C C. pettate. — g»«» «juti jitavsS maiiim
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo m upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Vaidiri vo J 9/It J : to lefon št. 39s08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure
Ih^iscn-k Franc Irlo ZZO
j	J* (0	
	g _	/7
PotHtmatn* litvitka M ttot., uta ta 36 stot.
Naročnin» za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po# slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 !'?.
ŠTEV. 38.
V GORICI. ČETRTEK 12. DECEMBRA 1929.
LETO 8.
Tedenski koledarček.
13. decembra, petek: Lucija, devica, mučenica; Otilija, devica. — 14., so* bota: Spiridion, opat; Kondrag OL; Nikarij, škof — 15., nedelja: 3. ad* ventna nedelja. Kristina, dekla; Vale* rijan. — 16., ponedeljek: Albina (Zo* ra), devica, mučenica. — 17., torek: Lazar, škof; Vivina, devica. — 18., sre* da: K v a t r e. G racij an, škof; Teotim, mučenec. — 19., četrtek: Urban V., papež; Eavsta, vdova.
V ponedeljek dne 16. decembra je ščip; veliko dežja.
Novice.
Mussolinijev govor.
V nedeljo 8. decembra je imel na* čelnik vlade v Rimu govor o žitni bit* ki, iz katerega posnemamo nastopne podatke. Mussolini je začel žitno bit* ko 11. junija 1925. »Osvoboditi itali* jansko ljudstvo suženjske odvisnosti od tujega kruha« je bil smoter vladnih naporov. Da bi kmetje rajši delali, je Mussolini uvedel carino na tuje žito, ki znaša danes 14 zlatih lir na kvintah Italija je v tem oziru tretja v Evropi. Višjo carino imata Albanija (25 zlatih lir na kvintal) in Španija z 21 lirami. Četrta je Francija, ki ima 10 lir carine. Zito iz inozemstva stane v Genovi 83 i lir za kvintal, domače žito v Milanu pa 129 lir. Razlika znaša 46 lir in pri* de v korist poljedeclu. Od začetka žitne bitke do danes je proizvodnja žita poskočila od 65 na 71 milijonov kvintalov. Pri tem se pa obdelana zemlja ni povečala, temveč se je samo kmetovanje izboljšalo. Prej so pride* lali v Italiji 10, danes pa dobe 14 kvin* talov žita na enem hektarju. Letošnja letina — pravi načelnik vlade — ni bila v vsej državi enaka. V Julijski Krajini je bila n. pr. slabša ko leta 1928. Vlada upa, da bo v par letih v deželi žita dovolj in da ga ne bo tre* ba več uvažati iz tujine.
Nov kardinal.
Dosedanji papežev poslaiiik v Nem* čiji Evgen Pacelli bo v kratkem prejel kardinalski klobuk. S tem hoče sv. stolica pokazati, kako visoko ceni di* plomatske zmožnosti novega cerkve* nega kneza.
Gospodarski cilji fašizma.
Tajnik italijanske industrijske zve* ze Olivetti je imel razgovor z uredni* kom nemškega lista »Tag« v Berlinu. Olivetti je poudaril, da je fašizem ži* vo nasprotje boljševizma, zlasti v go* spodarskih zadevah. Medtem ko je boljševizem vse podržavil, je n. pr. fa* šizem oddal celokupno telefonsko omrežje v državi pod zasebno upravo in si je pridržal samo nadzorstvo. Se* daj se peča z vprašanjem, da bi se tudi
vse železnice odtegnile državni in po* stavile pod zasebno upravo. Najvaž* nejšo svojo nalogo pa vidi fašizem v podvigu poljedelstva.
Ne boste uspeli!
Sovjetska vlada je strogo prepove* dala postavljanje božičnih drevesc, češ da se s tem dela škoda po gozdo* vih. V resnici pa hočejo boljševiki iz* ruti iz nežnih otroških src vse, kar bi spominjalo na božične praznike. Za* to bodo tudi priredili letos na božični dan veliko otroško maškerado po mo* skovskih ulicah.
Življensko delo.
Češki narodopisec L. Kuba je leta 1884. izdal prvi zvezek obširne zbirke pod naslovom »Slovanstvo v svojih pesmih.« Od tedaj je neutrudni uče* n jak in nabiralec narodnih pesmi pre* hodil večino slovanskih zemelj peš od vasi do vasi ter si je zapisoval ljudske pesmi. 45 let se je Kuba trudil z nabiranjem. Izšlo je že 15 zvezkov slovanskih narodnih pesmi. V zadnjih letih je Kubi pomagal pri nabiranju tudi predsednik Masaryk. Res, čast takim narodnim delavcem!
Smrt.
Nenadoma je umrl poveljnik gori* škega vojaškega okrožja polkovnik Peter Ridolfi. Rajni gospod je bil do* ber in pošten mož.
Na mnoga leta!
Monsignor Arko iz Idrije je umrl. Ta vest se je zadnjo sredo 4. t. m. zvečer in četrtek predpoldne širila po Gorici in je kroge, ki poznajo in spoštujejo idrijskega dekana, razža* tostila in pretresla. Poročilo se je gla* sito, da je dekan nenadoma umrl v av* tomobilu, ki ga je peljal iz Idrije v bolnišnico v Gorico. V četrtek pred* poldne smo poizvedovali po bolnišni* cah, mrtvašnicah, pri prefekturi in drugod, kje leži mrtvec. Vse poizved* be so bile zaman. Končno smo proti poldnevu po posredovanju goriške kvesture v naše veselje doznali, da je monsignor živ in zdrav doma v Idriji. Kdo si je dovolil grdo šalo? Izkazalo se je, da je vest razširila premetena sleparka. Prišla je v sredo okrog osme ure zvečer v nadškofijski dvorec v spremstvu moškega. Predstavila se je za nečakinjo idrijskega dekana, spremljevalca pa za svojega bratran* ca. Vsa obupana je med jokom pripo* vedovala, da sta z bratrancem sprem* ljala dekana v goriški sanatorij, da je pa stric v Solkanu, zadet od kapi, ne* nadoma preminul. S pripovedovanjem je skušala izvabiti iz služinčadi večji znesek za razne pogrebne potrebšči* ne. Premetenka je v četrtek popoldne izginila iz Gorice v Furlanijo, kjer je tudi ociganila par ljudi. Ker pa je bila sleparija že odkrita in ona spoznana, so jo aretirali. Piše se Marija Strnad,
stara okrog 45 let, iz Idrije. Njen paj* daš, tako zvani bratranec, ki je trenut* no še prost, se je izdal za Ladislava Zubraniča iz Trsta; star je okrog 30 let.
Pred sodiščem.
Pred goriškimi sodniki je stal te dni že drugič kot obtoženec bivši bovški prefekturni komisar in didaktični rav* natelj Jože Cogoli. Obtožen je, da ni izplačeval občinskim nastavljenemu plač, da je osleparil par vojnih vdov, da si je pridržal denar od šolskih spričeval in podobno. Tudi druga raz* prava je bila preložena, ker hočejo preiskati še podpise nekih pobotnic.
Vstop prepovedan.
Znani dogodek, da je neko ženšče hotelo streljati na škofa Šmita v cer* kvi sv. Petra v Rimu, so nekateri listi po svoje močno_ zabelili na račun »farjev«. Zato so cerkvena oblastva ob kraljevem obisku prepovedala za* stopnikom teh časnikov vstop v Va* tikan.
Bivši hrvatski poslanec zaprt.
V	ponedeljek so v Zagrebu zaprli voditelja bivše Radičeve stranke po* slanca Predavca. Obtožen je, da je s sleparijami zakrivil polom Seljačke zadružne banke v Zagrebu.
Dijaška demonstracija.
V	soboto 7. t. m. okrog 10. ure zve* čer je večja skupina goriških srednje* šolskih dijakov priredila pred gimna* zijo v ulici XX. Settembre burne de* monstracije. Dijaki so kričali in ob* metavali poslopje s kamenjem. Mno* go razbitih šip priča še sedaj, da je ogorčenje močno kipelo. Demonstra* cija je bila naperjena proti ravnatelju 1 zavoda profesorju Trebbiju. Očitajo mu, da je na letnem zborovanju srednješolskih profesorjev izrazil dvo* me o pravem italijanskem čuvstvova* nju tukajšnjih Italijanov domačinov. Na lice mesta so prihiteli policisti, ki so demonstrante razpršili, štiri najbolj uporne pa zaprli.
Enako ogorčenje vlada tudi proti ravnatelju učiteljišča drju Faglierò, ki je na profesorskem kongresu v Rimu trdil, da vlada v teh krajih še avstrij* ski duh. Oba sta sedaj svoje izjave javno preklicala, češ da jih nista ni* koli izrekla in da gre za pomoto.
V spomin.
Naš nepozabni mislec in duševni vo* ditelj, krški škof Anton Mahnič, ki je bil pokopan na zagrebškem pokopali* šču Mirogoju, je bil v začetku tega me* seca slovesno prenešen v cerkev oče* tov glagol j ašev pri sv. Ksaveriju v Za* grebu. Dosegel je svoj namen. Počiva v svetišu, čigar cilji so bili njemu ved* no vir najživejše živi jenske borbe.
NOVI list
1929 C
070(450 36=163.6)
lili Hilli lili lilillllll II lili IIIIIIHillIIIIII
Sv. Miklavž v Trstu.
Letošnji kramarski sejem o sv. Mi* klavžu je prav živahen. Kramarjev je vse polno in dolgo ulico XX. Septem* bra so skoro zasedli. V večernih urah se težko preriješ skozi gnečo. Dva šotora sta posebno dobro obiskana. V prvem prodajajo nove klešče za ko* dranje v »marcel«, v drugem cvrejo jajca v patentirani ponvici in jih deli* jo revežem. — Sv. Miklavž je pripeljal v Trst tudi znamenitega profesorja telovadbe A. Strohschneiderja, ki zna hoditi po vrvi. Pred Sv. Antonom so čez kanal potegnili od palače do pa* lače v višini 20 metrov jekleno žico. Zvečer se je zbrala ob kanalu silna množica. Gosp. Strohschneider se je prikazal na oknu palače in stopil na ži* co držeč v rokah drog, s katerim je lovil ravnotežje. Po taktu koračnice je korakal na drugo stran in se nato vrnil; potem je tekel po žici zopet na drugo stran in se v teku vrnil ritenski. Drugi večer si je spretni Nemec pri* pravil na žici kar večerjo. Skozi okno si je prinesel mizo in stolico, ju posta* vil na žico sredi kanala in je sedel. Nato je potegnil iz žepa namizni prt, krožnike, namizno orodje, steklenico in kozarec. Ko se je najedel gnjati in napil terana, si je prižgal cigareto in se zleknil na žico. Čez nekaj minut se je dvignil, priklonil in odšel skozi okno. Ljudje niso verjeli lastnim očem, marsikdo je mislil, da gleda pri* kazen.
Smrt z granato.
Zadnji petek okrog poldneva je is* kal po kraškem hribu 18 letni Domi* nik Ferletič iz Mirna ostanke vojnega streliva. Bil je brez dela in nujna po* treba ga je gnala k temu poslu. Ne* sreča je hotela, da je naletel na gra* nato, katero je hotel odpreti. Pri tem se je granata razpočila in mu odtrgala obe roki ob zapestju ter mu raztrgala obe nogi. Bil je tako razmesarjen, da je na mestu izdihnil. Našle so ga neke ženske in obvestile o strašnem do* godku nesrečno družino v Mirnu. Kdaj bo že konec grozot, ki jih dan za dnem množi vojno strelivo?
Mesečnikova žalostna smrt.
V ulici Rafut št. 39 v Gorici stanuje družina Komel, ki je imela 21 «letnega sina Egidija, podvrženega mesečnosTT V noči 6. t m. okrog polnoči se je dvignil v snu, odprl okno in se poteg* nil na streho, kjer se je nekaj hipov sprehajal. Nepričakovano je pa zgu* bil ravnovesje, telebnil na streho nižje stoječega hleva in od tam na cesto. Prizadjal si je težke notranje poškod* be in kmalu izdihnil v bolnišnici. V nedeljo popoldne se je vršil pogreb, katerega se je udeležila silna množica ljudstva.
Na Turškem.
Na obali Marmarskega morja je toča uničila dosti vinskega pridelka. Vlada je obljubila"pomoč, a obljube ni držala. Zato so se vinogradniki v bližini mesta Herakleje oborožili in se dvignili nad gosposko. Pred mestom je prišlo do prask med puntarskimi kmeti in vojaštvom.
Strašna nesreča.
V	torek zjutraj se je brzi vlak vozil proti belgijskemu mestu Namur in dr* vel v nižino, ko je strojevodja opazil, da zavore ne delujejo. Ker se vlak ni dal ustaviti, je stroj z brzino 80 kilo* metrov krenil na stransko progo in se zaril nato v zemljo. Vozovi za stro* jem so se prekopicnili čez lokomotivo in lomih kakor škatlje žveplenk. Pot* nik iz Italije pripoveduje, da je streha njegovega voza odletela kakor kos papirja. On se je rešil, ker je stal po* koncu na sedežu in se držal z rokama mreže nad glavo. Sopotnik si je pa razbil črepinjo in padel mrtev na ra* mo previdnega Italijana. Pri nesreči je umrlo 10 ljudi ranjenih pa je 78. Belgijski kralj Albert je prišel takoj na mesto nadzorovat rešilna dela.
Hopsasa*vlak.
Vipavci, poslušajte:	zadnjo sredo
ob petih je zbrzel osebni vlak iz Aj* dovščine proti Gorici. Njegov divji tek je bil pa pod Križem nad Dobrav* ljami v bližini predora nenadoma ustavljen. Ena tračnica se je bila iz* krivila in prvi dve kolesi lokomotive sta skočili s tira in vlak se je šunko* ma ustavil. Ponesrečencu je prišla na pomoč lokomotiva iz Gorice in .po treh urah počitka jo je polževka zo* pet korajžno mahala proti Gorici. Člo* veških žrtev nesreča ni zahtevala. Potniki — tri ženske in dva podeštata, kriški in ajdovski — so silni sunek ju* naško prenesli in se zopet kmalu zna* šli v ravnotežju.
Nočni napad.
Kakor poročajo tržaški listi, so v Dolini pri Trstu neznanci napadli glavnega občinskega čuvaja Ivana Ku* reta, ko se je vračal v soboto ob dveh zjutraj s pojedine, ki jo je pripravil svojim prijateljem g. Marengo. Kuret je bil že blizu doma, ko je padlo iz za* sede več strelov; zadel pa ga ni no* beden. Listi domnevajo, da ima napad politično ozadje.
Ženske
so prišle do besede v Turčiji, kjer so po sklepu državnega zbora dobile v o* lilno pravico.
Ehihovniki in žitna bitka.
V	Rimu so sprejeli predlog, da do* be nagrade za žitno bitko lahko tudi duhovniki, in sicer ne samo če dose* žejo na svojih zemljiščih višji pride* lek, kakor ga dajejo sosedna zemlji* šča, temveč tudi če z vzgledom in po* hudo pridobe kmete za boljše in mo* dernejše obdelovanje žitnih polj.
