St. 21. V Gorici, 26. maja 1882. „So«a" izhaja vsak petek in velja s poito prejemana alt v Gorici na flom posiljana: Vse leto.....f. -«.4o Pol leta ....... v JO detvrt leta . . . ,, i.io Pri oznauilih in it.iv tako ;m ../«•• slunicah" se placuje /a uavailno tristop- no vrato; 8 kr. in se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ | „ Zave6e crkft po prostoru. TecajXIl! Possmeane gtevilke se dobivajo po •? 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-N-;..; sposki n! ci, blizo „treh kron". na srnrem ti-gu; in Munski uUci; v Ajdov-Si-iiti pri irgorcu g. Dolencu Dopisi naj *e blagovoljno poSiljajo niediiiStvii „Sof;e" v Gorici v Ililaiijanski tiskai'iii, uarouiiina pa opravnifitvu „SoLe4 Via Rabatta (RabatiBCe) fit. 20. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj Bft blagovoljno frankujejo. — Deialcem in drugim iiepr«mo2niro se naroinina aniia, akose oglaee pri uredniatvu. Iz drzavnega zbora. | i Zadnjifi srao trdili, da gosposka zbornica sprej- j me novo colninsko postavo po predlogi, kakorsno je ' vlada predlo^ila, In da je bilo torej deprcvidno gia-sovanje ju2uih poslaucev za dr. Haliwichev predlog. LeviCarji gosposke zbornice so, kakor uraevno, govo- j zili proti postuvi ait vsaj za Bprejetev orega popravka. ' Ali ministra Doiiajevski in Piao sta jih dobro zavra- ; tola. Mm. Pino je omenil, da Gorica ima velike inline, pa kljubu temu ne uvazajo Sita od zunaj; 2000 met. centov uvo2nje vsako leto pa je to kaj maio za take uiliue. Naposled je zbornica sprejela postavo nespre-menjeuo, in dr. Haliwichev dostavek je bil zavr-2 e tt 1 Edino novo jc to, da je sprejela ta zbornica na predlog grofa Leona Thun-a to-le resolueijol 1) „Naj se vlada zacne takoj pogajati z Ogrsko vlado, da bi se v PredarlberSko zito za pofrebni imi de-l&vcem uvazevalo brcz coiniue, dokler se pre-darlberSka zeleznica ne dodela. 2. Da bi se euake polajsave podelile tudi onini dezelam in okrajeui, ka-terili razmere za pridelke in preftvouje potrebujejo enakih polajsav." Ta predlog je sre6no osnovan za viado iu za Ijudatvo, in se je sprejil. 24. t. m. prtslu je coiuinska postava iz gosposke zboru ice v zboruieo poslancev. Tu so se nekteti fljuzniu poslanci pobolj* Sali; ko je priSlo do glasovauja, bila je eoloinska postava sprejeta, kakor je doSla iz gornje hi§e, nespre-menjena s 161 proti 150 glasom I Vrli Oreuter je rekel, da on hoCe glasuvati za postavo, in da noce leviCarjem veselja uapraviti, ker oui giedajo samo, da bi piiSli zopet na krmiio; desuica pa mora skrbeti, da poplada drzava dolgove, katere so leviCarji nare-dili. Vlada je torej zopet srecno ztnagala. Od istega dne itna vlada zaznamovati Se drugo zmago. V goa-poski zbornici bila je obravuava vohlue ret'orme. Od-sek liberalue strauke je nasvetoval, naj se prejde na dnevni red, in isto tako so hoteli hberalci v gosposki zbornici sami. Taaffe sam je Schmerlinga in tovarise zavrnii; rekel je, da se mora poskusati z reformo na taki stopiniji najprej; Se ie potem je mogo5e volilno pravico razSiriti na druge deieie iu se na nize davke. la volilna reforma se je tu sprejela z 68 glasovi proti 53! Tako ne bodo odslej nikdar vec na Ceskem vc-liki posestniki samo cue strauke zastopani v (hi. zboru, in odslej bo imelo okoli U0.000 drzavljanov ve6 volilno pravico. Levica zbornice poslancev iu p6-rov pa je pokazala, da ji je bilo samo za gospodarst-vo, za oblast, ne pa za pravito iu pravi liberalizem, kakorSnega si je bda vzela za 20 let po najveci kri-vici v najem. Habeat sibi 1 19. maja bo levicarski poslanci Rechbauer za ^tajersko,'|T au ff e r e r za K v a n j s ko in Mo r o za Koro§ko, vodjo justicnega ministrstva interpelo-vali zarad najnove^ega ukaza na predsedniStvo graske nadBodnije. Miuistra praSajo, kako se btrinja ujegov u-kaz z odlofibami najvise sodnije, in zakaj ni reSil prak-nja s posebuo postavo. Minister Prazak bo 2e odgo-voiil gospodoin, kakor se spodobi. Nem^ino bi v oniii pokrajiuab toliko radi za vecno ukoreninili; ali se jiin uboga neinS^ina ne smili na Primorskem, kjer jo prek in prek itaiijan^ina spodkopujeV Zakaj ni „liberalnau gospoda dosledna? DvL zbor je sklenil izrofiiti vladi yroSojo vlad-nih diurnistov s priporoLiIom, naj kmalu predlozi dri. zboru postavo, ki bo dolofievalat kuk6 bodo diurnistl dobivali stalne uradni^ke slu^be. LISTEK. Leto dni med Slovak! (Dalje.) Zgodoviua narodov v politiCnem pogledujnmalo idejalna. Zgodoviua je vecna borba, kakor vse ziv-Ijenje clovetko; torej borba narodov zoper narode, borba za gospostvo. V tth borbah ne odloCujejo ua-vadno najplemenitejsi motivi; vender moramo priznati, da je najplemenitejse nacelo kacega naroda samo' Btoj. Dokler se bojnjejo narodi i-a samostoj, dotle se potezajo za najidejalnejgo pridobitev, za s v o b o d o, ker samo v svobodi je prosti razvoj gmotne moci, tedaj tudi znanosti in umetnosti. Pomislimo samo, kaksno lice bi imela danes Evropa, ako bi bila Kar-taga zmagala Rim. Ravno tako vemo, da bi Slovani v Panouiji imeli danes sijajnej§o zgodovino, ako bi ne bill propala veli komoravska drzava. Slo-vanski knezi v Panoniji so spoznali, da je samo v samoatoji njih moc in varnost pred nevarnimi sosedi. Zarad popolnega samostoj a postala je ideja Q velikomoravski drzavi. Zategadelj tudi jaz misliiQ, PoroCilo solskega (nauiinega) odseka o peti-cijah za vpeljavo slovenskega ubnega jezika. (Dalje.) j Pra^anje o uvcdenji Blovlnnkega uunoga jezika za slovensko solsko mlodeiS ne- pride prvikrat v par-lameutamo obtuvnunje, tunwec sprozilo se je uze prej veckrat v parlainentariiih krogib tor bilo predmet posvetovauju in Bklepanju. (Na&tevajo se potem razne resolucije: poslanca dr. Vosnjaka due 26. marca 1874; grofa Ooroni-nija, dru§tva „SIoge" v Gorici in ukrepi dezelnega zbora v Gorici). Pii tej priliki je opomniti, da je pred kratkini dczelni odbor Goriski doposlal zbornici poslancev pe-ticijo v slovenskem iu italijauskem jeziku, katera po-navlja in poudarja proSnjo v omenjenib sklepih dezelnega zbora izrazeno (za vpeljavo slovenScme in italijanSCine). Dezelni odbor prosi v tej dne 12. aprila 1882 datirani