ČRNO-BELRM
VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE ST.1 »L 3 U D $ K A PRAVI CA«
OB VELIKEM PRAZNIKU NAŠEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA
Šesti september 1950 je za (kolektiv tiskarne »Ljudske pravice« zgodovinski dan. Ta dam je delovni kolektiv prevzel ključe podjetja, hkrati pa že drugič iprejel prehodno zastavo zvezne vlade, ki jo ta poklanja najboljšemu grafičnemu kolektivni v držatvi.
Ves dan je vladalo slavnostno razpoloženje..
Dopoldne so bile volitve v delavski svet, opoldne si je novi svet na: svoji prvi seji izvolil predsednika, zvečer pa je bilo slavnostno zborovanje, na katerem je predsednik delavskega sveta iz rok zastopnika CK KPS prejel ključe podjetja, delovni kolektiv tiskarne pa iz rok zastopnika zvezne vlade prehodno zastavo.
Volitve v delavski svet
Za delavski svet so vse sindikalne grupe v podjetju sestavile kandidatno listo 53 elanov, ki so se doslej najbolj Odlikovali z vestnim delom, s svojo zavednostjo ib zrelostjo teir zaito zaslužili popolno zaupanje celotnega kolektiva. Nai kandidatni listi sta bila 2 ra-cion aligatorja iin 11 večkratnih uda nnikov.
Volitve so bile razpisane zai 6. september. začele so se ob 8. uri zjutraj. Da bi volitve čim manj ovirale proizvodnjo. so delavci in nameščenci stopali na volišče v sindikalni dvorani oddelek za oddelkom na poziv člana volilne komisi j e. V dobrih dveh urah so bile volitve končane.
Okoli 11. ure je volilna komisija po zvočnikih sporočila, da je delavski svet izvoljen, in sicer vsi kandidati skupne liste. Poročevalec je prebral imena vseh izvoljenih članov in za vsakega sporočil, koliko je dobil glasov. Glasovalne listke je izpolnilo 221 članov delovnega: kolektiva: neveljavnih je bilo 16 glasov.
Na koncu poročila je član volilne komisije pozval vse ’ izvoljene člane delavskega sveta, da se zb ero k prvi seji. na kateri si bodo izvolili svojega Predsednika.
Volitve predsednika delavskega sveta
Prv,a seja delavskega sveta se je počela ob 12.50. Tajnik sindikata tov. pSon Goslar je pozdravil vse navzoče <'i®ne delavskega sveta, na kratko poudaril pomembnost dneva in pozval najstarejišega člana tov. Ažnoha, da do '^volitve novega predsednika prevzame vodstvo prve seje delavskega sve-j- Sledile so volitve zapisnikarja in dveh o verovat el jev ter verifikacijske komisije štirih članov, Ikii je po bran ju vpisnika volilne komisije opravila verifikacijo vseh članov ter vsem izdala Pismeno potrdilo o izvolitvi.
Po verifikaciji je delavski svet Prešel na volitve predsednika. Tov. ož.noh je naprosil člane za predloge.
1 odami so bili štirje predlogi. S taj-
nim glasovanjem po glasovalnih listkih je bil nato z absolutno večino izvoljen za predsednika delavskega sveta: tov. Marjan Možina, oddelkovodja litografije, racionaiizaitor in predsednik sindikalne podružnice.
Tov. Možina je na poziv tov. Ažnoha izjavil, da z. veseljem sprejme predsedniško mesto. V kratkem nagovoru se je zahvalil za zaupano mu čast in izjavil, da- se zaveda težke in odgovorne naloge, katere pa brez požrtvovalnega sodelovanja slehernega člana delavskega sveta oziroma celotnega kolektiva ne bo mogel uspešno izpolnjevati.
11 koncil je pozval vse navzoče člane na večerno slavnostno zborovanje in potrebno pomoč pri organizaciji te slavnosti,.
Slavnostno zborovanje
Zborovanje je bilo v bogato in okusno okrašeni sindikalni dvorani. Pomembnost slovesnosti sta izražali dve pomenljivi gesli: »Delavski svet bodi zrcalo naše zrelosti!« in »Prehodna zastava — spodbuda k nadaljnjim uspehom!« Resnost dogodka pa je .izpričala velika udeležba kolektiva tiskarne.
Po državni himni in internacionali je tov. Možina začel -zborovanje in uvodoma pozdravil novi delavski svet, vse navzoče predstavnike oblasti, sindikalnih in političnih organizacij ter ves delovni kolektiv. V kratkem nagovoru je razložil pomen zakona 01 upravljanju podjetij po delavskih svetih in pozval ves delovni kolektiv, da stori odslej svojo dolžnost ne samo v proizvodnem procesu, za kar že drugič prejema priznanje zvezne vlade, temveč, da se odslej izkaže tudi dobrega gospodarja in s tem dokaže, da ima svojo usodo res v svojih rokah.
Nato je pozdravil delovni kolektiv tov. France Kimovec-Žiga in mu čestital v imenu CK KIPS. V svojem govoru je poudaril velik pomen grafične stroke za vzgojo im krnltm-ini napredek delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva, Pozval je delovni kolektiv, da se tudi v bodoče bori za dvig in razvoj podjet ja, kakor to od njih pričakujeta nalša Partija in delovno ljudstvo, saj je tisk postal sredstvo za prevzem komandnih pozicij po delavskem razredu, medtem ko je bm-žoa-zija to sredstvo izrabljala za pritisk n,a delavski' razred.
H koncu je med dolgotrajnim odobravanjem izročil v imenu CK KPS ključe tiskarne »Ljudske pravice« predsedniku delavskega sveta tov. Marjanu Možini, ki je v imenu vsega delovnega kolektiva izjavil, da se zaveda prevzetih dolžnosti in obljubil, da se bodo v bodoče še vestneje oklenili dela v napredek podjetja.
Po predaji ključev je predsednik zborovanja podal besedo tov. Brunu
Čeču, tehničnemu direktorju. Tov. Čeč je omeni! uspehe s katerimi sji je delovni kolektiv »Ljudske pravice« že drugič priboril ponosni .naslov najboljšega grafičnega podjetja v državL Kolektiv tiskarne je dosegel plan po obsegu s 115.79%, po vrednosti 121.65%, plan znižanja polne lastne cene je bil dosežen s 137.95%, kar da za 16.98% nižjo polno lastno ceno. V podjetju so razglasili 25 udarnikov in 2 racio-nalizatorja. Vse te uspehe je kolektiv dosegel s svojo iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo kljub raznim težavam, ki so bile predvsem v pomanjkanju materiala in potrebne delovne sile vseh kvalifikacij. Opozoril je ves delovni kolektiv, da g,a uspehi ne smejo uspavati, temveč naj vsakdo vloži v svoje delo vso sposobnost, znanje in iznajdljivost. Le tako tudi v bodoče uspehi ne bodo izostali mn bomo kljub vsem težavam izpolnili vse velike naloge, ki jih koristi skupnosti ter jajo od nas. Zbranemu kolektivu je na koncu svojega govora sporočil, da nagrajuje uprava podjetja v sporazumu s sindikalno podružnico 62 članov delovnega kolektiva v skupnem znesku 120.000 din. Prebral je imena vseh nagrajencev in želel vsem še večjih uspehov in delovnih zmag.