2583 milijonov frankov je v francoskem državnem proračunu določenih za mornarico. 52% od te svote, to je 1355 milijonov bodo po* rabili za zgradbo novih ladij.
Turčija in Evropa.
Dozdaj je_veljal v Turčiji petek kot dan počitka. Po nasvetu gospodarskih krogov je vlada sedaj sklenila, da vpe* Ije kot dan počitka našo nedeljo. Ta odredba stopi s 1. januarjem v ve* Ijavo.
Spremenjeno ime.
Italija poseduje v Egejskem morju otočje Dodelane z, katerega je prido* bila s svetovno vojno in ga je kralj, kakor smo poročali, pred nedolgim
obiskal. Sedaj je naučno ministrstvo izdalo odredbo, s katero določa, da se to otočje mesto Dodekanez imenuje «Isole Italiane dell’ Egeo« (Italijanski otoki v Egejskem morju).
Lepota naših krajev.
Postojnska jama je gotovo prva na svetu glede obiska radovednežev. V 1. 1913.* 14. so jih našteli 43.842, v letu 1923.*24 73.148, v 1. 1924.*25 119.625, v letu 1925.*26. 155.711. Za te zadnje imamo tudi zapisano, odkod so prišli. Največ jih je bilo seveda iz Italije. Iz drugih držav jih je bilo 36.530; ti se dele tako: Jugoslovanov 14.735, Ogrov 8041, Čehov 4972, Avstrijcev 4489, Nemcev 2284; ostalih je bolj malo, zapisano pa je, da sta bila 2 celo iz Rusije, 2 iz Indije, 5 iz Avstralije.
Ženska zgorela.
V	Malih Žabi j ah na Vipavskem se je pred dnevi dogodila grozna nesre* ča. Gospodinja Katenčkove hiše, že starejša žena, je šla v klet s prižgano svečo. Kmalu nato so bližnji zapazili, da klet gori, in prihiteli gasit. Ko so po* drli zaklenjena vrata v klet, se jim je nudil grozen prizor: sredi kleti je stal goreč steber .nesrečna gospodinja, ka* tere obleka je bila en sam plamen. Vsaka rešitev je bila izključena. Ka* ko se je zažgala, je zgonetka; krožijo razne vesti. Razun ženske sta zgorela klet in bližnji hlev.
Dinar.
Pred dnevi je praznovala Narodna banka v Beogradu svojo desetletnico. Ob tej priliki je njen guverner Bailo* ni v razgovoru s časnikarji poudaril potrebo, da se postavno uredi vred* nost dinarja, ki je že sedaj ena naj* trdnejših valut in ima 40% kritja v zlatu.
Tat pod križem,
V	neki vasi pri mestu Riminiju je 19 leten poba okral vse puščine v far* rti cerkvi. Tatu so videli, pa jim je na* enkrat zginil izpred oči. Sele čez dva dni so ga našli na vrhu zvonika pod jabolkom. Dejal je, da je hotel denar za kino.
Ob dalmatinski obali.
Pri nas pritiska že mraz in nikomur ne pride več v misel, da bi se šel kopat v Sočo. Ob dalmatinski ob ah je pa še tako ugodno vreme, da se ob splitski obali najvztrajnejši kopalci še redno vsak dan kopljejo.
Trdovratna tatica.
V	mestu St. Polten na Nižje Av* strijskem je bila neka ciganka radi številnih tatvin oddana okrožnemu sodišču. V zaporu je požrla veliko žli* co in so jo morali radi operacije, ki je bila potrebna, odpeljati v bolnišnico. Tam je v noči pred operacijo skočila skozi okno prvega nadstropja in z žlico v želodcu zbežala. Pred usodnim skokom je še povezala svoje bolniško perilo in pobrala nekaj obleke svojim bolniškim tovarišicam in s to »prtlja* go« vred izginila neznano kam.
Goriški živnorejci!
Kdor hoče naročiti inozemske bike, naj se zglasi pri Kmetijskem uradu v Gorici (via Trieste 43). Pri naročilu sivo*rjavega bika je treba plačati na račun 1000 Ur, za simodolskega pa 2000, Oglasiti se je treba do 20. dec.
Kako še s politiko.
Kraij in kraljica pri papežu.
Kraljevska dvojica je v četrtek 5. t. m. uradno obiskala Vatikansko me* sto in sv. očeta, kakor smo zadnjič naznanili. Zgodovinski dogodek se je izvršil strogo po dogovoru, sklenje* nem med obema vladama.
Reka Tiber deli večno mesto v dva dela. Na levem bregu je večji del me* sta s kraljevim dvorom Kvirinalom, na desnem manjši del z Vatikansko državo. Ker sta kralj in kraljica šla na obisk k papežu, zato je bilo določeno, da za sijaj sprejema skrbi Vatikanska država sama. Rim se radi tega ni odel v svečano obleko, pač pa je Vatikan razvil vse razkošje, ki so ga dolga stoletja nakopičila v njegovih ponos* ni h palačah, da dostojno sprejme kraljevsko dvojico.
Kralj in kraljica sta se z velikim spremstvom odpeljala iz Kvirinala v avtomobilih. Šele na desnem bregu Tibera od Angelskega gradu naprej so bile ulice, po katerih se je peljala kraljevska dvojica, zastražene z dve* ma vrstama vojaštva in milice na vsaki strani. Za temi oboroženimi ko* Ion a mi sc je gnetlo ljudstvo in po* zdravljalo vladarja. Na državni meji, na trgu sv. Petra, ki je bil okrog in okrog zastražen in popolnoma iz* praznjen, je kralja pozdravil guver* n er Vatikanskega mesta v imenu sv. očeta, švicarska garda, ki je stala tik meje, mu je izkazala vojaške časti, njena godba je pa zasvirala kraljev* sko himno. Nato se je kralj odpeljal naprej v notranjost Vatikana, kjer je izstopil. V dolgi povorki, katero so tvorili cerkveni dostojanstveniki in kraljevo spremstvo, sta se nato kralj in kraljica podala skozi številne dvo* rane proti tako imenovani mali pre* stolni dvorani, kjer ju je na pragu čakal sv. oče; sprejem je bil jako pri* srčen. Nato sta kralj in kraljica ostala s papežem sama skoro pol ure v za* sebnem razgovoru. Potem je bilo pa* pežu predstavljeno kraljevo sprem* stvo, kot prvi Dino Grandi, zunanji minister.
Po končanem obisku pri sv. očetu je kraljevska dvojica posetila pape* ževega državnega tajnika kardinala Gasparrija. Odtod se je razvila zopet sijajna povorka obojestranskih do* stojanstvenikov s kraljevsko dvojico na čelu proti baziliki sv. Petra, kjer je sprejel visoka gosta celokupni stolni kapitel s kardinalom Merry del Va* lom na čelu. Po izstopu iz Petrove ba* zilike se je kraljevska dvojica odpe* ljala v Kvirinal. Švicarska godba je zaigrala papeževo himno, čete so še enkrat izkazale vojaške casti, uradni obisk je bil končan.
Važna knjiga.
Nedavno od tega je izšla v Rimu knjiga, ki je vzbudila veliko pozor* nost v Italiji in v inozemstvu. V njej obravnava pisatelj Mario Missiroli versko politiko načelnika vlade in priobčuje ob koncu zelo važne doku*
mente, ki se tičejo sporazuma med Cerkvijo in Italijo, ki je bil sklenjen ii. februarja tega leta v Lateranu. Ker govore o knjigi v vsej državi in po svetu, moramo seznaniti z njeno vse* bino tudi bravce Novega lista.
Spis z naslovom: »Uate a Cesare« (Dajte cesarju), pripoveduje najprej, kakšen odmev so našle pogodbe med Cerkvijo in Italijo v inozemstvu. Na* sprotniki podpisanega sporazuma — pravi Missiroli — so se razdelili v dve skupini. Eni so trdili, da se je Cerkev podvrgla državi ter postala zaveznica in podpornica fašizma. Tako je^ pisal par dni po podpisu bivši načelnik francoske vlade Herriot, tako voditelj francoskih socialistov Leon Blum. Tu* di poluradni franc, dnevnik »Temps« je izrazil slične bojazni. Cerkev — je poudarjal list — ima sedaj dolžnost, da dokaže svojo absolutno neodvis* nost od vsake posvetne oblasti. Zakaj če bi se izkazalo, da je sporazum oslabil neodvisnost Vatikana, bi na* stala v katoliški zavesti sveta velika zmeda. Z verskega stališča bi bilo prav nevarno, ako bi Cerkev izgubila svoj mednarodni in svetovni značaj ter prišla pod vpliv enega določenega naroda.
Druga skupina nasprotnikov je tr* di la pa ravno obratno, da sta se ita* lijanska država in fašizem podvrgla Cerkvi, da je Italija po lateranskih pogodbah postala klerikalna. Angle* ski list Observer je pisal 17. februarja, da se v Italiji zabranjuje že^ prote* stantska propaganda in da država že dclj časa podpira Cerkev v boju za moralizacijo javnega življenja. Sedaj bo pa država pomagala Cerkvi, da se italijanski katoliški državljani drže po črki svoje vere. Deutsche Allge* meine Zeitung od istega dne je po* udarjala, da »je klerikalizacija Italije« v Mussolinijevem programu. Mussoli* ni hoče namreč »poglobiti duševno moč fašizma s tem, da prevzame vanj vse kulturne sile italijanske pretek* loSti.cc
Toda ne samo v inozemstvu, temveč tudi v notranjosti so se slišali glasovi, da je Mussolini dal mogoče Cerkvi preveč pravic. Nekateri pisatelji in učenjaki so se bali, da bo Cerkev nadzorovala in omejevala svobodo znanstva in umetnosti, da bo imela v šolah odločilen vpliv na škodo dr* zave.
Te bojazni in ti očitki, pravi Missi* roli, si odločno nasprotujejo. Eni trde, da se je Cerkev predala fašizmu, dru* gi, da se je fašizem predal Cerkvi. Kdo ima prav?
Država — moralna ustanova.
Že 10. marca — pravi pisatelj — je Mussolini odgovoril na to vprašanje. Na velikem zborovanju v Rimu je tik pred volitvami izjavil, da so pogodbe med Cerkvijo in Italijo pravične in jasne. »Govoriti o zmagovalcih in premagancih je otročje.« Vsak ima svoje pravice in svoje dolžnosti, svojo oblast in svoje meje. Kaj je it ati jan* ska država dala Cerkvi? Nič, prav
nič, kar bi tudi v najmanjši stvari manjšalo suverene pravice države. Da je katoliška cerkev dobila v verskem življenju vodilno vlogo, je povsem prirodno. To pa ne pomeni, da je treba odslej druge vere preganjati, zabranjevati ali jim nagajati. Kato* liška država ne sme pritiskati na dr* žavljane, da sprejmejo to ali ono vero. Da je Mussolini pri sklepanju pogodb zagotovil državi precejšen vpliv, je jasno razvidno iz dveh govorov, ki ju je imel v poslanski zbornici in v sena* tu. Fašistovska država — je rekel — počiva na temeljih morale. »Jaz bi se sramoval govoriti s tega odra, če bi ne čutil, da predstavljam moralno in duševno silo države. Kaj bi bila dr* žava, če bi ne imela lastnega duha in lastne morale, ki daje moč njenim za* konom in radi katere država uspe, da jo državljani slušajo? Kaj bi bila dr* žava? Bedna stvar! Državljani bi ime* li pravico da se ji uprejo ali da jo za* ničujejo.«
Ker je država moralna ustanova, ji pritiče vzgoja mladine. Otroci — je rekel Mussolini, —• morajo biti sicer vzgojeni v naši veri, toda mi moramo to vzgojo izpopolniti, dati moramo mladini čut možatosti in duh o s voj e* valnosti. Trditi, da je vzgoja zadeva družine, je napačno. Moderna druži* na, ki sc muči dan za dnem z bojem za obstanek, ne more vzgajati niko* gar. Samo država lahko izpolni to na* logo. Pristavljam, da tudi verski pouk lahko vrši samo država.
Pisatelj pripoveduje nato, kako je papež tem nazorom ugovarjal in po* udaril, da pritiče po katoliških načelih vzgoja otrok v prvi vrsti staršem in Cerkvi in da je naloga države samo v tem, da vzgojno delo staršev in Cerkve podpira.
Toda Mario Missiroli pravi, da ne more teh načel nobeden moderni dr* žavnik sprejeti. Za Cerkev je vsak človek duša, ki se mora osvoboditi greha in pripravljati za bodoče večno življenje. Za Cerkev država ni ab so* lutni cilj in človek sredstvo. Za Cer* kev je pravi cilj človek, je osebnost posameznika. Ona sama ni nikoli tr* dila, da je sama sebi namen, temveč je hotela biti vedno le sredstvo za re* ševanje človeških duš.
Kakor družina tako se ozira tudi Cerkev v prvi vrsti na človeka. Delo* vanje družine in Cerkve temelji na ljubezni in na miroljubnosti. Družin* ski očetje lahko dajo življenje za do* mo vino, če upajo, da bo s tem živi j e* nje njih otrok bolj srečno in veselo. Toda ni na svetu očeta, ki bi ne hotel prihraniti lastnim otrokom trpljenja. Odtod nasprotje med družino in dr* žavo. To nasprotje je večno in neod* pravijivo. Katoliške nazore o patrio* tizmu — pravi Missiroli — je na po* polen, način obrazložil Pij XI. v enei* klici »Ubi arcano« 23. decembra 1922. leta. Ljubezen do domovine in do na* roda — je izjavil papež — vzbuja v človeku mnogo kreposti in čudovito junaštvo, če se drži krščanske posta* ve. Težke krivice pa nastanejo, iz nje, če se spremeni v nezmeren nacionali* zem, ki pozablja, da so vsi narodi bra*
tje v skupni družini človeštva in da imajo tudi drugi narodi pravico do življenja in napredka. Po katoliškem nauku — zaključuje pisatelj — mora velika ljubezen objemati vse narode na zemlji v svetovno bratstvo. Ali se more moderna država zanesti na ta vzvišeni ideal? Ali more Cerkev, ki vidi v človeštvu en hlev z enim pa; stirjem, dati mladini narodno vzgojo? Ne! V današnji dobi ljute borbe med narodi in državami, ko so sosedje ka; kor volkovi, mora dobiti mladina vzgojo bojevnikov. Tega Cerkev ne more storiti, ker bi se izneverila ide; alu ljubezni. Zato pritiče vzgoja mia; dine državi.
Cerkev in šola.
V tej točki je bil načelnik vlade, ka; kor pravi Missiroli, zelo odločen. To se najbolje vidi v predlogih Vatikana, ki jih je 24. novembra 1926. stavil via; di za konkordat in ki so priobčeni ob sklepu knjige. V 34. členu je Cerkev želela, da ji država prizna »pravico ustanavljati in vzdrževati ljudske in srednje šole, ki bodo izenačene držav; nim, ako sprejmejo njih učni načrt.« V 35. členu je zahtevala Cerkev pra; vico, da ustanavlja tudi učiteljiča in visoke šole, toda zastopniki države so eno in drugo odklonili, tako da sta v končnem konkordatu od 11. februarja 1929. oba člena izginila.