peticiji, katera se je tudi izro&la pod-pisauemu poiocevalcu: Zbornica poslancev naj vladi uajloplejSe priporoCa, da se na srednjih Solah v Go-riSki napravijo paralelke s sloveuskiiu in italijanskim uCnim jezikom. Sloveuski jezik jemal se je dosihmal prav malo v ozir na srednjih Solah in u&teljiSCih v dezelab, kjer bivajo Sloveuci. I. Kar zadeva srednje Sole, rabi se slovenSdina v jako omejenem obsegu za poucue namene in to ve-5inoma le po ministerskem ukazu due 20. septembra 1873 St. 8172. Ta ukaz dolocuje za nadgimnazijo v Ljubljanil) l) Koncem lolskega leta 1880—1881 bilo jo na torn zavodu 453 dijakov slovenskega in 132 nemskega materine-ga jezika. da so Bastislavove te2nje bile politique. Ideja veliko-moravske drzave ni se porodila iz sebicnosti. Basti-slav je hotel zediniti in ukrepiti Slovane. Mo5 svoje drzave si je mislil v samostoji v politifinem in ver-skem oziru. Njegovo modro oko je gledalo daleC v bodocnost slovansko. Odtrgati je hotel Slovane od nemSkih te^enj; ker je videl, da mu mlado drzavo izpodkopavajo Nemci, in da nemski duhovniki z vero §irijo tudi germanizacijo, imel je pred ocmi te te2nje, da je narodu poleg samostojne drzave treba ustano-viti tudi samostojno narodno cerkev. Bil je vnet za novo vero Kristusovo, ali siriti jo je hotel v slovanskem zmislu v prid Slovanom. V cerkvi je mo-ralo bitivse slovansko, ker samo jezik slovanski je najmogoenejsi SCit zoper Germane. V ta namen sta delovala v Panoniji sveta bmta, slovanska apo-stola Cirii in Metod. Sveta brata naj bi zasnovala slovansko vedo v staroslovonskem jeziku, in ta veda naj bi vezala Slovane v Panoniji iu jih lofiila in od-daljevala od Nemcev. Dve mofii, driava in cerkev slovanska, naj bi se upirali tujstvu, naj bi se postavili v bran zoper Nemce. To je bila gotovo velika ideja — za velike teznje; velika in krvava borba med Slovani in Nemci. Staroslovenska literatura se je jela razevitati, tista slavna literatura, ktera je podloga eloyanski znanosti, Ali lenegaj samostojue|a razvija- poleg osmih razredov z nemikim uCnim jezikom za podgitnuazijo paralelko d e 1 o m a s sloveiiskim uCnim jezikom. In sicer se v I. b. razredu razen geografije in matematike uLo vsi predtneti slovenski; v II. b. razredu je ge pri neinSCini in v drugem polletji m naravoslovje nemSfiiua u^ni jezik. V razredu III. b. se poucujojo razen kr^anskega nauka in slovenSChie vsi predmeti v nemikem jeziku, isto tako tudi v pa-ralelkah in pri dijacib, ki gredo iz paralelk naprej; za utfence, ki stopijo v razred I. a, je sloven^iua, tudi ako jim je mater in jezik, le fakultativua. Na uadgimnaziji v Rudolfovem 2) pou^uje m v sloven^iui ki^anski nnuk v prvih Stirib razredih, dalje latinieina v I. in II. razredu in sloveimki jezik v vseh razredih. Sicer je ves pouk riemSki. Na nepopolni podgimnaziji v Kranji 3), ki je zdaj dvarazrodna in se ravno razSirja, je analogna urodba, kakor v Iludolfovem. Na nadgimuaziji v Gorici (na katerej je bilo koncem golskega leta 1880—1881 47 nomikih, 125 itaiijantikih, 164 slovenskili uCdmccv) ncmgki je ves pouk, iznimli sk#veniLino in italijaiifiCliio in veronauk v I. in II. razredu spoduje gimimzije. Na nadgimnazijah v Celji in Maribom In na vISi realki v Ljubljuui rabi slovcn^ina kot u5ni jezik jedii'o le pri slovenskem jeziku, katcri je obliga-ten za slovenske dijake. Ako primerjamo tu navedene faktiLne razmere kaker^ne so na omeujenih uLili§fiih, z resolucijo, wide-neno 1. 1880 po zbornici poslancev, nabajamo takoj znaten razlofiek. Ne da bi v tej zadevi navajal vse posameznosti, naj kot vzglcd oinenjum naslednje: Navedena resolucija je, ker hofie vpeljati sloveuski ucui jezik le po razmeri obstojeCih ufinih sredstev, sestavljena z vso previdnostjo in ne more se jej ofii-tati prebrzega priganjanja. Nu, tiskana je na pr. in potrjena (aprobirana) slovenska u6na knjiga za geo-graBjo (Jesenkova) in vender se poucujc na slovens-kih paralelkah v Ljubljani, kjer se s sloven§Cino raz-meroma ravna §e najbolj rahlo, geografija u^e po&ensi od I. razreda v nemSkem jeziku. Dalje je aprobirana uLna knjiga za botaniko (Pokorny, prirodopis rast-liustva s podobami, poslovenjen po TuSeku, Prag 1872); a botanika se nikjer ne poucuje v sloven§6ini. Na gimnazijah v Celji in Mariboru (kjer je Slo-vencev blizu polovica vsega Stevila) ne pripuSCa Be sloveuScmi niti toliko, kolikor na gimnazijah v Kranjski. __^_M-__. (konec. prih.) 2) Koncem Sokkega lota 1880-1881, 163 Slovencov, 8 Nemcov, 3) 66 Slovoncav, 1 Nemoc. nja drzave in literature slovansko niso mogli gledati Nemci. Vnela se je borba. Izid je bil za Slovane 2a-losten, kakor znano. Nemec je potrl Slovana, njegovo drzavo in literaturo, edini pogoj samostojnega razvi-janja. Slovanski duhovniki so bezali na Bolgar-sko, kjer so nadaljevali svoje sveto delovanje; v Panoniji ni bilo miru, ni bilo odslej varnosti pred Nemci, ker ni bilo drzave alovanske, ktera bi jih podpirala v svetem poklicu. Panonija je bila pusta, skoro tako pusta, kakor Bog pravi, da je bila zemlja pusta v pocotku sveta. Ta moment zgodovinskega de-j a n j a imejmo pred ocmi. Od tega casa pofien^i so se pokoravali Slovaki Magjarom, a drugi Slovani dru-god Nemcem. Od tega 6asa so iiveli Slovaki z Magjari v skupni drzavi. Vsled veiikega prevrata se je zaCela zaova delitev — zenilje. Magjar je bil jadi; on je delil: on je samo jemal, a nifiesar ne dajal Slovakom. V XII. stoletji so se tudi Nemci naselili na Gore-njem Ogerskem. Ti so tudi hoteli iraeti zemlje, na kterej naj bi si zidali hise za stanovanja. Tudi ta moment je imeniten, ker so novi naseljenci bili novi sovra2niki Slovanom. Pojasnimo si tedaj, da bivideli, kako se je godilo Slovakom po propadu v magjar-skem kraljestvu, osnovanem.ua slovanskih podrtinah. Po pjadu ptyl* mo$ Slovftkov jotrta, ker so Dopisi. Iz Gorice, 15. maja. (Slovensko bralno iu pod-porno druslvo) je imelo vceraj svoj dragi obcni zbor, katerega so se druStveniki udelelili v obilnein Stevilu, kar prica, da jim je veliko do lepega druStvenega tazvoja. Pr&Janje zarad droStvenega stanovaoja se je tako reSilo, da se je odbor pooblastil, naj prevzame stauovaoje, katero je titainica druStvu ponudila, pod pogoji, katere je ditaluiea uze pre] bila naznanila. 