Po govoru tov. Čeča je delovni kolektiv v imenu zvezne vlade pozdravil predsednik sveta za lokalno industrijo LRS, minister tov. Tomo Brejc. Čestital nam je v svojem in v imenu zvezne vlade k zasluženem priznanju, ki nedvomno nj bilo doseženo zgolj s strokovnim delom, temveč tudi s primerno politično zavestjo. Poudaril je, d;a bodo reorganiizaicijiski ukrepi, izmed katerih je -n a j revolti cioinarn e jšii zakon o upravljanju gospoda reki h pod jeti j po del avskih svetih, pravilno izvajani le tedbj, če bodo imeli delovni kolektivi primerno politično osnovo. Zaito pa je potrebna vzgoja in zopet vzgoja. Čim globlja bo politična zavest, tem bolj bomo gospodarsko napredovali. Kolektiv, ki tega ne bo imel, ne bo mogel tekmovati. Tov. minister je nato izrazil prepričanje, dla bo kolektiv »Ljudske pravice« tudi to malogo' calstno izpolnil. Ob predaji zvezne zastave udarniku tov. Marjanu Skalarju je tov. minister še poudaril, naj svoje dragocene izkušnje posredujemo novim kadrom, ker bo le tedaj nafše delo trajno, če bomo svoje znanje prenašali :na druge, da ga l>odo še .nadalje izpopolnjevali. Pozval je celotni kolektiv še k večji požrtvovalnosti v borbi za uspešen razvoj grafične stroke, ker je tisk silno orožje pri graditvi novega socialističnega: človeka,
Tov. Skalar se je zahvalil za sprejeto priznanje in obljubil med navdušenim odobravam:jem, da bo kolektiv zastavil vse sile, da si prehodno zastavo pribori v trajno last. Ob tem svečanem trenutku so se delavci tildi (Nadaljevanje na 3. strani.)
IZVOLILI SMO Sl UPRAVNI ODBOR PODJETJA
Dne 21. septembra je bila v sindikalni dvorani seja našega delavskega sveta, ki je pomenila pravzaprav nadaljevanje prve seje, na kateri je bil razglašen izid ■ volitev članov delavskega sveta ter izvoljen njegov predsednik.
To nadaljevanje prve seje je imelo tale dnevni red: volitve zapisnikarja in dveh overovateljev; poročilo direktorja; diskusija k poročilu; določitev števila članov upravnega odbora; volitve upravnega odbora; objava volitev in zaključek.
Po kratkem pozdravu in uvodu predsednika ter ugotovitvi sklepčnosti je bil za stalnega zapisnikarja izvoljen tovariš Maks Strban, za ov e rova tel ja pa tov. Oto Gašperlin in Jože Neuman.
Takoj nato je tov, direktor podal izčrpno poročilo o dosedanjem poslovanju. Izvleček poročila objavljamo na drugem mestu.
Predsednik se je tov. direktorju zahvalil za izčrpno poročilo in prosil navzoče tovariše, da začno diskusijo o podanem poročilu.
V diskusiji k poročilu je tov. Beranek zastavil tov. direktorju vprašanje, koliko je vodstvo do sedaj storilo oziroma ali je dovolj storilo za razvoj kapitalne gradnje, tako glede strojne kapacitete kakor razširitve obratnih prostorov.
Tov. direktor je na kratko opisal vse številne ukrepe, ,ki pa kljub največjemu prizadevanju niso rodili zaželenega uspeha. Vzrok za dosedanje neuspehe so dragocene devize, ki jih država troši za še nujnejše potrebe splošno državne investicije. Vendar pa mora delavski svet vztrajno nadaljevati borbo za kapitalno graditev, kajti brez nujno potrebnih investicij napredek našega podjetja ne bo zadovoljiv.
Tov. Ažnoh se je zanimal, koliko je upanja, da dobe naši delavci potrebna stanovanja. Tov. direktor je pojasnil, da se bo prav te dni odločalo o izselitvi tujih strank iz naših stanovanjskih hiš, kar bi začasno ublažilo vsaj najhujšo stanovanjsko krizo med našimi delavci.
Tov. predsednik Možina je po diskusiji o poročilu izvedel volitve, volilne in verifikacijske komisije za volitve upravnega odbora, nakar je delavski svet sklenil, naj ima naš upravni odbor 9 članov (8 izvoljenih in direktor, ki je po zakonu avtomatično član upravnega odbora).
Preden se je prešlo na volitve upravnega odbora, sta tako tov. predsednik delavskega sveta kakor tov. predsednik volilne komisije prebrala nekatere člene zakona in obenem dala nekatera pojasnila, da bi tako bile volitve upravnega odbora popolnoma v skladu z zakonskimi določili.
Tov. Možina je nato zaprosil za predloge kandidatnih list.
Vloženi sta bili dve kandidatni listi, ki pa ju je delavski svet zaradi malenkostne razlike sporazumno združil v eno s tem, da je bilo za 8 članov upravnega odbora 10 kandidatov (7 iz proizvodnje in 3 iz tehnično-administralivnega kadra).
Volitve so bile tajne; vsak član je na listku popolnoma prečrtal dva kandidata, namesto drugih, s katerimi se tudi ni strinjal, pa je vpisal ustrezajoče ime.
Volilna komisija je pri ugotavljanju volilnega izida ugotovila, da sta dobila dva kandidata enako število glasov, zato so bile za enega kandidata ponovne volitve.
Po končanih volitvah je predsednik volilne komisije razglasil, da so izvoljeni v naš upravni odbor tile tovariši:
1.	Kolarič Evgen,
2.	Ažnoh Edvaird,
3.	Vrhovnik Lado,
4.	Beranek Riko,
5.	Cizelj Janez,
6.	Perovšek Anton,
7.	Č e č Bruno,
8.	Blejec Maks.
Po poročilu verifikacijske komisije je delavski svet izdal izvoljenim kandidatom potrdila o izvolitvi upravnega odbora, ki jih je, kakor predpisuje zakon, podpisal predsednik delavskega sveta.
Tov. predsednik Možina se je vsem navzočim zahvalil za sodelovanje in izjavil, da bo v nekaj dneh prva seja upravnega odbora, na katerem si bodo izvoljeni člani izvolili predsednika.
Na tej prv,i seji bo tov. direktor podal upravnemu odboru poročilo o dosedanjem poslovanju ter podrobnejšo problematiko podjetja. Najpozneje v 8 dneh po tej seji pa bo sklican delavski svet, na katerem bosta upravni odbor in direktor podjetja podala potek prevzema dolžnosti. Prevzem dolžnosti po upravnem odboru bo dokončen, ko ga potrdi delavski svet.
M. B.
Prva seja upravnega odbora našega podjetja
V sredo, 27. septembra 1950, je bila tokličarna prva, seja upravnega odbora, ki je imela kot prvo točko: volitve predsednika.
(Podani1 so bili trije predlogi: tov. Čeč je predlagal tov. Vrhovnika, tov. Kolarič tov. Beraneka, tov. Vrhovnik pa tov. Čeča.
S tajnim glasovanjem po glasovalnih listkih je izvoljen za predsednika tov. V r h o v n i k Lado, oddelkovodja naše knjigoveznice.
Po volitvah je podal tov. direktor upravnemu odboru poročilo o dosedanjem poslovanju, ki je bilo v glavnem isto, kakor delavskemu svetu, priložil pa je še popis delavstva in popis strojev, strojnih naprav in opreme po vseh oddelkih ter bilanco po stanju z 51. julija 1950.
Na željo članov upravnega odbora je tov. Mailči A b e, glavna računovodkinja, podrobno razložila vse glavne aktivne in pasivne postavke, s čemer
Zavezali, da bodo letni plan dosegli 5. novembra, ne pa 29., kakor so prvotno obljubili.! Obljubili so dal jel, da bodo doi konca, leta natiskali tudi našo najelitnejšo revijo »Jugoslavijo«.
Po svečami izročitvi zastave je pozdravil in čestital k visokemu priznanju v imenu naše centralne upraive tov. Rudolf Pelicon. Priznal je težko borbo in trdo disciplino1 kolektiva, da si je mogel v drugič priboriti naslov prvega grafičnega podjetja. Pozval je navzoče, naj bodo odslej, ko so prevzeli podjetje v svoje roke, pri svojem delu še vestnejši in požrtvo-vallnejši ter želel v imenu centralne uprave še nadaljnjih uspehov.
Vrsti pozdravov m čestitk se je pridružil tudi zastopnik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Roman Albreht, ki je poudaril, da dobi po prevzemu podjetja v dela v, ske roke sindikat svoje specifične funkcije, ki se prilogode novi situaciji. Te funkcije so: vzgajati delovne ljudi, <$8 bodo znali biti kos gospodarskemu vodenju podjetij, kar pa se poleg študija gospodarjenja doseže le s pravilno politično vzgojo. Zato
funkcije sindikatov ne bodo odmrle do poipoilnega uresničenja socializma. Svoj pozdrav je zaključil z željo, da bi naš sindikat znal bolje delati ter tako dosegal še lepše uspehe in nadaljnja priznanja.