Glede verskega pouka v novih po; krajinah je Cerkev predlagala v 39. členu sledeče:	»Verski pouk v ljud«
skih šolah novih pokrajin se bo vršil v materinem jeziku. V krajih, kjer ni za verske potrebe prebivalstva dovolj duhovnikov slovanskega in nemškega jezika z italijanskim državljanstvom, bo država dovolila škofu, da s pred; hodnim dovoljenjem italijanskih oblastev pokliče iz inozemstva duhov; nike, ki znajo eden in drugi jezik, če; prav nimajo italijanskega državljan; stva.«
Odstavek o verskem pouku je v konkordatu odpadel, glede duhovni; kov je pa rečeno, da morajo biti vsi italijanski državljani in poznati ita; lijanski jezik. V krajih pa, kjer go; vori prebivalstvo drug jezik, se dodeli,
če je potrebno, duhovniku pomočnik, ki zna poleg italijanščine tudi jezik ljudstva.
V	33. členu je Cerkev zahtevala, naj bi mešan odbor, v katerem bi sedeli zastopniki države in Vatikana, pregle; dal vse knjige, vpeljane v državne šole, ali ni v njih kakšno mesto proti veri ali morali. Knjige za verski pouk v državnih in sličnih šolah bi pa sesta; vili v Vatikanu pri kongregaciji kon; čilija.
Od tega je ostalo v konkordatu sa; mo to, da ima cerkveno oblastvo pra; vico odobriti vnaprej besedilo knjig, ki so namenjene verskemu pouku v šolah.
V	40. členu so zastopniki sv. stolice želeli, da »bi ob vseh nedeljah in za; povedanih praznikih učence ljudskih in srednjih šol spremljali njih učitelji v cerkev, kjer bodo prisostvovali sv. maši, med katero bo duhovnik tolma; čil tekoči evangelij.
V	postnem času bodo šolska oblast; va poskrbela, da se učenci, ki niso še sprejeli prvega sv. obhajila, nanj v šoli s potrebnim poukom pripravijo. V sredo, četrtek, petek in soboto velike; ga tedna bodo učitelji spremili vsako leto učence vseh razredov v cerkev, da se vsaj eno uro pripravljajo z du; hovnimi vajami na velikonočno ob; hajilo.
To je v konkordatu odpadlo, ker je vlada hotela, da se te verske zadeve prepuste svobodni odločitvi staršev in učencev.
Ostali predlogi.
V	6. členu je Cerkev zahtevala, da morajo škofje biti takoj obveščeni, ako oblastvo kakega duhovnika ali redovnika spravi pred sodišče radi pregreškov proti kazenskemu zako; niku. Škof ali njegov odposlanec ima pravico, da dobi po končanem sodnem postopanju vpogled v pravdne spise.
Ako duhovnika ali redovnika areti; rajo ali zaprejo, je treba ravnati z njim z obzirnostjo, ki jo zahteva nje; gov stan in njegov uradni naslov. V slučaju obsodbe bo duhovnik ali re; dovnik presedel težko ječo v prosto; rih, ki morajo biti ločeni od prostorov
za lajike. Če je pa obsojen le na lahko ječo, bo duhovnik ali redovnik pr e; bil kazen v samostanu ali v drugem duhovskem zavodu, in sicer v za to posebno določenih prostorih.
V	konkordatu so se te določbe v toliko spremenile, da se je vlada ob; vezala, da bo aretiranega duhovnika po možnosti spravila v ločene prosto; re, sicer pa ravnala ž njim spoštljivo. Če pride duhovnik ali redovnik radi zločina pred sodišče, mora državni pravdnik škofa takoj obvestiti in mu poslati sodne sklepe. Določilo, da mo; rajo duhovniki in redovniki presedeti lahko ječo v samostanu ali drugi du; hovski hiši, je odpadlo.
V	10. členu je Vatikan zahteval, da morajo biti poslopja, namenjena jav; nemu bogoslužju, nedotakljiva, to se pravi, da jih vlada ne sme rekvirirati ali zasesti in da orožniki ne smejo prestopiti praga, ako jih cerkveno oblastvo ne povabi branit javni red.
V	konkordatu je pa določeno, da smejo orožniki v slučaju nujne sile stopiti v cerkev tudi brez predhodne; ga obvestila cerkvenemu oblastvu. Ravnotako sme vlada v slučaju velike javne potrebe zasesti poslopja, odprta bogoslužju, tudi če se prej ni spora; zumela s škofom. Na vsak način mo; ra pa oblastvo nemudoma obvestiti o izvršeni zasedbi škofa.
Duh spravljivosti.
Mario Missiroli govori v svoji knji; gi še o drugih točkah konkordata, a ker niso velike važnosti, jih opušča; mo.
Iz vsega — pravi pisatelj — je raz; vidno, kako skrbno je načelnik vlade ščitil pravice države. Sicer so se pa pogajanja vršila v prijateljskem in strpljivem duhu. Sv. stolica je bila spravljiva in je popuščala, ker ni nič manj ko italijanska država želela re; šiti spor, ki je trajal v škodo obeh več ko pol stoletja.
Polemike so nastale šele pozneje, to se pravi po 11. februarju 1929.
Kdor prečita Missiroli j evo knjigo, pride na vsak način do prepričanja, da je Mussolini dosegel velik političen ! uspeh, ki je zgodovinskega pomena.
K A. Poe:
ZLATI HROŠČ.
»Ha, ha!« sem rekel, »gotovo nimam pravice, se norčevati iz tebe — pol; drugi milijon denarja je preresna za; deva, da bi človek burke bril — toda vendar ne misliš reči, da si našel tretji člen v verigi; vendar ne boš iskal po; sebne zveze med morskimi razbojniki in kozo; morski razbojniki se ne bri; gajo za koze; te spadajo v kmetijstvo.«
»Toda saj sem že rekel, da na sliki ni bila koza.«
»Torej kozliček; to je vendar sko; raj isto.«
»Skoraj isto, a ne popolnoma isto,« je rekel Legrand. »Gotovo si že kaj slišal o nekem kapitanu Kidd;u. Sliko sem takoj smatral za nekak podpis v podobi. Rekel sem »podpis«, kajti me; sto na pergamentu, kjer je, vsiljuje to misel. Mrtvaška glava v nasprotnem
kotu pa je bila podobna pečatu. Bo; lestno sem pa bil zadet, ker nisem vi; del nič drugega, ker je manjkala glav; na stvar moje namišljene listine, nam; reč besedilo.«
»Zdi se mi, da si pričakoval, da boš med pečatom in podpisom našel pi; smo.«
»Nekaj podobnega. Res pa je, da sem imel nepremagljivo slutnjo, da me čaka zelo velika sreča. Komaj lahko povem, zakaj.«
Morebiti je bila navsezadnje bolj želja kot resnična vera; ali pa bi ver; jel, da je Jupitrova bedasta opazka, da je hrošč iz pristnega zlata, napra; vila na mojo domišljijo izreden utis? In potem je bila vsa ta vrsta slučajev vendar zelo čudna. Ali si opazil, da je bil gol slučaj, da so se vsi ti dogodki pripetili prav na tisti edini dan v letu, v katerem je bilo tako mraz, da je bilo treba prižgati ogenj, ali da bi se brez psa, ki je vdrl v hišo prav v tistem
trenutku, mrtvaška glava nikoli ne bi; la pokazala in bi tudi zaklad nikdar ne prišel v mojo posest?«
»Nadaljuj vendar, — ginem od ne; strpnosti.«
»Lepo; gotovo si že slišal razne pri; povedke, ki krožijo med ljudmi, ne; jasne vesti, da so Kidd in njegovi to; variši nekje na atlantski obali zagrebli denar. Te vesti morajo imeti neko podlago. Da so se pa tako dolgo in tr; dovratno vzdržale, se mi zdi, da pri; haja odtod, ker je zakopani zaklad še vedno v zemlji. Ako bi bil Kidd svoj plen samo začasno skril in ga nato zopet dvignil, bi take vesti komaj pri; šle do nas v svoji sedanji nespremen; ljivi obliki. Gotovo si tudi opazil, da vsa poročila govore samo o iskalcih zaklada in ne o najditeljih. Ako bi bil morski ropar prišel po svoj denar, bi bila stvar že davno pozabljena. Zato se je meni zdelo, da mu je kak slučaj — recimo izguba listine, ki je kraj na;
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Nov grob. — Umrl je 59;letni rudn. vpokojenec Josip Bedenk. N. v m. p.!
O pokojninah. — Mnogo vpo; kojencev in vdov dobiva mesečne pre; jemke na podlagi samega dekreta, brez pokojninskih knjižic. Pred par meseci je del teh vpokojencev končno dobil knjižice, toda nakazilo je znatno znižano. Zadnji mesec se je zgodilo enako 18 vdovam. Razumljivo je, da so prizadeti vsled tega v težkem polo; žaju, ker jim že itak pičla pokojnina služi komaj za najnujnejše. Kako so sploh možne te razlike v nakazilih, je res težko uganiti. Zato nestrpno pri; čakujemo rešitve naših vlog, trdno zaupajoč v posredovanje g. prefekta, ki je našim zastopnikom obljubil svo; jo pomoč pri velevažni socialni zadevi — končni zakoniti ureditvi pokojnin.
Več prizadetih.
Farni praznik. — Na dan sv. Barbare, ki je v Idriji farni in rudar; ski praznik, je bila ob 10. uri velika sv. maša, katere so se udeležili tudi za; stopniki vseh oblastev.
Semenj. — Dne 5. t. m. je bil se; menj sv. Barbare. Živine 12 glav, pro; dajalcev poln trg, kupčija zelo Živah; na. Prihodnji semenj bo na dan sv. Tomaža 21. t. m.
Iz bolnišnice. — V petek 6. t. m. je v tuk. bolnišnici po težki že; lodčni bolezni umrla gospa Marija Zajec, soproga obče znanega posest; nika, gostilničarja in trgovca pri »Ma; ruškovcu«. Pokojnica je bila širom ce; le idrijske in cerkljanske okolice, ter tudi mnogim tujcem, znana kot zelo blaga, postrežljiva in podjetna žen; ska.
Izobčine. — Zadnji mesec so se že večkrat zglasili v obč. uradu po; sestniki, ki so se pritoževali radi ne; prilik, ki se jim gode pri domačem za; kolu prašičev. Je res nerodno plačati
zdravnika in vrhutega še od doma v klavnico voziti nekatere dele v ogled.
Kanomlja. — (Cesta.) — Naša cesta od konca do kraja je taka, da ne zasluži več imena »cesta«. To je gra; pa! Edini izhod je takojšnje popravi; lo. Čakamo!
Iz Vipavske doline,
Šmarje. — (Slovo.) — Pred krat; kim se je ločil od svojega rojstnega kraja učitelj Albert Poljšak, ki je nazadnje dolgo let služboval v Av; berju. Bil je pravi vzgojitelj mladi; ne, zato so se vsi tako težko ločili od njega.
Podkraj. — Letina je bila pri nas hvala Bogu, dobra. Prizadeti smo edi; no s pomanjkanjem krme, katere radi suše nismo pridelali, kakor bi želeli. — Po dolgem čakanju smo dobili tri no; ve zvonove na račun vojne odškodni; ne. Dva smo že obesili v farni cerkvi, tretji pa še čaka, da ga spravimo k po; družnici sv. Duha. Nadomestili bomo s tem starega, katerega so si sosedje Vodičarji izposodili
Rihemberški Vrh. — Pri Muličevi fužini most čez Vipavo stalno razpa; da. Rihemberška in črniška občina se izgovarjata, da je most nepotreben. Okoličani smo pa odločno drugega mnenja; oblastva naj bi to vpoštevala.
Dol ; Otlica. — Ker se nismo ogla; sili, kako je z letino, moramo zdaj po; vedati, da je bila za nas prav slaba. Žita in sena ni skoro nič. — Fantje cele noči »tangarijo« po zakotnih pie; siščih. Potem pa tožijo, da ni denarja in gredo v Belgijo ali južno Ameriko.
Št. Vid pri Vipavi, — To je bilo ve; selo 9. nov., ko so na dveh okusno okrašenih vozovih pripeljali dolgo pričakovane tri nove zvonove. Malo fantov je ostalo tisti dan doma, vse je šlo v Ajdovščino zvonovom nasproti. Med veselim petjem so vozovi z zvo; novi in spremstvom zavili »na plač« pri cerkvi.
Istočasno so dobili tudi Lozičani no;
tančno označevala — uničil možnost, da ga bi dvignil, in da so to zaznali tudi njegovi ljudje, ki bi sicer sploh nikdar ne bili zvedeli, da je zaklad sploh skrit. Njihovi brezuspešni ker nesmotrni poskusi, da bi ga našli, so take vesti povzročili in razširili. Ali si že kdaj slišal, da so ob obali dvig; nili kak znaten zaklad?«
»Nikdar.«
»Da pa je bilo Kiddovo nakopičeno bogastvo neizmerno, je dobro znano. Zdelo se mi je torej, da je gotovo še v zemlji. Pač ne boš preveč presene; čen, če ti povem, da se mi je porodilo upanje, ki se je stopnjevalo skoraj do gotovosti, da vsebuje tako čudovito najden pergament kako izgubljeno poročilo o skrivališču.«
»Kaj si torej storil?«
»Povečal sem vročino in držal per; gament proti ognju; a nič se ni prika; zalo. Zazdelo se mi je torej mogoče, da je plast prahu kriva, da se nič ne
pokaže. Zato sem pergament polil z gorko vodo in ga skrbno očistil. Nato sem ga z mrtvaško glavo navzdol po; ložil v kovinasto posodo, postavil po; sodo nad ogenj in začel kuriti. Ko je bila posoda čez nekaj minut močno se; greta, sem vzel pergament in v svoje veliko veselje opazil, da je na mnogih krajih popisan s številkami, ki so stale v vrsti. Položil sem ga zopet v kozico in ga pustil notri še nekaj časa. Ko sem ga zopet vzel ven, je bil tak, kot ga vidiš sedaj.«
Tedaj mi je Legrand izročil perga; ment, katerega je bil medtem zopet segrel. Med mrtvaško glavo in kozo so bile z rdečo tinto okorno narisana | ta znamenja:
! 53 y>305))6 * ; 4826) 4^ . ) 4 +) ; 806 * j 18 + 8 q 6oj) 85 : 1 ^	^ * 8 + SS^Ss)
' 5 * + ; 46 ( ; 88 * 96 * ? ; 8 ) * £ (;48d)
ve zvonove. Pripeljali so jih tudi oni na bogato okrašenem vozu. Z lepim petjem so jih doma sprejeli. Onega za cerkvico sv. M. Magdalene je šest konj potegnilo na hribček k cerkvici. Vse je šlo po sreči.
Od nas tudi vse sili v Argentino; okrog 30 jih je že tam. Te dni se zopet odpravljata dve dekleti. Kaj bo iz tega? — Nekateri posestniki so osna; žili zunanjost svojih hiš, tako da ima; jo zdaj ličnejšo podobo. — V »Meni; šiji« so izven nevarnosti pred povod; nijo, odkar je občina izpeljala kanal v potok.
S Pivke.