0 drugi toSki dnevncga reda, o preraembi ne- ----------ttterih j«nirafoT drnStfenib pravil poru&lje v od- iorovem imeuu pedpredsednik, dr. Gregory §. 1. doto-iaje, da druitvena zastava naj nosi podobo as. Cinla in Metoda, slovanskih apostokm §, 3. ta 8. sta me-njala mesto in sta vpeyala novo razdeHte? nied pod-pornimi udi. Do zdaj jt drustvo sprejeraalo med svoje ode mole, ki sUtnujejo v mestu, in take, ki sta-nnjtjo zunaj metta. Mestni udje so plafievJi manjle vsote in so dobivali manjso podporo. Izraza .domatt in zunanji ud" nista torej zaznamovala samo, kjekdo stanuje, ampak tudi, kolikokdo plaCujc, in kake pravice inia. Po novi naredbi bo pa mestnira udom na voijo dano, a!i hocejo placevati velike doneske zave-like pravice, »H pa male doneske za male pravice; ravno tako bodo smeli zunanji ndi izbrati si visoke ali nizke vplacmne. Besedi BdoraaCi in zunanji" bo-ati za naprej zaznamovali samo kraj, v katerem kdo atanuje, ae pa viaokosti vplaLnin. Po vi&okosti vplafi-nin se bodo udje delili v redne in izredne. Redni bodo tisti, ki bodo plafievali 1 gld. vstopnine in 50 kr. meseCnine, naj stanujejo vmestu ali zunaj meata; hredni bodo tisti, ki plafiujejo 50 kr. pristopnine in 30 kr, mesecaine, naj stanujejo kjerkoli. §. 12. na-Steva dolinosti in pravice bralaicarjev tako-le: „Pri-stopnina domaftb in zunanjih braloih udov znaia 50 kr,; raesefinina znasa za domace bralnicarje 20 kr., za zunanje 10 kr. Bralni ndjenimajo pravice do pod-pore, pae pa imajo pravico, zahajati v druStvene pro-store prebirat easoike in knjige, udelezevat se pre-davanj, zabav, veselic, petja in drugifc podukov". §. 15. doloCuje pravice redoih podpornih udov. Denarna in zdravniSka pomoc" je enaka za domace in za za-naoje ude z edinini tem razloikora, da domace nde obiskuje zdravnik tudi na domu, ako bolezen to zah-teva, zunanje pa le caka, da pridejo k njemu, ;in jib le tednj obiskuje sa stanovanji, ako se za cas bolezni preselijo v raesto. DomaSim in zuoaajim udom je dovoljeno, da grejo, kolikor okoliScme dopuScajo, za cas bolezni na druStvene stroSke v tukajSojo javno bolnismco vsmiljenih bratov, kjer dobijo postreibo tretje vrste. Na prosnjo mirenskib druitvenikov, naj bi se jim, pcSiljal zdravnik na dom, se je sprejel v ta paragraf dostavek, ki pooblaScuje odbor, da sme v slucaji, ko se v katerem kraji mnogo dru§tvenikov oglasi, za tisti kraj dovoliti gled6 zdravnika take u-godne pogoje, ki se strinjajo z dotiCnimi dobodki. Ysled tega bo imel odbor dolofiiti, koliko bi se smelo Mirncem, ki pravijo, da pristopijo k druStvu v veli-kem Steviln (govori se o 100 udih in Cez), dovoliti v ta names, da bi zdravnik k njim zahajal na dom. Najbolje bo, da odbor dovoljuje polajSanja po takih naCelib, po katerih se morejo raz&riti tudi na obCine z majhoim Stevilom udov incelo na posamezne zunanje drultvenike v razmeri nj;b vplaCnin. Taka naSela se dajo najti; ali tu je treba racuniti in po-svetovati se z zdravnikom. Ako se bo odbor drzal takih naLel, se ne bo godila krivica ne domacim ne zunanjim nemirnskim udom. Izredni podporni udje (§. 16.) imajo tiste pravice, kakor so jib inieli do zdaj zunanji udje. Spri-ievala o bolezni in nesposobnosti za delo, morajo biti od druSlvenega ali od pooblaScenega zdravnika. bill odslej osamljeni, politiCno ioCtini od drugib Slo-vanov. Magjari so se zasekali vanje kakor zagvozda. Kako nestrpso in hudo je bilo magjarsko gospostvo, vidirao v Daciji. V Daciji so Magjari Slovane tiskali tako grozno, da je ta veja slovanskega debla morala odpasti, morala se je posusiti; Slovani v Daciji so umrli, o njih ni veL ne duba ne sluha. Zategadelj se ne bomo Cudili, da je tudi imenitnost drugih Siova-nov od tega trenntka ugasnila v zgodovini. Odslej so se bojevali posamiLni udje za svoje 2ivljenje zoper celokupnost magjarsko. In taka boiba je silno teika, ker so se Slovani bojevali odslej — brez o-ro^ja. Ho(5emo li spoznati pravo livljenje Slovakov v socijalnem, drzavljanskem in politiCnem pogledu, kako se je godilo Slovakom poleg novega soseda, moramo y prvi vrsti misliti na nasledke njih propada. Kaki so bili nasledki? Cisto naravni in navadni! Vse po-liti^ne pravice so si razdelilt Magjari m^dse. Nedolgo po tem priromali so na Gorenje Ogersko in na Sed-mograSko Ntmci. Zgodovina poroCa, da je kuga ali slaba letina prisilila Nemce (Sakse), da so zapustili svojo domo-vino, kar nam prica dosti jasno, da so Saksi zapustili domovino zategadelj, ker se jim je doma slabo godilo. Romali so dalje; iii so si iskat nove domo-vine z mirnim namenom, ne da bi svet krotUi in na* irode podjarmUi, V ta namea je treba ?ejjega Stovila. ObM zbor (§. 23.) sme sklepati, ako se zbere toliko druStvenikov, da znaSajo tretjinn domaCih udov, naj bodo zbr&ni domafii ali zunanji. Po drugem skli-canji pa zadostuje vsako §tevilo droitvenikov. Redni obftni zbor se napove 14, izredni 8 dnij prej, nego ima zborovati; oMnizbor zarad kuine bolezni (§.20.) ni podvr2en temu pravilu. Po vsestranskem razpravljaoji in vefcidel eno-glasnem sprejetji nasvetovanih prememb se je sklenil obcni zbor, ki je trpel cez dve uri, in ki se je vrsil ? najlepsem redu. Naj bi bili njegovi 'sklepi plodo-nosni dru§tvu, ki se do zdaj tako lepo iiri. C. Iz DutOVljan, 17. maja- Zalostno vent porofam iz objokanega Erasa, da smo 15. t. m. zeralji izroCili ostanke vrlega pastirja, o«eta in narodnj»ka 6. g. Jerneja Brenceta. Moz una velike zasluge za povzdigo §ole in omike; zato so ga svitli cesar odli-kovali z zlatim kriieem s krono za §olske zaslnge. Pa ne samo v soli, tudi znnaj je pokojni skrbel za blagor ljulstva na vso mot, za obfini na-predek, zi» dusovno in gmotno blagostanje. Gosto-Ijubnost, darezljivnst postrczba in vsmiljenje so ced-nosti, ki so ga tako pi iljubile Ijudstvn, da mu ostane vedno v blagem spominu. Kmetijstvo je zboljSeval z raznimi poskusi; ljudem pa vtisnil ljubezen do saje-nja sadnih dreves. Pri tem delovanji je vedno tudi gmotno pomagal. Cerkev je preslikati dal tako, da