Konično je pozdravil naš kolektiv v imenu MK KPS tov. Zdešar. V čestitki k zastavi in prevzemu podjetja je izrazil željo, da bi podjetje vzorno vodili in si priborili prehodno zastavo v trajno last.
Tov. Goslar je nato prebral pozdrave »Štamparskega zavoda« iz Sarajeva.
Na koncu svečanosti, je delovni kolektiv »Ljudske pravice« poslal pozdravno brzojavko tov. Titu in Centralnemu komiteju KPS.
Po etan ju brzojavk je tov. predsednik delavskega sveta zaključil svečano zborovanje in se zahvalil vsem navzočim s prošnjo, da bi odslej še krepkeje posvetili svoje sile napredku podjetja in s tem dokazali, da smo vredni zaupanja in časti, kot člani enega najboljših delovnih kolektivov socialistične Jugoslavije voditi in upravljati podjetje sami.	M. B.
je upravnemu odboru podala podrob-Inejšo in jasno sliko finančnega stanja podjetja.
Tov. direktor je nato podal še nekaj pojasnil k svojemu poročilu, nakar je bilo njegovo poročilo sprejeto.
V tretji točki je tov. Blejec v kratkem referatu (ki ga priobčujemo na drugem mestu) orisal naloge upravnega odbora, ki iso tako velike in odgovorne, da jim brez trajnega in vztrajnega študija ne bomo kos. Da bi čim uspešneje organizirali poslovanje in gospodarsko' vodenje podjetja, ,si je upravni odbor razdelil sektorje delal takole:
Ažnoh: skrb za pospeševanje proizvodnje in varčevanje; Beranek: delovno pravo in delovni odnosi: Kolarič: norme, uidairništvo in racionalizacije; Cizelj: varstvo in upravljanje premoženja, s katerim podjetje gospodari; Perovšek: strokovni napredek delavcev in vzgoja novih kadrov; Vrhovnik: kvaliteta proizvodnje: Ilovar: upravna problematika: Čeč: tehnična in planska, problematika; Blejec; gospodarska analiza in organizacija dela.
Tov. di/rektoir je nato poročal o nekaterih tekočih zadevah.
Zaradi izgube, ki jo imamo s počitniškim domom v Lovramu, je dal članom v premislek, ali naj se dom čez zimo zapre ali naj se oskrbuje Ljubljane ali naj se sploh opusti.
Da bi našim delavcem, ki najnuj' neje potrebujejo stanovanja, mogl1 ustreči v svojih stanovanjskih hišah-je upravni odbor poveril tov. Cizlja-da napravi pri pristojnih mestih pri' m er n e ukrepe.
Glede menze je upravni odbor sklenil, da na vsak način najdem0 možnosti ugodnega, nakupa jedil i® pijač, katerih izkupiček bi nekolik0 pokrival izgubo, ki nastane zaradi na' kupa živil na prostem trgu.	,
Tov. direktor je na koncu poroča še o urejevanju ekonomije, ki sedaj še precejšnjo izgubo.
Na predlog tovariša Beraneka J upravni odbor sklenil, d,a, se s L °.u toforom začne delo v vsem pod j vi J ob pol 7. zjutraj.	M. B-
TISKARNA LJUDSKE PRAVICE OB PREVZEMU PO DELOVNEM KOLEKTIVU
Na seji delavskega sveta našega podjetja dne 21. septembra, ko smo volili upravni odbor podjetja, je direktor tovariš Viktor Ilovar podrobno poročal o zgodovini tiskarne, njenem razvoju in delovanju po osvoboditvi' ter o gospodarskem položaju pred prevzemom po- delovnem kolektivu .Končno je tudi nakazal neposredne naloge, da ho- moglo podjetje poslej neovirano iin še bolj napredovati v korist skupnosti.
Pred vojno
Prvotni naslov podjetja pred prvo svetovno vojno je bil »Katoliška tiskarna«. Lastnik je bilo društvo, katerega člani so bili samo duhovniki ljubljanske škofije. Tiskarna je bila majhna. Obratovala je v prostorih, kjer je zdaj litografija. Novo, sedanje gfavno poslopje so zgradili leta 1904. Prostori spočetka niso bili tako natrpani kakor dandanes. — Po prvi svetovni vojni se je podjetje preimenovalo v »Jugoslovansko tiskarno«. Razširili so ga z rotacijo, klišarno, litografijo in bakroti-skom. Končno je začela obratovati tudi toirbarnica, čeprav ne spada v grafično stroko. Zaradi novih oddelkov so postali prostori pretesni in med posameznimi oddelki ni bilo primerne povezave. — Med okupacijo je podjetje dobilo ime »Ljudska tiskarna«. Seveda pa nikakor ni bilo ljudsko, zlasti, ker je izdajalo propagandno fašistično gradivo, ki je bilo naperjeno- proti .interesom ljudstva in naši borbi.
Po osvoboditvi
Ob zaplembi podjetja obrat ni bil več dobro ohranjen. Ves čas med vojno niso prav nič obnavljali, čeprav je bila tičkama stalno v polnem obratu. Zaloge so porabili, stroji pa so bili več ali manj obrabljeni. Po osvoboditvi je bilo treba prepustiti nekaj strojev in črkovnega materiala v pomoč drugim podjetjem. Ob koncu leta 1946 je prišlo do zamenjave: Viv KPS je v zameno za bivšo Učiteljsko bi Delniško- tiskarno prevzel naše podjetje. — Vodstvo tiskarne se je ves čas po osvoboditvi zavzemalo za izpopolnitev obrata in obnovo črkovnega materiala. Precej so storili za izboljšanje higienskih razmer v posameznih oddelkih. Naloga delavskega sveta in upravnega odbora bo, da -se bosta posvečala tudi tem vprašanjem. — Naše podjetje zdaj upravičeno slovi kot prvo po kakovostnih izdelkih. Imamo nekaj izvrstnih strokovnjakov in organizatorjev, ki so si pridobili kvalifikacijo v tujini in sii izpopolnili znanje v podjetju. Naša velika skrb naj bo, da nam kader teh strokovnjakov ne odmre, dokler ne izučimo naraščaja za samostojno izdelavo kvalitetnih -del.
Plan
V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo izpolnili 79,12% letnega finančnega plana ali 120% osemmesečnega. Plan po količini, izraženo v tonah, pa smo v osmih mesecih -dosegli za 109,66% ali 72,64% letnega, plana. Tudi po sorti-nientu je podjetje skoraj -stoodstotno izpolnilo plan.
Plati plačilnega fonda izpolnjujemo z 81,86%, — Plana kapitalne graditve doslej tako rekoč nismo imeli. Napravili smo sicer več planov, ki pa jih doslej še ni bil-o mogoče uresničiti. Velike potrebe po kvalitetnem -tisku, kii naj primerno zastopa Jugoslavijo pred svetom, Pa narekujejo, da grafična stroka dobi, kar najnuj-neje potrebuje. Letošnji naš Program revij »Jugoslavija«, »Likovni svet« in »Jugoslavija export« ibi bil dovolj dela za dve ile-ti in pol z našimi
stroji. Da bi mogli, izpolnjevati vsakdanje redne naloge, bi' bilo treba okrepiti strojni park in izpopolniti opremo po vseh naših oddelkih. Za najnujnejše potrebe bi potrebovali nad 10 milijonov deviznih dinarjev. To je nujno potrebno zato, ker zaradi sorejemanj-a kvalitetnih -del zveznega pomena ne -smemo okirnjevati ali opuščati dosedanjih stalnih del, saj bi sicer podjetje nazadovalo-, ne pa napredovalo. —- Obr-a-tni prostori zidaj glede na proizvodnjo sploh več ne ustrezajo. Pereča naloga je torej zgraditev novega primernega poslopja. Z zasilnimi prezidavami ni mogoče rešiti1 tega vprašanja-.