Postojna. — (Vera peša...) — Čuje se, da bo odšel od nas sodnik dr. Pagliano. Nastopil bo službo blizu doma, nekje med Torinom in Genovo. Dober človek je, blagega značaja in ga bomo pogrešali. — Miklavž nas tudi letos ni pozabil. To ti je bilo žvenkljanja in rožljanja, veselja in joka, strahu in predrznosti, ki se je upala parklju prav od blizu v oči po; gledati. Slabo bo! Peša vera v sv. Mi; klavža in njegovo spremstvo.
Slavin je pri Hruševju. — (Z a k a ; s n el glas.) — Celo leto ni bilo časa, da bi kaj napisali v list. Pa se zdaj kaj oglasimo. Najprej podrezajmo so; sede, da brž pošljejo tistih 15 lir za na; ročnino. Saj nam je krompir dobro dal. Vipavci in Kraševci so dan za dnem prihajali ponj, na se ga po štiri; krat na dan lahko najemo. — No, pa naši očetje in matere le niso tako brez gospodarskih skrbi kot mladina, ki ra; da prespi nedeljsko mašo, ker je zve; čer repo ribala.
Senožeče. — (Izseljeniška b o; ! e z e n. —. Cerkveno petje. — P 1 e s.) — Bil je že skrajni čas, da se pošlje tudi iz našega trga kakšna vest v svet. Odkar je propadla naša pivo; varna, so se Senožeče popolnoma iz; premenile. Ni več tistega prometa in direndaja, ki so ga povzročali tovarni; ški vozovi in avtomobili. Senožeče iz; gledajo sedaj kot mirna gorska vasica. — Po razpadu pivovarne sili vse v A;
’ 5*+2 : * ^	4956 *2(5* — 4)sq8*
; 4069285) ; ) 6 + s) 4 ++ ; 1	9 ; 48081
; 8 : 8 ^ 1 ; 48 + 85 ; 4 ) 485 + 5288 06 * 81	9 ; 48 ; (s8 ; 4 (^ ? 34 ; 48) 4
1 161 ; : 188 ; J ? ;
»Toda,« sem rekel in mu vrnil list, »sedaj mi je pravtako nejasno kot prej. Ako bi bili vsi zakladi sveta do; ločeni kot nagrada za rešitev te ugan; ke, bi bil čisto gotov, da jih ne bom zaslužil.«
»In vendar,« je rekel Legrand, »re; šitev ni tako težka, kot bi človek uteg; nil misliti na prvi pogled. Ti znaki tvo; rijo tajno pisavo, kot si vsakdo lahko misli, in to sc pravi, da imajo nekaj pomena. Po vsem, kar mi je o Kiddu znanega, se mi zdi, da ni bil zmožen sestaviti Bog ve kako zamotane tajne pisave. Takoj sem si rekel, da je go;
rneriko. Kdor je v »obljubljeni deželi«, naj bo, toda da s svojo nepremišljen nostjo še druge peha v nesrečo, ni len po. Skoro vsi, ki so tam doli, pišejo don mov tako dobre vesti, da se marsikan teremu pocedijo sline. V resnici pa večina strada. Domov pišejo le dobro, da bi branili svoj nespametni korak. — Cerkveno petje je že nekaj časa zelo klaverno. Kaj je temu vzrok? Prvič: premalo pevskih moči. Drugič: vse pesmi so slabo naučene. Tretjič: orgle so močno razglašene, torej niso za spremljevanje. Zato fantje in den kleta, le pridno k vajam in naučite se vsako pesem dobro. — Zadnja tri len ta smo imeli samo 2 plesa. Upali smo že, da se ta navada popolnoma opusti. Ko so pa prišli fantje od vojakov, so začeli plesati kar vsako nedeljo. Vse pleše! Še celo stare senožeške mamice se kaj rade obrnejo.
S Krasa,
Gradišče pri Divači. — (Z v o n o n vi zvonite...) — V nedeljo 24. nov. je bila pri nas blagoslovitev no« vi h zvonov. Slovesnost se je pričela ob dveh popoldne s petimi litanijami. Obred blagoslovitve je opravil gosp. župnik iz Rodika, ki se je zelo trudil, da je naša cerkev zopet dobila svoja zvona. Obred so zaključili pevci, ki so zapeli »Zvonovi, zvonite ...«, »Ko dan se zaznava ...« Pohvaliti moramo tudi domača dekleta, ki so za to izredn no priliko cerkev lično okrasila.
Divača. — (Tatovi. — Javna d e 1 a.) — Divača slovi kot mirna, po* štena vas. Od časa do časa pa tatovi tudi pri nas radi malce porogovilijo. Svojega dela so se lotili v noči od 1. na 2. decembra. Račun je plačal do* mačin Alojzij Gerželj, kateremu so tatje odnesli iz kovačnice raznega orodja v vrednosti 500 lir.
Dela na železniškem mostu, o ka* terem smo zadnjikrat poročali, da se popravlja, so sedaj dokončana in most je zopet odprt za tovorni promet. Tudi Brunellijev potni avto zopet vozi preko njega v Divačo. Županstvo je hotelo letos udejstviti več načrtov v
tovo zelo enostavna, a seveda taka, da se je robatemu mornarskemu razumu zdela brez ključa popolnoma nereš* Ijiva.«
»In si jo resnično rešil?«
»Čisto lahko. Rešil sem že drugač* ne, desettisočkrat težje. Okoliščine in nekakšno duševno nagnenje so mi da* le veselje do takih ugank. Na splošno zelo dvomim, da bi človeška bistro* umnost lahko sestavila uganko, kate* re bi pravilno uporabljena človeška bistroumnost ne mogla rešiti. Ko sem torej odkril čitljive in skupaj spada* joče znake, me je težkoča, kako dobiti njih pomen, v resnici prav malo vzne* mirjala.
(Dalje.)
V vseh se četa časopisih in različnih drugih spisih, da so vrle kvalitete, testenine „PE&ATETE«, ki zavite so v pakete.
občinski upravi. Razen elektrike, ki se je napeljala in razen drugih manjših del v. občini, naj bi se zgradil tudi ob* činski vodovod. Načrt pa je ostal le načrt iz vzrokov, ki jih tukaj ne bo* mo omenjali. Mesto vodovoda pa smo dobili na postaji pipo, s čimer smo zavarovani pred pomanjkanjem vode v suhih letih.
Sežana. — (Javne naprave.) — Radi trgovskih poslov sem se mu* dii pretekli teden v Sežani. V vasi sem opazil marsikako spremembo. Kom* čno je tudi sežanska postaja dobila streho čez peron, ki je bila prej na postojnski postaji.
Razen glavne ceste, ki so jo asfalti* rali, so popravili letos tudi bližnjico s postaje na sodnijo. Ta bližnjica je bila nekoč priljubljeno šetališče se* žanskega mladega in starega sveta.
Sežanske ulice razsvetljuje sedaj že en mesec električna luč, ki je prvikrat zagorela v nedeljo 27. oktobra. Elek* triko imajo tudi zasebniki. Isti dan so tudi otvorili obširno športno igrišče, ki se nahaja v bližini sodnije.
Dutovlje. — (Veseli in ža* 1 o s t n i zvonovi.) — 24. novem* bra so se prvič oglasili novi zvonovi, uglašeni na božični motiv. Naš dušni pasjir č. g. Šonc je vse skoro do solz ganil z govorom o pomenu zvonov. Popoldne pa je č. g. župnik tomajski blagoslovil kip presv. Srca Jezusove* ga. — Par dni za slavnostjo so pa isti zvonovi naznanjali, da gori v žup* nišču, kjer sta bila nastanjena dva razreda ljudske šole. Ogenj je zakri* vila stara šolska peč. Poslopje je do tal pogorelo.
Štjak. — (N a š e gospodar* s t v o i n š e k a j.) — Svet nas pozna kot Vrhovce v razliko z Gorjani. Ako se kdaj zgodi pri nas kaj posebnega, nas označijo, da smo pač Vrhovci. Dostikrat krivično. Ne smeš verjeti tisti pravljici, kako je sveti Peter pu* stil Rihemberžana za pol litra slad* kega v nebesa, Vrhovca pa da je na.* hrulil za njegovo kislico. Za poletno vročino ga ni boljšega, kot je naše vr* bovško vino. Ko bi ga nam ljubi Bog le dal in bi ga mogli oddati. Ponekod imajo vinske razstave in pokušnje. Pokušnje so tudi pri nas, samo v svet ne izdamo nikdar njih poteka. Primer* na bi bila tudi vsakoletna razstava na* šega sadja, zlasti grozdja in kostanja. In vsako leto jo pričakujemo. Neka* teri so dobili stalno pravico, izbirati po vinogradih in drugod vse najlepše sadje, ali razstave le noče biti.
So družine, kjer otrokom ne puste do grozdja, z vinom pa silijo sebe in otroke. Kaj bi ne bilo za zdravje vred* no več tistih par grozdov, pa tudi za gospodarstvo, in bi ga manj pili?
Prav bi bilo, da bi se več zanimali za sadje. Naš človek gre v sadovnjak samo nabirat. Treba je pa večkrat po* gledati po drevju, potem bo dalo več. Brez žrtev ni nič.
Zelo smo v dolgovih. Tudi tu je krivda pri malenkostih. Ko bi vsak vi* nar prav obrnili, bi si vsaj nekaj po* magali. Sadja že par let ni bogvekaj.
Iz Istre»
Herpelje=Kozina. — (Nova d e * 1 a.) — Odkar izhaja Novi list’ ni bilo od nas še nobene novice v njem. Le* tovnikov smo imeli letos malo. Vsako leto jih je manj. Prihajajo pa k nam le srednji ljudje, bogataši si poiščejo v vročih poletnih mesecih drugod boljšega oddiha in razvedrila. Dose* daj tudi še ni nihče poročal o izpre* membi, ki se je izvršila na postaji. Železniška uprava je dala namreč prostor okoli blagovnega skladišča močno razširiti in ograditi z ličnim zi* dom. Na kozinski cesti se je napravil tudi nov vhod k skladišču. Stari se na* haja tik postaje, na kateri se je dogra* dila, ni dolgo tega, kratka, nova cesta, ki se stika s herpeljsko. Pri teh delih je bilo zaposlenih tudi precej naših ljudi.
Klanec. — (Novi dušni pa* s t i r.) —- Kakor se sliši, bo naša fara kmalu dobila stalnega dušnega pa* stirja, in sicer pride k nam č. g. Pi* ščanc, dekan iz Doline. V ta namen se tudi čisti župnišče. Naša srca so pa itak že pripravljena na sprejem no* vega gospoda, o katerem gre glas, da je velik mtadinoljub. Pa tudi sami smo potrebni dobrih naukov; zato, gosp. župnik, pridite čimprej, nestrpno Vas pričakujemo.
Dolina. — Petletna deklica Marija Mihalič se je na seniku igrala s svo* jimi tovarišicami. Nenadoma se ji je spodrsnilo in dekletce je padlo tako nesrečno, da si je prebilo čelo. Otro* ka so nekaj dni negovali starši doma, a ko se mu je pričelo slabšati, so ga odpeljali v tržaško bolnico.
Tinjan. — Pri nas je navada, da mladina proslavi praznik sv. Luke s ... . plesom. Letos pa je hvala Bogu deževalo in plesa ni bilo. Tudi sv. Mi* haela so hoteli počastiti s plesom. A spet nas je dež rešil te skrunitve praznikov. Bog ga daj tudi drugič. Dru* gače pa je naša mladina vredna po* hvale. Lotila se je pridno dela. Le škoda, da je v vasi nekaj mož, ki prid* ne fante zbadajo, češ kaj boš delal, saj boš kljub temu večno revež. Tako go* vorijo lenuhi in nevoščljivci.
Iz Gor,
Tolmin. — (S m rt. — Pevski zbor.) — Preteklo soboto zjutraj je umrl po dolgi bolezni 18<letni France Francelj. Obiskoval je drugi licej, a zavratna bolezen jetika mu je ukazala prekiniti učenje. Molimo zanj! — stvu pa ga je sprejel obč. načelnik. — Naš cerkveni pevski zbor se je zadnje čase mnogo izboljšal. Vodi ga zdaj mladi pevovodja Slamič, ki se ga je z vso vnemo oklenil. Vsak večer imajo pevci vaje in se nrav pridno priprav* Ijajo za božic: želeli bi, da bi to navdu* šenje tudi trajalo.
Log ped Mangartom. — Pred nedav* nim časom -e bovški brivec otvoril pri nas ob sobotah in nedeljah podružni* co. — Od Ì8. novembra naprej ne mo* re več potniški avto čez nredelski pre* laz zaradi snega. Pošto dobivamo po trikrat na teden iz Bovca. — Prvo ad*
ventno nedeljo ga obletnico sprejema v Marijino družbo je družba v Strmcu prvič spremljala sv. mašo s petjem. Prvi poskus se je dobro obnesel. Upa* mo, da se bo za naprej tudi.
Banjšice. — Zadnjo nedeljo v no* vembru smo imeli prvikrat sv. mašo v novoobnovljeni cerkvi, ki pa še ni popolnoma končana. Nekateri so iz samega navdušenja tako pritrkovali, da so ubili — mali zvon. — Ob takih posvečevanjih smatra par krčmarjev
—	s kakšnim dovoljenjem? — za nuj* no potrebno povabiti harmonikarja. Čudne tudi tiste matere, ki dovoljuje* jo svojim hčeram ostati v večnad* stropnih Žakljih po cele noči zunaj.
Sužid. — (Ime naše vasi. — Bo kaj z odškodnino?) — Tako hočemo pisati, ker je iz zgodovinskih bukev izpričano, ne pa kakor kobarid* ski dopisnik »Sežid«. — Govori se, da je ozkotirna železnica Kobarid * Če* dad v likvidaciji. Ob tej priliki sc oškodovani posestniki, saj reže tir ravno najlepše sužidsko polje, sprašu* jejo, kaj bo z njih odškodnino.
Staro selo. — (Vaške zadev e.)
—	V jeseni smo izvolili odbor za po* pravo vodovoda. Toda odbor ni še nič pokazal. Tudi cerkev in pokopališče nam ne delata časti. Za farovž je bila nekoč že nakazana vojna odškodnina.
—	Električnih žarnic imamo v vasi premalo; vsaj še dve sta potrebni. — Zdaj imamo še kolikortoliko dohod* kov z mlekarno in lesom. Le po krom* pirju nihče ne sprašuje. Se boje, da bi zmrznil.
Trnovo pri Kobaridu. —- (Naši Argentinci.) — Nekaj vaščanov je že šlo, nekaj pa jih še pojde v Ar*
gentino. Od tam doli nam pišejo, da se tam v kratkem poroči naš zadnji župan Franc Bajt z gospodično Milko Miklavčičevo z Livka. Obilo sreče! Nekoč je »Novi list« poročal, da so se nekateri člani slovenskega sport* nega kluba »Trst« namenili peš iz Buenos Airesa v New York. Med temi je tudi Andrej Volarič, naš sosed, ki je pa stavo prekinil. — Umrl je 80* letni Melinc, bivši cerkovnik in pod* župan. Še julija je sušil seno. N. p. v m.!