je sam dodajal doneske. Soli je napravil knjiznico ter iskreno podpiral siovensko casopisje in knjizev-nost. Radi svoje darelljivosti bil je dalei poznan; zato je ljudstvo pri pogrebu jako plakalo. Sprevoda se je udelezilo muoge tujcev in okoli 30 dnbovnov, med kateiimi sta bila tudi odlifrijaka v. 6. msgr. gospod Dr. Sust in gosp. kanonik Sterk. Med venci, katere so razliLoi znanci darovali, odliko-vala sta se obfiinska s trobojnimi trakovi in napisi. Red je bil vzoren in ljudstva nad tisofi, ki je tugo-vato po nepozabljivem gospodu. Kvartet mu je v cer-kvi zapei nagrobnico pod vodstvom nadu^itelja tomaj-skega g. Benigarja. C. g. 2upnik Sila narisat je bla-gotyorno ^ivljenje pokojnega v primernem govoru. Vse je klovalo in zatrjevalo, da ne bode moglo pozabiti tako ljubezniv^ga gospoda,' ki se je toliko trudil in toliko skrbel. Se moram se zahvaliti v imenu uino-gih, a. g. kaplanu L. Svabu in g. 2upanu Stokn, ki sta napraviia vzoren red in uCinila, da je bil sprevod tako krasen, kakor jib je malo Kras videl. Gosp. J. Brence nam bode pa vedno v blagem in lepem spominu ostal. K. Z Dunaja, 25. maja. Cesar je sprejel kranj-sko deputacijo v punedeljek. Kakor ste ze oraenili, so se deputacije udelezili del glavar grof Thurn, po-slanca bar. Apfaltreru in dr. Poklukar in pa A. Dreo, vodja kranjske hranilnice. Deputacija je cesarju iz-roLiIa vabilo, da bi se udelezil sveSanosti, katero bo Eranjska obhajala v spomin 600)etnega zdru^enja s cesarsko hiso. In cesar je takoj obljubil, da 3e ude-Iezi te domoljubne svefianosti in je deputaciji naro5iI, dogovorit! se z vlado gled6 na cas praznovanja. (Ta pomenljivi praznik bo neki gotuvo leta 1883. TJr.) Cesar jt tudi ob tej priliki pchvalil zvestobo Kranj-cev, potent je popraSeval, kako kale letina, in je 0-becal, da boCe podpirati zrdanje zeleznice tez Do-lenjsko. Tako jc cesar vsakega uda kaj poprasal prav prijazno, in deputacija je od§la veselega obraza see-sarskega dvora. Na Dunaj je pri§el stari dr. Fischhol in je sto-pil v zvezo in dogovor z grofom Coroninijem, prej§-njim 2upanom dunajskim dr. Newaldom, z bar. Wal-terskirchenom, dr. Kronawetterjem, z veclm §teviiom Kje so se naselili Saksi? Saksi so se naselili med Slovani, torej v tistih krajib, kjer je bilo najmanj odpora, zlasti na Gorenjem Ogerskem. Na-selili so se v pustih in nerodovitnih krajib, kjer je zemlja gorata; a narod slovaSki potrt ni se mogel u-pirati nem§kim naseljencem, kteri bi gotovo rajsi se dalje v dezelo romali, ako bi bili raogli, da bi se na-atavili na rodovitnejsih tleb, ali Magjari so ie trdno stali na raejah rodovitne ogerske ravnine in niso pu-Scali nikogar cez mejo. Tako so se mnoZili Slovakom aovrazniki od vseh stranij. Nemci in zlasti Madjari so se utrjevali v drzavi; razdelili so si oblast. In alovaSkl narod? Slova§ki narod je wgledal" potrt, kako sta si deliia Magjar in Nemec gore in gozdove. Nemec je pomagal Magjaru zatirati Slovane, in zarad tega imenuje Se danes Magjar Nemca „svagerja*, a Slovaku pa pravi, „d a n i d 10 v e kB. Stare so te kletve CloveSke; tako stare, kakor je staro magjar-skonemSko pobratimstvo. Poleg tega pobratimstva se je Slovakum §e slabSe godilo. Slovaki so 2iveli po va-s6h in mestih. AH vasi in mesta so dajali magjarski kralji svojim Junakom" v borbah zoper Slovake in druge Slovane za darila. To dobo zgodovinskega prevrata moramo si po-jasniti do dobra. Oua nam razodeva zalostuo stauje slovaskega naroda, v kterem U danes zdihuje. V po-JaBnjevaoji te 4ol?e bodemo seoztralinosebno na tiste dnnajskib stare§in in drugimi znatnimi osebami. Po-svetovali so se ie skupno; pa no6ejo razglastti svojih ! sklepov. Samo toliko se govori, da hocejo pod pred-; sedniStvom Coroninijevim osnovati novo liberaino stranko. Ta stranka bi imela namen vabiti po3lance od levice in desnice na svojo stran. V programu nove stranke je tudi tcLka, po kateri bi se izdelala na-rodnostna postava iu bi se vsled te nemScma omejila. LcviCarjev ta stranka gotovo neknj pridobi, morda tudi Rutence in nekaj ua§ih „juznih" zastopnikov. Desnica se morda pa toliko trdneje postavi na noge, ker bo videla, da ji preti nevarnost. Sicei pa nova stranka nc bo toliko krepka, io Ce se otrdi, bo vsaj praviLni§a od levice. „N, fr. Presse* je posvetila v-ceraj dr. Fiachofu uvodoi clanek, potem ko ga je ka-ke 2 meseca popolnem prezirala vsled njegovin izjav v .Wiener Alig. Zcitg." Oua boia, in hvali pobteuega liberalca samo z namenom, da ga v finein sarkazmu biSa in svari, fed, da se moti v svojih zeljah za spra-vo in pretvorbo pol. strank. Herbstu ni prav Fisch-hofovo postopanje; zato ne ugaja tudi prvi avstr. ju-dinji, ki je Herbstovo glasilo. L;vicaje nepoboljSljiva, dnsi vidi lasttio ouemoglo.st in vedno vcLi razpad. 19. t. in. je imel „neniski Schulverein8 svoj ob-im zbor na DutiajL Se^lo se je bilo okoli 700 za-stopihkov iz razuib daM, kamor koli je zasadil svoje poddru^nice (Ortsgruppen). Zdaj imajo takih „kraj-nih skupin" okoli 400 (385 do 1. maja 1882) in 50.000 (46.735) udov, od katerih jib spada 11 a Cis-lajtanijo 43.7411 Na Pemskem imajo 161, na Nt2e-avgtrijskem 70 skupin; Moravska jih Steje &b 63, Stajerska 30, Slezija 23, Gorica 1, Trst, 1, Bu-kovii.a 1 in Kranjska 2. Korosku pa jih ima 16. Ti-rolska 5, Salcburska 2 iu Gornjeavstrijska 20. Gorica, Trst in Dalniacija Stejejo 334 skupaj udov ali 0*72 odstotkov, Kranjska 261 ali 0*57 odstotkov udov. V Cislajtaniji pripada na vsakih 174 Nemcev po 1 ud v to druStvo I To je veliko; kaj pa Se le bo z na-daljnjo agitacijol — Dohodkov je bilo 1.1881 skupaj 109.010 gl. 76 kr. Za I. 1882 potrebujejo 160 tisoa gld., primanjkljaj znasa kakih 50.000 gold. V Trstu so napravili otroiji vrt, v Gorici so podarili 2 nagradi za nem§ko poduievanje. (Nic ne vemo, ali je med obdarjenci tudi kak slovensk ucitelj na GoriSkcm. Ur.) V novem odboru je se ve da zopet kiicafi, za-giizeni german Weitlof in Schonerer. — Nacelniki tega drustva se diznejo v pravilih trditi, da nitnajo pol. namena, ampak samo (nedolzuo, kaj ne?) podu-Levanje nemSciue! Na Dunaji vstajajo drustva, ki hoCejo dr2avlja-nom v