Glede na plan delovne sile sprevidimo, da je zaposlenih 23 ljudi manj, kakor je določena planska kvota. Zaradi pomanjkanja delovnih mo-č-i je bilo treba že letos opraviti 19.653 posebnih ur, kar je zmogljivost 14 delavcev. Zaradi pomanjkanja delavcev se znatno- podražu-jejo proizvajalne plače, saj smo letos izdali samo za doklade posebnih ur skoraj 300.000 din, kar zmanjšuje uspeh pri polni lastni ceni.
Potrebe po delovnih močeh po oddelkih
V kli-šami -bi potrebovali še tri kli-šarje za izdelavo barvnih -klišejev in štiri klišarje za enobarvne klišeje; potrebujemo -dva retušenja in stereo-tiperja. V-strojni sitavnici bi potrebovali štiri -strojne stavce, ki bi nadomestili upokojene tovariše, razen tega: pa še nadaljnje štiri. Tudi v ročni stavnici b-i potrebovali najmanj štiri stavce. V tiskarskih strojnicah pa bi potrebovali kar celo- vrsto novih m-oči: v knjigotisku štiri strojnike, 12 priučenih moči -in pomožnega delavca; v bakrotisku dva strojniklai in -dva pomožna delavca; v offsetu dva strojnika, dve vla-galki in dva pomožna -delavca. Če bo knjigoveznica dobila »,ligoflex«-stroj z-a vezavo knjig, hi ne potrebovali več novih moči, -sicer pa bi bilo treba zaposliti še najmanj dva kvalificirana -delavca in 20 priučenih moči, P-ri povečanem prometu bi potrebovali še dviai delavca v skladišču -in dve delovni moči v ekspeiditu. Kje jih naj najdemo?
Nakazane potrebe narekujejo program vzgoje kadra.
Skladi podjetja
Naše podjetje ne dela s krediti, marveč prejema sredstva za tekoče obratne potrebe .iz skladov. Oglejmo si nekoliko te sklade.
Sredstva direktorskega fonda ali -sklada vodstva -smejo uporablj-a-ti: za posebne nagrade- udarnikom, novatorjem, raciona-lizatorjem in drugim, ki se izkažejo pri delu. V ta namen pa -smejo uporabiti največ 50% sklada. Druga polovica je namenjena za dvig strokovne usposobljenosti članov kolektiva; za zidavo stanovanjskih hiš, socialnih ustanov, vajenskih domov itd. Sredstva sklada pa -s-o: na vsakega zaposlenca v podjetju 300 din, ki jih izločijo iz načrtnega -dobička; 13% normiranega znižanja polne lastne cene; de-lež nadnačrtneiga dobička.
Osrednji sklad je namenjen za nagrajevanje direktorjev, njihovih namestnikov ali pomočnikov, ki ne smejo prejemati nagrad liz sklada vodstva. Državna gospodarska podjetja odvajajo prispevek za sklad, ki ga sestavlja 5% skupno doseženega sklada vodstva, svojim administrativno-operativnim vodstvom.
-Sklad za sa-mostojno up-orabo smemo uporabljati za manjše -racionalizacije, za tehnične iin tehnološke izboljšave, za nakup manjšega inventarja in za zboljšanje varnostnih naprav ter higienskih delovnih pogojev.
Prispevek- za kadre je namenjen za vse stroške vzgajanja kadrov. Sredstva za t-a sklad pritekajo iz prispevka za ka-dre, ki -je le-to-s normiran na 5,15% povprečnih proizvodnih stroškov vsake strukture cene naših -izdelkov.
Kulturnoprosvetni sklad je namenjen za pospeševanje kbltu-movzgojne-ga in fizku-lturnega -dela in za pospeševanje ljudske tehnike med delavci in nameščenci. Sklad upravlja uprav-ni odbor sindikalne podružnice v podjetju. Doslej so se sredstva za sklad stekala iz 2% načrtnega dobička. Po novi uredbi pa bodo za vsaiko stro-ko predpisani -različni odstotki. Sredstva sklada iz let 1947 -do 1949 so državna podjetja porabila za odplačilo posojila, ki so ga -sindikati prejeli izz veznega proračuna. Za naše podjetje, ki je družbeno, to še ni urejeno, tako da imamo sklad sami.
Amortizacijski sklad je poseben element v strukturi cene; za letos je -določen s 5,15% na povprečne proizvodne stroške. Za državna podjetja grafične stroke velja predpis, da gre 75% sredstev v državni -sklad, 25% pa si obdrži podjetje za večja popravila, ki zahtevajo ustavitev proizvodnega procesa, in za srednja popravila. Ker je naše podjetje družbeno, ne odvajamo predpisanega dela v Državno investicijsko banko.
Menza, ekonomija in počitniški dom
Dne 31. julija je imela menza 116 abonentov. V začetku leta pa se je v nji hranilo nad 200 ljudi.
Za menzo je treba dokupovati živež na prostem trgu, kar pelo po-dlražuje stroške, ki jih ni mogoče -kriti s ceno hrane. Za poravnavo -izgube prispevajo sorazmerno podjetje in abonenti, ostanek pa naše podjetje knjiži v svojo režijo. Skupna izguba je letos znašala 413.000 dinarjev.
Letos februarja je podjetje sklenilo pogodbo za triletni zakup ekonomije v Stepanji vasi. Ekonomija je precej velika. Zakup je brezplačen. Stroški ekonomije so do konca julija znašali 240.000 din. Zdaj redi ekonomija 38 prašičev.
Lani je podjetje najelo v Lovranu počitniški -dom. Letna najemnina znaša 25 tisoč, dinarjev po odbitku stroškov za večja popravila in vzdrževanje tuj.ih osnovnih sredstev, Lansko- izgubo 204.000 din in stroške za ureditev -doma, 195.000 dinarjev, smo poravnali iz sklada vodstva.
Naloge po prevzemu podjetja
Za -dosego lepših uspehov kakor doslej bo treba izpolniti naslednje naloge: z enakomernejšo in večjo storilnostjo- na vseh delovnih mestih je treba odpravljati ozka grla, če je potrebno, tudi z uvajanjem p-os-adov na posameznih strojih, da bomo čim -bolj izkoriščali zmogljivost strojev; stalno je treba proučevati načine, kako ib-i skrajšali delovne procese, predvsem pri večjih delih (n. pr. »Jugoslavija«); doseči moramo najtesnejšo povezavo in pravilne odnose med vsemi oddelki; uvesti je treba boljšo povezavo oddelkov s tehničnim vodstvom; omogočiti moramo vodilnemu tehničnemu osebju večj-i pregled nad delom; uvesti je treba boljšo evidenco ma-d vsem materialom in uspešnejše so-deilova-nje skladišča s tehnično pisarno ter komercialo; ustvarjati moramo boljše delovne po-goje na vseh delovnih mestih, zlasti tam, kjer sedanji pogoji že resno ovirajo uspešni tehnološki proces; ustvariti je treba tako zanesljivo statistično in evidenčno službo, da bo v vsakem primeru pravi kažipot za uspešne ukrepe pri zboljšanju proizvodnje in delovne organizacije.
TAKO BOMO IZBOLJŠALI DELOVNO ORGANIZACIJO
Na koncu svojega poročila ob predaji upravljanja podjetja delavskemu svetu je tov. direktor nakazal v osmih točkah nekatere naloge v zvezi s proizvodnjo.
Prva nailoga je, da moramo z enakomernejšo produktivnostjo na vseh delovnih mestih odpravljati grla proizvodnje, če je potrebno tudi z uvajanjem posadov na posameznih strojih, da bomo tako čimbolj izkoristili zmogljivost strojev.
Če si ogledamo neizkoriščenost strojev v delovnem čaisu v sedmih mesecih letos, ugotovimo tole stanje v odstotkih:
bakirotisk: 9%, offsetni tisk: 5.16%, knjiigotisk std. 4: 17.08%,, knljiigotisk istd. 5: 14.89%', knjiigotisk std. 2: 14.28%, knjiigotisk std. 1: 8.35%, knjigo tisk stdi. 0: 4.28% .
Dobra izkoriščenost strojev je prvi pogoj za uspešen preseg plana im znižanja proizvodnih stroškov, kar se izraža nato v večjem alli manjšem deležu sklada vodstva'.
