah v slovanskih deželah. Kot posledica vojne so nastale v Evropi tri slovanske države, Poljska, Čehoslovaška in Jug! ' Slednja ni povsem nova država, ker je v nji vk' Srbija, ki je bila že preje samostojna, v kolikor se sploh govoriti o samostojnosti Srbije pred vojno. Poleg teh so slovanske države še Rusija in rija. Kmečko prebivalstvo je v vseh teh deželah gromni večini. V Jugoslaviji, Poljski in Bolgariji nad 80% od celokupnega prebivalstva, v Rusiji cej več. Edino Češka in Moravska imati okoli 40 ščanstva, h kateremu se seveda prišteva indust delavstvo. Kmečkega prebivalstva je na Češkem ravskem približno 60%, torej 20% manj, kakor n skem ali v Jugoslaviji. Na Poljskem in v raznih krajih današnje slavije je zelo velik odstotek analfabetov, to je ki ne znajo pisati in čitati. Na Češkem in Mora ni analfabetov, oziroma le neznaten odstotek, med slovaškim prebivalstvom jih je zelo veliko, ki so bil preje pod ogrsko vlado. Versaillski mir združil skupaj s Čehi v eno državo, danes zna Čehoslovakija. V Jugoslaviji so Slovenci kulturno na naj pinji, med katerimi je zelo malo nepismenih, analfabetov v Srbiji, Macedoniji, Dalmaciji, na skem, v Bosni in Hercegovini, pa je zelo visoko, proporčno ne povsod enako. Sedaj so ljudske uvedene do malega v vseh krajih Jugoslavije. Rusija ima izmed vseh dežel največji odst alfabetov. Sovjetski režim se pošteno trudi mase ruskega kmečkega ljudstva čitati in se v ta poslužuje vseh mogočih vzgojevalnih pripomo" Bolgarija, dasiravno agrarna dežela, nima analfabetov. Do balkanske vojne in tudi še pot svetovne vojne, je Bolgarija izmed vseh balkan žel kulturno in gospodarsko najhitreje nap Sedaj jo tišči k tlom mirovna pogodba, ki je i Bolgarijo še bolj izmučila. Romunija, Grška in Jugoslavija, ali bolje, Srbija, so jo obščipale torije in današnja Bolgarija je zmanjšana. Sanje ga carja Ferdinanda so razblinjene. Bodočnost rije je v federaciji balkanskih dežel, ali vsaj v ženju k Jugoslaviji. Vse to pride s časoma, če ne pi tedaj, ko bo ideja socializma že malo dalj napredovala. f Kmečko prebivalstvo v Jugoslaviji, na Poljskem in ta Slovaškem ter deloma na Češkem, se ni navduševalo za samostojne nacionalne države v istem smislu kot naconalistično prebivalstvo v mestih. Isto tako je bilo »Rusiji, kar se tiče odprave carizma. Proletariat se je bojeval zoper carizem, ker je hotel popolnejšo, de-uokratičnejšo, pravičnejšo državno tvorbo. Ruski kmet je hotel zemljo. Razdelitev zemlje, to je bilo za ruskega mužika prvo in zadnje vprašanje, f Poljski kmet je želel isfo. V gotovih krajih na Češkem in na Slovaškem je bila razdelitev zemlje glavna zahteva kmetov. Istotako v Bosni in več ali manj v drugih krajih Jugoslavije. Svetovna vojna je zadala "ladnji udarec veleposestvom, na katerih so tlačanili kmetje, sadove pa so spravljali drugi. ; Na Češkem in Moravskem, v Sloveniji, Srbiji, na Hrvatskem in v Zapadni Galiciji ter Ukrajini je bila zemlja že preje v rokah malih posestnikov. Velepose-stva v teh krajih so bila bolj redka. Seveda so bila manjša kmečka posestva več ali manj tudi povsod drugod, toda veleposestva so prevladovala. Narodna slovanska inteligenca v deželah bivše Avstro-Ogrske se je borila za ustanovitev samostojnih slovanskih dežel in za svoj boj pridobivala tudi kmečko prebivalstvo slovanskih narodnosti. Toda temu je bil ves ta boj za narodno osvobojenje tuj in ga ni razumel. Ko je narodno osvobojenje prišlo, se niso "o-ivobojeni" kmetje nikjer zadovoljili s svojimi narodnimi zastavami in podobnimi rečmi, ampak so zahtevali agrarne reforme. Značilna primera je v Rusiji. Padec carizma ni za ruskega kmeta sam na sebi pomenil ničesar. Razdelitev zemlje je zahteval in v ta namen bi bil podpiral vsako strujo in vsako gibanje, samo da bi mu omogočila priti do svojih posestev. Tlačanili veleposestnikom se je mužik naveličal. Agrarno vprašanje je razdvojilo stranke v vseh novih državah. Tudi v Rusiji je agrarno vprašanje še vedno problem, ki se ga sedaj ,še ne more rešiti tako, !želi vladajoči režim. er so kmetje povsod dobili volilno pravico, ali elno volilno pravico — v nekaterih deželah so jo že prej — so pričeli ustanavljati svoje agrarne e. Kakor industrialno delavstvo po mestih, tako udi kmečko prebivalstvo svoje mržnje in neza-; do inteligence. Toda vse delavske stranke in vse ie stranke imajo za glavne voditelje v splošnem rle intelektualce. Niti proletariat, niti kmečko vo, ni še nikjer toliko izobraženo, da bi moglo svoje organizacije brez vodstva inteligentov, ki ipadajo ne delavcem in ne kmetom. Toda eno je o: kmetje se bolj in bolj odtegujejo iz vrst me-kih strank, prvič, ker imajo skušnje, da te niso ir zadostno zastopale interesov kmetov, in drugič, ;o varovale mnogokrat interese mest na škodo mi. Kajti križajoči interesi postoje več ali manj vsemi sloji v družbi. J Bolgariji je prišla na krmilo agrarna stranka pod vorn Stambulovskija, ki je sam kmet, toda kljub inteligent. Ta stranka vlada proti vsem drugim kam v Bolgariji, dasiravno sem pa tam skuša erirati sedaj s to sedaj z drugo stranko. V poletju 1020 je prišla v poljski republiki na kr-agrarna stranka pod vodstvom Witosa. Takrat ile ruske armade pred Varšavo in deželi sv. Stani-i je grozil poraz in s tem padec buržvaznega reži-Witos, o katerem so pravili, da prihaja na seje nela v škornjih, je vladal brez meščanskih strank in proti njim. On je sicer navdušil mase poljskega ljudstva za nadaljevanje vojne z Rusijo, toda se je vsled nesposbonosti svoje stranke za vladanje moral pozneje, ko je bila ruska nevarnost odstranjena, umakniti. Vlada je prišla nazaj v roke strank izobraženej-ših in posedujočih slojev v mestih. Sedaj je poljska agrarna stranka v opoziciji. Kakih posebnih uspehov ne more beležiti, ne sedaj, niti ne v času, ko je bila na vladi. Poljski kmet je po večini nazadnjak in globoko veren. Toda vendarle čuti, da je izkoriščan in da bi zemlja, ki je v posesti veleposestnikov, nekoliko u-blažila revščino, če bi se jo razdelilo med kmete. Vlada polagoma rešuje razne agrarne probleme, toda ker je poljska šlahta mogočen element, ki ima na svoji stranki vodilno katoliško duhovščino, se veleposestva počasi razdelujejo. Zemljišča, ki se jih razdeljuje med kmete, mora država, kar pomeni ljudstvo, plačati bivšim posestnikom. Enak proces se vrši v Jugoslaviji v bosanskih provincah, kjer je bila zemlja last bogatih turških begov. V čehoslovakiji kontrast med mestnimi in kmečkimi sloji ni tako velik. Samo na Slovaškem in v Kar-pato-Rusiji nima kmečko prebivalstvo nobenega zaupanja v mestne stranke, v takozvano inteligenco. Ta je odtujena narodu in služi sedaj večinoma češki politiki in deloma madjaronski; tudi pred vojno in med vojno Ije bilo enako. Slovaško ljudstvo je zelo verno, v političnem oziru ga pa vodijo klerikalci. Klerikalna stranka na Slovašikem ni posebno naklonjena sedanjemu režimu v Pragi, kajti Čehi so svobodomiselni, to je, indiferentni za politiko pod firmo vere. Edino na Moravskem je pred vojno eksistirala precej jaka češka katoliška narodna stranka, s katero je svoječasno sodelovala v dunajskem parlamentu slovenska klerikalna stranka pod vodstvom dr. Šušteršiča. V boju za splošno in enako volilno pravico so se češki klerikalni poslanci pridružili sovražnikom volilne reforme, medtem, ko je Šušteršičeva skupina bila za splošno, enako in tajno volilno pravico. V interesu slovenskih klerikalcev je bilo,-da se volilna pravica razširi, kajti masa kmečkega ljudstva je bila na njihovi strani. Splošna enaka in tajna volilna pravica je pomnožila število klerikalnih mandatov na Slovenskem in zmanjšala liberalne, ki so si na Kranjskem ohranili samo ljubljanski mandat. Moravski češki klerikalci so bili proti splošni volilni pravici iz enakih razlogov, kakor na Kranjskem slovenski liberalci. Pozneje se je politika čeških klerikalcev spremenila. S svojo protiklerikalno politiko se je češka vlada zelo zamerila slovaški klerikalni stranki. Gibamje za češko narodno cerkev in proti celibatu je posebno zo-perno ušesom slovaških duhovnikov. Duhovščina vsake dežele je več ali manj lojalna vladajočemu režimu; to še posebno velja za tiste režime, ki so skoz in skoz nazadnjaški. Iz tega razloga je razumljivo, da slovaška duhovščina še sedaj zelo škili v Budapešto, kjer je na krmilu "katoliška" vlada. Iz istih vzrokov je danes tudi v Prekmurju, pridruženo Sloveniji, oziroma Jugoslaviji, veliko duhovnikov, ki delujejo za "osvobojenje" Prekmurcev iz "srbskega pravoslavnega jarma". V Ameriki se je tudi našel en prekmurski duhovnik, menda Klekel, ki je pričel izdajati list za pro-tijugoslovansko propagando in za združenje nazaj z Ogrsko. Rev. Kazimir mu je grozil, da ga bo belgraj-ska vlada že dobila v kremplje, ostale Prekmuree pa je svaril, naj ne govore proti Jugoslaviji, če nočejo imeti sitnosti, kadar se povrnejo v rojstni kraj. V Čehoslovakiji prevladujejo Čehi, ki so kulturno na mnogo višji stopinji kakor Slovaki. Slovaški kle- rikalni elementi jim niso prav nič nevarni. Med Čehi je zelo razvit nacionalistični čut, ker so bili preje v vednem boju z Nemci, ki so v tistih krajih in menda večinoma povsod ravnotaki šovinisti. Toda če bodo znali Čehi zadovoljiti nemško manjšino, ki v Čehoslo-vakiji ni majhna, bodo z lahkoto nadvladah tudi Slovake in Rusine. Na Poljskem so trojne vrste Poljaki: Ruski Poljaki, ki so v večini, gališki Poljaki in poznanjski (pruski) Poljaki. Izmed teh so ruski najbolj zaostali, ker jih je carski režim oviral v kulturnem in tudi v gospodarskem razvoju. Toda Poljaki, ki so bili-preje pod rusko vlado, si laste prvenstvo v vladi nad združeno Poljsko. To je izzvalo kolikor toliko ljubosumnosti pri gališkili Poljakih, ki so bili preje del Avstrije. Avstrijska vlada jih je protežirala, ne sicer Poljake kot ljudstvo, ampak poljsko aristokracijo, ki je bila "predstavnica" avstrijskih Poljakov. V avstrijskim državnem zboru so imeli poljski aristokratje največ poslancev izmed vseh poljskih strank v Galiciji. Sploh so druge prišle komaj v poštev. In ta poljska skupina je bila vedno orodje v rokah avstrijske vlade. Čehi so ji mnogokrat metali v obraz, da izdaja slovanstvo, toda reakcionarni poljski poslanci se niso ozirali na take opazke. Oni so varovali svoje interese na način, ki se jim je zdel najboljši, brez ozira, kako s tem pomagajo "zatirati" Čehe in druge Slovane v Avstriji. Avstrija je imela precej Poljakov v diplomatični službi in tudi v zunanjem ministrstvu avstro-ogrske monarhije so bili Poljaki dobro zastopani. Poljska aristokracija je bila potrebna avstrijski nemški in ogrski aristokraciji. Ruska carska vlada pa ni dajala Poljakom takih prednosti in zato tudi niso imeli tistih "državniških" izkušenj in sposobnosti kakor v Avstriji. Poznanjski Poljaki pa so izmed vseh najinteligentnejši, ker jih je hotela Prusija s svojim načinom izobraževanja prikleniti k Nemčiji. Sedaj hoče najzaostalejši del Poljakov, ki je bil preje pod Rusijo, vladati ostala dva dela, kar daje povod mnogim notranjim sporom. Poleg tega ima poljska država v svojih mejah veliko Rusov in še več Rusinov, ki niso prav nič zadovoljni z novimi gospodarji. Podobne krize kakor Poljska ima Jugoslavija. Tudi v državi SHS. si lasti nadvlado najzaostalejši del prebivalstva, odnosno predstavniki tega prebivalstva. Poljski služi v tem oziru Varšava, ki je bila središče ruske Poljske in Srbom Belgrad, ki je bil preje glavno mesto Srbije. Če bi bila