resnici koiistiti in ne gledati na obogacenje posamnikov. Pred meseci je ozivelo druStvo, ki se imenuje Ravstrijski 11 arodnostni klub". Ta ie po imenu kaie, da sprejemlje med ude drzavljane vsakotere narodnosti, in deluje na sporazutuljenje med avstrijskimi narodi. To dru§tvo, ki se deli v vefi i* menitnih odsekov, iSce poti, po katerih bi se zanimali razni narodi za skupne in driavne dobifike ali mte-rese. Ni davno, kakor je tudi BSoca" omenila, je bil sklical ta klub ljudski shod, da bi se posvetoval 0 Ijudskih Solah, osnovanih tako, da bi se otroci (5es-kih starSev naufiili neinSkega jezika na prediogi ma-terinsCine. Taka nameru je bila pa ze samo po glasu hud trn v peti zagrizenih leviCarskih pisaCev in kri-LaLev. Ko je bilo prislo do shoda, videlo se je takoj, da je med udeh>2enci nekaj podkupljeuih socijalnih demokratov spodnje vrste. Policijski komisar je shod razpustil, preduo se je zacelo zborovati. Ali narod-nostoi klub se ni dal prestra&ti; sklicali so na isti kraj zopet sho I v isti namen. Sedaj pa je bil mir brez kaljenja. Predsednikov namestnik g. J. S. Skrej-Sovsk^ je v kaj mirnem in pomirljivem govoru raz-vijal potrebo ceSkik Sol ne zarad pravice, ampak 2e samo iz humannih razlogov. Pojasnil je, da biva na kraje, v kterih so na3eljeni Nemci. To so tisti lepi, ali nerodovitni kraji pod 9visoko8 Tatro. V takih krajib morejo ziveti samo pridni in delavni narodi, da pridnost in delavnost izvabi iz matere zemlje 2ive2 prebivalcera, tisti zivez namrec, ki ga v toliki obilici ponuja siroka ogerska ravan brez truda magjarskemu narodu. Ta pridna uaroda so res Slovaki in Saksi. Zgodoviuar se se iuditi mora, da ni Slovak v toli dolgem trpljenji in podjarmljenji zgubil ljubezni do dela zategadelj, ker se je moral do najnovejSega casa truditi za druge, delati za Magjare na polji, v gozdu in na s^nozeti. Ljubezen do dela vzbuja se v cloveku samo takrat, kader sme upati, da se trudi tudi za svoje potrebe. Ves nafirt ka2e, da se bomo konecuo ozirali na tiste kraje, v kterih prebivajo ze od neke-daj Magjari, Nemci in Slovaki. .Magjari imajo veca posestva in dr^avljanska pooblastila, vso politifino u-pravo v rokah; Slovaki so brez politique oblasti: oni so dr2avljani z ddavljanskimi doI2aostini ali brez^ dr-2avljanskih pravic v ogerski driavi; Nemci pa zgubi-vajo politifino imenitnost na Gorenjem Ogerskem, ker se utapljajo v magjarskem politi6uem organizmu. V teh krajih sem sam 2ivel in si nabral potrebnih zgo-dovinskih pomoCkov, s kterimi sem se namenil utr-diti in pojasniti resniSnost piejsnjib trditev. (Dajje.) A,nt, Xer9tfDJa^, Dunaji vseh Cehov, po zadnjem popisu 245.600 du§. ToJiko jih je s CeSkega, Moravskega iu od drugod, in vendar niraajo nobene Sole, nasproti Nemccm, ka-terih je pravuo doma na Dunaji samo 300.000, tedaj samo 50 tisoc vee ncgo Cehov. Iu veudar iuiajo ti Nemci vse, kar potrebujejo, Cehi pa §e najaiaiijSe ljudskc Police ne! Govorili bo po tern tudi drugi udje, Nemci, v istem ziuislu, in vsi so spoznali, da je za-hteva ceSkib ljudskik Sol na Dunaji po vsem pravicna. Bilo je veselje sli§ati pravicae raozake, iu euoglas-no se je potem sklenila resolueija, vsled katere se bo narodnostui kiub pogajal tudi z drugitui lU'in-Skimi druatvi, da se izj&vijo po enakii nacelib za cloveStvene, ne samo za pravicne naprave. Tako je npanje, da dub pravice oiivi, in da duuajsko mesto na lastue stroSke obnuje CeSkim otrokom sole s ce§* kirn podukom, vsaj toliko, da se bodo mogli laze u praviluiSe nauditi nemSkega jezika in v tern jeziku potem nadaljnjega potrebnega znauja. Stecen zacetek! Politidni pregled. Grof B e u s t se je Icojt poslanik v Parizu sam odpovedal; na njegovo mesto neki pride grof Wimpffeo, dosedaj poslanik v Bimu, Na mesto Szlavy-ja bo imenovan uajprej zopet Magjar, morda Kallay, sedaj pri naSem zunanjem ministerstvu. Grof Taaffe je odgovoril na zadnji6 ome-njeno Zallinger-jevo interpelacijo, kakd je s hra-nilnicami v raznih dezelah, da se je napravilo ze vec posojilnic, in je obecai, da bo skrbela vlada za pomnozitev posojilnic na osebni kredit in za nizke obresti. Veliko zmago, katero je desniea in §e v vedi meri vlada pridobila s sprejeto colninsko postavo v obch zbornicah po vladuem nacrtu in 8 sprejeto volilno spremembo — to pomenljivo zmago, v sredo dobljeno — smo zaznamovali na prvem mestu. Leviea je udarjena, kakor morda le ne toliko za sedanje vlade. Zbornica poslan-cev je sprtjela tudi postavo o uravnavi reke Donave. Desniea je glasovsla za postavo, Cesar se je leviea — bala. Leviea je hotela nararec" Dunajcane in splok nemsko ljudstvo zopet liuj-skati proti desnici, ko bi bila proti postavi glasovala ali jo samo — odloMa! — Ogrske zbor-nice so tudi sprejele colninsko postavo. Levigarji pemski so v delegacijo samo svoje ude izvolili, vsakegas46 proti 43glasom; Oehi zopet nimajo zastbpnika v delegaciji! Taki so Herbstovci. Za Gorisko je izvoljen v delegacijo dr. Tonkli, za namestnika dr. Valussi; za Kranjsko grof Hohenwart, za nam. Klun; za TrzaSko Burgs taller, za nam. Nab ergo j; za Istro Lazzarini, za nam dr. Vi-t e z i c. Zbornica poslancev je imela vceraj zadnjo sejo. Po „SI. Nar." snuje just, ministerstvo na-crt, po katerem uradniki po dosluzenih 40 letih ne dobijo nobene sluzbene in nikakorSne doklade veL, ako bi hoteli se na dalje sluziti. Veleizdajska obravnava proti 11 Rutencem pricne se 12. jun. v Lvovu pod predsednistvom dez. sod. svetovaka Budzynovskega. Zatozbajih dolzi, da so skrivno delali za iocenje Galicije, Bukoviue in severne Ogrske od nase drzave. V Serajevu se je vojaSenje mirno vrMlo. Mladenici, v vojake vzeti, so §ii skozi mesto z Sivioklici v tabor, kjer so prepevali narodno himno. Vstaja je bistveno zatrta; kakor ze vec* tednov, se prikaze samo tu pa tarn se majhna cetica vstasev. Kaj da bi ljudstvo le odslej za* dovolili s primerno upravo! Ali malo upanja in zaupanja imajo prebivalci, ker so Ogri bolj Turkom, nego Slovanom prijatelji. Srbskega kralja so v Belgradu sveeano sprejeli, ko se jepo vefitedenskem potovanji po-vrnil. Kralj je zelo nejevoljen zarad „fakcijozne opozicije", katera