Zadlog. — Mi se malo oglašamo v Novem listu, zato pa drugi o nas vedno kaj novega povedo. Kadar jim zmanjka snovi, pa govorijo o naših vodnjakih, ki jih menda zidamo v mi* slih in besedah. Gotovo bi bilo bolje, ako bi se našel kak dober stric in nam pomagal zgraditi vodovod z zdravo in čisto vodo. Zelo bi mu bili hvaležni, kajti zdaj moramo piti samo rjavo deževnico. — Novi list je že pisal o novi šoli v Zadlogu. Stavba je pod streho. O zidavi so že dolgo govorili, a vedno so bile kake zapreke. Sedaj je stvar prišla v tek. — Zadnjo ne* deljo v oktobru se je iz Zadloga in bližn je okolice izselilo 7 mož in fan* tov. Zdi se, da niso zadnji.
Cerkno. — Prav sram me je, da se mi Cerkljam v Novem listu prav nič ne oglasimo, čeprav se bero dopisi iz prav majhnih gorskih vasi. Tudi pri nas se mladi svet močno izseljuje. Pred kratkim sta odšli dve skupini fantov v Belgijo; nameravajo iti za njimi pa še štiri skupine. — Bajc bodo kmalu zgradili brezžično brzojavno postajo.	V asčan.
pornih točk še ostalo, so jih socialni demokratje pri glasovanje odklonili. To so lahko storili, ker so pri tej seji postavili 71 svojih poslancev proti 89 nasprotnikom — a za sprejetje ustav* nih določb mora glasovati dvetretjin* ska večina. Tako je propadel predlog meščanskih strank, da se mestu Du< naj odvzamejo značaj in pravice po* sebne dežele, to je za socialne demo* krate, ki so gospodarji Dunaja, važna pridobitev. Socialni demokratje so po* kopali tudi predlog, da se uvede čašo* pisna cenzura in še par drugih predlo* gov večine. Ostali deli ustave so bili soglasno sprejeti, zanjo so pod pri* tiskom »Heimwehra« glasovali tudi socialni demokrati. Drugo jesen bo avstrijsko ljudstvo izvolilo državnega predsednika po novi ustavi. Da se je nova ustava sporazumno sprejela, je za notranjo pomirjenje Avstrije zelo važno.
Brez posredovalcev.
Severna Amerika je, kakor smo zadnjič pisali, poklicala Rusom in Ki* tajcem v spomin protivojni Kelloggov dogovor in jih pozvala, naj rešijo svoje spore v Mandžuriji z mirnimi sredstvi. Ruska vlada je bila radi amerikanskega opomina zelo nevoljna in je odgovorila, da je posredovanje Amerike danes, ko so se med Rusi in Kitajci že začela direktna pogajanja, zelo neumestno. To da je samo ne* opravičen pritisk na potek razgovo* rov. Ruska vlada je mnenja, da se mo* ra spor poravnati med Kitajci ini Rusi samimi, in sicer na podlagi tega, kar je kitajska vlada Rusom doslej že pri* znala. Moskva ne bo trpela nobenega tujega vmešavanja in se le čudi, da si amerikanska vlada dovoljuje dajati nasvete.
Ta odgovor je Amerikance zelo po* paril in državni tajnik za zunanje za* deve Stimson je rekel časnikarjem, da s svojim pozivom ni hotel pritiskati na Ruse, temveč da ga je gnala k temu le ljubezen za mir.
Amerikanska diplomacija je dozi* vela torej popolen neuspeh in zadeve v Mandžuriji se bodo uredile brez posredovanja tujih vlad. Med tem sc pogajanja med Rusi in Kitajci raz vi* jajo zelo hitro in uspešno. Kitajce že* nejo h hitremu zaključku tudi težke razmere v notranjosti države. Tako prihajajo poročila, da so se v bližini vladnega mesta Nankinga uprli raz* lični polki, ker jim vlada ni izplačala mezde, in da vojaki ropajo m plenijo po deželi. V takih razmerah ne pre* ostane Kitajcem drugega, nego da sklenejo čim prej mir. Po zadnjih po* ročilih so ruski in kitajski odposlanci že podpisali sporazum, ki ga pa mo* rata obe vladi še potrditi.
Darovi.
Za »Sirotišče sv. Družine«: P. n. gg. kurat Hrovatin 15 L, dr. Fr. Gaberšček 15 L, L. Lu* kežič 15 L, I. K. ustanovnino 200 L, p. n. A v* gusta Clement 10 L. Preplačila za knjigo »Se* javec« 50 L. — Bog stotero poplačaj!
Za »Sirotišče sv .Družine«: P. n. g. K. Tom* šič 11 L, N. N. 10 L. tvrdka Anton Koren nasi. 100 L, Jos. Čok 10 L. — Bog poplačaj vsem obilo!
Okno v svet.
Nova češko=sloyaška vlada.
Po večtedenskih težavnih pogaja* njih so sc v soboto 7. decembra stran* kc v Pragi zedinile in sestavile novo vlado. Prvi minister je postal Franc ! držal, voditelj češko * slovaške agrarne stranke. Agrarci so dobili ra* zen tega še tri ministrstva: vojno, notranje in kmetijsko Notranji mi* nister je postal dr. Jurij Slavik. Češki socialni demokrati, ki so druga naj* močnejša stranka, so dobili tri mi* ništrc, češka ljudska stranka pa dva: javna dela je dobil Ivan Dostalek, izenačenje zakonov dr. Ivan Šramek. Ravnotako je dobila dva ministra na* rodno * socialistična stranka Edvarda Rcneša. On je postal zopet zunanji minister, njegov somišljenik dr. Fran* ke je prevzel pošte. Vse druge stran* ke so dobile po eno ministrstvo: Kra* marovi narodni demokratje trgovino, češki majhni obrtniki železnice, nem* ški socialni demokrati socialno skrb* stvo, nemški agrarci zdravstvo. Mi* nister za finance, strokovnjak dr. Ka= rei Engliš, je izven strank.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da so odpadli iz vlade nemški krščanski socialci in slovaška ljudska stranka Andreja Hlinkc. V vladi sedi sedaj 12 Čehov, 2 Slovaka (agrarec Slavik in socialistični minister prosvete dr. De* rer) in 2 Nemca. Nemška narodna
manjšina bo dala vladi večje število poslancev kakor pred volitvami.
Nenadna smrt diplomata.
V	Sofiji se vrše, kakor smo že po* ročali, pogajanja med bolgarsko in jugoslovansko vlado radi ureditve mejnih sporov, ki otežujejo dobre od* nošaje med obema državama. Jugo* slovansko zastopstvo je vodil g. R. Šaponič, načelnik tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu. V sredo 5. t. m. okoli 6. ure zvečer so imeli člani obeh odposlanstev skupno čajanko. Nepri* čakovano je zadela Šaponiča srčna kap. Prepeljali so ga takoj v neki sa* natorij in poklicali najboljše bolgar* ske zdravnike za srčne bolezni, a bilo je vse zaman. Nekaj ur pozneje je zadela Šaponiča drugič kap, nakar je 47 letni mož izdihnil. Šaponič je bil zelo nadarjen in spreten politik, zato pomeni njegova smrt v sedanjem tre* nutku pogajanj veliko zgubo za obe sosedni državi. Bolgarska vlada je iz* rekla jugoslovanski toplo sožalje, obe delegaciji sta izdali skupno naznanilo smrti.
Avstrija ima novo ustavo.
V	soboto ponoči je avstrijska po* slanska zbornica sprejela novo držav* no ustavo. Državni kancler Schober je bil dosegel, da so se meščanske stranke in socialni demokrati v glav* nih točkah sporazumeli. Kar je pre*
Naši t r gr I.
(Po nabranih podatkih priredil R. B.)
Lepa je naša solnčna dežela. Prav taka, kot poje pesnik:
»... in sam Bog je udaril nanjo
sonce, svoj pečat.«
Nima obilice bogastev, pač pa prh rodnih krasot in mikavnosti toliko, da je ob vsaki uri hoda nove paše za oči kot malokje drugod.
S snegom pokrite pečine se pno na Triglavu pod nebo; smaragdni valovi Jadrana butajo ob kraško pečevje in se družijo s prečudnimi podzemeljski; mi tokovi, ki so napojili teranske tr; tiče . .. Glej briške breskve, vipav; ske gorice, vse z belimi cerkvicami na vrheh; temni trnovski in nanoški le; sovi zro v neprestanem pozdravu na rodovitna polja pod sabo. Res, lepa, prelepa božja krasota!
Pravih mest je pri nas le par: obmor; ski Trst, zgodovinska Gorica. Vasic je posejanih kot belih kamenčkov po stezi lepega vrta. Hiše so se pa le tam stisnile v večje trge, koder je tekla mimo zlata žila trgovine ali pa kjer je naravna lega določila središče okraju.
Trgov je v naši deželici dobra de; setina. Pa poglejmo si nekatere, saj jih je dosti med nami, ki jih komaj po vrhu poznajo.
VIPAVA.
Stopi, stopi malo iz Gorice na polje ali pa ti, Tržačan, na Opčine, pa ti bo zaprl obzorje mogočni Nanos, ki str; mo pada v gornjo Vipavsko dolino. Tam kraljuje trg Vipava ali po vi; pavsko Trg.
Lahko bi bil postal znamenit kot njegova zgodovina, če se ne bi zaradi osebnih koristi nekih poštarjev usta; vila vipavska železnica že v AjdovščU ni. Drugi udarec za tržane je pa bil tedaj, ko so vse urade prenesli v Aj; dovščino. Od takrat je tudi družabno življenje zamrlo. Danes šteje trg le okrog 1200 tržanov, po večini kmetov in nekaj trgovcev. Njih hiše se vrste okoli lepega in obširnega svetišča sv. Štefana. Poslikal ga je slikar Wolf. Obraze za osebe je posnel po tedanjih Vipavcih. Nekateri otročiči s slike so danes že stari možje. Sredi trga je ve; lika šola, sezidana iz cerkvenega de; nar ja. Na njej je bil vklesan napis: Veri in omiki. Zgodovinar Gruden je mnenja, da je bila to ena prvih sloven; skih šol. Velik kot cerkev je tudi stari Lanthierijev grad, ki služi že 15 let za vojašnico. V tem gradu je nekaj časa bival tudi sloviti italijanski pesnik Goldoni. Stari, obsežni grad je že dav; no razpadel. Eden njegovih najslav; nejših prebivalcev je bil Žiga grof Herberstein, cesarski poslanik v Mo; skvi, menda najbolj znan Vipavec po svetu. Za naše slovstvo je zelo zaslu; žen Vipavec Boštjan Krelj, pisatelj iz luteranske dobe. Izdajal je nabožne knjige. Pa še druge ugledne može je v zadnjih letih dala Vipava: pisatelja Kostanjevca, ljudskega pesnika Sil; vestra, poslanca Perhavca itd. Mogoč; no gospoduje novi farovž na hribu.
delo dekana Jurija Grabrijana. Marši; kaj bi farovški zidovi vedeli povedati o roparskih napadih. Na mostu čez Vipavo vzbuja zanimanje stari stolp viteza Andreja Baumkirchnerja. Da; nes je v njem — trgovina. Kdor pride v Trg, se bolj kot za te stvari zanima za gostilno Pod skalo prav nad izvi; rom Vipave. Treba je mimo starodav; ne farne cerkvice sv. Marka, ki je v luteranskih časih videla čudne reči, pa smo nasproti izviru in rovu v goro, kjer so nekoč iskali živo srebro. Zna; menite vipavske vinske kleti s sodi po 350 hi »pej« tudi ne smemo pozabiti.
Zdaj pa pot pod noge in jaderno na; zaj, ker se je nad Kovkom že poka; zala »zastava«, ki obeta burjo. To bo brilo po plantah! Pa da bi le spomladi ne otepalo, sicer »ga Vipavec ne bo pridelal, ker ga bo Bog vzel...«
BOVEC.
Obdan od prekrasnega gorskega venca spletenega iz vrhov Sinjaka, Rombona, Kanina, Stola in Polovnika leži na največji ravnici naših gor trg Bovec. Starorimski Amplectium (t. j. obdani od gor. Iz »plectium« je nasta; lo »Pic«, »Blc«, »Bole«, in končno »Bovec«.) Pod trgom žubore valovi bistre Soče z najboljšimi postrvmi. Na ravnici do Soče zeleni razsežno, a nič kaj rodovitno polje. Krompirja in ko; ruze že pridelamo nekaj, vse drugo je treba kupiti. Ker ni pravih pašnikov, se tudi živinoreja ni mogla razviti. Znana je kozjereja, pa tudi ta radi raznih ovir ne da toliko dohodkov, da bi Bovčanu ne bilo treba na tuje. Že pred leti so tržani, jih je kakih 1000, morali po svetu kot krošnjarji s suk; nom. Nekaj jih hodi tudi v rajbelski rudnik; ko se tu do dobra izuče, gredo v inozemske rudnike in celo v ame; riške. Ženske gredo, zlasti po zimi, služit v mesta, kjer jih zaradi delav; nosti prav radi imajo. Zadnja leta se je spet dosti Bovčanov izselilo. Obrt in trgovina se preko domačih potreb ne moreta razviti, ker je nekdanja predelska cesta zgubila svoj velikan; ski pomen. Danes je v trgu razen obi; čajnih župnih in županskih uradov še sodnija, 6 razredna ljudska in obrtna šola. Umrljivost je zastran dobrega gorskega zraku prav majhna.
Ker tudi naši predniki niso bili bo; gati, zato ni kakih zgodovinskih umet; nosti. Znamenita je cerkvica D. M. na Polju iz 11. stoletja. Zgodovinsko zna; na je v Klužah stara bovška trdnjava, ključ za prehod v severne kraje. Klu; že so postale znamenite za časa tur; ških vpadov, pa tudi marsikateri Na; poleonov grenadir je zbobnel v globo; ko strugo Koritnice, ko je Francoz za; sedel naše kraje. Danes so ostali iz ti; stih časov le prazni zidovi in spomini.
KOMEN.
Komen, središče spodnjega Krasa, tako zvane Komenske planote, se je razvil v večje naselje šele zadnjih 50 let pred vojno. Ni niti uradno imeno; van za trg, a zastran svoje osrednje
lege, — saj se tu križata glavni cesti : Dornberg ; Sežana in Rihemberk;Na; brežina —; zastran uradov:	sodišče,
registrski urad, davčna izterjevalnica, bolniška blagajna, dve domači po; sojilnici, notar, zdravnik, živino; zdravnik in ne nazadnje tudi zastran aglomeracije hiš (= hiše so zidane ena poleg druge, ne kot v vaseh name; tane), se lahko Komen smatra za kraški trg.
Leži na planoti 186 metrov nad morjem. Prebivalcev ima okoli 880 v 185 hišah. Po večini so vsi poljedelci, a pridelajo premalo za prehrano. Ne; kaj mleka in terana, ta je tod posebno na glasu, prodajo v Trst. Nekaj za; služka dobe Komenci tudi v nabrežin; skih kamenolomih in pa pri domačih obrtnikih. Ker je Komen postal prU ljubljeno letovišče Tržačanov, je v trgu 6 trgovin, 2 mesnici, 6 gostilen, dva parna mlina in drugi obrtniki. Komen je sedež dekanije z dvema ka; planskima mestoma; pa je le eno za; sedeno.