inteligentnost srbskega ljudstva enaka inteligentnosti slovenskega ljudstva, ne bi imeli pri svojih naporih ohraniti nadvlado nikakih težav. Sedaj jili imajo in jih bodo imeli, dokler ne nastanejo drugačne razmere. Med Hrvati in Srbi vladajo stare mržnje, ki jih je znala vcepiti prebivalstvu avstrijska in ogrska vlada s pomočjo katoliške religije proti pravoslavni. Srbi se v Avstro-Ogrski niso počutili doma, pa so se oslajali s svojo vero, ki je po njihovem zatrdilu edino prava in najstarejša, kar je samoposebi dokaz, da je tudi najboljša. Srbska inteligenca pa je škilila preko Save in Donave v Belgrad. Te mržnje so se od časa zedi-njenja Hrvatske in Srbije še povečale. Večji del hrvatske inteligence je sicer za edinstvo Srbov in Hrvatov, toda hrvatske mase je pridobil Radič v svojo seljaško stranko, ker je predvsem protisrbska in za samostal-no Hrvatsko. Ta stranka je hrvatske seljake popolnoma odtegnila vodstvu hrvatske inteligence in od bivših jakih hrvatskih meščanskih strank so ostale le še male skupine. Radičeva seljačka stranka propagira samostojno hrvatsko republiko v federaciji z ostalimi slo- vanskimi narodi na Balkanu. Radičeva politika je struktivna in je stvari hrvatskega ljudstva več što vala kakor koristila. Spretna demagogija je zav| hrvatske mase v sovraštvo proti Srbom, kar nikoi ne koristi. Če bi Radič skušal biti konstruktiven, bilo v Jugoslaviji lahko marsikaj drugače. Belgrad režim se drži na vladi brez sodelovanja Hrvatov proti Hrvatom. Proti njim v toliko, kolikor so si nji nevarni "jugoslovanskemu edinstvu". Jugosl« sko edinstvo se tolmači na več načinov. Tudi Radii za edinstvo, ako bi bila njegova skupina vladajoča si V Sloveniji je vladna stranka stara liberal stranka. To je stranka stare slovenske inteligence deloma mlajše. Med kmeti ni imela nikdar velike slombe, ker slovensko kmečko ljudstvo prav nič zaupa "škricariji". Stara liberalna stranka, ki sije krivici lastila to ime, je s svojo taktiko sama skrbi da se ni mogla udomačiti med kmečkim prebivalstvo V starih časih to ni bilo niti potrebno. Volili so le» ji kmečki posestniki, ki so bili v liberalni stranki,! je bilo to "gosposko", in pa posestniki v mestih. Os li sloji so imeli le omejeno volilno pravico in majb zastopstvo. Med tem se je utrjevala klerikalna strani znana v začetku kot katoliška narodna stranka in | zneje slovenska ljudska stranka. Po preobratu se pričela nazivati jugoslovanska ljudska stranka, ker hotela razširiti svoje delovanje med katoliško prd valstvo na Hrvatskem in v Bosni. Ta stranka imasj jo moč v kmečkih slojih. Liberalna stranka si jik skušala pozneje pridobiti, toda vsi poizkusi so I) brezuspešni. V Bosni in Hercegovini so najjačja stranka mus mani, ki so tudi agrarna stranka, s to razliko, da i stopajo interese bogatih muslimanskih posestnikov, V Srbiji sta vodilni stranki demokratska in raii kalna stranka, ki so v rokah mestne inteligence, i grarna stranka (zemljoradnička) se šele razvija, 1 gleda, da bo v doglednem času tudi v Srbiji posta agrarna stranka najjačja. Radič je že skušal zdnd vse te kmečke stranke v enotno, toda ni uspel, ker! razlike med njimi večje kakor pa volja za zedinjenj Na Slovenskem so liberalni kmetje organizirali svoj kmečko stranko, ki je s svojimi poslanci v skupšfk nastopala skupno s srbsko zemljoradničko partijo, ti da se je to sodelovanje pozneje razbilo. Stranka i venskih samostojnih kmetov je šla v koalicijo vladni strank, za kar je postal dr. Vošnjak poslanik v Prs( in Pucelj minister. To je prineslo razdor v slovenji kmečko stranko, v kateri so zastopani preinožmj kmetje, ki jih vodijo ljudje, kakor je bil n. pr. dr.I Vošnjak, znan tudi ameriškim Slovencem izza vojni časov. Liberalna slovenska inteligenca služi belgradslj mu režimu kot dobra opora, četudi nima za seboU Sloveni ji nobene pomembnejše stranke. Slovenci so)l belgradskih vladnih uradih dobro zastopani in tudi nekaj važnih diplomatičnih mest imajo Slovenci. Ti da režim sam na sebi je slab, preveč balkaniziran.! žava se ni od premirja sem še prav nič opomogli! vse svoje energije trošijo stranke v ljutih medsebojd bojih. Borba centralistov in federalistov še ni pon> hala in tudi ne bo. Možno je, da se bo tf časoma prešli od sedanje centralistične forme državne uredbe d federalistično. Današnja centralistična Jugoslavija je vladanjJj srbske in slovenske inteligence v kolikor se nagiba takozvanim liberalnim strankam, ki so danes pni stavnice konservativnosti v politiki. (Dalje prihodnjič). SEMINTJA. Žita na obedu pri Alfonzu. — 1000 novih policajev. — Lov za dolarji. — Kitajski razcesar brez sredstev. — Važne innevažne vesti. — Barthou obljubuje. - Križajoči in enotni interesi. — Demonstracije v Moskvi. [ Bivša avstro-agrska cesarica Žita, na potu iz Ma-leirc. kjer je bila v "prognanstvu", je prišla v spremili svojih otrok in svoje matere nadvojvodinje Marije fferezije, v Madrid, kjer jo je sprejel španski kralj Altai / ostalo dvorno gospodo in ministri. Žita s svo-gn spremstvom je bila potem na obedu pri kralju, fcimivo bi bilo vedeti pogovore, ki jih ima dvorna gospoda pri takih sestankih. Kajti usoda Zitc, nemške-(atajzcrja in dinastije Romanovcev čaka tudi dina-B, ki vlada Španijo. Sestanki pred vojno so se raz-Bovali od sedanjih. Takrat je bila vsa država po konju, ako je imela obisk cesarja ali kralja. "Vse na svetu ji minljivo". k Chicago dobi 1000 novih policajev. Tako so sklepi mestni očetje. Zvišanje števila služabnikov javne-(areila in osebne varnosti naj bi ustavilo naraščanje Jofinov. Našlo se je par mestnih odbornikov, ki so popili resnico, ki pa se v zastopstvih, ki jih kontroli-Kjtprivatni interesi, nikjer ne vpošteva. Zločini so »osledica razmer v sedanjem sistemu. Po vojni se je Kinstvo zelo pomnožilo. Ropi in roparski umori so bakdanji dogodek. V Chicagi, New Yorku in v vseh Hrugih velikih mestih je zelo veliko policajev, drftgih mestnih uradnikov in v nekaterih slučajih celo sodnikov, v zvezi s kriminalci. Bordeli in tihotapci z opoj-■ni pijačami in dopi plačujejo policiji in drugim javili organom mesečno velike svote. Kriminalci imajo •d organov, ki so plačani za varovanje javnega reda, jnporčno več protekcije, kakor pa publika. To ni fretirana trditev. Družabna uredba je gnjila in jo je treba nadomestiti z boljšo. Dokler se to ne zgodi, bodo ■i in izvajali se bodo drugi kriminalni načini " za pvabljanjc denarja od lahkovernih ljudi. * * * I V raznih neangleških listih rade oglašajo oljne kompanije in nekatere celo obljubujejo takojšnje divi-pde kupcem delnic. Ne nasedajte na take oglase. Za več miljonov dolarjv so take družbe obrale lahko-Imeie med delavskim ljudstvom. Zapomnite si, da |ni|)iil za hitro obogatitev. Ce hočete hitro obogateti, ■pite par akrov zemlje kje v Oklahomi ali Texasu, ■ dajte tiskati par sto tisoč delnic, katere prodajte ikovernežem. Ali pa kupite v Coloradi ali Arizoni p star rudnik, razbobnajte, da ste našli v njemu zla-Iruilo, pa prodajajte delnice. Še bolje je najti kak liginalcn način po vzgledu Ponzijev. Naivnih ljudi, I so pripravljeni nasesti na lini prevarantom, je še Idiko. Ampak med tistimi, ki čitajo Proletarca, jih i. Posvarite nevedneže, 'ki jim je edina želja hitro bogatet i. da bodo še ob tisto, kar so si prihranili, če kdo verjeli bombastičnim oglasom in slikam. Slike »poceni. Oglasi tudi, če se izplačajo oglaševalcem. * * * [.Vfikaških in drugih klavnicah uvajajo deseturni tlavnik. Ob enem so družbe dale delavcem zastopstvo pri upravi, kadar se gre glede odločanja delovnih razmer. To je nekaka "kompanijska unija". Klavniško delavstvo je sposobno iti na stavko, sposobno vztrajati nekaj tednov, ni pa še dovolj zavedno ohraniti organizacijo, nima še smisla za disciplino in nima razredne zavednosti. Zato je mesarskim kraljem mogoče poljubno določati delovne ure in plače. * * * Bivši kitajski cesar, ki je bil odstavljen leta 1012, ko so Kitajci proglasili republiko, se je pritožil sedanji vladi, da je brez sredstev. Po preobratu je vlada obljubila plačevati odstavljeni dinastiji štiri miljone dolarjev na leto, kar je za eno družino čedna svota. V pritožbi navaja, da je rodbina prejela v desetih letih samo -$(>00,000. Tudi to ni malo, ampak za dinastijo nebeškega cesarstva vendarle premalo. Vlada mu je baje pojasnila, da so državne blagajne prazne in kadar se nabere kaj cvenka, se bo spomnila na mladega eks-cesarja. Kitajci, kakor Irci, so zaposljeni v civilni vojni, pa ne utegnejo misliti na take reči, kakor so civilne liste cesarjem in na petrov novčič papežu. Med vojno se je morilo na debelo. Čim več jih je pomoril posamezen vojak, več odlikovanj je prejel in timbolj je bilo poveličevano njegovo junaštvo. Sedaj, ko se mori "na drobno", se civilizirana družba zgraža. Neki bivši veteran svetovne vojne je v Chicagu v stanju pijanosti streljal za zabavo na mimoidoče ljudi. Enega je smrtno zadel. Roparji, med katerimi je mnogo bivših vojakov, imajo na vesti vsaki teden nekaj žrtev. Poleg teh imamo atentate. Če atentatorji pridejo v roke justici, jim ta plačuje s protiumori. 2£>. maja je bil v Sofiji umorjen bolgarski diplomat Gre-koff. Tudi izgredi so v Bolgariji zahtevali že precej žrtev. Linčarski umori na jugu postajajo popularnejši. Ljudje—ako Bryan misli da smo ljudje—se zabavajo z morilnimi orgijami. Potem imamo tudi druge unrore in samomore, ki jih dnevno časopisje opisuje pod senzacionalnimi naslovi. V Camdenu, N. J., je 18-letni fant umoril 7-letno deklico. Ko so ga oblasti dobile, je izpovedal, da je bil brez sredstev. Videl je v kino gledališčih, in tudi čital je večkrat, o ugrabljenjih o-trok z namenom, da se potem od roditeljev izsili odkupnino. Ugrabil je to deklico in jo odvedel v neko prazno, napol podrto kočo, toda ker je neprestano jokala v smrtnem strahu, se je zbal njenega vpitja tudi on, pobral je kamen in jo večkrat udaril po glavi. Potem jo je vlekel k potoku in jo vrgel vanj". V Chicagi je neki hlazni ljubimec ustrelil svojo bivšo ženo, ker se ni hotela povrniti k njemu. Ta vest sama na sebi ni zanimiva, ker se take reči dnevno dogajajo. Toda je vendarle zanimiva v tem, da je blazni zaljubljenec prišel v stanovanje svoje bivše žene, ki je živela pri neki vdovi. Ko je odprl vrata, je zagledal mlado dekletce, hčerko vdove. Njegova žena se je skrila. Zagrozil je, da ubije dekletce, če se mu ne prikaže žena. Skočila je pred deklico, da jo obvaruje pred brutalne-žem. Ko je tako stala pred njim, ji je pognal kroglo v prsa in potem še v sebe. Dekletce je ostalo nepoškodovano. Vsled tega je vest zanimiva za publiko. Zakonska Reiner, oba priletna, brez dela, nista mogla plačati stanarine. Gospodar jima je zagrozil, da ju iz-žene, ako ne plačata. Termin je potekel in večer prej sta se preselila. Plin je izvršil selitveno delo. Tudi takih slučajev je mnogo, toda niso zanimivi. Neki pek, mlad in močan, dolgo brez dela, je od gladu umrl. Toda moke je veliko, kruha več ko zadosti. Kadar bodo tudi take vesti zanimive, tedaj se ljudem ne bo tre- ,ba seliti s pomočjo plina. Niti jim ne bo treba umirati od glada. * * * Francija obljublja Rumuniji pomoč v slučaju, da bi Rusija poskušala dobiti nazaj Besarabijo. Ni dineju, ki ga je dal francoski ministrski podpredsednik Bar-thou v počast rumunskemu ministerskemu predsedniku Bratianu, je prvi dejal: "Mr. Bratiano je držal svojo obljubo, dano leta 1!)1!