ima svojega nafcelnika v prej§-njem prvem win. Ristici. Bolgarski knez je bii dobro sprejet od car-skega dvora. Zdaj se vraSa Sez Berlin in Du-naj v Bulgarijo. Razstava v Moskvi se odpre ie lel.junija. Kronanje carjevo se je odlozilo do drugega )etA| ker je policiji doila od vseh stranij vest. da nameravajo nihilisti ob kronanji kaj hudega, in bi vsled tega prisle v nevarnost vi?oke osebe, povabljene kot gostje iz druzih dr&iv. Car je potrdil zafiasna pravila za jude. Po ten ukazili ni dovoljeno judoui naseljevati se odslej zunaj mest in vasij, izvzete so samo ze obstojece judovske naselbe (kolonije); potem ni dovoljeno za zdaj sklepati z judi kupnik in najemnih pogodeb; ob nedeljah in praznikih ne smejo judje imeti stacua odprtih, ko so zaprte Stacune tudi kr&fonskih kupcev. Prva in 3. to6-ka veljati samo za pokrajine, kjer so naseljeni judje. Ruska vlada je na carjev ukaz razglasila to le; Vlada hoce vsako nasilje proti prcmo-2enju in osebam judovskega rodu strogo kazno-vati, ker so tudi judje pod varstvom postave. Gosposke so same odgovome, da zabranijo o pravem dasu vsakotere prestopke proti judom; drugade bodo izpu^ene iz sluzb. V Egiptu je polozaj zopet Uud6 nevaren postal. Egiptovski ministri so zahtevali, naj bi vojne ladije francoske in angleSke zopet odSle spred Aleksandrije. Arabi Pa§a ima neki vajete v rokah; o Khedivu se Se govori ne. Ali vlade v Peterburgu, Berl;uu, Befii in Rimu so spora-zumljene z AngleSko in Francosko. Evropa bo torej takd ali takd za red skrbela v Egiptu; v Carigradu pa Se vedno upajo, da Sultan dobi dovoljenje od drugih velevlastij za pomirjevanje v Egiptu. Monlcev Cavendisha in Bourke-ja niso Se dobili, da si so 100,000 f?ld. obefiali oniiu, ki jih zaslede\ AngleSka se pogoja z vlado severne Amerike, da bi tudi ona poi. Tala najti sled. Spodnja zbornica auglegka je sprejela postavo gled6 na zaostanke najemScin. Zbornica je zucasno prenehala zborovanje. Razdra^enost na Irskem je velika; Irci no-cqjo nifi sliSati o porazumljenji z AngleSko. Na Spanskem hodejo vojsko pomnoMti, da bi za silo postavili 450 tisoc vojakov na noge. Francoski linaucni min. Say je odstopil, pa je zopet nastopil. Domade stvari. Nadvojvoda Karol Stefan prigel je bil zad-nje dni v Gorico; pogledal je v lepo okolico, potem pa je takoj odSel. Fcm. bar. Kuhn je te dni nadzoroval tukaj-Snjo garnizono. Pri vajah se je konju spodrsnilo, vsled fiesar se je vojak, topnicar, raocao raail. Bar. Kulm je odpotoval vtorek v Belak. Nam. bar. Depretis prisel je te dni iz Trsta v Gorico. V So6o se je vrgla preSli Cetrtek kmetica iz Standre2a; uboga reva je bila zmeSana 2e nekaj dni. DruziDa jo je premalo varovala. Veteranskemu dru^tvu za GoriSko in Gra-diScansko je nadvojvoda Albert sprejel tastno pred-sedniStvo. Podporno druStvo, z ital. osdoto, v Gorici, je izvolila za vodjo (predsedaika) de2. glavarja dr. Pajerja. RifenberSka ditalnica napravi v nedeljo dne 6. junija veliko besedo v korist „Narodnemu do-mu.B Program: „Mornarskaa pev. zbor. vgl. dr. Gust. Ipavec. — Govor. — 8Mojemu narodu* pev. zbor vgl N. Sloos. — „Ljudmilatt B. M. deklamaci-ja, — „Moja rozica8, pev. zbor, vgl. Anton Nedved. — „Domovinitt X deklamaeija. — MSirotau pev. zbor vgl. Anton Hajdrih. — 8Dvd gospoda in eden sluga* saloigra s petjem. Po besedi domaca zabava. — V-stopuina 20 kr. Za prav obiluo vdelezbo in ve5e pro-stovoljue darove bo prav hvale2en — odbor. — Banka „Slavija". Iz ravnokar priposlanega nam letnega sporocila banke 8Slavije" posnemamo na-slednje Stevilke. Leta 1881 znaSali so skupni do-hodki zavarovalnin in obresti 1,789.159 gld. 54 kr. skupni znesek §kod pa 865.412 gl. 11 kr. Rezervni fondi znasali so dne 31. decembra 1881 5,303.547 gl. 65 kr., efektivno premo2euje bankino pa 4,912.082 gld. 22 krM tedaj za 478.705 gld. 48 kr. ved, ko koncem leta 1880. — To preraozenje bilo je vloSeno tako*le: 2,351.623 gl. 18 kr. v vrednostnili papirjih, 276.374 gld. 12 kr. v posojihucab, 663.221 gld. 49 kr. v posojilih na zemljiSca, 174.144 gld. 41 kr. v posojilih na vlastne police, 758.279 gl. 65 kr, v posojilih na osobni kredit uradnikom i penzijonistora, 3,300 |li v posojilih na meujicej 520.518 §1. 07 kr, y vrednosti vlastnih hi§, ostalo pa je bilo v gotovini v blagajnicah. Terjati je imela banka pri Clanih za neplacano zavarovalnino 322.637 gld. 02 kr., pri za-stopjiikih pa 305.331 gld. 99'kr.; a kako je previd-na glede svojih terjatev, dokazaje to, da imajo glavni iu (iki-ajni zastopniki pri njej deponiranih kavcij v gotovini 106.929 gl. 41 kr. Glavna blagajnica pivj.-la jc leta 1881 145.310 poStuih nakaznic za 1,398.549 gld. 09 kr. torej povprecno vsak dan 400 nakaznic. Ako omeuitno konecno §e, da je banka v 12 letih svojega obstanka placala za §kode 6,-926.305. gl. 77 kr., posncli smo^v kratkem vse vaznejSe Ste-vilke iz omenjenega letnega poroiila, in veseli nas, da moremo konStatirati od leta do leta vefi in sijajniSi napredek tega velicega slovan-skega denarnega zavoda, ki naj bode slov. obeinstvn najtopieje priporofien. Volitve v mestni in M. zbot ttfoM je trz\ namestnigtvo po veckrat odlozenih obrokih vendar konecno dolocilo. Pokazalo se je, da irredentovci znajo tudi volilno pravico kratiti nasprotnikom, ko bi jib strogo ne nadzorovali. Volilo se bo po tej vrsti: 0, in 6. junija v IV. razredu; 9. in 10. jun. v III. raw.; 13. jun. v II. razr.; 15, jun. v I. razredu. 18. junija voli pa trz\ okolica v 6. okrajih. Da bi so pae oko-licani zbudili in zares volili prave njim pravicne po-gtenjake, in da bi v ta namen ediuo postonali po rcsnih dogovorih ( Narodna ditalnica ptujska priredi slavnost ob priliki otvorjenja BNarodiiega doma" dne 29, maja t. 1. in sodeljuje graSk. akad. druStvo „TriglavB. V-spored: 1. Marsch, svira godba. 2. „Slavenska him-na", zbor. D. Jenko. 3. Slavnosli govor, govori veiec, gospod Boftdar M& 4. „Pozdrav", zbor z bariton-solo, Nedved. 5. „Lepa mU domovina", zbor, V. Lichtenegger, 6. Potpouri slovanskih pesen, svira godba. 7. „OblaCek", zbor s tenor in bariton-solo J. Ko-cjanclfi. 8. „Orle, pestry orle", zbor TovafiovBlcy, 9. Ouvettura flBauditenstreicbe" F. v. Supp6. 