Komenci so marljivi kmetje, čeprav se morajo boriti za vsako ped zemlje in pa še z vsakoletno sušo. Ljudstvo je zdravo in trdo, umrljivost je tudi pri otrocih le majhna.
10 minut ven iz Komna stoji romar; ska cerkev Device Marije Oberšlan; ske. Na stropu v prezbiteriju so lepe na mokro slikane podobe znamenite; ga slikarja Julija Quaglie.
CERKNO.
Ta gorski trg (sicer ta tudi nima, če govorimo prav točno, uradnega na; živa in tržnih pravic iz srednjega ve; ka) leži 324 metrov nad morjem v ko; tanji med dvema vrstama hribov, ki so do 1000 metrov visoki. Prebivalcev ima Cerkno 922; v občini 7560, ker so združili več občin skupaj in v fari 3500. Cerkno je središče grap med Bačo in Idrijco. Iz oddaljenih gorskih selišč prihajajo Gorjani po potreb; ščine v Cerkno. Zato je tu tudi par večjih trgovin za 11 podružničnih va; si. Cerkljam sami se bavijo s polje;
! delstvom. Tudi nekaj lesnih žag slišiš ! drdrati, a več lesa se izvozi neobdela; nega na tovornih avtomobilih do Sv. Lucije. Morda bo kraj sčasom priva; bil kaj letoviščarjev, ker je poletni hlad prav prijeten, po zimi pa sanke kaj rade drčijo. Zvezo s Sv. Lucijo do postaje in do Gorice vzdržujejo pot; niški avtomobili. Cerki j ani so močne grče. Kljub temu, da so po zimi v me; gli in vodi, se jih revmatizem ne lo; teva rad. Sicer so pa pridni in brihtni. Znameniti matematik Močnik, ki ima na rojstni hiši spominsko ploščo, je Cerkljam Cerki jan je tudi sedanji go; riški nadškof dr. Sedej.
Posebnih znamenitosti pa cerkljan; ski kotel ne premore. Starinska je cer; kev sv. Jerneja na dokaj čednem po; kopališču. Včasih je bila farna cerkev. Zdaj se tam na »žegnu« sklene večina porok, le ob torkih in petkih Bog va; ruj! Taka je stara vera. Dekanijska
cerkev sv. Ane z visokim zvonikom je prav lepa. Cerki jan jo rad obišče, če ni ravno prelen ...
Sicer pa pojdite pogledat lepo Cer» kno, ne bo nikomur žal dneva, ki ga preživi v tem lepem gorskem delu naše zemlje.
Od delavca do vrhovnega poveljnika.
(Konec.)
General Bliicher*Gurov jo je, ko so mu potegnili naličje z obraza, moral popihati s Kitajske. Toda mož je trde glave, ni se hotel odpovedati sanji, da bo zavladal nad velikansko kitajsko deželo. Spet je spremenil priimek, ob? raz in obleko. Prikazal se je med ki* tajskimi komunisti v Hankovu kot »tovariš Borusov« in je brž začel orga* nizirati kitajsko rdečo vojsko, s kate* ro je nameraval zavzeti prestolno me* sto Peking in premagati Kjang*Kai* Ščeka. Zakaj general Gurov*Bliicher* GallensBorusov je kuhal v sebi hudo jezo na Ščeka, ki ga je tako okanil in ki je po njegovi misli izdal proletari ske koristi. Peking je tačas branila vojska, ki ji je poveljeval Feng*Ju* Hsiang, neizprosen sovražnik boljše* vizma. Borusov je dobro vedel, kje je šibka točka, na kateri skoro vsakega Kitajca lahko zgrabiš. Sam in brez orožja se je splazil v Fengovo tabori* šče, in ko so ga ujeli, je zahteval, naj ga predstavijo svojemu vojskovodji. Ko je stal pred njim, mu je zaupno povedal, da je pravzaprav nemškega rodu in skrit sovražnik boljševizma. Razkril je Fengu, da je Šček najhujši podpornik boljševizma, in mu je pred* lagal, naj se Feng in on združena bo* jujeta proti Ščeku, da rešita Kitajsko rdeče kuge. Za to pomoč je Borusov ponudil Fengu veliko svoto v zlatu, okoli pol milijona dolarjev. Feng je ponudbo sprejel in denar shranil v* blagajno. Borusov pa je v ostrem diru jezdil k svojim četam in jim dal pove« lje, naj se dvignejo nad Peking. Toda sredi poti je rdeča vojska zadela na združene armade generalov Ščeka in Fenga. Feng je zvitega Borusova nad* modrih
To je bil za generala s štirimi imeni in obrazi pravi polom. Njegove čete so se razpršile. Moral je bežati, da ne pride ob glavo. Potoval je skozi pro* strane, sovražne dežele zdaj ko berač, zdaj preoblečen v častnika bele, pro* tiboljševiške vojske, potem kot nem* ški popotnik, pa spet v halji budistov* skega meniha. Toda končno, ko ga je Moskva že vpisala med mrtve junake, je izstopil na kolodvoru ruske presto* lice, živ, zdrav, že poln novih načrtov za rusko politiko_ na Kitajskem. Seve* da so ga pozdravili ko čudežnega ju* naka.
Letos v septembru se je Gurov spet prikazal na kitajski meji. Prijahal je na plemenitem belcu v rusko tabori* šče v Blagoveščensku, kjer je bil se* dež generalnega štaba ruske armade. Prevzel je vrhovno poveljstvo ruske vojske in jo vodil po Mandžuriji do odločilne zmage. Bolj še viška vlada ža*
TOLMIN
Zdravnik - kirng - zobni zdravnik
Cene posnemalnikom „ROTH“ so:
št. 00,	40	litrov	ito	ufo	lir	340
„ 0,	65	litrov	na	uro	„	410
„ 1,	IZ0	litrov	na	uro	„	510
IO letno jamstvo in olajšave pri plačilu.
JUST UŠAJ,
GORICA
Piazza della Vittoria štev, 4
MODNI SALON
Velika izbera damskih klobukov zad* njih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po* pravila po naročilu.
Borica, già Mazzini G (prej via Municipio)
Petra Mozetičeva.
dr. P. Ugo Netzbandt
izvežban na klinikah naDunajuln v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10).^
TOVARNIŠKE CENE!
«
B
00
>
O
e
Q.
POTUHE
za
kovače, mehanike in mizarje
samo pri
N
(P_
p"
3
r>
a>
s
p
7?
<
J»
O
F
PELLER, K AH AN & C.
Trieste, via S, Nicolo Ut. 12 Lastna skladišča v prosti luki
TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA
LJUDSKA SKLADIŠČA,
lastnik
CHIECO LEONARDO
TRST — PIAZZA GARIBALDI 1 (prej Piazza Barriera vecchia).
Blago, ki je je sodnija vrnila, se prodaja po polovični ceni.
«
•5
s
E
ca
N
O
e
.S
.c
2
‘3
N
ca
Im
D
.ti
"5
>o
>N
O
-O
o
a -S
0)
•4M
I
o
M*
N
ti
TJ
N
NA PRIMER:
Težek frštanj na dvojno lice .
Volna za pletenje.............
Odeje 140X190	..........
Blago za hlače (cajh) .	.	.	.
Kotenina 150 cm...............
Madapolam ....................
Črtasto blago ................
Ccfir za srajce...............
Moške srajce .................
Traliž za blazine.............
Pisane moške nogavice . . .
Ženske nogavice ..............
Velika izbera ženskih rut .	.
od L 2.90 dalje od L 1.90 dalje od L 10.90 dalje od L 1.40 dalje od L 3.90 dalje od L 1.90 dalje od L 2.50 dalje od L 1.40 dalje od L 9.50 dalje od L 2.70 dalje od L 1.20 dalje od L 0.95 dalje od L 1.90 dalje
N
O.
£
N
sr
o
2.
5P
F?"
O
cr
o
N<
o<
3
Er
»
N
3
Sr
Er
2.
Sr
o
3
CP
N
e
3
c
&
nje zd;ij uspehe, ki jih je rodilo Guros vo delo, ko je Kitajska sprejela vse ruske pogoje in se zavezala povrniti Rusiji mandžursko železnico. Ruski politični vpliv na Daljnem Vzhodu sc je s lem sila dvignil.
Duhovit državnik. — Pred par šte« vilkami smo pisali o smrti znanega francoskega državnika Clemenceauja, ki je bil zelo duhovit mož. Ko je bil (Clemenceau (Klemansó) ministrski predsednik, je bil sedanji predsednik Tardicu trgovinski minister. Lepega dne je neki poslanec pripovedoval »tigru«, tako so navadno nazivali Cle= menceauja, da je Tardicu zamislil zc? lo zanimiv načrt za zboljšanje fran* coske uprave. Clemenceau stopi takoj k telefonu, pokliče Tardicu ja in vpra« ša: »Ali je res, da ste imeli dobro mb sel?« Tardicu, presenečen, odgovori v zadregi: »Misel? Kako misel? Zakaj gre?« Clemenceau tedaj zmagoslavno vzklikne: »Sem vedel dobro, da so vas obrekovali.«
OBJAVA.
V soboto zvečer okoli petih in pol so tatovi okrivili Antona Vcliščeka iz Zapotoka št. 74, Anhovo. Odnesli so nekaj zlatenine ter za 14.900 lir bonov, in sicer:
Beneške obligacije serija 1531778 za h 200, serija 002924 za L 200; serija 137705 za L 500: serija 1592424 za L 500; serija 333895 za L 1000: serija 609711 za L 2500; serija 1912761 za L 10000.
Kdor bi dobil kako sled, naj javi orožnikom ali okradencu.
ZAHVALA.
Podpisani sc zahvaljujemo najiskrenejše ' sem osebam, ki so v bolezni sočutno tolažile našega nepozabnega sina, brata in vnuka
FRANCA,
ki je 7. t. m. v Gospodu zaspal. Posebno za« hvalo izrekamo g. dr ju Bussi ju, vlč. g. kaplanu Jeklinu, profesorskemu zboru tukajšnjega lice« jasgimnazije, dijaštvu za podaritev vencev in vsem udeležencem pri pogrebu.
Tolmin-, dne 9. decembra 1929.
Antonija Francelj, mati: Marija, sestra; Josip Bravničar, ded; Terezija, babica.
Izjava.*)
Podpisana mlekarna je zvedela za žaljive go« v orice, ki so jih na njen rovaš raznašale neke neznane osebe. Podpisana tvrdka jih poziva, naj se javno pokažejo, da bo mogla dokazati, da je vedno točno plačevala vse svoje dobavi« telje in tudi mlekarno v Št. Vidu pri Vipavi, ki je brez opravičenega vzroka hotela odreči dobavo.
Kdorkoli bo po tej objavi še širil take govo« lice, ga bomo naznanili pristojnemu oblastvu.
MLEKARNA G. CARBONE, via Felice V enezian 16.
*) Uredništvo sprejema odgovornost za zgor« njo objavo le kolikor zahteva zakon.
PREKLIC.
Podpisani Andrej Pavlica preklicuje vse i-eosnovane besede, ki jih je izrekel v skrajni razburjenosti in pijanosti dne 25. 8. 1929. ko« Miču g. Andreju Vodopivcu. Obenem se mu zahvaljuje, da je ustavil kazensko postopanje, I ' Eornbergu, dne 6. decembra /929.
Andrej Pavlica.
DOMAČA TRGOVINA
v POSTOJN5
postreže samo z dobrim svežim blagom.
C4X*X*XtX^XOK*X OKOKX#X*X*X. »X£J
6	ZDRAVNIK	K
š dr. firesic Adalberto g
ià sin, po domače mladi, ^
A sprejema vedno v svojem a
.	ambulatoriju
N	v GORICI/	*
N na Traunihu (Piazza Vittoria) št. 14/1. K
v	nad lekarno Cristofoletti.	m
2E*x*x»x<irtXrXor.#x<x«x>x«x*x*a2
Kupujte don-,al
Doti. GIUS. COMEL
specialist za bolezni v
iKŠesih, bos« im «jHu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. 3 Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
j Gorica, Via Garibaldi II (prej Teatro)
lir nai don
prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem „DUBIED"
S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo
ELIJA ČOK, Gorica, piazza Cavour štev. 9.
Tu dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine.
Lastna mehanična delavnica, via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenin in vezenju.
POPOLNA 1ZBERA izvirnih nadomestnih delov.
Zastopstvo: GIOV. KLUN & Co: TRST, Sia 5. Caterina št. 5. - BORICil, Viale XXIV Maggio št. 10
Za HEIEEiP
iospodiarii»
Trg IniiBčUh priiBlIcs.
7>sf, dne 10. dec.:
Jabolka prihajajo izključno iz ino* zemstva, večinoma iz Jugoslavije. C e» na drobnim je 120 do 130, kanadkam 260 do 300.
Hrušk skoraj ni več na trgu.
Kostanj 90 do 110, marona je malo več, cena mu je okoli 140.
Krompir domač 45 do 50, madjarski 38 do 40.
Cvetača prvovrstna 80, iz južnih krajev 40 do 50. Blaga je izredno mnogo. Vrzote 20 do 30, kapusne glas ve 60, čebula 45 do 50.
Drva suha 15 do 18.
Gorica, dne 11. dec.
Jabolka: na trgu so samo jabolka iz jugoslovanske Štajerske; cena drob* nim 140, debelejšim do 220.
Hruške vozijo iz Slovenske Benečis je. Lepo blago gre po 200 do 220.
Kostanj droban 60, maron 120 do 140.
Krompir 45.
Zelenj ad: špinača 70, zelen radič 50 do 60, rdeči radič 180 do 220, solata endivija 60, vrzote 15 do 20, kapusne glave 70, repa 8 do 12, cvetača 40 do 60.
V inozemstvo gre kostanj, ta teden tudi poskusne pošiljatve rdečega ra* dica. Zelenjad gre večinoma v Trst.
Kodravost breskev.
Kodra je huda bolezen, posebno na mladih drevesih. Listi in poganjki se zvijejo, porumene in odpadejo. Na* stopa sicer šele od aprila do junija, a boriti se moramo proti njej v zim« skem času, zakaj sedaj lahko uničimo povzročiteljico glivico Exoascus de* formans, ki prezimuje na drevesu.
Glivico zamorimo z bordoško me* šanico, to je z raztopino modre galice in apna. Mešanica pa mora biti moč* nejša kot za škropljenje trt, in sicer naj bo 3%, to se pravi, da raztopimo v 100 litrih vode po 3 kg modre galice in odgovarjajočo količino apna. Kako se dela bordoška mešanica, čitaj v knjigi »Sadjarstvo« od Gor. Mohor* j e ve družbe (na strani 94). S to meša* nicb moramo poškropiti breskve tri* krat, in sicer prvič začetkom zime, to je sedaj decembra, drugič sredi janu* ar j a in zadnjič sredi februarja. Po* škropiti ali še bolj s čopičem namaza* ti moramo vse veje in vejice breskev. Torej sedaj se zganite in ne pozneje vpraševati, kako se kodra odpravi. Odpraviti je ni mogoče, pač pa pre* prečiti.