>, da bo ob mejah svoje države zaustavil boljševike. Danes sem podpisal dokument, ki garantira Besarabijo Rumuniji, in upam, da ga bo naša zbornica sprejela". Medtem Francija v vseh drugih ozirih intrigira naprej proti sovjetski Rusiji. Iz Pariza poročajo, da stoji za francosko vlado s svojo protirusko politiko ameriška vlada. Ta ji daje potuho. Za na konferenco v Hagu dajejo Rusiji pogoje, kakršne ne more sprejeti. Če jih vseeno sprejme, ji dajejo druge, še ostrejše. Medtem Rusija pod pritiskom razmer spreminja svojo ekonomsko politiko. Zakon glede privatne lastnine je zopet razširila. Ako se v Rusiji ustvari jak srednji razred malih posestnikov in trgovcev, jo zna privesti v tok moderne burž-vazne države srednjih slojev in državnega kapitalizma. Tega se boji velik del komunistov, posebno levo krilo, toda država se mora ravnati po toku razmer. Eno je gotovo: Rusija ne bo postala država velekapitalizma, kakor je Francija, Anglija, Zedinjene države in druge. In že v tem je velik napredek v razvoju k socializmu. In vsakdo, ki pozna socializem, ve, da socialistična družba ne pride na mah. Poleg trgovske pogodbe z Nemčijo je Rusija sklenila trgovski dogovor tudi z Italijo. Velike kapitalistične sile so v tekmi za izkoriščanje ruskih oljnih vrelcev. Rusija sama še ni sposobna urediti moderen obrat v oljni industriji pod svojim režimom. Oljni vrelci so ruska posest, last vsega ljudstva. Toda to ljudstvo jih še ne zna izkoristiti, zato bodo začasno prešli pod upravo oljnih kartelov in trustov drugih držav. Za hitro gospodarsko obnovo Rusije je danes potrebna kooperacija s kapitalizmom. Kapitalizem se brani ko-operirati s sovjetsko vlado, zato zahteva, da bi se mu udala popolnoma, kar se ne zgodi. Popuščanje na obeh straneh se bo nadaljevalo, miljoni v vseh deželah pa trpe posledice. To ni krivda Rusije. * * * Iz Berlina poroča brzojav, da se je konferenca odbora devetih članov, trije od vsake internacionale, izjalovila in ni prišla do zedinjenja glede sklicanja skupnega mednarodnega kongresa vseh delavskih strank, pripadajoče II., III. in dunajski delovni zajednici socialističnih strank. Tudi ta vest je zanimiva, zanimiva za tisto delavstvo, ki zna misliti. Delavski listi so se norčevali iz genovske konference, ker se ni mogla zediniti v najvažnejših zadevah. V Cienovi so bili zastopani križajoči interesi, zato je na takih konferencah edin-stvo nemogoče. Mali uspehi, če se more govoriti o uspehih, so na takih konferencah plod kompromisov med nasprotujočimi interesi. Na konferenci v Berlinu je bilo samo devet ljudi, vsi pristaši socializma, vsi aktivni v strankah, katerim je socialistična uredba družbe glavni cilj. Kljub temu ni edinstva. Ljudje še nismo zreli skupno nastopati, zato imamo toliko nepotrebnih mej, carinskih vojen in vojen z orožjem. * * * V Rusijo je dospela deputacija treh članov, ki jo je izbrala prva berlinska konferenca za iskanje potov k edinstveni fronti proletariata. V tej deputaciji so člani II. Internacionale in dunajske zajednice. Priso stvovala bo pri obravnavi proti socialnim revolt narjem, ki so obdolženi kontrarevolucionarnih deja To so ruski politični jetniki. Komunistično dela« v Moskvi in drugih mestih je proti tej deputaciji lnonstriralo. To ni dobro za interese Rusije. Ne smd| bi si delati sovražnikov med tistimi, s katerimi 1 prej ali slej morala delati skupaj. „>* jt Jt Zakon o priseljeniški kvoti podaljšan za dve leti. (Jugosclovaiiski Oddelek F. L. I. S.) Predsednik Harding je dne 11. maja podpisal p stavo, sprejeto po Kongresu, s katero se veljavnost«' danjega omejitvenega priseljeniškega zakona podal za dve nadaljni fiskalni leti. Priseljeniški zakon, ki stopil v veljavo dne 3. junija 1921 in ki omejuje pri« ljevanje iz vsake inozemske države na določeni tek, ima veljavo le do konca tekočega fiskalnega letaj t. j. do 3. junija 1922. Ako Kongres ne bi bil vzakoi nove postave," bi priseljevanje začetkom prihodnje; julija postalo zopet neomejeno glede števila, kakor j to bilo enkrat. Z novo postavo pa se omejitev priselje vanja podaljša za dve nadaljni fiskalni leti, t. j. do Ji. junija 1924. Novi zakon je popolnoma enak staremu, izvzeniii dve mali spremembi. Ravno kakor do sedaj, sme i kom enega leta priseliti iz vsake posamezne inozemsl države kvečjemu le tri od sto od vseh priseljencev i dotične države, nastanjenih v Združenih Državah g som ljudskega štetja od 1. 1910. To maksimalno številni dovoljenih priseljencev iz vsake posamezne inozei države se imenuje letna kvota. V vsakem posame: mesecu pa ne sme priti več kot petina celoletne kvi ta petina se imenuje mesečna kvota. Kakor znano v tekočem fiskalnem letu Jugoslavija izčrpala svojo letno kvoto že meseca novembra, Italija pa meseca jai arja, Nemčija in Avstrija jo pa sploh ne bosta izčrpali. Radi tega je bilo priseljevanje iz Jugoslavije popi ma zaustavljeno do konca sedanjega fiskalnega leta, t j. do 3. junija 1922. Od prvega julija naprej se pasu jo ljudje zopet priseljevati v Ameriko, dokler ne I letna kvota izčrpana. Tudi v vseh drugih določbah je novi zakon popolnoma enak staremu. Le dve, a precej pomembni spi membi sta bili uvedeni. Prva se tiče onih inozemci ki se priseljtijejo v Združene Države iz Kanade, foundlandu, Kube, Mehike in južno — ter srednjeameriških držav; ako so dotični inozemci stanova vsaj leto dni v teh deželah, so mogli priti v Združen Države brez ozira na kvoto. Novi zakon pa dolo so izvzeti iz kvote le ako so tam stanovali vsaj petli pred svojim prihodom v Združene Države. Druga sprememba določa globo za parobroi družbe, ki privažajo v Združene Države inozemcc čer kvoto. V takem slučaju mora parobrodna družba [ čati globo od $200. za vsakega priseljenca in — kar j« še bolj važno za priseljenca samega — mu mora ] niti potne stroške iz pristanišča odhoda do Združi Držav. To svoto mora družba plačati v roke ameri pristaniških oblasti, ki jo izročijo v roke onega i ljenca, kateremu ni bil dovoljen vstop radi kvote, slučaju, da more parobrodna družba dokazati popolno nedolžnost, ji sme Secretary of Labor i stiti globo. Po starem zakonu ni imel priseljenec I kake pravice do povračila potnih stroškov, ako je p šel čez kvoto in se je moral povrniti nazaj. Iz kakih slojev prihajajo voditelji ruskega proletariata. V delavskem gibanju se pogosto zabavlja čez inte-plualce. Ko so se pričeli pojavljati prvi znaki notranjih sporov v socialističnem gibanju, so ekstremi-isli zelo radi udarjali po intelektualcih, ki nimajo ni-itear skupnega z delavskim ljudstvom. To so seveda [Mili agitatorji nižje zdolaj, ki so si vzeli za devizo: Vso moč proletariatu! Delavstvo naj samo vodi svoje stranke in svoje organizacije. To je pravilno načelo, r kolikor je izvedljivo. Ako so med delavci sposobni, nadarjeni ljudje, se jim brez skrbi zaupajo uradi in pstva. Na tisoče imamo inteligentnih delavcev in jinogi se nahajajo v zelo visokih odgovornih pozicijah. Toda človek zna le toliko kolikor se je učil. Delavec, lisi prične s 16. letom služiti kruh v tovarnah in rudnikih, ne more posvetiti študijam tistega časa in paž-nje, kakor ljudje, ki študirajo. Vse socialistične in komunistične stranke vodijo intelektualci- Isto velja več ali manj o vseh drugih delavskih strankah. , V Rusiji, pravimo, vlada proletariat. Resničnejše p bi se glasilo, da vladajo intelektualci nad proletari-ilom za proletariat. , William Z. Foster, ki odkrito simpatizira z boljše-biškim režimom v Husiji, piše v enemu svojih člankov: L "Skoro vsi znanejši in najaktivnejši ruski voditelji, od Lenina doli, izhajajo iz srednjih in višjih slojev; le malo izmed njih prihaja iz delavskih in kmečkih družin. Resnične so trditve, da prejšnje rusko fevoluponarno gibanje ni nastalo v masah ruskega ■».siva, ampak so ga stvorili intelektualci. To je do gotove mere resnično za vse dežele, toda za nobeno ne , loliko, kakor za Rusijo . . ." V istem članku našteva Foster znanejše osebnosti t v vodstvu sovjetskega režima. Skoro vsakdo je poznan pod dvema imeni. Pod carizmom so se zatekali ruski [revolucionarji k psevdonimom, pod katerimi so delovali. Tako so mnogi izmed njih danes bolj poznani pod tpstvdonimi kakor pod svojimi pravimi imeni. t Sikolaj Lenin (V. I. Uljanov), predsednik sveta 1 narodnih komisarjev, je vodilna oseba ruske revolucije, liojen je bil v Simbirsku 10. aprila 1870. Izhaja |»rodbine nižjega plemstva. Študiral je na vseučiliščih »Kazanu in Petrogradu. Njegov brat je bil leta 1887 | ustreljen vsled revolucionarnega delovanja. Tudi Lenin je rojen upornik. Iz kazanske univerze je bil izklju-pn, ker je deloval na organiziranju dijaške demonstraciji. L. 1897 je bil pregnan v Sibirijo, kjer je bil tri leta. Rusijo je zapustil 1. 1900. Potem je potoval H) Evropi. V socialističnemu gibanju je bil za časa Bivanja v inozemstvu vedno aktiven in je kmalo postal vodja levega krila ruske socialdemokratske stranke. K. 1903 je postalo to krilo boljševiška frakcija, kar bi : sr reklo po naše struja večine. Iz te frakcije je po pad-■ carizma nastala današnja ruska komunistična stran-II), V revoluciji 1. 1905 se je Lenin povrnil v Rusijo, ■da je moral kmalo pobegniti, ker je bil carizem dovolj jak potlačiti takratne upore. Po padcu carizma Mi se je zopet vrnil v Rusijo in v časopisju je nastal velik krik, da je v službi kajzerjevega militarizma, [kar naj bi potrjevalo to, da mu je nemška vlada omogo-■la potovanje iz Švice skozi Nemčijo v Rusijo. Od ti-Estega časa je on postal vodilna oseba ruske sovjetske Brepublike. Lenin je za rusko sovjetsko politiko duševna sila. V sebi ima koncentrirane izredne državniške sposobnosti. V komunistični stranki je imel v začetku težke boje in mnogokrat je bila večina proti njemu. Poznejši potek dogodkov je skoro vedno pokazal, da je imel Lenin prav in s tem je rastel njegov ugled. Prilagajanje politike sovjetske vlade faktičnim razmeram je njegovo delo. Nova ekonomska politika je njegovo delo. Foster pravi o njemu, "da Je poznan vsled vedne pripravljenosti priznati svoje napake in jih popravljati". Lenin govori več jezikov, kakor navadno vsi slovanski intelektualci. Med masami je priljubljen in med priprostim ljudstvom postaja legendarna oseba. Tudi sovražnikov ima veliko, kar je samoposebi razumljivo. Leon Trockij (Bronstein), vojni komisar, je za Leninom najvažnejša oseba v ruski revoluciji. V po-četku je bil posebno v Ameriki poznan kot prvi vodja boljševiške revolucije. V prvem svetu narodnih komisarjev je zavzemal mesto komisarja za zunanje zadeve, po brest-litovskem miru pa je dobil sedanjo pozicijo. Rojen je bil v Hersonu v Rusiji 1. 1877. Vsled svojega delovanja v delavskem gibanju je bil 1. 1989 obsojen na štiri leta prisilnega dela v Sibiriji. Posrečilo se mu je pobegniti preje predno je potekla njegova kazen. V revoluciji 1. 1905 je aktivno sodeloval in en čas je bil predsednik petrogradskega sveta delavskih zastopnikov. Caristične oblasti so ga ponovno dobile v svoje kremplje in ga poslale v Sibirijo, toda je zopet pobegnil. Potem je živel v Nemčiji, Avstriji, Franciji, v večih drugih deželah in nazadnje v Zedinjenih državah. Preganjali so ga sem in tam, dokler ni končno dospel v to deželo. V New Yorku je imel težak boj za obstanek; živel je zelo skromno. Potem je postal urednik nekega ruskega dnevnika v New Yorku in ta posel je imel dokler ni odpotoval v Rusijo po padcu carizma 1. 