10. „V tihl noci«, cveterospev A. Hajdrih. H. „Slovan«, ssboi.* J. Vasak, 12. Pies. ZaCctck tecuo ob 8 uri zvueor. Slike vit. dr. Bleiweisa so razstavljene v Gorici dvcli vrst, ena iz zaloge g. Kajzela pri ktiji-garji Wokulatu, dmga iz zaloge g. F. Kolmann-a pri kujigarji Pateinolli-ji. Prva slika ka?.o Bleiweisa iz zaduje dobe, druga pa nekoliko mlajSoga. Vsaka vr-sta ima svojo prednost. Naj bi te slike krasile dom vsakega narodnjaka, kjer bivajo Slovenci! t Matej Tonejec, kot pisatelj poznan po raznib listili po imenu Samostal, umrl je 15. t. in. v Bicdu. Znal je domade zlvljenje kaj lepo in prijetno slikati; bil je pa doma obce priljubljen in zaslu2en narodnjak. Naj blaga dusa v miru pofiival DruStvo „Kolo" v Zagrebu bo obbajalo svojo dvajsetletnico z velikim sporedom 28. in 29. maja. Pevcev be 600 in 70 godcev. Zanxmiv je denaSuji inserat o hamburSkem sreckanji. Banko Heckscher-jevo poznajo kot poSteno, ki je neki dobitke tudi v nase kraje redno izplaLevala. „Slov. Pravnik" prinasa v 5. §t. med drugim: Kako se je obnaSati obSinskiui predstojnikom, Ce se je v obfiini prikazala zivinska kuga? — Pravni obi-Caji v Slovencih — Nadaljevauje: 0 pravni termino-logiji. — . Gotardski predor. Sredl Svicarske zemlje^ se vzdiguje veliko planinsko pogorje sv. Gotarda. Svi-carske planine so najviSc v Evropi in so najveca me-ja, katera loCi severne dezele od ju^nih. Ali nove iz-najdbe v tehniki niso v strahu najvefiim zaprekam. Kakor so sezidali zeleznico tez Semering, tirolski, Brenner, ravno takd se niso zbali visofiin §vicarskih Alp. Pred 10 left so se zacele pogajati ital., nem-Ska in svicarska vlada za vzajemno pomoC, da bi se predrla gora sv. Gotarda za Meznico, kivbi vezala jug in sever, in 23. t. m. so obhajali v Svici velik praznik, ko so se zaceli prvikrat z Meznico vo-ziti skoz to goro. V gori je se ve da vefi predorov, skoz najveci potrebuje vlak 23 rainut I Gotardski predor je zdaj najvoci v Evropi. Zeleznica po tej progi bo koristila Nemcem in Italiji v prvi vrsti; Avstryi pa bo Skodovala, ker se bo prevazalo . ~ tej Crti veliko blaga, Uatero bi sevozilo §e po nasih de^elah. Javna zahvala. NajtoplejSa zahvala vsem prijateljem, iSastitemu ufiiteljstvu, mladenifiem, dekletom in vsem znancem, ki so poCastili z venci in v tolikem Stevilu spremili preljubega sina FOUTUNATA do zadnjega poCitka, in §e posebe izrekajo najiskrenejo zahvalo g. Luke-i i 6 e v i blagi druzmi za nenavadno pomoC o hudi bolezni in za blasodejno tola^bo o smrti 2alujo6i^star§i Rajmund Znidar6i6, VrSula 2aidarci& V RenSah, 25. maja 1 aaiilHiMirtaiii Listnica uredništva. Dopisov z Solkan« ne moremo priobčiti, ker je upanje, da se strAr, ˇ nasprotnem smisla opisana, bres jasnosti in brez škode na kako stran, poravna v mirnem duhu, po mirni poti. — Ve5 dopisov smo morali danes odložiti. Lepa hvala i V sfadčičarni Mm .tinti & Ci t Gorici. Via Semtaarlo št 8 izključna zaloga vin pridelku pl. FABRIS-A k Sv. Florijaoa v Brdib, Vino burgundsko staro .... steklo po 70 kr. „ „ „....* po 90 kr. Pikom prav »ur ...... , » po 60 kr. Kdor ronie vec\ se mu cena miza. Razglas. Podpisano iupanstvo naznanja, da je pri Sv. Krizi ipavskem stari navaden somen] za iivino in (kramo) blago ponedeljek po sv. resnem Te-lesu ponovljen in se bode od zdaj naproj ravno iati dan vsako leto drial. Stantnina za iivino je na tri lcta prosta. 2npanstvo Sv. Kriz 18. raaja 1882. F. STANIC, zupan. , . Kupdija z dilavino ANTtiNA MAZZOH-JA V GORICI, v gosposkl ulici (via dei Signori) St. 6. Tu je dobro preskrbljena zaloga zdravilnih disavin, kemicnih izdelkov, raznovrstnih rcLij za barvarje, smletih barv na olje in saliih, vsako-vratnih copiiev, doniatih in tnjih lakov (firne-zev) za vsako rabo do najfinejSe vrste. Glavna zaloga cementa zapoCasno in naglo delo, prvih wst in je, kakor se s parositvom zagotavlja, za vsakotero delo in po ceni, ki se ne bojLnobeue konknrence. Edina zaloga toliko imenitnega strupa za misi in, ppdgane. . „,,. .....-. Edina zaloga toliko imenitnega. iaka Vater- propf-ovega za pprabo na kakosni koli itkanini, katere vqda.potem ne premocJ, toliko za dezne pla§ce, kolikor za vozove ltd. Zaloga zvepla prve vrste za trtno zvep-lanje, in po prengodnih cenah. Upajod, da ma slavno obcmstvo pocasti z obilimi narocbami, obecnjem tocno ppstrezbo z neprekosljivim blagom vsake vrste in se po* klanjam z vsem spostovanjem AlSfTOIST MAZZOLI. 1? Veffia flonaiska spi ffilm, § Dunaj, Franz losefs-Quai 27. . § |^ Samo, dokler je kaj zaloge. ^|L * kosi zenskih. sraje, olepiane z ntjfinejgim veze- njem in sipkami ....... ... . . gl. 2.25 8 kosi finih nocnih korset za goape" . .-. .. „ 2.25 3 "„ kostimnih Mokinj, olepiane z volnatim delom in obrobkom . . ; -. . . «. . „ 2>25 8 kosi Mac, najfineje vezenje in olepiane fantazijo „ 2.25 12 * batistnih zepnih rut, barvane in a trakovi obrobljene . ......„ —.75 6 parov dokolenskih nogovic, fino barrane ali Sa-snoje . .. . . . .. ...-, . . . „ 1.50 3 koai predpasiiiko? za gospS s fimm vezenjem „ 1.50 3; „ rijuh, velike, SiTanein obrob^ene , . „ 3.— 12 koaoT prtOT, belo-obrobljeni in barrani . . „ 2.— .l.koa, karni prt, najfineje barren z reaatni . . „ 1.50 l2.k'oBQT jprtiCeT, fina garnitara .... ¦:.*,', 1.50 61 kosoT m je popolna oprara samo za . . - . gl. 20.95 V» opraTe 10 gl. 50 kr., - »A «praTe 5 gl. 25 kr. ; Srajc za raoSke okoli 8566 ko«ov iz piefinega franc, kreiona, augL Sirtinga ali Oksfort od 60 kr. do 1 gl. 80 kr. v vsakoteri -^elikoati. Velikansko lepa ripsgarnifnra ok. 8360 pa80T, obataja iz 2. posteljnih odej, 1 finega mizuega prta, poprej 35 gl., zdaj «omo 9 gl. a. t Cenllnlkl franko in brezpltfino. Narodila ao ali proti poprojSnjemu platila ali pa proti povzetju. 