Na prvi pogled vidimo, da je maj-miainjša neizkoriščenofiit v offsetnem tisku. Tu moramo -priznati, da je organizacija dela glede na izkoriščenost urejena do največje možnosti.
Dober reizuiltait je tudi v knjigo-tisku std. 0. Iz prakse vemo, da strojev takega formata primanjkuje, zato moramo dobro izkoristiti razpoložljive strojne ure, Ta uispeh v tej skupini strojev popdiino-ma dosežemo. Poleg tega dosežemo tu tudi drug uspeh; t. j. dobro produktivnost, ki se suče od 88 do 92%, medtem ko je norma 85%.
Malenkostno slabši uspeh je v knji-gotisku std. 1. IPoidaitfci za 7 mesecev izkazujejo povprečno 8.58% neiizkora-ščenosti, produktivnost je dobra, ne-izkoriščenost ;pa že preseže maksimalnih 5%.
Vse drugačne rezultate pa pokažejo manjši formati: std. 2: 14.28%. stil. 5: 14.89%, std. 4 pa celo 17.08%. Skupna neizkoriščen ost na teh strojih, izražena v urah, znaša 2568 ur, v skupnem odstotku pa 15.58% skupnih delovnih ur. Če pogledamo, da smo na stroju std. 2 delali 5.65% nad normalno izkoriščenostjo 28.35% posada proti 24 uram, na strojih st. 5: 5.54%, n,a strojih std. 4 pa 6.05%, lahko takoj ugotovimo^ da smo poleg precejšnje ne izkoriščenosti na srednjih i,n na malih strojih delali tudi precej v nadurah. To pa pomeni, da moramo notranjo organizacijo primerno reorganizirati, hkrati pa odpravljati vse zunanje vzroki?, ki marsikdaj povzročajo zastoje in marsikdaj tudi nadure.
Slabo sliko pokaže tudi bakroti-skarska strojnica, ki izkazuje 9% ne-izkoriščenosti v delovnem času, produktivnost pa največjo 87.05% (v januarju), v dveh mesecih pod 80%, v dveh pa celo pod 70% (61.28%). Izkoriščenost proti 24 uram pa izkazuje '42.34%. Talki rezultati so za ibakro-tiskarsko tehniko nezadovoljivi, saj bi morala biti produktivnost 85%, neizko-riščenost v delovnem času pa me bi smel® presegati 5%. Absolutno izkoriščenost proti 24 uram pa moramo, glede na pomanjkanje strojev im obilico dela za to tehniko, vsekakor dvigniti. Treba bo uvesti posad, s čemer bomo začasno nadomestili pomanjkanje novega stroja.
Zavedati se moramo, da je borba za čim večjo izkoriščenost in najboljšo
produktivnost največje jamstvo za uspešno izpolnitev planiških nalog.
Druga točka nam narekuje, da stalno proučujemo načine za skrajšanje potrebnih delovnih procesov ozir. rekov, predvsem pri večjih delih.
Da to dosežemo, je več načinov. Naj omenim samo, da je delo najhitreje in najkvalitetneje opravljeno, če ga opravimo v neprekinjenem delovnem procesu, in to po vseh oddelkih, ki morajo zapovrstjo ali sovpadajoče izpolniti svojo nalogo v dogovorjenem ozir. potrebnem času. Ne n.a zadnjem mestu paj Lahko vidno skrajšajo' delovni proces posameznih del udarništvo ter večje ali manjše racionalizacije, ki pri ročnem ali strojnem delu bistveno vplivajo na potek dela.
Tretja točka nakazuje, da, je treba ustvariti najeksaktnejšo povezavo in pravilne odnose med vsemi oddelki, kajti med delovnim procesom mora delovati vse tako brezhibno kakor kolesje najpreciznejšega stroja.
Če povezava med oddelki in medsebojni odnosi delavstva, zlasti vodilnega kadra, ne bodo pravilni, ne bomo' dosegli zgledne organizacije dela; zato pa bo izostal tudi uspeh podjetja. S tem se Ibodo tudi zman jšale koristi, ki jih je ob dobrem uspehu podjetja deležen ves delovni kolektiv. Predvsem se moramo zavedati, da je vsak oddelek 'dolžan vsako delo dati iz rok ne samo oib pravem času, temveč tudi talko kvalitetno, da bo tudi drugemu oddelku omogočeno' nemoteno in kvalitetno delo v nadaljnem tehnološkem procesu. Te svoje dolžnosti pa ne bomo mogli izpolnjevati^ če ne borno imeli resničnega tovarniškega odnosa do vseh svojih isotovariše v proizvodnji.
Četrta točka zahteva boljšo povezavo oddelkov s tehničnim vodstvom.
Tu gre za vzpostavitev še boljših odnosov vodilnega kadra po oddelkih ter tehničnega vodstva. [Prvim kakor drugim je cilj uspešen razvoj vsega proizvajalnega procesa. Zato morajo biti direktive za delo popolne in natančne, oddelki pa morajo skrbeti, da se navodila natančno izvedejo, najsi bo tehnično kakor glede roka. Preden pa eo dane vse te potrebne direktive, {moramo skupaj ugotoviti maksimalne proizvodne možnosti posameznih oddelkov. Pri tem pa je večkrat potrebno, da podredimo svoje oizke poglede kori-tim skupne proizvodnje, kajti okvirni načrt proizvajalnega ciklusa mora biti enoten din izdelan sporazumno' s širokim pogledam na skupen uspeh proizvodnje. Notranja organizacija dela pri iizvedlbi sporazumno izdelanega okvirnega načntg. pa je izključna dolžnost in skrb posameznih oddelkovodij.
Petai točka pravi, da moramo omogočiti vodilnemu tehničnemu kadru večji pregled dela.
Ta je nujno potreben, da bi tako tehnično osebje ob pravem času moglo reagirati ob morebitnih zastojih oziroma preusmerjati tok proizvodnje trenutnim potrebam ustrezajoče. V ta namen pa je potrebina dvojna evidenca: 1. po globalnih proizvodnih pokazateljih, t. j. po proizvodnih urah, 2. po posameznih delih. To pa je mogoče uvesti le, če vsakemu delu, preden gre v obrat, vsaj približno normiramo potrebne delovne čase posameznih faz. Le .na tal način moremo: sploh ugotavljati, koliiko dela dajemo- v oddelke ozir. koliko dela imamo po oddelkih,
ko sproti odštevamo po oddelkih opravljene proizvodne ure. Da pa bi imeli tehniki tudi kontrolo nad dejansko porabljenim časom za posamezna dela. komerciala pa kontrolo nad vpisanim časom, bi kazalo, da vsak oddelko-vodja na vrečki označi skupen čas svoje faze, kakor to dela že .litografija. Obenem bi se zaradi kontrole porabe materiala m>oir,ail vpisati tudi dejansko porabljeni material. Te vipise bi tehniki pregledali, preden gre naročilo v fakturni oddelek, poleg tega pai bi taiko dobili primerno spretnost v predvidevanju potrebnih proizvodnih časov.
Šesta točka zahteva, da je treba uvesti boljšo evidenco vsega materiala ter uspešnejše sodelovanje skladišča s tehnično pisarno in komercialnim oddelkom.
Tu gre predvsem za vestno izpolnjevanje vseh podatkov dohoda in porabe, za skladnost kartotek v skladišču, skladiščnem knjigovodstvu in v tehničnem oddelku, ki izključno ureja vsako porabo in prodajo papirja. Len-niena pisarna mora 'voditi tudi natančen pregled o kontingentih ozir. porabi [kontingentov, itako po vrsti papirja kakor po posameznih koristnikih.
Sedma točka zahteva, da je treba ustvarjati boljše delovne pogoje na vseh delovnih mestih, zlasti tam, kjer današnji pogoji že resno ovirajo uspešni tehnološki proces.
Miiogokje so po oddelkih potrebne manjše ali večje nabave opreme, orodja ion podobno, če hočemo, da se bo delo neovirano razvijalo. Napačno je varčevanje tam, kjer povzročijo slabi delovni pogoji oviro v proizvodnji. Naloga vseli je, da nakazujemo vse te najnujnejše stvari, naloga vodstva pa je, da najde sredstva za nabavo in s tem pospeši proizvajalni proces.