Kdaj boš zasajal drevesca?
Naš pridni ratar je zasadil v zad* njih desetih letih na stotisoče naj raz* ličnejših sadnih dreves. Ne dela pa prav, da sadi drevesca komaj spo* .mladi, ko ima drugega dela črez glavo in ko večkrat tudi vreme ne podpre izvršenega dela. Zadnja leta, ko se je toliko drevesc radi suše posušilo, bi morala odpreti oči.
Najvišje cene
plačujem za
"T
\xfl 'IG L
kun, zlatic, dihurjev, vider, V\ jazbecev ~v e ven c, clžvjThin	S> S\
Hom a Č l h zaje e v~	™	»i.>
D/wiMDSPACH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/11, vrata 16. Telefon št.88-81
Sprejemajo se pošlijatve po posli-.

Zdi obuvalo rabite SAMO
SIDOL COMPANY
TEST — Via S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
■■	i"'.- -G. G / v- •.-,, ; ■ Mi $, ,
Gostilna ,.SMERGO VITT0I1S"
Trst, Via XXX. ottobre, sogsi 31b Mirino
Telefon N.ro 39-86.
Sobe za tujce po zmernih cenah. Domača kuhinja, izbe ra rib; istrska in kraška vina.
Izvrstna postrežba!

Lawntenis
Flanela v vseh barvah Flaneia črtasta Frštanj plav, težak, za moške spodnje hlače Frštanj za obleke Žamet za obleke
zajnoske hlače, težak od L 7.
Cajh za moške hlače Frštanj za srajce, piket Madapoian ..Coi edo* Platno «Madonna* Platno pravo „lrlanda Platno za rjuhe
Ta m de»isgi teden prodaja za fo-tsžičste praznike z velikim, popustom
S. LEVI
TEST - vis 5. lazzaro št. 9 TRIESTE
od L. 1.90 naprej po L. 2.40 . * 2.60
po L 3.80
po L 2.60, 3 - 3.30 4.50, 4.80, 5.20
od L 6.50 po L 2.80 po L 1.90 m , „ 2.90 m * * 3.20 od L 4.90 naprej
Platno «Douglas* 150 visoko po L 6.50 m
Velika izbera borga za srajce, plavine za predpasnike Panele in drugega. Pogrinjala za postelje, Izredna prilika, po Lit. 11.— Nogavice, maje, brisače, kuhinjske cunje in drugo po najugodnejših cenah.
Darila za birme,
poroke, In krste
185
najdete v
ZLITIH F. BUHA,
l TRST - [spis Baribaldi 35
LAMA TRIESTE
® ©$>
GARANTITA
Rezila za britje od 60 cent. naprej. Velika izbera bri-vnih strojčkov. [Strojčki za striženje lir 17—. Prvo-! vrstni cepilni noži, škarje, srpi, pile za žage, najrazličnejše obrtnijsko orodje.
P0S3bil9Cti: vsakovrstno orodje za rezlanie in zaloga vseh vrst lesa po najnižjih cenah. Posebnosti: ,,, SOLIMOEM"
LAMA TRIESTE
CORSO GARIBALDI 19
Velika razprodaja
u božič in novo leto
pri tvrdki
ALL’ ECONOMIA FAMIGLIANE
Trst - Piazza Ponterosso M. 5
Gene so sta
20% do 50% znižane.
Frštanj fantazija za obleke . . od L 1.75 dalje
Lawntenis ...................od L 1.60 dalje
Frštanj za srajce.............od L 2.70 dalje
Frštanj dvojno lice .	. . .	od	L	3.50	dalje
Frštanj rdeč in moder, križan	od	L	3.50 dalje
Frštanj za srajce, križan . . . od L 3.70 dalje Voln. blago za suknje 160 cm . od L 10 — dalje Polo/olneno blago zà obleke . od L 6.n0 dalje Moške suknje (prilika) .	.	. od L 75.— dalje
Ženske suknje najfin. izdelave od L 140.» dalje
Cajh za. hlače.................od	L	3.50 dalje
Črtano blago za srajce	. . .	od	L	2.50	dalje
Tople otroške majčicc	. . .	od	L	3.90	dalje
Tople moške maje .... od L 6.50 dalje
Pullover .................. • od L 12.30 dalje
Kotenina rjava.................od	L	2.25 dalje
Madapolam .....................od	L	1.90 dalje
Jajčna kožica .................od	L	2.85 dalje
Platno za rjuhe 150 cm visoko .	od	L	4.50 dalje
Satin črn in barvan .	. . .	od	L	3.50 daljo
Brisače iz bombaževine meter od L 2.90 dalje Volnena ogrinjala .... od L 16.50 dalje
Velika izbera nogavic za moške, ženske in otroke, odej, pokrival, blazin, žepnih rut, la« učnega platna poljubne širokosti, čipk, veze« nin, itd. itd.
Proučite naše cene in videli boste, da ni nižjih v Prstu. — ZA NAKUP ČREZ 15 LIR DOBITE DARILO.
igrače in najlepša darila
za
božič.
SKLADIŠČA CAPPELLANI
Trst, via Roma 5, telef. 77 - 28.
Opomba : Naročnikom tega lista damo 15% popust.
Sadite drevesca v jeseni. V zimi se bo v jami in v prerahljani zemlji okoli drevesca nabralo toliko vlage, da se drevesce radi suše ne bo posušilo. Črez zimo se bo drevesce v jami tudi ustalilo, nekam vdomačilo z novim mestom in spomladi bo začelo bujno rasti.
Dolgoletne izkušnje uče, da prihrani eno leto, kdor sadi drevesca v jeseni. Zato pobrigajte se takoj za mlada drevesca in pred zimo v zemljo z njimi!
Prvo pretakanje vina.
Ker je tudi mirno kipenje vina že ponehalo, je nastopil_čas, da prvič pre* točimo vino. Ugodni čas je navadno takoj po sv. Martinu, najpozneje pa bi moralo biti vino pretočeno o bo* žiču.
Predno pretočimo vino, moramo najprej preizkušati vino na stanovih nost, ali ne spremeni na zraku barve. Zato nalijemo v kozarec vina in ga postavimo skozi 24 ur na okno. Če je vino ostalo nespremenjeno, ga lahko brez vsake skrbi pretočimo. Če pa je vino spremenilo barvo, če je por j ave* lo, mu moramo najprej dodati na vsak hi po 8 do 12 gr metabisulfita in ga črez teden dni pretočiti.
Vino pretakamo v čiste, zdrave in za žveplane sode, samo pretakanje pa se izvrši pri močnih in finih vinih ka* kor tudi pri takih, ki na zraku por j a* ve, skozi črevo. Še vedno sladka in taka vina, ki dišijo po žveplu ali pa so motna, je najbolje pretočiti na zraku, to je skozi pipo: vino naj teče skozi pipo v podloženo posodo.
Pri pretakanju se nudi tudi naju* godne j ša prilika za popravo vina. Šib* kim vinom koristi nekoliko metabi* sulfita (5 gr na hi), citronova kislina (20 gr na bi) poživi vino, pri vinih pa, ki vlečejo na kislo, ne štedi z žveple* no kislino. Žveplaj z navadnimi žve* plenimi trakci ali pa raztopi meta* bisulfit.
Ne odlašaj s prvim pretakanjem, ker postane odlašanje lahko usodno, posebno za šibka vina, pri katerih droži e kmalu gnije in dobiš tako bir* so. Kraševci teran lahko pozneje pre* takajo, nikakor pa ne smejo čakati Brici, ne Vipavci in ne Istrani. Kdor še ni pretočil, naj stori nemudoma.
Po čem bodi vino v gostilnah?
Umljivo je bilo, da se bo oglasil marsikateri gostilničar, ko bo črtal članek, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v 33. št. Novega lista. Ome* n j amo, da je bil članek v prvotni obli* ki mnogo hujši in da ga je urednik omilil. Seveda smo kot nepristranski list pripravljeni dati v listu prostora vsakomur, ki bi hotel prispevati k jas* nosti tega vprašanja. Zato drage vo* lje priobčujemo tudi nastopna dopisa, ki sta prišla iz vrste čitateljev gostil* ničarjev:
»Dragi Novi list! Sem gostilničar in potočim letno okoli 70 hi vina. Na no* ben način se ne morem strinjati s šte* vilkami, ki so objavljene v 33. številki pod člankom »Po čem bodi vino v go*
Krojačnica.
Dediči
Pellegrina
Levija.
Velika izbera domačega in tujega sukna za moške in ženske, oooo
TRST Corso Vitt. Em, 111. št. 31
Zaloga dežnih pia» ščev znamke Pirelli.
JI buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posamezne hlače in jopiči.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
Lekarna Castellano
„A1F Alabarda*
last. F. BOLAFFIO
Trsi»
via Belli vogel via deli’[stria št. 7
bo ta mesec odprta vsak dan do 22 ure zvečer.
ZA BOŽIC
Velika izbera nhraskoi? n božična sirepescg.
Velika izbera igrač; popravila punčk za otroke; bogata izbera jaselc, palm ter umetnih cvetlic za dom, cerkve in pokopališča. ® ®
Alojzij Ocvirk, prej Buchbinder, Trst Via delle Torri 2 — (Piazza S. Giovanni)
Zelo važno za skrbne gospodinje Ih krčmarice!
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
flitomabilaa mehanična šola, tirani patent zajamčen. -
Vedno odprti tečaji.
TRST, Via Fmbriani 14.
H o i
o
s > a
ali
d d
o o
^ > M
ti	U
N > >0
^ -o
C ti O
N 3r
E g 5
"S «2
•g I i
I f N s o ! 2
/j 0 c ei	o
y ti 1
5? 'g > S
a|.s|
u O 3 O
•§ &.H o
w .s s o
Vsem znana skladišča eSslete za gospode
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST - CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE
Z novimi pošiljatvami smo izpopolnili zalogo oblek, paletojev, raglariov, površnikov, nepremočljivih plaščev, trenchov in berberjev za može, mladeniče in dečke. Posebnost: športne obleke, hlačke in površniki za šolarje !
Poseben oddelek z veliko izbero sukna, tkanin, drapeja in blaga na dvojno lice vseh vrst in barv. Lahko naročite po meri katerikoli kos oblačila. Jamčimo vam za točno delo v
lastni krojačnici
s posebno sobo za pomerjanje v prvem nadstropju.
Dobite tudi različne izdelane kose na izbero po
prav poštenih cenah.
stilnah?«, kajti pisec dotičnega član* ka mnogih stroškov ni vpošteval.
Vpoštevana ni:
1.	pristojbina za obnovo pa*
tenta...................... 250	lir,
2.	kdor gre po patent, porabi 15 lir,
3.	obresti od položene kav*
cije.........................25	lir,
4.	prispevek za uteži in mere 30 lir,
5.	sindikalni prispevek ...	65	lir,
6.	sindikalni prispevek za
uslužbence...................60	lir,
7.	občini za uslužbence ... 60 lir,
8.	za zeleni križ...............30	lir,
9.	dve kolkovni pristojbini .	200	lir,
10. različno (cvetlični dan, ko*
ledar, časopisi, berači itd.) vsega skupaj vsaj .	.	. 200 lir.
Če seštejemo vse te postavke, dobi* mo lep tisočak, katerega mora gostil* ničar tudi izdati. Kje pa so še ostali stroški?«
Gostilničar iz Tolminskega piše med drugim: »Zakaj pa je več gostilen na robu propada? Pri nas jih je delo* vaio pred vojsko šest, danes jih je še pet in najbrž bo kmalu še katera za* prta.«
To je dokaz, da se gostilničarjem ne godi ravno najbolje.
Nove
postave.
KUPNO*PRODAJNA POGODBA.
(Nadaljevanje.)
V katerih slučajih je mogoče še razveljaviti kupno=prodajno pogodbo?
V dveh slučajih!
1. Prodajalec zamore razveljaviti kupno*pro= dajno pogodbo, če je prodal stvar za polovico manj, nego je stvar dejansko vredna.
Primer: Peter je prodal Pavlu zemljišče za 2500 lir, zemljišče pa je bilo- vredno 6000 lir.
Peter je torej dobil za zemljišče 500 lir manj, ko polovico prave vrednosti. Peter sme razve* ljaviti kupno*prodajno pogodbo.
Kaj lahko napravi kupec?
Kupec (v našem slučaju Pavel) lahko izbira: 1. ali da obdrži kupljeni predmet in doplača 3500 lir ter obresti od dneva tožbe dalje; 2. ali da vrne kupljeni predmet prodajalcu, ki mu mora vrniti kupnino. Kupec mora izročiti pro* dajalcu tudi vse sadove kupljenega predmeta od dneva tožbe dalje in prodajalec mu mora plačati obresti od plačane kupnine.
Ali sme kupec razveljaviti kupno*pro* dajno pogodbo, ker je plačal polovico več nego je bil predmet dejansko vreden?
Kupec ne more razveljaviti pogodbe zaradi piikrajšanja na ceni preko polovice. Italijanski zakon daje to pravico samo prodajalcu.
Ali se prodajalec lahko odreče pravi* ci, da bo pobijal pogodbo radi prikraj* šanja preko polovice?
Prodajalec se po italijanskem zakonu tej piavici ne more odreči; tudi če bi se prodaja* lec v pogodbi s kupcem dogovoril, da ne bo pobijal pogodbe zaradi prikrajšanja na ceni preko polovice, ga ta dogovor ne veže in če je dobil za prodani predmet polovico manj od prave vrednosti, lahko pogodbo razveljavi.
božična
v vseh oddelkih in na cenah zaznamovanih na vsakem posameznem predmetu.
COPSO V. E. III Št. IB TRST-TRIESTE Corso 5. 2. III Št. IB
'”’" .vv.: -

OHLER
:y.v
Istotaku sme prodajalec pobijati kupnu«pro« tla j no pogodbo, četudi se je dogovoril s kup« còiti, da mu ostali znesek daruje.
Kdaj lahko prodajalec razveljavi po: godbo zaradi prikrajšanja preko polovice?
1’rodajalec lahko razveljavi kupno«prodajno pogodbo zaradi prikrajšanja na ceni preko po« lovice le v slučajih, ko gre za prodajo nepre« nočnin (zemljišč, hiš), ne more pa razveljaviti kupnosprodajne pogodbe, če je prodal premic« ninc. Istotako ni mogoče razveljaviti prodaje na javni dražbi.
Kakšna vrednost nepremičnine pride v poštev, ko gre za pobijanje pogodbe zaradi prikrajšanja preko polovice?
V poštev pride vrednost, ki jo je imela pro« dana nepremičnina ob času prodaje. Prodajalec mora preceniti vrednost, ki jo je imela neprc« nočnina ob času prodaje. Če pokaže ta cenitev, da je dobil za nepremičnino polovico manj, lahki, zahteva, da se pogodba razveljavi.
Kdaj mora prodajalec uveljaviti svojo pravico zaradi prikrajšanja preko polovice?
Tekom dveh let, odkar je nepremičnino pro« dal. Po preteku dveh let prodajalce ne more več pobijati kupno«prodajne pogodbe.