1917. Trockij je dober organizator in dober govornik. Za organiziranje rdeče armade ima on velike zasluge. Govori poleg ruskega francoski, angleški in nemški jezik. Grei/orij Zinovjev (Radomilski), predsednik III. Internacionale, rojen v Novomirgorodu 1. 1883, izhaja iz družine srednjega razreda. L. 1908 je bil pregnan v Sibirijo, od kjer se mu je posrečilo pobegniti v inozemstvo. Do revolucije 1917 je bil aktiven propagandist v inozemstvu, po padcu carizma pa se je povrnil v Rusijo. Zinovjev je pristaš levega krila v ruski komunistični stranki. Zinovjev je največ odgovoren za taktiko komunistične Internacionale, ki je s svojimi 21. točkami napravila toliko razdora v delavskih vrstah. Tudi Zinovjev je intelektualec in eden prvih borcev v ruskem revolucionarnem gibanju, toda ni govornik. Huharin (Ivanovič), urednik komunističnega organa "Pravda" je tudi vplivna oseba v komunistični stranki. Rojen je bil 1. 1879. Študiral je na vseučilišču v Moskvi. Njegov oče je bil dvorni svetnik. Tudi Bu-harin se prišteva radikalnemu krilu ruskih komunistov. Kamenov (Rosenfeld) je predsednik moskovskega državnega sovjeta. Rojen je bil 1. 1883. Študiral je na moskovskem vseučilišču. Kakor skoro vsi drugi ruski revolucionarji, je bil tudi on v prognanstvu. Kalinin je predsednik centralnega izvrševalnega odbora vseruskega sovjeta. Njegova služba je slična službi predsednika republike. On prihaja iz seljaške družine. V ruskem delavskem gibanju je že dolgo aktiven v boljševiški struji. Pri seljakih ima velik vpliv. Z generalom Budenijem, ki tudi prihaja iz seljačkih vnst, sta največ pripomogla za pridobitev velikega dela seljakov za sedanji režim. Radek je član osrednjega izvrševalnega odbora ruske komunistične stranke in III. Internacionale. Dasi še mlad, je že izkušen bojevnik v delavskem gibanju. Hodil se je v Galiciji. Radek je dober poznavalec faz v mednarodnem delavskem gibanju. Smatra se ga za veščaka v taktiki in v nemški revoluciji je igral veliko vlogo. Od nekaterih strani se mu očita, da je ravno pri revolucionarnih eksperimentih v Nemčiji napravil velike taktične napake. Njegova zabava je, da na mednarodnih kongresih prikazuje raznim delegatom, koliko on bolje pozna razmere v delavskem gibanju ene ali druge dežele, kakor pa delegatje iz dotičnih dežel. Tudi 011 obvlada več jezikov. Lunačarski, narodni komisar za prosveto, je star okoli 50 let. V revolucionarnih aktivnostih sodeluje okoli 25 let. On je človek intelektulanega tipa in znan kot eden najboljših vzgojevateljev. Rusija se danes pred vsem trudi vzgojiti svoje ljudstvo, kajti carizem jc šolstvo popolnoma zanemaril. Vzgojevalno delo se vrši pod vodstvom Lunačarskega. V prvih dnevih revolucije se je mnogo pisalo in govorilo o njemu, ker je odstopil od te visoke službe v znak protesta, ko je izvedel, da je v bojih po padcu Kerenskija bila v izgredih zelo poškodovana cerkev sv. Vasilija na Rdečem trgu v Moskvi. Lunačarski je velik ljubitelj umetnosti in ni odobraval rušenja umetnin in umetniških stavb v prvih dnevih revolucije. Po tem dogodku so ga pridobili, da je prevzel službo nazaj, posebno še, ker škoda ni bila tolikšna kakor se je v početku mislilo. Tudi niso mogle boljševiške oblasti v prvih dnevih preobrata popolnoma kontrolirati razjarjenih mas; drhal se vedno zateka k rušenjem. Toda polagoma so sovjetske oblasti vsaj v večjih mestih dobile kontrolo v svoje roke in nasilna nastopanja množic so bila z drastičnimi sredstvi zatrta. Krasili, komisar za trgovino, jc strokovnjak v gospodarskih zadevah. Že par let se muči v inozemstvu kot zastopnik sovjetske vlade in je aktiven pri pogajanjih za obnovitev trgovskih zvez z inozemstvom. Njegova najvažnejša misija je bila v Angliji, kjer je dosegel velike uspehe pri pogajanjih z Anglijo, vpoštevajoč situacijo in sovražno zadržanje kapitalističnih vlad napram sovjetski Rusiji. Svojo izobrazbo je dobil v Nemčiji. Krasin ni bil boljševik, toda svoje sposobnosti je dal v službo sedanjemu režimu, ker je videl, da na ta način lahko najbolj koristi Rusiji. Čičerin je sedanji komisar za zunanje zadeve. To službo zavzema od časa Trockijevega odstopa. Na konferenci v Genovi je pokazal, da ima izredne diplonia-tične sposobnosti in ako ni Rusija dosegla na tej konferenci tega, do kar je opravičena, je vzrok v tem, da so nasprotne sile prejakc. In končno, v kapitalistični diplomaciji ne odloča pravica, ampak svetost privatnih interesov. Čičerin in njegovi tovariši so napravili na genovski konferenci kljub sovražnemu stališču večine udeležencev proti njim dobre utise. Čičerin izhaja iz aristokratske rodbine. V diplomatični službi je bil še pod starim režimom. Pozneje je postal protivnik carizma in aktiven revolucionar. Vsled tega je bil pregnan iz Rusije. Potoval je po raznih deželah, se učil tujih jezikov in študiral tuje šege in običaje. Te izkušnje mu pri njegovem sedanjem poslu veliko koristijo. Lozovski je tajnik rdeče internacionale strokovnih unij. Po poklicu je klobučar, star okoli 40 let. Tudi on je bil v pregnanstvu in potoval par let v raznih d lah. Precej let je bil tajnik krojaške strokovne or" zacije na Francoskem. Po mesecu februarju 1917 je svetil vse svoje aktivnosti delovanju v Rusiji. Ko Tomski, predsednik zveze vseruskih strokovnih u odstopil od svoje službe, je bil na njegovo mesto i ljeii Lozovski. On je eden najboljših ruskih stro njakov v delavskem 'strokovnem gibanju. Rdeča In nacionala strokovnih unij nima mnogo zaslombe zunanjih deželah. Ogromna večina svetovnega p tariata jc združena v amsterdamski Internacionali kovnih unij. Lozovski skuša najti pota in načine, se večje radikalnejše unije v inozemstvu pridnf .Moskvi. Dosedaj še ni uspel in govorilo se je že, da moskovska in amsterdamska organizacija v goto ozirih skupno nastopale. Toda nezaupnost je na o1 straneh še velika in še dolgo ne bo odstranjena. Dot se bo na eni ali na drugi strani nadaljevalo s lakti razdiranja in rušenja protivnih organizacij, toliko sa ni misliti na prisrčnejše stike delavskih element' ki so v nesoglasju radi taktičnih in drugih vpraša Aleksandra Kolontaj je voditeljica ruskega revo cionarnega ženstva, v kolikor ga je na strani skra! levice. Ona je ob enem voditeljica opozicije v komu" stični stranki proti politiki večine, ki je Leninova litika. Je zelo dobra govornca, toda večje zaslombe strankinih vrstah nima. Okoli nje se zbirajo večin "sindikalistični komunisti", kakor jih nazivajo v siji. Ona obvlada več jezikov, kakor katerikoli dru znamenitejših osebnosti v vodilnih krogih sovjetske Rusije. Tu naštete osebe niso edine, ki so vredne, da jih opiše. Na stotine drugih, nič manj sposobnih ' naobraženih, deluje v revolucionarni Rusiji, da se jo izvleče iz sedanjega gospodarskega kaosa. Stotine najboljših Rusov deluje pri gradnji nove, boljše Rusjie, Toda vsi ne zavzemajo tako važnih mest in raditega inozemstvu niso poznani kakor zsalužijo. A Če si navaden človek, podanik kakega kralja cesarja, ali pa državljan republike, te vladajoči s trajo za stvor, ki mora poslušati povelja in jih izr. njevati. Kajzer je sanjal o veliki Germaniji, o ne škem gospodstvu in vplivu po vsem svetu in gov "Jaz in Bog!" Bog pa je menda slab zaveznik, če si sam dovolj močan. Kajzer je izgubil vojno igro Boga so slavili v zavezniških deželah. Nemčija je nes v kleščah francoskega in zavezniškega imper lizma, njeno ljudstvo strad.a, kajzer pa živi lepo v ru v neki grajščini na Holandskem. Prvotno so pi čali o njem, da žaga drva. Potem, da se ženi. Km nato, da je dobil versko manijo. In sedaj, da je k čal s pisanjem svoje knjige, na kateri dela že do časa. Za ta svoj dopis zahteva en miljon dolarjev kajzer bo to svoto tudi dobil. Koncem konca ni t: slabo biti eks-kajzer. Miljoni bodo segli po njego knjigi, ker jo je "spisal" kajzer. Po knjigah, ki spišejo ljudje ki kaj znajo, mase ljudstva ne segajo, V Belfastu na Irskem traja že dolgo boj med p lestantovskimi in katoliškimi Irci. Samo v enemu t mi meseca maja je v teh bojih bilo ubitih petintrid ljudi. In to za sveto vero — za protestantovsko v in katoliško vero. Irci niso zreli za osvoboditev, jih lahko vladajo drugi, In če dobe "neodvisn jih bodo vladali domači izkoriščevalci, maziljeni nemaziljeni. PROLETAREC 9 ^^■■■■■nnnmnmrm'^wi'rti^Miiiiii^i iitiftiiiiiitiiiiciiij^^4fpifT^TiTtfiii}MMqiiiiiiiiiMMiiiMiiiLiiriiiiiniiiiiiiiitiiii4iiiMiiii4iiHfiiiiiLiiiiiiiiiii)iia44i ANTON ČEHOV: i DUEL. Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar. Hpanniiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinniiiiiiii.....umi.............................................................................. (Nadaljevanje.) i. šeškovski je nekaj govoril. Bojko je zopet nekaj pojasnjeval, toda Lajevski ni slišal, ali bolje rečeno, je p&al, toda ni razumel. Ko je prišel čas zato, je napel petelina in dvignil teško hladno pištolo s cevjo na-^igor, Pozabil je odpeti površnik in zdaj ga je silno »zalo na rami in pod pazduho in roka se je dvigala ■ko okorno, kakor da bi bil rokav sešit iz pločevine. Spomnil se je svojega včerajšnega sovraštva tlo zagorelega čel a in kodrastih las in je pomislil, da ne bi 1110-jel niti včeraj, v trenutku najsilnejšega sovraštva in prva ustreliti v človeka. Bojoč se, da nebi krogla na |k način zadela von-Korena, je dvigal pištolo vse vi-ijein je čutil, da ta preveč pokazana velikodušnost ni nedelikatna ne velikodušna, toda drugače ni znal in ii mogel. Gleda! je na bledi, posmehljivo smehljajoči se obraz von-Korena, ki je bil očividno od kraja prepričan, da njegov nasprotnik ustreli v zrak, in je mislil, da bo, hvala Bogu, takoj vse končano in da je treba le petelina močneje pritisniti . . . E Silno mu je udarila v pleča, razlegel se je strel in Morah je odgovoril odmev: pak — tak! j lil von-Koren je napel petelina in pogledal na fttimoviča, ki je kakor prej korakal z rokami na hrbti, ne da bi se brigal, kaj se godi. L - Doktor, — je rekel zoolog: — bodite tako dobi, ne hodite kakor nihalo. V očeh mi miglja od teja. 1 Doktor se je ustavil. Von-Koren je jel meriti na Lajevskega. "Konec" — je pomislil Lajevski. I Cev pištole, ki je bila namerjena naravnost v'oboi, izraz sovraštva in preziranja v pozi in v vsej postavi von-Korena in ta uboj, ki ga bo zdajle izvršil polten človek pri belem dnevu, v navzočnosti poštenih jiidi, in ta tišina in podzavestna sila, ki drži Lajevskega na mestu in ga ne pusti bežati — kako je vse lotajinstveno in nerazumljivo in strašno! Čas, dokler jevon-Koren meril, se je zdel Lajevskemu daljši od noči. Pogledal je proseče na sekundante; niti ganili se liso in so stali vsi bledi. "Streljaj že vendar!" — je mislil Lajevski in je alii, da mora njegov bledi, drgetajoč, reven obraz v von-Korenu vzbujati še večje sovraštvo. "Ubijem ga, —je mislil von-Koren, mereč na če-i in ježe čutil petelina ppd prstom. — Da, gotovo ga kijem '- i bije ga! — se je zaslišal naenkrat nekje zelo blizu, obupen krik. V istem trenutku je počil strel. Ko so ugledali, da Stoji I.aicvski na mestu in da ni padel, so vsi pogledali Ii listo stran odkoder se je zaslišal krik in so zagle-lali dijakona. Ta je stal bled, z mokrimi, k čelu in ilicom prilepljenimi lasmi, ves moker in blaten na tiem bregu, v turščici in se je nekako čudno smehljal in je mahal z mokrim klobukom. Šeškovski se je Kmejal od veselja, zajokal in odšel v stran . . . XX. Nekoliko pozneje sta se sešla von-Koren in dijakon pri mostičku. Dijakon je bil razburjen, težko je dihal in se izogibal gledati v oči. Bilo ga je sram za svoj strah in za svojo