Zadnja, -t. j. osma točka pa nakazuje, da je treba ustvariti tako zanesljivo statistično in evidenčno službo, da bo v vsakem primeru pravi kažipot za uspešne ukrepe pri zboij-ševanju proizvodnje in organizacije delovnega procesa.
Evidenca je najmočnejše orožje v borbi za izpolnjevanje planskih nalog. Statistični podatki pa morajo biti zato pravilni, dia je tako tudi analiza im .madiailjnje ukrepanje pravilno. Tu pa imajo svoje dolžnosti vsi: delavec na svojem delovnem mestu, ki daje osnovne podatke, administracija, ki te podatke prepisuje, statistika, ki izde-iuje prikaze po raznih pokazateljih, obratno knjigovodstvo-, ki izdeluje denarne prikaze uspehov posameznih grup proizvodov in celotnega obračuna proizvodnje ter končno tudi analitik, ki primerja posamezne uspehe in nakazuje vodstvu ukrepe za izboljšanje. Vsi imamo pri tem enako- dolžnost: t. j. skrajno vestnost tako pri osnovnem pisanju, prenašam j u, preračunavanju in analiziranju, kajti vsaka napaka -ailii malomarnost rodi popolnoma izkrivljeno sliko-, ki nikomur nič ne koristi, temveč samo Škodi. Ustvariti si moramo evidenco vseh najnujnejše potrebnih pokazateljev, to pa res tako« natančno, dia bo dajala tehnikom, pla" nerju, delavskemu svetu m upraivnenitr odboru res pravo siliiko, s katero bodo vsak trenutek lahko operativno posegali na določena delovna mesta 111 sproti odpravljali morebitne napake ter tako bistveno prispevali k organizaciji proizvodnje.
DA BOMO POZNALI NALOGE UPRAVNEGA ODBORA
Temeljni zakon o .gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji določa v prvem členu, da bodo odslej z družbeno proizvodnjo v imenu družbene skupnosti gospodarili delovni kolektivi, it. j. proizvajalci siaimi, v okviru državnega gospodarskega plana ter na podlagi pravic in- dolžnosti, določenih z zaikoni in drugimi- pravnimi predpisi.
S tem prevzemamo veliko odgovornost, za-to pai je dolžnost, da se teh nalog zavedamo -z vsem čutom odgovornosti. To gospodarsko delo bomo izvajali po delavskem svetu in upravnem odboru.
Vse naloge, ki nam jih nalaga zakon o gospodarjenju, moremo razdeliti v tri glavne slkupiine:
1. skrb za proizvodnjo v ožjem pomenu besede, 2. -skrb za delavca im nameščenca, 3. skrb za pravilno uporabljanje splošnega ljudskega premoženja, s katerim podjetje gospodari.
Prvo nalogo zakon natančneje razčlenjuje takole:
Upravni odbor: -sestavlja predloge in odgovarja za izpolnitev pla-nia; skrbi im odgovarja -za pravilno poslovanje podjetja1, sestavlja predloge za notranjo organizacijo podjetja in za- sistemizacijo delovnih mest; izvaja ukrepe za -pospeševanje -proizvodnje, zlasti za rationailnlejše delo, povečanje storilnosti. znižanje proizvodnih stroškov, zboljšanje kvalliiitete, dalije ukrepe za varčevanje, zmanjšanje odpadkov in izvržkov; odloča o delovnih normah; odloča o imenovanju udarnikov ter raciona-lizntoirskiih in -novatorskih predlogih: izva ja ukrepe za strokovni napredek delavcev in uslužbencev podjetja kakor tudi za njihovo -pravilno razporejanje na posamezna- delovna mesta; sestavlja predloge za pravila o delovnem -redu v .podjetju in izdaja ukrepe za utrjevanje delovne discipline; odloča o postavljanju nameščencev na vodilna mesta.
Drugo skupino nalog: skrb za človeka, določiai tole besedilo zakona: Upravni odbor: odloča o ugovorih delavcev in uslužbencev proti odločbi o odpovedi -in o notranji razdelitvi dela; skrbi za pravilno uporabo- predpisov o delovnih odnosih, o- plačah, Urnih mezdlah in o napredovanju delavcev in uslužbencev, o delavskem Varstvu in socialnem zavarovan ju, kakor tudi o izboljšanju življenjskih Pogojev delavcev -in uslužbencev v Podjetju; razporeja po načrtu dopuste delavcev in uslužbencev podjetja.
Tretja naloga pa nalaga upravnemu odboru: da ukrepa o varstvu pravilnem uporabl jam ju splošnega .ludskega premoženja, s katerim podjetje gospodari; ukrepa o- razkrivanju, preprečevanju in odpravljanju ?kodovanja, polirate in drugih oblik brezvestnosti do- splošnega ljudskega
Premoženja-.
*
Ako sli vse te naloge natančneje fde-damo, ugotovimo, da obsega jo vso hsirno problematiko podjetja. Obvla-ati celotno- problematiko pa pomeni, a an-oirajo v-si1 člani vsaj osnovno po-na-tj vso gospodarsko zakonodajo in i*e delopravne predpise, posamezniki, j bodo zadolženi zai posamezne sek-brje dela, pa se morajo d-o zadnjih Podrobnosti seznaniti z vsem, kajti rez temeljitega- poznavanja obširne-sa gradiva ne bodo mogli uspešno Spolnjevati velikih dolžnosti svojega
sektorja -dela. Da bomo svoje naloge uspešno izpolnjevali, bo treba torej mnogo in vztrajnega študija-.
O glej no si sedaj zapovrstjo samo v -glavnih potezah, kaj vse -moramo po,znati- za us-pešno reševanje in ukrepanje v po-samezni-h nalogah.
1.	Naloge v proizvodnji
a)	Poznati bo treba vso metodo-lo-g-ijo temeljnega planiranja, ki obsega: proizvodno planiranje, planiranje materiala,, cen, kadra, plačilnega fonda, kapitalne graditve, obratnih sredstev, kreditov in končno finančno planiranje.
iPri proizvodnem planiranju pa moramo zopet poznati nomenklaturo proizvodov, od artikla do bilančnih grup, sestavljanje normativov materiala in delovne sile, predvsem pa ugotavljanje kapacitete svojega podjetja, tako v delovnih in. strojnih urah, kakor v proizvodih o-z. skupinah proizvodov.
Za planiranje maiterial-ai je predpisana posebna metodologija, ki na primernih obrazcih zahteva, da potrebne in dodeljene kvote materialov raizčUrnli-mio po skupinah pro-izvo-dov, dalje -na katere koristnike bodo razdeljeni proizvoda- ter kje bomo nabavili ta ail-i oni material, oz. kje smo sklepali zanj začasne pogodbe -in kakšen je pr-eseždk ali primanjkljaj .posameznih materialov za planirano proizvodnjo.
Planiranje cen zahteva poznavanje sestavljanja strukture cene in vse zadevne predpise, dalje elemente stroškov zaradi normiranja pogonske režije, upravno prodajne režije, kadrovskega prispevka in prevozne postavke.
Kadrovsko planiranje zahteva poznavanje vseh kategorij delavstva in ugotavljanje potrebne delovne sile posameznih kategorij za planirane količine proizvodnih enot, obenem pa poznavanje vse dinamike proizvodnje po mesecih, da moremo sestaviti dinamični plan kadra.
Piam plačilnega fonda je proračun potrebne gotovine -za mezde in plače, ki ga izračunam-o zopet po dolgi vrsti kategoriziranih in sistemiziranih delovnih -mest, ki jih potrebujemo za izpolnitev proizvodnega planai
Pr,i kapitalni graditvi moramo poznati perspektivo razvoja podjetja, dalje metodo preračunavanja učinka planiranih investicij, tako v -povečanju kapacitete kakor pri znižanju -proizvodnih stroškov.