228/E Oziamio. Ravnateljstvo zastavljavniee (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnn, v Gorici naznanja, da bode dne 12. jnniia 1882 začela javna dražba (kant) nerešenih zastav I. četrt leta 1881 t. j, tistih, ki so bile zastavljene meseca janu-varja, febrnvarja in marca 1881. Ravnatelj: Lovisoni. Buijm kftpni ia pdajraica ppirji JOSIP PALLICH v Sorici na Travniku št. 6 priporoča svojo bogato zalogo šolskih, molitvenih in raznovrstnih drugih &n)»g» šolske in pisarniške priprave — vse po najspodobniših eeoali. Francosko mm s solio Eau de vie de France) Franzbranitcein mit Salz viapravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja e. CRiSTordi.Ki'i'i To zdravilo, katcro sem jaz napravil, pbmoga br2, prej kot katero drugo, proti zuuanjemu in notranjcmu vnetju o-pekliraam in speklinam, proti novjm napadom, ncduhi, rakom, dristi, natoku km v glavo za obvarovnnje zobor, proti otiski, (lisaentoriji, bole&natn, na obrasu, v uSesih, v glavi, zlati zili, mrzlirj, ozcbkotn, putiki, ncprebavnosti, bolecinam na jetrih, na o^eh, zastarclini nutam, vpicenju osnemu in muaidioma skrnjaku, kurdeju, zovarn in omotici. Veliko Bpritevul imamo, ki potrjujejo moc tcga izvrstnc ga sdravila. V 70. Ietu svoje starosti sera si popolnera ozdravil prste na rokah 6 francoskim zganjem in soljo. G- Senitsky. c. k. fman'^ui komisar 1. r. Z VaSim francoskim zganjem s soljo sem dosegcl naj-boljSc vapehe, za katere se Vam neskocno zahvaljnjem AIojz Klobn^ar, :?.upnik in dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorici na Travniku 14. pri Skoftji. Olavni dobitek ev. 400.000 mark 500.000 lir v zlatu. Xa/Jiaiiilo! srcce. Dobitkc garantuje driava. Vabilo k udelezitvi dobitnlh ians ^)b velikem izsreckanji dobitkov, garantovanlb od hamburske drfave, in se mora dobiti mark 8 iiiilijonov in 049.275. V teh ugodnib sreckanjih, ki obsegajo po pregledu, samo 19^.00 lozov, pridejo'na vrsto ti-le dobitki: Olavni dobltek cv. 40O.0OO drz. nark. 1 dobit. a mark 250000 1 dobit. a mark 150.000 1 dobit. a mark 100.000 1 dobit. a mark 60.000 1 dobit a mark 50.000 2 dobit. a mark 40.000 3 dobit. a mark 30.000 1 dobit. a mark 25.000 4 dobit. a mark 20.000 7 dobit. a mark 15.000 1 dobit. a mark 12.000 23 dobit. a mark 3 dobit. a mark 3. dobit. a mark 54 dobitkov a mark 5000 5 dobitkov a mark 4000 10S dobitkov a mark & 264 dobitkov a mark 2000] 10 dobitkov a mark 1500 2 dobitkov a mark 1200 530 dobitkov & mark 1000 1073 dobitkov a mark 5001 101 dobitkov a mark 300 j 25 dobitkov a mark 250 85 dobitkov a mark 200 100 dobitkov a mark 150 27069 dobitkov a mark 145 itd. itd. v vsem 47.600 dobitk., 10.000 8.000 6.000 ki fzidejo v 7 delih v uekoliko meaecih. Prvo izareckanje je uradno adlo5eno j 14. in 15. jimija t. 1. eel izvirni loz atant samo gold. 3.50 Pol „ ,r „ » „ 175 ! cetrt „ „ „ „ „ —.88 iu jaz'razpoSiljam te od dflave garantovane ioze vratu inzo-boh, protin v glavi rokah in uogah, trganjo po ntlih, boloit v hrbtu in ledijah, V zavitkih po 70 kr., polpvica 40 kf. O, Criiiofpletti, lekarnica pri Crnem medvedu v Gorici na Travniku pri Skoftji Bozjast. POZOR! -W* Oni, ki bolehajo zarad kffia $\\i\v-eev, in vat ki so zanlniaio za take „ , bolezni in ISceJo gotovega zdra- vila, naj si zaupno priskrbe broauro &r. Boa#*a. Brezplafino in fraaco jo razpoailja DR. BOAS Paiis, Avenue Kb3ber, 10 Cbamp*-KlyHeea. Bela Parlagi, prej firma Brachfeld et Wellisch Mfinchen, zdftj Paris Avenue Wagram, 29 ne razpoSiljajo ve5 moje brojure, ker sem jim jo odtegnil. ie penaja.tako c'obra prilika; da se more izvrstna ura za polovIOCf cene kupiti. ¦/mm noiiui Po vscj Evropi nastale politicne razraoro ho tudi Svice niao ognile i zato se je mnogo dolalcev izaelilb, vsled ceaar se ruSijo tudi fabrike. Tako je i prva naj-znamenitejn nrerniea, katero mi zaatopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njonih izdelkov. Tako imo-novane Wascbington iepne urb so iiajboljSe Ure na sve* tu, izvenredno krasno vrezljano i vezene i po amerikan-skem scstavu napravljehe. Vse ure so na aekunde repasirane i mi dajemo poroStvo za vsako. uro na 5 rlct. ; Za dokaz gotovega porostva i stroge sotidnbsti se % tern javno obvezujemo, da hoSemo viako nra, ki nl po* volji, nazal vzeti. i zamenjati . 1000 iepnih remontoir ur, navljajo se brez kljufia, a stalhim z'aklopcem, izvenredno tocno na aekunde re-gulirane, Tazon tega po novem nafiinu elektrogalvaniSki pozlafione, z verizico, meffaljonom itd. poprej gld. .26, zdaj ena Ic po 10 gld. 20 kr. (000 krasnih ur na kotvo iz srebro-niklo, na 15 rubinih, z emajliranim kazalotn, za aekunde, kristalnim plcSnntim steklom, poprej gld. 2l; zdaj ena le gld. 7.25, vae na srkunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srebronikln, kri^talnim plosnatim steklom n& 8 rubiuih, najnatanjcnisi: tepaairane, z verizico, medaljonom i za-metnim otuijera, poprej gld. 15, zdaj ena le gld. 6.60 1000 ur na kotvo, iz cistega IS lotnega srebra po c. k. puneovnem uredu pregledaue, na 15 rubinih, razen tega elektricno pozlafiene, najnatahjenise reguli-rane. Te ure so poprej stale 23 gld, zdaj pa stoje le gld. 13.40 1000 Washington remontoir z>pnlh ur h pravega 13 I. teakega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregle-dane. PoroStvo se daje, da ao flajtocniSe na sekunde repasirane, notranja aestava je iz nikla i teh urni treba nikoli popravlja'ti. Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verizica, medaljon, etui iz zameta i Mju6. 1000 pravih ztatih ur za gospe, na 10 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali goape, prej 100 gld., zdaj 40 gld. 650 ur za zid z najlepsim emajliranim oktirom in bitnim kladivomr poprej 6 gld. 75 kr. 65Q ur budllnic z udareem, ki prav dobro tolce, hajnatanjfiiise regulirane, tudi pripraVne za mizne "pi* aace; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 650 ur z nihafom v najlepge izdelani visoki go. tiiki omarici, ' narijajo se vsacih 8 dni, najtoJniie na das regulirane, izvenredno lepe i kraane. — Ker ima taka nra fie po 10 letih dojno vrednoat, ne imela bi bo t nobeni hiii pogresati, posebno" ker je taka res kra-sota ?obi, Take ure so poprej veljale po 35 gld., zdaj pa izjeinno le 15 gld. ,75 kr. Kadar se naro$sjejo ure z nihafom, treba je pH-loiiti zagotovifilno. Napis: Razprodaja ur uraLfn.iee I*li. I^rotimia Dnnajj RothcnthurmMrasae it, 9, pariere izdajite^ m j^ovorui wednik: F, PQpaORNIK, — TXskajr .miarjjwskil ^^wn?* Y Gorici,