blatno, mokro obleko. — Zdelo se mi je, da ga hočete ubiti ... — je mrmral. — Kako je to zoperno človeški prirodi! Kako silno nenaravno je to! — Kako pa ste vendar prišli sem? — je vprašal zoolog. — Ne sprašujte, — je mahnil z roko dijakon. — Nečisti duh me je zmotil: pojdi, pa pojdi . . . No, pa sem šel, in ravno toliko, da nisem umrl od strahu v turščici. Sedaj pa, hvala Bogu, hvala Bogu .... Popolnoma zadovoljen sem z vami, — je mrmral dijakon. — Tudi naš stric — tarantul bo zadovoljen . . . Koliko bo smeha, smeha! Samo to vas pa prosim, ne govorite nikomur, da sem bil tukaj, če ne, jih dobim od pred-stojništva po grbi. Dijakon je bil sekundant, poreko. — Gospoda, — je rekel von-Koren. — Dijakon vas prosi, da nikomur ne poveste, da ste ga videli lukaj. Lahko bi imel sitnosti. — Kako je to zoperno človeški naravi! — je vzdih-nil dijakon. — Oprostite mi velikodušno, toda imeli ste tak obraz, da sem mislil, da ga čisto gotovo ubi-jete. — Silno skušnjavo sem občutil, da bi pokončal tega ničvredneža, — je rekel von-Koren: — Toda vi ste mi zavpili ravno v strel, pa sem zgrešil. Vsa tf procedura je pa vsled nenavadnosti vseeno zoperna in me je utrudila, dijakon. Silno sem oslabel. Pojdimo... — Ne, dovolite mi, da grem peš. Posušiti se moram, čisto premočen sem in premražen. — No, kakor veste, — je dejal s trudnim glasom oslabel zoolog; sedel je v kočijo in zaprl oči. — Kakor veste... . Med tem, ko so hodili okrog kočij in se vsedali, je stal Kerbalaj pri cesti, se z rokami na trebuhu nizko klanjal in kazal zobe; mislil je, da so se prišli gospoda naslajat nad prirodo in pit čaj, in ni razumel, zakaj sedajo v kočijo. Karavana je krenila med splošnim molkom in pri krčmi je ostal samo dijakon. — Hodil krčma, pil čaj, — je rekel Kerbalaju, — moj bi rad jedel. Kerbalaj je govoril dobro rusko, toda dijakon je mislil, da ga bo Tatar bolje razumel, če bo govoril ž njim v spakedrani ruščini. — Jajca cvrl, sir dal . . . — Pojdi, pojdi, pop, — je rekel Kerbalaj s poklo-nom. — Vse dobiš . . . Sir imam in vino imam.... Jej, kar hočeš. — Kako je po tatarsko Bog? — je vprašal dijakon, ko je vstopil v krčmo. — Tvoj Bog in moj Bog je vseeno, — je rekel Kerbalaj, ki ga ni razumel. — En sam Bog je za vse, le ljudje so različni. Eni so Rusi, drugi Turki, tretji Angleški — vsake vrste ljudi je veliko, Bog pa je eden. — Dobro. Če vsi narodi časte edinega Boga, zakaj tedaj vi, muslimani, gledate na kristjane kot na svoje vekovečne sovražnike? — Zakaj se jeziš? — je rekel Kerbalaj in se prijel z obema rokama za trebuh. — Ti si pop, jaz pa musliman, ti praviš — jesti hočem, jaz dam.... Le bogati razlikujejo, kakšen Bog je tvoj, kakšen moj. Za revnega je pa vseeno. Jej, prosim. (Konec prihodnjič.) i^® Socializem ni nauk potrpljenja, temveč nauk boja. Polna mošnja zlata ne pomeni polno glavo pameti. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA, g DOPISI. Pogorelčevo poročilo o agitaciji v Penna. JOHNSTOWN, PA. — Danes, dne 28. maja, ko pišem to poročilo, sem zaključil prvi mesec agitacije za Proletarca in JSZ. Kar se tiče pridobivanja naročnikov Proletarcu, morem reči, da je bil 'kljub slabim delovnim razmeram uspeh povoljen. Ne tako glede Zveze, kajti isti mi ni bilo mogoče posvetiti toliko pažnje kot bi jaz rad, to pa vsled enostavnega vzroka, ker mi je vzela skoro ves čas agitacija za list. Tekom te agitacije se je število Proletarčevih naročnikov v tem kraju pomnožilo za 130 in naročnina za te znaša $233. Prodalo se je precej literature in nabralo se je tudi nekaj dolafjev listu v podporo. Z govori sem nastopil na shodih štrajkujočih premogarjev v Yukonu, Pleasant Valley, Moxham, Conemaugh in v Bon-Airu, kakor tudi na seji samostojnega pod. društva Triglav na Moxliamu (Hogback), in da ne pozabim, na prvomajski slavnosti socialističnega kluba štev. 69 v Herminie. Za uspeh agitacije gre seveda mnogo zasluge so-drugom in simpatičarjem socialističnega gibanja, ki so mi šli v vseh ozirih na roko. Imen številnih oseb, ki so mi na en ali drug način pomagale, ne bom omenjal, ker vem, da ni nobenemu na tem, da bi'se ga oglašalo v listu, pač pa je vsakdo smatral za svojo dolžnost pomagati pri agitaciji kolikor mu je bilo mogoče. Na potovanju naleti človek na razne zapreke, ki so takorekoč neizbegljive. Posebno vremenski bogovi so prav pridno nagajali; menda imajo posebno piko na socialistične agitatorje. V večini .slučajev je treba kresati peš od naselbine do naselbine; pota so večinoma slaba. Sempatam se naleti na sodruga ali somišljenika, ki je toliko na boljšem, da poseduje avtomobil. Toda v mnogih slučajih je bila vožnja taka, da človek pravzaprav ne ve, ali se nahaja na cesti ali kje sredi oceana. Taka "morska" pota so poleg železnic edina pota, ki vežejo razne naselbine. Valovanja po cestah seveda ni krivda tistih, ki so mi iz prijaznosti postregli z vožnjo v avtomobilu, ampak tistih organov, ki prav dobro vedo, kam in kedaj je treba poslati tirja-tev za davke, ki se potem tako radi poizgube po žepih raznih graftarskih uradnikov kapitalističnih strank. Če bi bilo ljudstvo politično zrelejše, bi se hitro našla remedura. Dokler tega ni, ne preostaja drugega, kot vzgajati delavstvo v socialističnem duhu, da bo vsaj v bodoče znalo rabiti svojo moč proti izkoriščevalcem in graftarskemu sistemu. Kar se tiče aktivnosti naših slovenskih premogarjev tu po Penni, moram priznati da so precejšnje na raznih poljih. Ne le, da so povsod najaktivnejši v sedanjem štrajku, imajo v večini naselbin svoje društvene ali pa delavske domove, kateri služijo v sedanjem času za shode štrajkarjev, kajti v mnogih slučajih imajo premogarski baroni najete vse dvorane v mestu in tako zabranijo štrajkarjem možnost dobiti primerno dvorano za svoje shode. V več naselbinah imajo tudi svoje zadružne prodajalne, ki so jim v veliko pomoč v sedanjem boju. Prerado se dogaja, da privatni trgovci kaj hitro odpovedo kredit delavcem, ko so na štrajku. V Conemaugh imajo tudi Stavbinsko in posojilno društvo, ki zelo dobro napreduje. Tudi ta organizacija je delavcem v veliko korist, kajti me:4to da bi svoje teško prihranjene cente nalagali na razne banke in tako dajali v roke bič kapitalistom, ki bi končno padal po njih, vlagajo svoj denar v svoje lastno podjetje in imajo tako dvojne koristi. Prvič, njihov denar je naložen varnejše, imajo večje obresti, in drugič, ako si žele izposoditi gotove svoto denarja, jim njihova lastna organizacija računa nižje obresti kot jih zahtevajo kapitalistični denarni zavodi. Taka podjetja bi si morali vstanavljati delavci vsepovsod. Tu na Moxham, ki je del Johnstowna, moram priznati da je bila agitacija za Proletarca ena izmed najuspešnejših. Pridobilo se je v par dneh nad 25 na- ročnikov. Naši ljudje imajo tu svojo lastno dv zadružno prodajalno, godbo na pihala, tambun zbor ter mešani pevski zbor "Jugoslavija", ki je e najbolj izvežbanih v Penni. V večini slučajev lasi jo tudi svoja lastna domovja. Pred nedavnim časom ustanovili tudi politični klub. Ker sem na_ agita delujem seveda tudi za vstanovitev socialističnega ba. Pri tem delu vsaj do sedaj nisem naletel na k; morebitna nasprotstva, pač se mi je od mnotfih gestiralo, da se bo delovalo nato, da se sedanji polil ni klub pretvori v kratkem času v socialističnega bi raditega ne bilo potrebno ustanavljati še ene ( nizacije. Želeti je, da to ne ositane samo pri ba ampak da se tudi dejansko izvrši. Štrajk v okolici Johnstowna ni bil do sedaj popolen kot bi moral biti, vendar se' pa situacijo I v tem oziru obrača na boljše. Tako so pred par dni štrajkarji in linijski organizatorji pridobli premogi iz dveh največjih rovov, ki so do sedaj obratova polno paro v štrajkarske vrste. Sedaj se nahaja štrajku nad 90 odstokov premogarjev tega okoliša, nja dva rova lastuje t. zv., Cambria Steel Co., ki i tod okoli svoje obširne delavnice. Pridobiti om« premogarje za stavko je bil eden najtrših orehov, I končno so stavkarji z vstrajno agitacijo in piketi njem le uspeli. Upati je, da se sedanji štrajk pren: rjev skoro privede do uspešnega zaključka s pop zmago za štrajkujoče delavstvo premogarske in strije. Sem pa t je se prigodi tudi marsikatera zgodbica. Tako so žene štrajkarjev v Conemaugh, prav pridno zahajajo na štrajkovne straže, dale stražo nekemu skebu. Seveda so ga preje prav i obmetale s klopotci in ga nato spremile domov.,, jim je moral obljubiti, cia se ne vrne več na delo. j1 drži besedo, mi ni znano. Kajti tudi kompanije im vse polno svojih straž in pri tem delu jim prav pri pomagajo državni "kozaki"; toda vse to ne opla štrajkarjev in njihovih pogumnih žena. Pred kratkim se je pripetil še en drugi zan slučaj. Neki bos, ki ie zelo ponosen na svoje skei delo, se je misli znositi nad enim našim rojakoir" karjem ter ga pahniti v mimo tekoči potok, toda i duti skeb si ni bil svest krepkih mišic štrajkarja posledica je bila, da je prav pošteno sam štrbunka v potok in se do dobra prestrašil. To mu še ni bilo( volj. Drugo jutro gre v spremstvu svojih sinov in r katerimi drugimi skebi zopet na svoje umazano i" ter na istem prostoru ugleda rojaka Paul škvarca, je čakal na poulično železnico, misleči, da je to rojak ki mu je prejšnje jutro pomagal do bezpla' kopeli. Navale se na njega, "bos" ga udari po obn zbije na tla in potem se še drugi skebje z opekami vn kah navale nanj in godila bi se mu bila slaba, d vsega tega opazil neki Amerikanec, stanujoč v 1..... ni, katerega so se lopovi prestrašili in pustili r. pri miru. štrajkarji so izposlovali zaporno povelje, klican je bil pred mirovnega sodnika, pripeljal je boj kot priče svoje skebe in lagali so, da se je kar dilo, toda uspeha niso dosegli. Zagovarjati bo n svoj zločin pred višjim sodiščem. Kako bo vsi potekla, se bo poročalo pozneje. Upati je, da se ga tisne za par mesecev v "špehkamro", da si neto ohladi vročo skeb^ki kri. - _ Kot že omenjeno, ima Cambria Steel Co. tod ( svoje obširne jeklarne ki se vlečejo ob potoku več r na daleč. Okolica v bližini teh tovarn je umazani sajasta kot malokje. Gost dim, ki se vedno vali iz t nikov, pokriva celo okrožje, posebno še Franklin Conemaugh. Vsa okolica je pokrita znjim, da včasi" " gleda kot da stoji gosta megla nad dolino. Mesta < so umazana in sajasta kot jeklarne, Ulice in mnof je takih, da bi človek ne pričakoval da bivajo ' v njih. Nekaj raztrganih bajt lastuje tudi omen družba, ki so slabše od hlevov. Pred nekaj dnev dobili ti ljudje ukaz, da se morajo, ako nečejo di seliti iz teh "palač". Žal nebo najbrž nobenemu, b Kili stanovanj menda ni blizo na okoli. Pravili so li, da jc včasih toliko dima in prahu, da ko gre človek k počitku, ostane posteljna oprava le tam bela, kjer jo ležal, posebno v poletnem času, ko je vročina n so okna odprta. Plače v zgoraj omenjenih jeklarnah «imenitne, reci in piši; 25 centov na uro za navadno delo, delavnik 12 ur na dan. Nekatera dela so tudi jlordnu, toda tudi ti delavci niso mnogo na boljšem. Pravili so mi, da ako se hoče zaslužiti od 4—5 dolarjev na dan, mora delavec garat ko črna živina. Pred pir loti, v zadnjem jeklarskem štrajku, je bilo delav-itvotudi tukaj v boju. Rilo je poraženo š pomočjo vladnih organov, katerim je na volilni dan samo pomagalo do njihovih mest. To vam je blagoslov kapitalizma. Politična zrelost med našim delavstvom je še da-lei od popolnosti in treba bo še mnogo agitacije in iiotabe predno se jim izbi je tista lena brezbrižnost. Zanimiv slučai se mi je