Pri preračunavanju potrebnih obratnih sredstev moramo poznati za v-se glavne skupine materialov (surovine in liizdblavni materiali ter pomožni materiali) n-ajnujmeje potrebne dneve zaloge, dalje moramo poznati normativ nedokončane proizvodnje in normativ zialioige gotove proizvodnje, da na po-dlagi -polne lastne cene, planirane proizvodnje in potrebnih obratnih sredstev izračunamo koeficient obračan jai dbraitnih sredstev; na podlagi poznavanja lastnih sredstev in potrebnih obratnih sredstev pa ugotavljamo presežek ali primanjkljaj obratnih sredstev, kar mam:	da-	podlago za
kreditni plan.
Za finančno planiranje pa je zopet vrsta predpisov, ki jih moramo vse poznati, če hočemo, da bom™ finančni plan pravilno sestavili. Posebni so predpisi za ugotavljanje dohodkov in izdatkov, posebni za planiranje razmerja s proračunom, zapet drugi pa za delitev dobička.
b)	Skrb za pravilno poslovanje in notranjo organizacijo ter pravilno sistemizacijo delovnih mest bo zahtevala dobro poznavanje dela vise tehnično administrativne službe, dalje »sikanje načinov dela, ki bi poslovanje poenostavili, obenem pa pospešili, najsi bo v teh,ničnem1, kqjneircialnem, ra-čunovodstvenemi in planskem sektorju, vključno vso statistiko in plansko evidenco.
c)	Ukrepanje za dosego uspehov v proizvodnji v ožjem smislu besede 'bo zahtevalo rednih analiz in primerjav vseh .potrebnih pokazateljev, kot: storilnosti:, izkoriščenosti strojev, izpolnjevanja plana proivodnje. materiala-, kadra, vrednosti, n-a enega delavca, nia eno uro, na en dinar plače, izkoriščanja: časovnega fonda, spremljava normativov itd. Poznati bo treba seveda tudi vse načine preračunavanja vsakega i-zmed teh pokazateljev.
č) Da bomo lahko odločali o- delovnih normah, moramo biti: dovolj tehnično i-zob-raženi. poleg tega: pa poznati vso metodologijo normiranja. Pr,j tej priložnosti hi omenil, da bo treba tudi določiti, kaj se v našem podjetju da ,normirati in kaj ne, nato pa za vse' možne operacije po-staviti norme in jih uvesti.
d)	Odločanje o imenovanju udarnikov. racioinalližaitorjev in novatoirjev bo zahtevalo temeljito poznavanje zadevnih uredb, da -bi' tako mogli vsak i- ;i-rr ob pravem času im pravilno urediti, v korist delavca i-n podjetja.
e)	Skrb za strokovni napredek delavcev jn nameščencev 'bo zahtevala posebnega študija! in temeljito po-ziniau vanje proizvodnih nalog, d-a bomo tako v-selei ob pravem čaisu vzgojili potrebne kategorizacije delavcev in jih plansko razporejali na' potrebna delovna mesta.
2.	Skrb za delavca in nameščenca
Važna dolžnost upravnega odbora v tej drugi nalogi je popolnoma- -in dosledno uveljavljati delovno pravno zakonodajo. To dolžnost pa bo izpolnil le, če bo delovno pravne predpise dobro poiz-nal in jih pravilno uporabljal, n. pr. v vprašanjih delovnih odnosov, delavskega varstva, socialnega zavarovanja, varstva zaposlene žene iitd.
Glede delavskega! varstva bo moral upravni odbor dobro- po-zinati sredstva, ki so mu na ra-zpoilago, kakšni in kateri predpisi te naloge omogočajo ali olajšujejo ter kateri organi mu morejo in morajo- 'biti v pomoč.
Isto je na področju socialnega zavarovanja. V novi organizaciji -so podjetja postala aktiven in osnoven faktor v izvajanju socialnega zavarovanja s -polno odgovornostjo, da uveljavijo zavarovančeve -pravice, v bolezni in bolehanju, v primeru nosečnosti in poroda, da se izplačujejo upravičencem dlajaitve za otroke in da- služi socialno zavarovanje samo in izključno upravičenemu zavarovancu. Upravni odbor bo -mora-l za pravilno reševanje teh nalog najti po svojem preudarku najbolj uspešno pot.
Glede delovnih odnosov bo moral upravni odbor imeti vse glavne pokazatelje, ki jih bo moral dajati administrativni aparat, da bo mogel vse pojave iz delovnih saizmerij pravilno analizirati in tolmačiti ter na tej osnovi ukrepati.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tudi vpis ljudskega posojila je naše spričevalo
(Nadaljevanje s 5. strani)
3.	Skrb za pravilno uporabljanje splošnega ljudskega premoženja, s katerim podjetje gospodari
Ta naloga zahtev,a s kratkim L besedami dobrega in poštenega, -gospodarja, Iki 'bo budno razkrival, preprečeval in odpravljali vse škode, potrate in druge oblike brezvestnosti do -splošnega ljudskega premoženja. V ta namen pa bo potrebna: popolna gospodarska izobrazba vodilnega: kadra ter nenehno vzgajanje vsega kolektiva, ki mora biti -talko organizirani, da -se bo tudi najmanjše delovno mesto zavedalo svoje odgovornosti -oz. prispevalo svoj delež k -dobremu gospodar-jen j u.
Delavski svet in upravni odbor tudi razdeljujeta del akumulacije, ki ostane n,a razpolago podjetju oz. delovnemu kolektivu. Ti del-eiži :so: amortizacija, samostojna uporaba din sklad vodstva. Za uporabo teh skladov pa so zopet določeni predpisi. V okviru teh predpisov, pa bomo -morali z vso odgovornostjo pravilno ukrepati, naj-s-i bo glede -nagrad ali zboljšanja družbenega standarda oz. pri uporabi denarja iz amortizacijskega sklada podjetja in samostojne uporabe.
*
Iz vsega tega sprevidfcmoi, da, so naše naloge -precejšne in da se bomo morali z vso ljubeznijo- poglobiti v £ i udi j obširne -problematike gospodarjenja s podjet jem. Jasno je, da upravni odbor teh inalog ne 'bo sam- administrativno opravljal, -zato imamo administrativni aparat, ki bo moral v dolo-čenih rokih izročati- -vse potrebno, da ho upravnemu o-dlboru vsiak čas pred očmi prava slika podjetja, n-a osnovi katere bo -mogel- dalije ukrepati zaradi dobrega gospodarjenja. Dai bil se pravilno proučevala -posamezna vprašali ja in pripravili predlogi s področja v pravnega odbora, pa ta lahko us-ta-n»vS tudi |pos|eibne (komisije- :i-z vrst delavcev im ushčžbemcev podjetja.
Kot največjo in stalno dolžnost pa bo -mo-ral limeti upravni odbor: vselej hi v vsakem primeru skladno in pove-ri.no urejevati in reševati vso problematiko podjetja. Vsa obširna vprašanja in naloge so namreč tako neločljivo povezane med seboj, da nikdar ne bo smel dajati prednosti tej ali oni skupini dela ali zanemarjati katerega koli sektorja dela.	(M. B.)
Nedvomno je tudi vpis ljudskega-posojila -članov naše sindikalne podružnice spričevalo naše zavednosti. N-aš kolektiv ocenjujejo predvsem po proizvodnih uspehih. Za uspehe v proizvodnji — ne pa t-oliko za sindikalno del-o — smo prejeli- -že dvakrat zvezno prehodno zastavo-.
Na žalost moramo pri-znati, da se ni-smo uvrstili med najboljše delovne kolektive, ki so- -pri vpisovanju ljudskega posojila dosegli največje povprečje -n-a posameznika. Razumljivo je, da -so na višino vpisane vsote vplivali razni činitelji ter da je treba upoštevati socialne razmere posameznikov. Vendar je bilo tudi ugotovljeno, da so mezide grafičnega delavstva- pri Ljudski -praviri sora-zmerno n-ajvišj-e, maše tiskarje pa -so pri vpi-su posojila prekosili številni drugi- delovni kolektivi, kjer mezde nikakor niso višje. Izgovor na -mezde in plače torej ne drži.