Prodajalec proda, a si pridrži pravico prodano stvar nazaj zahtevati.
Prodajalce se s kupcem tudi lahko dogovori, da mu proda določeni predmet, a si pridrži pravico v dogovorjenem času zahtevati proda« ni predmet nazaj,
To pravico si lahko izgovori prodajalce za največ pet let. Če se je pa dogovoril za krajšo dobo, je ne more podaljšati.
Če ne zahteva prodajalce prodanega predme« ta v dogovorjenem roku nazaj, postane kupec nepreklicni lastnik istega.
Prodajalec žamorc zahtevati prodani pred« met tudi od posestnikov, ki so ga kupili od prvotnega kupca, četudi jim je bil dogovor neznan.
Prodajalčeve obveznosti.
Če zahteva prodajalec prodani predmet na« zaj, je dolžan:
1.	povrniti kupcu kupnino;
2.	plačati vse pogodbene troske;
3.	povrniti kupcu vse troske, ki so mu jih povzročile potrebne in koristne poprave ter na« prave na prodanem predmetu.
Vprašanja in odgoeori.
Vprašanje št. 323: Kakšno vrsto gnojila vse« huje katranova tekočina, katero kupujejo naši okoličani v plinarni v Gorici?
Odgovor: Dotična tekočina vsebuje dušik v amonijakalni obliki. Sploh pridobivajo amoni« jak večinoma v plinarnah. Odstotki dušika v tekočini zavise od njene čistosti in točen od« govor bi Vam moglo dati le kemično preizkus ševališče v Gorici. (Mislimo, da vsebuje štiri odstotke dušika.)
Vprašanje št. 324:	Kako široki morata biti
po postavi občinska pot in občinska steza?
Odgovor: Postava sploh ne določa širine ob« črnskih poti in stez. Obstoječe širine se ne smejo povečati brez odškodnine mejašem.
Vprašanje št. 323: V naši občini je 80 jusov, pa ne vemo, koliko davka je odmerjenega, ker nam jusarski upravitelj tega nikdar ne raztol« mači. Koliko davka se mora plačati od vsakega j usa?
Odgovor: Od skupinskih (jusarskih) zemljišč
: MUNDLGS : PFAFF ; MUNDLOS : PFAFF : MUNDLOS : PFAFF
Josip Kerševanl - GORICA
m
O
J
Q
Z
P
S
Plaasasia Cavour štev.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOSu in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov
imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica.
Bencin „LAMP0“	GORICA — Piazza Cavour štev. 5	Bencin ,,LAMP0“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Grafi". Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon 6t. tla. Brzojavke: KERSEVAM1, OOH1Z1A. CICLI
ns
|-q
>
►s
E Tvrdka Teod. Hribar - Gorica |
s
CORSO G. VERDI št. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna «a čsst duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vsa potrebno za njihovo popolno opremo.
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
«
e
Kiapovaicl
posnernalnikcrv,
zapomnite si nekaj enostavnega; ni dovolj, da kupite le stroj, treba je izbrati stroj take znamke, ki vam jamči
točno delo, hitro in neprestano delovanje nadomestnih delov
in pristojno ter trajno postrežbo stroja.
„fllfa Lavai"
® »	separator
vam vse to jamči in ne ukani zaupanja, ki ga stavite vanj.
Varujete se ponarejevalcev ! Družba ALFA L AVAL - Milan,
via Farneli 5
Nadzornik za Julijsko Krajino:
Corrado Ban - Borica, via Caprin št. 25.

(nasproti sev. postaji.)

ftlANUFAKTURNA TRGOVINA
GIOVANM MOŠE
št. 7
J
m
— RASTEL zn «GORICA
št. 7
Velikanska zaloga
najboljšega in najcenejšega blaga,
platna, obrlsač, nogavic, žepnih rut,volnenih tik amin, odej, naramnic, pasov, podvez, zimskih maj
itd. itd.
V Vašo korist je, če obiščete našo trgovino.
je treba plačati davek kakor od drugih zem« ljišč, to je na podlagi katastralnega čistega do« hodka. Posamezni »jusar« mora pa plačati da« vek po obsegu deleža na skupinskem premo« ženju. Koliko to znaša, je mogoče ugotoviti le po vpogledu v zemljiške knjige.
Vprašanje št. 326: Za časa vojne sem bil su« perarbitriran in imam še dotično potrdilo. Ali lahko še prosim za podporo ali pokojnino? Ali mora plačati moj brat, pri katerem stanujem, zame samski davek, ker ima premoženje, ima pa 7 otrok?
Odgovor:	Prošnje za pokojnino ne morete
več napraviti, ker je rok pretekel že meseca septembra 1926. Samski davek bo moral plačati Vaš brat, če Vas davkarija ne oprosti samske« ga davka.
Vprašanje št. 327:	Ali sme registrski urad
zvišati ceno prodanega predmeta in zato zahte« vati od stranke doplačilo registrske pristojbine?
Odgovor: Registrski urad ima pravico zvišati ceno prodanega predmeta, ki so jo stranke v sporazumu z notarjem določile, (Isto velja pri testamentih in sploh pri vseh pogodbah.) Za registrski urad je namreč merodajna pri dolo« čuvanju registrske pristojbine trgovska vred« nust predmeta.
Vprašanje št. 328: Ali bo še izmenjava av= strijsko«ogrskih kron?
Odgovor: Vprašanje je še vedno nerešeno. Vprašanje št. 329: Zimska pšenica se mi je zelo razrastla. Ljudje pravijo, da jo moram prekositi, če hočem imeti pridelek. Ali je to res?
Odgovor: Bodite veseli, da sc Vam je pšeni« ca močno obrastla in pustite jo v miru.
Vprašanje št. 330: Ali je zakonito, da pri plači tovarniških delavcev odtržejo vsakih 14 dni eno liro za sindikat, ko pa moramo itak plačati vsako leto 10 lir za sindikalno iz« kaznico?
Odgovor: Sindikat ima pravico zahtevati let« no poleg prispevka za sindikatno izkaznico tudi eno dnevno delavčevo plačo.
V prašanje št. 331: Ali lahko dobim potni list za Južno Ameriko, ko imam pogojno ka« zen, ki zapade v dveh mesecih?
Odgovor: Mislimo, da ni nobene ovire in da lahko dobite potni list. Vložite prošnjo potom občine na kvesturo.
Vprašanje št. 332: Sem oskrbnik mladoletnim otrokom, katerih inventar je bil napravljen po smrti roditeljev 1. 1924. Sodnija sili, da napra» vim ponovno inventar potom sodnije ali no« tarja. Ali sem primoran napraviti novo ceni« tev?
Odgovor: Pojdite osebno na sodnijo in tam povejte, da je po Vašem mnenju nepotrebno delati drug inventar, ker je bil prvi naprav« ljen že 1. 1924. Če bo pa pupilarni sodnik vztra« jal pri zahtevi, morate napraviti inventar.
Vprašanje št. 333: Potrjenec, rojen v drugi polovici 1. 1909., je napravil prošnjo na vojaško poveljstvo, da bi šel prostovoljno k vojakom, in sicer v šolo za podčastnike. Prošnja je bila zavrnjena, češ, da ne sprejmejo nobenega pred spomladjo. Kam naj se obrne, da bo uslišan?
Odgovor: Naj napravi prošnjo na vojno mi« nistrstvo.
V7prašanje št. 334:	Imam sina letnika 1910.
Napravil je predvojaške vaje. Ima enega brata, ki je služil 10 mesecev pri vojakih in enega polbrata vojnega invalida. Jaz pa imam nad 65 let in sem za delo nezmožen. Koliko bo mo« ral služiti sin?
Odgovor: Po zakonu ima samo en sin pravico do skrajšane vojaške službe. Iz Vašega pisma sklepamo, da je bil eden Vaših sinov že deležen te ugodnosti. Če pa želite kljub temu napraviti
prošnjo, napravite jo takoj na Ufficio Leva in v prošnji omenite, da ste nesposobni za delo in da je polbrat vojni invalid.
1 'prašanje št. 333: Imam njivo, katero bi rad
spremenil v travnik. Katere vrste, koliko kg semena in kdaj naj sejem?
Odgovor dobite v knjigi »Travništvo«, kate« ro je letos izdala Gor. Moh. družba.

ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od IO. - 12. in 15. » 16. ure GORIM, Corso Viti. Em- III. Štev. 59.
►
e syr	«
-	«H«	s
Zešhsii zdrawnik
dir. Robert Hlaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah Ib sobotah ordluira
v POSTOJNI
IMH HB0H- Gorica numi
wssm
Tovarna orgel,
L* o r mo n ij e v in gla§ovirjev.
jNajstarejša in najbolj zanesljiva tvrdka
Ker so padle cene cina, izdeluje orgle po 2500 lir register. - Plača se po kolavdaciji orgel.
|.v :	' ■ -■	■	■
ZAHTEVAJTE CENIK!
KMETOVALCI !
Radi višjih cen masla je sedaj čas zelo ugoden, da si nabavite posnemainik
DIABOLO
Posriemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike.
Zahtevajte brezplačne cenike!
Agenzia Generale per scrematrici diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite na naslov:
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-1$.
TOVARNA POHIŠTVA
S. HERSKOVITS,
Gorico, (S. Hocco) Via Lungo
prodaja tudi zasebnikom pohištvo za navadne in razkošne sobe po tovarniških cenah.
Valuta — tuji denar.
Dne 11. decembra si dal ali dobil za:
1 dolar	19.06	lir
1 angl. funt	93.27	lir
1001 dinarjev	33.90	lir
100 šilingov (avstr.)	269	lir
100 čeških kron	56.67	lir
100 nemških mark	457.50	lir
100 švic. frankov	371.30	lir
100 franc, frankov	75.23	lir
100 belg. frankov	267.25	lir
Beneške obveznice 73, obveznice »Consolidato« 82.
Loterijske številke
v soboto dne 7. decembra.
Bari	25	30	64	24	5
Florenca	88	44	30	61	68
Milan	40	59	39	22	23
Neapelj	25	26	77	3	54
Palermo	5	35	8	60	37
Rim	33	34	75	29	89
Turin	42	9	83	89	17
Benetke	7	70	46	63	35
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 15. dec.: Idrija.
Ponedeljek 16. dec.: Motovun, Ir* novo pri Bistrici.
Četrtek 19. dec.: Buzet.
Petek 20. dec.: Bazovica, Vipava. Sobota 21. dec.: Rihemberk, Pulj.
ZDRAVNIK
dr. Josip Potrata
sprejema
od 10.-13. in od 15.-16. ure
v GORICI
Via delle Monache 1
nad lekarno Pontoni
Dr. Joško Jakončič
je otvoril lastno
pravno p isarno
v KANALU
v prvem nadstopju nad lekarno.
Odlikovani zobozdravniki ambulatori]
M. BREZIGAR
SPREJEMA
V GORICI
na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria)
poleg kinematografa.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva PiBMutta štev. 18.
filali oglasi.
Vsaka beseda slane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna. Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Z e« ienjadnemu trgu).
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan
280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Trgovska hiša na glavnem trgu v Kamni« ku (Slovenija) z lepim lokalom se proda za ta« kojšnje plačilo. Pojasnila daje oglasna pisarna Hinko Sax v Mariboru.
Zasebni uradnik, vešč vseh pisarniških del, išče tudi začasne zaposlenosti. Priporoča sc posebno za ureditev računov pri posojilni« cah in sestavo bilanc. Zahteva skromen hono« rar .— Dominik Kacin, Rocca S. Giovanni, p. Cerkno.
Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dom« bergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od« daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipaceo). Podružnica v Idriji.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Poročne sobe, zelo močne, masivne po 1400.— lir, iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz m a« hagonija 1600.— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških c e« nah. Tiirk — Trst, via Battisti 12, vogel via Pales trina.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem« bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«.
Najlepše, najboljše, najcenejše obuvalo se dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36.
Neveste pozor! 300 lir žimnice in vzmeti za 2 postelji. Železnica brezplačno. Jelerčič, Trnovo 2, Postojna 136.
Kmetovalci goriške pokrajine! Me<
nična posojila daje banka. Obrnite se na tvrd« ko G. Weiss. Gorica, via Barzellini 20.
Popolna skladišča motornih koles. — Za« stopstvo znamk: Ariel, Bianchi, Guzzi, Gilera, Harley«Davidson, Triumph. Tam dobite mode« le za 1. 1930. avtomobilov Bianchi in izvirne nadomestne dele. Tvrdka Cremascoli — Trst, via S. Lazzaro 17.
Krasne nove orgle z 11 registri in harmo« nij s 37 registri, dvema manualoma in pedalom je na prodaj. — Cena nizka, tudi na obroke. Pojasnila daje tovarna orgel, Ivan Kacin — Gorica, Piazza Tommaseo 29.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu« jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlov ino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Fotografični aparat se je našel na tržaški cesti blizu Goč. Oglasite sc v župnišču na Gočah.
Lekarna Cibei — Trst, Piazza S. Fran« cesco — blizu nove sodnijske palače ima ve« liko zalogo domačih in inozemskih zdravil. Po« šil j a tudi po pošti.
Ženitna ponudba. Pošten 35«leten fant, vrtnar, ki ima hišo in njivo pri Trstu, se želi oženiti z dekletom ali vdovo 24—35 let staro, ki ima posestvo ali denar. Ponudbe na upravo v Trstu pod »Pošten fant«.
V Ajdovščini, zraven cerkve, prodajam vsakovrstno stavbeno opeko, samot opeko za štedilnike, majolične plošče in raznovrstne ce« mentne izdelke po najugodnejših cenali. — Žnideršič.
Rihenberška gospodarska zadruga nazna« nja, da je o tvorila v Ajdovščini zalogo lastne« ga vinskega pridelka.
Krasnega, mladega petelina jn kokoš »Or« pington« prodam. Gorica, via Tonzig 27.
Šofer z večjo prakso išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava.
Zadruga vojnih oškodovancev Pri
Sv. Luciji ob Soči ima svoj izredni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 22. t, m. ob 3. uri pop. v prostorih starega žup« nišča. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. .
Širite „NOVl LIST«.
Dr. TBOFIL SIMČIČ
je otvoril
v IDRIJI
nasproti ljudski šoli nad Kavčičevo gostilno lastno
pravno pisarno.
Stroj za česanje volne prodam. Pogon z ro« ko ali na motor. Tapetnik Jelerčič, Postojna.
Med Se kupi. Ponudbe sprejema dr. Leo« pold Bobič — Miren (Merna).
Senožet se proda v bližini Ajdovščine, 22.000 m2. — Natančnejša pojasnila se dobe v gostilni Jejčič, Dobravlje 105., p. Sv. Križ.
Vino ostane nepokvarjeno skozi celo leto, če denete v vino en teden pred prvim preta« kanjem »bisulfit«. Navodilo in »bisulfit« dobi« te pri meni. - Just Ušaj, Gorica, P. Vittoria 4.
TOLMIN
kirurg zobni zdravnik
M. BERKA
sprejema kot doslej vsako nedeljo v hiši drja Serjuna.
Ostale dneve v tednu
Gorici, Corso Iferdi 36»
NOVI list
1929
C