pripetil v bližnjem Ron lir-jii, Tudi na to hribsko selo sem šel na agitacijo. Ser imajo tam socialistični klub in svojo dvorano sem Bgestiral, da bi se obdržaval shod. Sodrug Bukovec je hitro obvestil rojake, da se še isti večer obdržava shod in kot mi je rekel, so bili vsi zato. Ob napovedanem rasu ljudi ni bilo v dvorani razven kakih 15. Zdelo K nam je čudno, posebno še, ker so bili vsi zadovoljni disc shod vrši tisti večer mesto naslednji dan. Videli smo, da se zbirajo na trati nedaleč proč od dvorane. Začel i smo misliti, kaj bi moral biti vzrok, da se shoda niso udeležili. Počasi se je izvedelo, da se je dobilo par "rešiteljev", ki so obvarovali rojake in njih "žepe". Povedano je nam bilo, da je par "brihtnih" glavic odvračajo delavce na vse kriplje, da se jim ni tre-ba udeležiti shoda, kajti agitator je prišel zato, da se naliiro denarja. "Pobral bo kolekto in plačati mu boste morali po 25 i n 50 centov, zato da ga boste slišali" itd. Seveda ni nihče imel kake kolekte niti v mislih. Povedali so mi, da ima eden teh "oskrbnikov" revnih de-Kcev "botego", vkateri prav pridno skube ravno iste delavce, za katere je bil toliko v strahu da se za božjo lioljo nikar ne udeleže socialističnega shoda. Pravijo, da sliši na ime Pristavec. Delavci naj si dobro zapolnijo take kapitalistične petoliznike in obračunajo z njimi tako, kot je treba. Objedel se je z žulji delavcev, in sedaj skuša na vse pretege, da jih odvrne od shoda, di katerem bi slišali besede iz ust delavskega agita-Drja. Boji se, da bi se jih koncem konca ne prijele njene besede in bi začeli misliti s svojimi možgani, ovedali so mi, da je tudi prav priden katoličan in lot lak seveda veruje v nauk "ljubi" svojega bljižnega Id, Čudno pri vsem tem je, da take kreature, ki gre-o vedno za tem, da iztisnejo zadnji cent od delavca, natrajo vsakega drugega, da je njim enak. Temu molku povem lepo na uho, da socialistična stranka ne re zatem, da izvleče denar iz delavcev, pač pa da s stimi centi, ki jih prispeva delavstvo, podpira socia-islifno časopisje in drugo literaturo in s tem izobra-oje delavstvo, da bo enkrat sposobno rešiti se kapi-Sstičnega suženjstva in takih mračnjaških pijavk in odrepnikov kot so vam enaki. Neka mamica ki sem jo slučajno srečal na Cone-maugh in ji ponudil Proletarca, je bila tudi vsa iz sebe. 'Kaj Proletarca, ta brezverski list, ki vedno napada »dobre "gaspude", tega pa že nel Naj mi le kdo (Trde znjim v hišo, letel bo kot vsi vragi!" Vse pojasnjevanje, da se Proletarec ne peča s protiversko gonjo, pai pa da izobrazuje delavstvo za boj proti kapitalizmu, ni nič pomagalo. Mamica menda rada čita Zakraj-uovo godljo. "0 joj, o joj! Proletarca pa že ne, že tako imam salo vere, če bom čitala pa še tiste vaše cajtenge, bo pa še ta odpadla od mene," mi je rekla neka druga mamica. Ženska menda smatra vero kot za gnjilo hruški odpade z drevesa ko je zadosti gnjila. CHAS. POGORELEC. DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se wie vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu »vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte «teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje pri-litelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. Slovenskemu občinstvu v Clevelandu. CLEVELAND, O. — Čeravno vladajo za delavstvo neznosne razmere in jih je več miljonov brez posla, med njimi na tisoče naših rojakov, se po raznih naselbinah vst t nt prirejajo zabave in druge priredbe, kij ti mizerijo jim preskrbe drugi. Naš socialistični klub št. 27, JSZ., priredi v nedelji 4. j uri i i a izlet (piknik) na Reharjevo farmo v No-t piha mu Na programu bo ples, nadalje nastop pevskega zbora Zarja in druge točke, katere ne boni tu v podrobnosti omenjal. Rečem le, da bo za zabavo v vseh ozirih poskrbljeno, ravno tako tudi s postrežbo. Na razpolago bo dober prigrizek, mehke pijače, saj pijače so tako vse mehke, tudi srečo bomo lovili (sre-čolov) in tako naprej. Na izhtni prostor vzemite Nothiham karo in se peljite z njo do konca. Do prostora je potem treba hoditi direktno po cesti še približno deset minut, pa ste na kraju. Vem, da bodo nekateri zopet zabavljali, ker je taka njihova navada. Kar priredi socialistični klub, vse jim je na poti. Seveda se mi ne oziramo na vsako ki-kanje. • Vsi čutimo bič, ki ga vihti sedanji sistem nad nami. Toda vendar ;e silno veliko ljudi, ki ne razumejo vzrokov za obsto'eče razmere. Zato tako radi zabavljajo čez socialiste. Socialistični nauki so jim španska vas. Poznam take, ki so bili preje zelo verni ljudje. Pozneje so se toliko naučili, da so nekoliko izpregle-dali ter prenehali vzeti vse za čisto resnico, kar govore na prižnicah in uče katekizmu. Pričeli so govoriti o svobodDmiselstvu in socializmu ter se že sami proglašali za socialiste. Seveda, v socialistično organizacijo niso nikoli prišli. Danes niso več socialisti in pravzaprav sami ne vedo kaj so. Nekateri celo govore o spoznanju", da je nemogoče živeti brez kapitalizma. Tako nekateri ljudje "razumejo" socializem. Kar se tiče kritikov od zunaj, jim dam ta svet: Pravo mesto je v organizaciji. Pristopite v klub, tam razvijajte svoje nazore in če poznate boljše metode k uspehom, boste dobili priliko, da jih izvajate. V socialistični organizaciji ima vsakdo priliko pokazati svoje sposobnosti. In kadar bomo dovolj močni, bomo dobili javne urade v svoje roke in tam bomo nadalje delovali, vsaki "o svojih zmožnostih, za dobrobit ljudstva na podlagi socializma. Naj končam. Upamo, da se bomo vsi videli na pikniku 4. iunija. Tam se bomo lahko več pogovorili. Torej na svidenje v nedeljo 4. junija na Reharjevi far- - J. KREBELJ. Članstvu kluba št. 1, JSZ., na znanje. CHICAGO, ILL. — V četrtek dne 8. junija zvečer priredi klub št. 1, JSZ., diskuzijski večer v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave. Predmet diskuzije je: "Ameriške delavske stranke in struje ter delo za zedi-njeno delavsko fronto." Razprava se bo vodila, s katerimi elementi naj socialistična stranka išče zedinje-nja in po kakih potih? Razpravljalo se bo o dobrih in slabih straneh dosedanjih taktik posameznih struj v ameriškem delavskem gibanju. Razprava bo zanimiva in raditega naj se članstvo udeleži polnoštevilno. Ako mogoče, naj nas ta večer posettijo tudi člani soc. kluba JSZ. na Pulhnanu. V nedeljo 18. junija ima socialistična stranka o-kraja Cook (Chicago in okolica) velik piknik v Ri-verview parku na N. Western Ave. v bližini križišča Clybourn in Belmont Ave. ter Roscoe Rlvd. na Western Ave. Prebitek piknika je namenjen socialističnemu tisku in agitacijskemu fondu čikaške organizacije socialistične stranke. Vsota za vstopnice, ki jih prodajo člani in članice kluba št. 1, ostane klubovi blagajni. Od prodanih vstopnic plačamo samo vojni davek. Ako napravijo sodrugi svojo dolžnost, pridobimo klubu in Proletarcu lahko najmanj dve sto dolarjev dohodkov. Vstopnice v predprodaji se dobe pri članih in članicah kluba in v upravništvu Proletarca. — Tajnik. Naloge ženstva pri vzgojevanju mladine. CLEVELAND, O. — Sedaj živimo v časih nesloge, mrženj in medsebojnih bojev, ki so posegli tudi v delavske vrste. Mislim da se ne motim, če trdim, da bo čas in izkušnje, ki si jih pridobivamo v sedanjih .razmerah, prinesel duh solidarnosti med delavske mase obojega spola. Tudi me, ženske, se .moramo učiti iz izkušenj. Naša naloga je velika, mnogo večja, kakor se ljudem dozdeva. Na nas leži velik del vzgoie otrok, ki postanejo bodoči borci za novi družabni red, ali bodoči vojaki v službi kapitalizma, ali stavkokazi v industrialnih bojih. Matere, že iz tega razvidite, kako velika odgovornost leži na vas pri vzgajanju dece. Če hočemo biti dobre učiteljice svojih otrok, se moramo tudi same učiti. Stvari, ki jih ne poznamo, jih ne moremo razjasnjevati svojim otrokom. Ako nam je razredni boj nerazumljiv, se ne bodo otroci v tem oziru od nas ničesar naučili. Če bi posedovala bogastvo, kakor n. pr. Henry Ford, bi trosila miljone za vzgajanje mater, ki so najboljše in prve učiteljice mladine. Kakor so matere vzgojene, taki so otroci v prvih letih mladosti. In nauki mater jih navadno spremljajo skozi vse življenje. Miljone mater uči svoje otroke samo o verskih stvareh in jih navaja k pobožnosti. Zato imamo toliko nevednih, nazadnjaških ljudi. Vpliv vzgoje kakršne so' jim vcepile matere, jih spremlja na njihovem potu skozi življenje. Matere pri tem nimajo slabega namena. Vsaka želi svojim otrokom najbolje, toda če je sama nevedna, se ne more od nje pričakovati takega pouka, kakršnega ni sposobna dati. Zato je po mojem mnenju vzgojevanje ženstva silno važna stvar. Kako lahko ženska pride do razredne vzgoje? Naj-ložje potom čitanja. Čitajte liste in knjige socialne vsebine-. Povest, kakor je n. pr. Gorkijeva "Mati", je zelo priporočljiva. Ta knjiga slika mater, ki je bila nevedna in pobožna, toda je na svoia stara leta postala navdušena, priprosta boriteljica med ruskim revo-lucionarnir proletariatom. V nji slika pisatelj druge ženske, vse navdušene boriteljice za človeške pravice. Druga taka knjiga je Sinclarjev "Džungel". Ta knjiga razkriva v obliki povesti gnoj v ameriški klav-niški industriji. V "Ameriških Družinskih Koledarjih", ki izhajajo v založbi Proletarca, je najti mnogo takih vzgojevalnih povesti. Dobite jih tudi v Proletarcu. Prečitanje ene knjige ali par izdaj kakega socialističnega lista še ne orinese socialističnega znanja. Treba se je učiti in učiti. Na nesrečo ljudje, posebno ženski spol, ne segajo radi po dobrih vzgojevalnih knjigah in listih. Žen-stvu v splošnem so najljubši romani, ki le omamljajo duh in ne puste v možganih nobenega povečanja znanja. Nasprotno, s takimi deli se delovanje možganov zastruplja, kar seveda masam, ki čitajo take romane, ni znano. Doba, v kateri so trdili, da nima žena ničesar o-praviti v zunanjem svetu, je minila. Ženstvo si je priborilo več ali manj enakopravnosti, kakor je že znalo voditi svoj boj v eni ali drugi deželi. Kapitalizem jih je pognal v tovarne in v enih evropskih deželah celo v rudnike. Izkoriščane so kakor moški delavci. Večkrat naletim na "učene" može, ki pravijo: "Le tiho ženske, ve nič ne razumete." Tisti, ki tako govore, sami nič ne razumejo in so pri vsem tem toliko nevedni, da "ne vedo da nič ne vedo." Kakšna na je današnja družabna uredba? Slaba, to vemo, kolikor toliko vsi. Ženske so bile do zadnjih časov brezpravne, torej so tako družbo ustvarili v prvi vrsti moški, ki vodijo vse javne zadeve. Tisti moški, ki trdijo, da se ženske ne smejo umešavati v javno življenje, so največja coklja napredku. V socialističnemu revolucionarnemu gibanju najdete lepo število žensk, ki prav nič ne zaostajajo za največjimi borci med moškimi. Na kulturnem, na znanstvenem in na delavskem polju so si ženske priborile častno mesto. Argument, da ženske ne spadajo v javno življenje, je že davno vržen ob tla pri vseh razumnih naprednih ljudeh, tudi, če ne spadajo k socialističnim strujam. Res je, ženstvo ni toliko izobraženo kot so moški. Vzrok temu je, da je bilo ženstvo skozi stoletja priklenjeno na ozko obzorje doma, medtem, ko so moški vodili vse stvari in se pri tem izpopolnjevali. In če pri- merjamo, da se je ženstvo, to je mase ženstva, prifdj takorekpč šele učiti, medtem ko se moški uče že st> letja, vidimo, da je ženstvo v tej kratki dobi vendarij zelo napredovalo. Socializem rabi sodelovanje ženstva. Svojo propagando vodi med ženstvom. Zato je