Zato -pa moramo tudi priznati, da pri nas n-i-s-mo posvetili po-sebne-ga truda članom sindikata, da bi jim dopovedali, kako velikega pome n-a je udeležba delovnih ljudi- pri vpisu. Koliko seštankov zaradi ljudskega posojila je bilo? Kaj smo spl-oih storili, da -bi se nalši -člani ka-r najbolj seznanili s posojilom im da bi tudi tekmovali z dru-
Tret.ja sobota meseča -avgusta letos je bila. izredno lep-a. Vroče dalmatinsko sonce je žgalo ves dan, morje je bilo kristalno čisto-, le kak motorni čoln je včasih prekinil ena-k-o-merno gibanje .Jadrana. Dubrovnik je bil [>o pol nor n a pripravljen -na v-eliik dogodek — na IX. šahovsko olimpiado. Na vseh Vidnejših mestih so viseli o-gromni, lepo izdelani starinski grbi, razpostavljene so bile velike šahovske trdnjave, brezštevilne zastave, posebno po Strad-unu. pa so dajale poseben poudarek veliki tekmi. Poleg tega so iiz raznih točk me-s-ta vsak večer razsvetljevali n-ajlepše stavbe in predele Dubrovnika z reflektorji.
Impozantna stavba Umetnostne galerije, kjer se je odigravala šahovska olimpiada, je bila posebno lepo okrašena. Nad vhodom je visel ogromen grb, veličastno stopnišče so krasile številne palme, na terasi pa je vihralo 16 raznih državnih zastav narodov, ki so sodelovale na tem svetovnem tekmovanju.
Jugoslovanska zmaga na tej olim-piadi je (predvsem plod brez-primerne borbenosti, prizade vam ja v vsaki par-
gimi kolektivi pri vpisu? Ob tej priliki morem reči- samo o -našem -listu, da -v prejšnji št e-vi-lki ni niti omenil ljudskega po-s-o-jila:. Zdaj bi bilo prepozno zvoniti po toči.
Ogledati pa si mo-ramo številke o vpisu, N-aša podružnica je. v -začetku meseca štela okrog 450 -članov. Med njimi je bilo le 565 vpisnikov ljudskega posojila. Tu ne -moremo raziskovati vzrokov, zakaj nad 70 ljudi sploh ni vpisalo posojila. Ugotoviti moremo le, da je članstvo maše podružnice vpisalo skupno 447.900 dim. Povprečje na sindikalnega člana znaša 1002 din, na vpisnika pa 1221 din. Največje povprečje je dosegla- skupina -Kmečkega glasa: 19 vpisnikov je vpisalo 53.000 din ati povprečno 1756 din- posameznik. Skupina uprave, uredništva LP im Borbe je štela 107 vpisnikov, ki so vpisati 160.200 din ali 1497 din na po-sa-mezn/ika. Naijiniižje povprečje, 1065 din na -posameznika, pa imajo tiskalniški od del kil 239 -vpisnikov je vpisalo 254.700 din. Ti oddelki so tudi najmanj vplačali takoj ob vpisu, -in sicer skupno 50.700, medtem ko je skupina uprave, uredništva im Borbe vplačata 51.500 din. Podatki o vplačilih veljajo do 18. septembra.
ti ji, discipline im -pa zavesti, da je treba domovino -in jugoslovanski šah -prikazati v na-jJepši luči ter opravičiti n-a-slov »šahovske -nacije -št. 2«. Vse te odlike -so -pokazali v najviišji meri naši reprezentaintje Svetozar Gli-gorič, Vasja -Pirc, dr. iPetar Trifunovič, Bra-slav Rabar, i-ng. Milam Vidmar ml. in Stojan iPuc. Naše vrhunske šahovske mojstre pa je uspešno vodil li končni z-miaigi ka-pitan moštva prof. Ludvik Gabrovšek, izkušen in brezkompromisni borec. Največ, kar je v ekip* nem šahovskem tekmovanju na svetu mogoče, namreč zmaga na olimpiadi, to je dosegla Jugoslavija 10. septenv bra 1950 v hudi konkurenci 16 držav v Dubrovniku.
Ves čas šahovske olimpiaide so bil® vse izložbe po- mestu polne -slik ša' bovških mojstrov, knjigarne so imele kar cele razstave šahovske literature’ v trafikah s-o prodajali olimpijske cigarete -in olimpijske vžigalice, olin1' pijske razglednice im šahovske kU' verte pa so šle po vsem svetu.
Lepo -aranžirana šahovska razstav® v Knežjem dvoru je -prikaizaila razvoJ jugoslovanskega šaha od začetka _ danes. Razne slike, ,literature in gra' fi-kohi so privabljati tako domačin® kot tujce.
Ogromen je bil tudi obisk fila*e ' stične razstave, ki -so jo pra-v tako o prli 20. avgusta. Na razstavnih p rotit ^ ri-h ni bilo gneče, pač pa -pri olkeno j kjer si na podlagi vstopnice -1-ah kupil serijo olimpijskih zn-amk na P* sebni kuverti z rdečim žigom.
Šahovska olimpiada v Dubrovni je v vsakem pogledu uspela, ^-j gostje pa so se lahko na lastne .j prepričali o dejanskem stanju ' državi.	Lado
	Dubrovnik 1950	MM3:4	5	6	7 i 8	9 j 10 ! 11 j 12 i 13 j 14 i 15 j 16	Točke
1	Jugoslavija	(Oj it.i :i j 2	2-5	3	2 i 2	3*5 j 3 j 3 j 4 I 4 j 4 j 4 ! 4	45%
2	Argentina	2-5 0 2 .17.	1-5	4	3 i 3	2'5 i 2 5 j 3-5 13 5 j 4 j 3'5 ! 3'5 j 3	43%
3	Zahodna Nemčija	V j 2 0 vr,	3	2'5	2'5 i 2'5	3 j 3 j 4 i 3 j 3 ! 2 i 3-5 j 4	4oya
1	ZDA	2 2 5 :2 5(0	2	275	2 j 3’5	2 i 2'5 ! 2-5 i 3 j 3 j 2*5! 4 i 3'5	40
5	Nizozemska	1-5 12’5 i 1	2	0	1-5		:	 2*5 j 2*5	2 ! 2 j 2 :3 5 j 3*5 1 2 5 4 i 4 '2 I 3 13*511-5 j 3-5 1 3 j V5 j 3	37
	Belgija	1 i 0 j P5 i 1'5	2'5	0	2-5 : 2		32
j - -	Avstrija Čile	2 i 1 j17) 2 j 1’5 2	1 j 1’5 0‘5 11’5		!;5!02;5 2 17- 0		2J!:5l^!i:H.2h3.j^l?:5 2 j 2'5 j 2 i 3 j 2 512-5; 4 j 2 	i	1..... |	i	;	:	• 0:o-5i 1 ! 2-5i 2-5: 2 13-5 j 3-5	31% 30%
	Francija	075 ! 1*5 j 1 i 2	2	2	2 i 2		28%
! io J n	Finska Švedska		: . :	: 1 11-5 j 1 j 1-5 j 2 1 07,j 0 ! 1*51 2		1 12-5 j I S 	;	:	 0-5 j 1-5 2		3-510 0-5 j 3 j 1-5 | 2 i 3 I 2'5 3 13-5 0|ro| 2 1 3 i 2 13-5 15! 1 27, 0 3 j 3-5 j 2 j 2’5 Sl 2* j 2 i 1 1012 : 3 j 3*5	28 27%
!	Italija Danska	0 10*5 j 1 j 1 i 07, 0 i 0 ! 1 1 1 ;0‘5		2’5 0-5	""ti.! 2 11*5		25 22
i	Peru	0 j0*51 2 ji*	1-5	.1.	LlS	2 i 2 i 1 j OS j 2 0 3 j 2	21%
r.	Norveška	0	j 0-5 10-5 j 0	j	0	j 2-5	j 0-5	0 	;	j..—.;	j	!-	:	!	 o	ji i o i 0-51	o	! i	=o-5 i	2				0-5 j 1 12 1 2 1 1 1 1 10 3-5	15
\ '■« '	Grčija					0*5 1*5 :0*5 -1-5: 0-5 i 2 i 075 0	12
ZZX-XHEX*H________
Jugoslavija — olimpijski zmagovalec