potrebno, da na sodrugi nudijo pri vzgoji naših žensk vso mogočo ji moč. Očetje so dolžni oskrbeti svojim otrokom tako m gojo, ki jih bo vodila v življenju po pravi poti naprejW ka. Dolžni so pomagati v boju proti sistemu, ki tiraMj otroke v žrelo industriji, medtem, ko je na miljonerionU Yugovich v Ottawa, 111., ki se je pred par tedni otm žila. Častitam ji torej na vseh koncih in krajih in ji al lim kar največ uspehov v novem stanu! Povabljena sem bila na njeno "ohcet", na kale-l rej smo se prav izvrstno imeli. Zanimivo je bilo m večer pred poroko, ko sta ženin in nevesta imela nji (prav kot za dramatično predstavo), kako bosta iia-l stopila pri poročevalni ceremoniji. Kot je na odnl včasi, tako je baje tudi v realnem življenju, da človel pri vajah dobro naredi, ko pa pride za glavno pred-l stavo, je po kolikortoliko nervozen. Tudi tu je biki tako — kot so trdili bližje stoječi, jaz namreč nista natančno slišala — da je ženin na vprašanje" če jI vzameš za lawful wife", odgovoril, da jo vzame "m awful wife". In s tem so ju dražili potem toliko času da sta se odpeljala na medene tedne pod plohami ri-l ževega dežja. Sicer je pa bilo vse dobro in obema »I lim še enkrat mnogo sreče! Slovenci v Ottawa so v splošnem prijazni. Z hva-j lim se Ba.vukovi družini za prijazno postrežbo, in pt| sebno gospej Bayuk, ki me je peljala s svojo karo v La Salle, 111., kamor sem šla na agitacijo za Proletarca in obenem prodajat pisalne stroje. Tudi lasallski Slovenci so me jako prijazno spr» jeli in mnogo pomagali pri agitaciji. So precej napredni ljudje in svoječasno so imeli tudi soc. klub, katei rega jim je seveda razrušila svetovna vojna, kot se zgpdilo tudi v več drugih krajih. V nekaterih naselbinah so klube že ponovno organizirali, v drugih so ■ tdaj na delu, da jih zopet ožive; in med te spada tudi l.a Salle. Povsod spoznavajo, da je močna politična organizacija neobhodno potrebna in da delavstvo ne more doseči povoljnih uspehov brez nje. V La Salle so zdaj bolj slabe delavske razmere, mr je precej delavcev vposljeriih v premogovih rovih; u kot znano, so oremogarji na stavki. Oni ki so vpo-sljeni pri drugih podjetjih, pa tudi bolj slabo zaslužijo, Jer kot je splošno znano, kapitalisti v splošnem pri-slrigujejo delavske plače. Kljub temu sem dobila v par dneh enaintrideset naročnikov. S tem daje lasalls-ka naselbina lep zgled drugim krajem, ki je v resnici posnemanja vreden. Da bi se pereentualno tako odirale tudi druge naselbine, bi Proletarec kmalo postal to kar bi pravzanrav moral biti že davno: živ agitator i vsaki delavčevi hiši! K temu lepemu uspehu so pomagali Obid, Rogel in Princ z agitacijo med rojaki. Za prijazno postrežbo se zahvaljujem gospem Pirnat in Ermenc ter Golobovi družini, za splošno naklonjenost z naročili pa vsem lasalskim Slovencem. I Slovenski Narodni Dom v La Salle, 111., je eden fiimed najlepših in najmodernejših slovenskih domov j Ameriki. Zahvalim se lasallčanom za prijaznost ker fso mi razkazali ves dom, na katt-rega so res lahko po: nosni. Chicago je v tem oziru precej v ozadju. Tudi tukaj bi se moralo začeti enkrat resno misliti na to, da hi posnemali druge manjše naselbine v kolikor se tiče gradnje lastnih dvoran. In čikaški Slovenci potrebujemo svoj Narodni dom prav tako — če ne še bolj kol druge slovenske naselbine! FRANCES A. TAUCHAR. Agitatorji na delu. Naročnine, ki so jih poslali agitatorji in zastopniki Proletarca: jČhas. Pogorelec, Pennsylvania..................90 Frances A, Tauchar, na agitaciji v La Salu in okolici SI Lovrence Gorjup, Cleveland, Ohio...............12 Frank Benchina, Chicago...................... 5 Jos. Ocepek, Detroit, Mich...................... 3 F. Z, Chicago,................................2 John Darovec, Chicago,........................ 1 5 llarv Udovich, Chicago, . ..................... 1 Frank Petavs, Little Falls, N. Y., . . . •............. 2 John Miklich, Sheboygan, Wis.................. 2 Fr. Besjak, Springfield,........................ 1 Louis Bregant, Ramsay, 0...................... 1 Amlv Cherne, Cleveland, 0...................... 1 Malti I'rbas, Highland Pk., Mich................. 1 Fr. llerga, \Y. Allis, Wis........................ 1 Fr. Korošie, Burgettstown, Pa................... 1 c-John Brus, Lorain, Ohio....................... 1 LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Knjige "Mati" (spisal Maksim Gorkij) nimamo več v zalogi. Knjiga "Džungel", ki jo je spisal Upton Sinclair in je pozneje izšla v slovenskem prevodu v založbi Proletarca, je bila že pred dvema leti razprodana. I Sedma številka revije "Kres" je razprodana. V zalogi imamo še Cankarjevo izdajo Kresa in osmo številko, Glejte cenik knjig. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako (etrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne ▼ klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-rirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." — Domača zabava Slov. Dram. Društva v Chicagi. L Slovensko dramatično društvo v Chicagi priredi v soboto zvečer dne 10. ijunija domačo zabavo v dvo-i rani SNPJ. na 2657 So. Lawndale Ave. Vstopnina 50c | »osebo. S POLJA NAŠE AGITACIJE. Sodrug Charles Pogorelec, upravnik "Proletarca", ki se mudi sedaj v Peinnsylva-niji v interesu "Proletarca" in Jugoslovanske socialistične zveze, je obiskal že precej slovenskih naselbin in pridobil listu lepo število novih naročnikov. Njegovo bivališče za nedoločen čas je Johnstown, od koder obišče vse večje naselbine v Cambria in Somerset County. Kdor želi priti ž njim v dotiko, dokler se mudi v Pennsylvaniji, naj naslovi: Chas. Pogorelec, cf. Andr. Vidrich, R. D. 7, Box 82, Johnstown, Pa. Iz Pennsyl-vanije se poda sodr. Pogorelec bržčas v West Virginijo, in od tam proti Ohio, v Akron, Barberton, Cleveland in Lorain. Sodruginja Frances A. Tauchar je na agitaciji za pridobivanje novih naročnikov Proletarcu v Waukeganu in North Chicagi. Ako ji bo možno, obišče tudi druge slovenske naselbine proti Wisconsinu. Uprava Proletarca. Brez naslova. Dr. Kern je napisal kratek članek, v katerem govori o kontroli porodov. Omenja, da izvajajo kontrolo porodov žene bogatinov, medtem, ko delavskim ženam zabranjujejo dobivanje vsakega znanja o omejevanju porodov. Dr. Hugo Bren O. F. M., kar na kratko pomeni frančiškan, po dolenjskem narečju "flečkajnar", je napisal v glasilu frančiškanskih pečlarjev serijo zelo zelo učenih člankov, v katerih citira besede iz knjig svetih očetov in cerkvenih učenjakov, ki so obsojali kontrolo porodov. Seveda so jo! Kje pa naj bi tovarne dobile cenene delavce in cerkve nevedne backe, če ne bi bilo velikih družin? Ampak velike družine naj i-majo reveži-delavci in kmetje, ne pa premožni ljudje. Hugo Bren, Kazimir Zakrajšek in drugi frančiškani so večinoma mladi, močni ljudje, če verjamejo v naraščaj, naj prično z enakim gibanjem, kakor se je pojavilo po vojni na Češkem in deloma na Hrvatskem. Duhovniki naj se poženijo. Saj so pravoslavni tudi oženjeni in imajo družine, zakaj bi jih katoliški ne imeli? Čemu silili mlada dekleta v klošter, če ste za naraščaj? Poženite se z njimi, pa basta. Potem bo imela nova slovenska šola na 22. cesti vsaj dovolj otrok. Duhovniki drugih ver so oženjeni, pa ni zato nobenega pohujšanja. Protestantje in pravoslavni verniki niso nič manj verni kakor katoliški, kateri so verni. Če niso, je itak vseeno. Kazimir ima vse vernike rad. Ampak tiste, ki kaj imajo, namreč "keša", ima še posebno rad. Jack Sto-nich je eden takih, ki ni "suh". S Kazimirjem sta si kolikor-toliko na roke. Pred kratkem je Jack odšel na počitnice nekam v Californijo, preje je pa prinesel v farovž prispevek za novo šolo. "Edinost" mu zato dela poklone in mu želi srečen oovratek in take stvari. Zakaj pa ravno Jock Stonich? če bi on dal tisoč dolarjev, bi bilo še zmirom manj, kakor če da Terse-lich 100 dolarjev. Zakaj ne želeti dobrih stvari njemu, ki je bil pripravljen pomagati tudi pri gradnji šole? Matija Pogorelec je drug tak mož s cvenkom. Kazimir ga je že večkrat vabil v župnišče, kjer bi se pomirila in kadila pipo sprave. Toda Matija ima s fa-rovži izkušnje in o njem so včasi pripovedovali, da je raje kaj odnesel kakor dal. "Kakor kdo more." Čital sem poročilo o poslovilnem banketu, prirejenim na čast jugoslovanskemu konzulu Branku La-zaroviču, o katerem poroča "Hrvatski Glasnik", da so se ga udeležili dr. Ante Biankini, P. B. Nelson, novi konzul dr. Purič, Anton Gazdič od Hrvatske Zajednice Illinois, Gj. Kristoforovič in Nev. Stijačič za jugoslovansko kolonijo v Garyju, Mehmed Dervoz iz Milwaukee za muslimane (mohamedance), V. Cainkar za SNPJ., S. Barič in I. Lupiš za hrvatsko novinstvo, Rev. N. Stojakovič za pravoslavno duhovščino in srbsko kolonijo v Clevelandu, Rev. Luka Terzič in Rev. I. Bo-janič, hrvatska 'katoliška duhovnika. Zvonko Novak in število drugih. Kazimirjevega imena ni med njimi. Čudno, saj je bil v začetku vendar parkrat konzulov gost. Poleg tega ima on precejšnje zasluge za kraljevino SHS. Med vojno je pomagal londonskemu odboru, oziroma njegovemu pododseku v Ameriki, prisegal je na krfsko deklaracijo in nabiral denar za Narodno Zvezo, ki je izginila z denarjem vred. Se račune je vzela s seboj. Bratil se je v boja za kral'cvino z dr. B. Vošnjakom, dr. Marušičem, Pircem, I. Moži-nom in drugimi gospodi. Sedaj pa je ostal zadij. To je, kar pravimo smola. Gospodje na banketu so imeli govore, kar je na vada na takih priredbah. Toda imeli so gi-\oic po jugoslovanskem običaju, kar za človeka ni prijetno poslušati, takega namreč, ki se mu studi poveličevanje brez konca in kraja. O Brankotu pravijo da je dober človek in pošten služabnik. Kaj si je mislil, ko je po slušal govore ljudi, ki so poveličevali jugoslovansko edinstvo, slavili državo, hvalili njegove vrline in izrekali nepopisno žalost, ker jih zapušča. V praktičnem življenju pa se lasajo in blatijo drug drugega. Kazimir je bil socialist. Ne verjamete? Res je bil. V eni izdaji Edinosti je napisal dopis, pa ga podpisal "bivši rdečkar". Torej vidite, da je bil res že rdeč! V T Od Habsburžanov do Karadjodjevičev. Od "Glasa Svobode" smo prejeli spodaj priobčen i letak zaeno z notico, v kateri omenjeni list pojasnjuje, da ga je dobil od Mariborskega ženskega društva s prošnjo, naj ga pošlje vsem slovenskim listom v Ameriki v objavo. Objavimo ga vsled tega, da naši čitatelji vidijo, kako se gojuje monarhistični duh med našim narodom v Sloveniji. Preje je pel enako pesem Habsburžanom. Sedaj jih je nadomestil s Karadjodjeviči. Letak se glaSI' JUGOSLOVANI! — JUGOSLOVANKE! Kakor v vseh ostalih krajih naše drage domovine, sklenili smo tudi v Mariboru, da postavimo spomenik dnevu poroke našega vladarja Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z Njeno Kraljevsko Visokostjo runiiinsko kraljičino Marijo. Kakor so časi, v katerih živimo, resni in težki, naj bo tudi ta spomenik resen, odgovarjajoč perečemu vprašanju našega okraja. Sklenili smo, postaviti v Mariboru veliko otroško bolnico, ki bi naj varovala pogube to, kar ima naše kraljestvo najdragocenejšega, naš mladi jugoslovanski naraščaj, čelo bolnice bo dičilo ime naše prve jugoslovanske kraljice Marije. Potreba otroške bolnice v Mariboru je velika. Naša bolnica nima nosebnega otroškega oddelka, ker je bilo pred preobratom iz zdravstvenih ozirov teži-žišče za naše kraje Gradec, za Prekmurje Budimpešta, za Koroško Celovec. Treba je ustanoviti novo središče in sicer tako, ki bo z ozirom na razdaljo vsem prizadetim enako dosegljivo. Po naravni legi nagiblje-jo se ti kraji proti Mariboru, a naše mesto jim v tem oziru ne more nuditi nobene nomoči. Ker pa nam država ne more v teh gospodarsko tako težkih časih priskočiti na pomoč, treba, da sežemo po samopomoči. S tem bomo najlepše dokazali državi in vladarju, da pravilno pojmujemo dobo, v kateri živimo in smo je vredni. Voljna z vsemi svojimi grozami in zlasti s kljivo prehrano je rušila že v kali zdravje naše in polagala v nežni otroški organizem začetke organizačnih bolezni. Potom izvlečkov matrike ških uradov je dokazano, da znaša le v jugoslovn ozemlju nekdanje Spodnje štajerske umrljivost do 1. letafiO odst., med 1. in 4. letom 26 odst. in in 10. letom (>5 odst. V Mariboru samem znaša umrljivost 42 odst. Iz Koroške in Preknrurja n' točnih podatkov, a že omenjene številke govori' volj jasno. Zato se je v Mariboru ustanovil odbor, ki stavil za nalogo, da povzdigne otroško bolnico v riboru. Ker pa je to vprašanje tako blizu žen srcu in programu naše organizacije, je sklenilo društvo, da posveti s trajnim delom svoje sile tej sli tako dolgo, dokler ne bo stala v Mariboru bolnica. Roko v roki hočemo delati z društv zgradbo otroške bolnice v Mariboru in ga podp človekoljubnem cilju. Zato se obračamo z našo orošnjo do vseh " ki so prizadeti in tudi tistih, ki niso prizadeti, da pomagajo. Predvsem prosimo vse organizacije, razlike strank in slojev, da se nam pridružijo, čamo se na občine, da v svojem interesu podprejo še delo, nadalje na častito duhovščino in učit " Posebej se še obračamo na premožnejše sloje, na' strijska podjetja, banke, posojilnice in različne g*'. Pomagajte vsi vsak po svoji moči. Darove objavili potom časopisov. Imena darovalcev in seznam darov se bo i na dan otvoritve bolnice Njenemu Veličanstvu k ci Mariji. Darove pošiljajte na "Sklad otroške bolnice" sojilnica v Mariboru, nabiralne pole pa "Mart mu ženskemu društvu." Odbor "Mariborskega ženskega društva." Radi verjamemo, da potrebuje Slovenija stvenih institucij. Tudi vemo, da državi prima sredstev za take reči. Nadalje je nam znano, in ralo bi biti tudi "Mariborskemu ženskemu dru da ima kraljestvo SHS. denar za mnoge nepo stvari. Od kar obstoji, je potrošila pa nepo;reb~ toliko sredstev, da bi z njimi lahko zgradila v večjem mestu otroško bolnico. S slavospevi vladarjem bo narod slabo nap val. Odpravljajte hlapčevski duh iz ljudstva, pa s soma ne bo treba toliko otroških in drugih b Sedaj so potrebne radi sistema, ki jemlje otrokom ditelje in jih prepušča mizeriji. Na Švedskem se je industrija med svetovno silno razvila. Švedska je bila nevtralna in jc t z vsemi deželami, ki so bile v vojni med seboj, naročila so bila dobro plačana in s tem so rastle delavske plače. Prosperiteta je bila na Švedskem vojno še večja kakor v Zedinjenih državah. Dela z dežele je drlo v mesta. Po vojni so naročila po la in po svetu je nastopila splošna gospodarska Tudi v švedski industriji je nastala velika bres. nost. Parlamentarna komisija, ki je raziskovala mere, je podala poročilo, da je bila tista prosp nenormalna in četudi se industrijski obrat na skem obnovi na prejšnjih normalnih tleh, je del še vedno več, kakor jih potrebuje obrat švedske strije. Zato komisija priporoča razdelitev krons cerkvenih posestev in veleposestev velikašev me poselne delavce, ki se naj naselijo na deželi in jejo male kmetije. Kralj se bo najbrž poslovil od veleposestev. Tudi za ostale zemljiške velepose ne bo druge poti. časi veleposstv v gosto nb" dželah so izginili. Kdor hoče hitro pridobiti nekaj tisočakov, naj skuša pririniti v službo h prohibicionističneinu partmentu. Plača je tam postranska. Podkupn to je, kar šteje. JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI. 220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, ILL. TAJNIŠTVO. Tijnii-prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., I Chicago. 111. EKSEKUTIVA. tak Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip Godina, F. ■ Zajec, S. Bojanovič, G. Maslač, Miloje V. Lučič in Mi-L tar Sekulič. NADZORNI ODBOR. T. 8. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič in S. Cakič. Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zve-■e, je naslavljati na tajništvo JSZ. f- Redne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti petek v mesecu, izredne po potrebi. ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE. Philip Godina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zajec, za-I plsnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Hidsomi odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher in Mary Udovich. Organizator: Chas. Pogorelec. ODBOR SRBSKE SEKCIJE. Miloje V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, G. Mas-I lach in Mitar Sekulič. , PROLETAREC, Na enem mestu hvali Rusijo, na drugem priobčuje novice in članke iz Rusiji sovražnih listov. "Znanje", ki bi lahko porabilo svoj prostor za vzgajanje hrvatskega delavstva, katerega zavajajo in izkoriščajo vsakojaki prevaranti, pretaka "grenke" solze nad zapeljanostjo slovenskega delavstva, katerega bo privedel na pravo pot brumni Novak, ki en čas prodajo lote, potem farme, nato nabira prispevke za unijo rudarjev, katerih ji pa ne odpošlje, nato gre v službo k republikanskemu listu, potem, ko je "padel" povsod skozi, pa proda svoje "talente" za reševanje slovenskega delavstva. Hrvatski delavci bodo pri tem eksperimentu ob nekaj tisoč dolarjev, slovensko delavstvo bo pa še vedno "zapeljano". K sreči so med našim ljudstvom Zotiji in stoteri podobni karakterji, ki žive ob žuljuh hrvatskega delavstva, nemogoči, torej naše delavstvo vendar ni tako zelo zapeljano, kakor plakajo otročaji detinskega levi-čarstva pri Znanju. Ko bi se hoteli fantje učiti, da bi vsaj vedeli, kaj govore, bi še bilo. Ampak so ravno tako nevedni na svoj način, kakor naši klerikalni "žur-nalisti" v .lolietu in Chicagi. (Ho in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze. Upravni odbor Proletarca: Joško Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. Tau-cher in F. Udovich, nadzornika. : Frank Zajec, ravnik: Chas. Pogorelec. t. upravnik: Frank Petrich. Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na na-il« Proletarca. Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost a tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v ured-Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudniki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko irasti, kolikor zahteva zakon. OSEBNA VEST. Mr. Josip Triner, predsednik družbe Joseph Tri-ner Company, ki je svetovno znana vsled izdelovanja Trinerjevega grenkega zdravilnega vina in drugih preparatov, se je dne 17. maja odpeljal na parniku "Majestic" proti Evropi trgovskim poslom. Družba Joseph Triner Company je na svoji zadnji seji ravnateljev sklenila če le mogoče ustanoviti svoje agencije v Češko-Slovaški, na Poljskem, v Jugoslaviji, Avstriji in na Ogrskem. Njih načrt je, da se ne bo ustanovilo samo označenih agencij, ampak tudi laboratorije, kjer to mogoče, kjer se bo izdelovalo razna Trinerjeva zdravila. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Med največje komedionte na slovenskem časnikarskem polju v Ameriki spada poleg čikaškcga Kazimi-ija mihvauški Novak. Agitiral je za W. F. of M. in nabiral celo prispevke zanje, katere baje še sedaj ni polili na določeno mesto, dasiravno je bila vsota nabrana ie pred leti. Socialiste zmerja s socialpatrioti, sam pa je delal kot urednik pri listu, ki je agitiral za Har-dinga in republikansko stranko sploh, ter priobčeval toke proti socializmu — pomislite — ne proti socialistom ampak proti socialističnim naukom, in to vse za denar. Takim ljudem pravimo prostituke, oziroma jprostituti, ker ni treba misliti, da so taki stvori samo med ženskim spolom. Deloval je v skraljno buržvaznih organizacijah s prodanim Veraničem, ki mu je dolar bog, kakor Novaku. Novak je kupil tiskarno, in ker bi rad delal z njo dobiček, je spremenil kapitalistično Slovenijo v "delavsko" Slovenijo. Drugače je ostalo vse po starem. Če je bila stara W. F. of M. nesposobna organizirali rudarje, zakaj ni brumni Novak agitiral za I. \V. ■V.'!Čudni in nerazumljivi so karakterji, ki so naprosi. daj tistemu, kateri ponudi večjo vsoto. Na enem mestu piše o kapitalističnem zagovor-KBiku Borahu, na drugem ga hvali, da govori resnico. Kakor vsako leto ob tem času, TAKO PRIREDI TUDI LETOS COOK COUNTY ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE STRANKE CHICAGO, ILL. DNE 18. JUNIJA t. L. VELIK PIKNIK V PODPORO SOCIALISTIČNEMU TISKU v Riverview Parku Na dnevnem redu bodo govori, godba, ples in prosta zabava. VSTOPNINA 30c ZA OSEBO VOJNI DAVEK VŠTET. Vstopnice se dobe pri članih kluba št. 1, 20 in 224 J. S. Z. ali pa pri upravni-štvu "Proletarca," 3639 W. 26th St. KITAJSKI NAČRT. Na Kitajskem je zdravnik plačan za to, da ohranja svoje pacijente pri dobrem zdravju, in njegova plača preneha, ko zbole. Ta "kitajski načrt" je gotovo pravilen v svojem bistvu, in v tem oziru imamo mi tu v Ameriki voz pred konjem. Kitajski sistem je samo praktična prilagoditev našega splošno priznanega pregovora, ki pravi: Ena unča preprečitve je vredna en funt zdravljenja. Trinerjevo grenko vino se sklada s kitajskim načrtom. Ono izčišča želodec in drob ter ga drži čistega. In tako odganja mnogo hudih bolezni, ki se jih ne da izogniti, če ni izločanje toksina ali strup, ki je neprestano v človeškem telesu, popolno. Naši odjemalci dodobra vpoštevajo to učinkovanje. Neki nasplošno znan lekarnar iz South Bend, Ind., je nam pisal dne 4. maja: "Trinerjevo grenko vino je dober izdelek, in ljudje ga imajo radi. Mi imamo odjemalce, ki kar naravnost priznajo, da je to vino edino zdravilo, ki jih ohranja zdrave, jim dovaja moč in dobro slast. In mi želimo prodajati svojim odjemalcem tisto, kar je najboljše". Drugi lekarnarji in trgovci z zdravili so istega mnenja. (Advr.) S jt JI VAŽNO ZA ROJAKE V HERM1N1E. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, št. 87, SNPJ. Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste. Anton Zornik, Box 202, Herininie, Pa. jč1 jfj? Nekateri fantasti smatrajo človeka za zverino, pa zahtevajo od njega, da naj bo angelj. Le da naj bi bil človek, jim ne gre v glavo. NAZNANILO. GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega sod nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto lJ9 v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem donim Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši organi zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar v» stah socialistične stranke. — Frank Kramar, organi zator. iWWWWWWWWWWVW'AViV/, Ed ini i Jugoslovanski pogrebnik in balzamom .WWVWI l7amnm Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno pose' kapelo. Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem! JOSIP PAVLAK 1814 So. Throop St., Chicago, 111. Telefon Canal 5903. ■W.'.VJ'/.WVW.'.V.VW.W.VVAV/AVW'i "THE MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialstični dne. vnik. Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece. Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS. SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO ZDRAVJE V DRUŽINAH. Ml moževe preprec.fi .n ddjtf asem flsjp irietikosf bUmosCin lepoto, Kafer-o .si \/sdkdo zeli dko r)dd e t] i fe 5EVERA 5 hair POMADE IzVrsiqd, priprav/d zd ne