GLAS
LETO XXI. ŠT. 28 (992) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 14. JULIJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto P. Vidau 
www.noviglas.eu
Cirilmetodovo slavje na Vejni
V potrditev zvestobe verskim 
in narodnim vrednotam
  epa, ustaljena navada, ki že desetletja na
pobudo Apostolstva svetega Cirila in
Metoda ob godu svetih bratov zbira
slovenske vernike s Tržaškega pri oltarju
romarske cerkve Marije kraljice miru na Vejni
in nato v kapelici, ki jima je posvečena pod
glavno cerkveno ladjo, je tudi minulo nedeljo,
10. julija, zbrala veliki vročini navkljub veliko
njunih častilcev. Kdor leto za letom prihaja na
Vejno, v to svetišče, zgrajeno na kontovelski
gmajni po želji tržaškega škofa Santina, v
zahvalo za izpolnjeno zaobljubo ob koncu
druge svetovne vojne, se te pobožnosti
udeležuje, ker nas lepo potrjuje v verskem in
narodnem izročilu, kajti zvestoba vrednotam
izvira iz istega počela. To potrjujejo tudi kraške
žene, ki prihajajo v domačih narodnih nošah,
letos celo z novim banderom v spomin na
sveto leto Božjega usmiljenja, to potrjujejo
skavti s svojo prisotnostjo in Združeni zbor
ZCPZ, ki je tudi letos obogatil slovesnost s
svojim petjem pod vodstvom Edija Raceta in
ob orgleski spremljavi Tomaža Simčiča.
Pri oltarju je slovesno bogoslužje daroval
letošnji koprski novomašnik dr. Janez Jurij
Arnež, ob njem pa so bili številni duhovniki s
škofovim vikarjem za slovenske vernike tržaške
škofije g. Antonom Bedenčičem na čelu, a tudi
rektor svetišča na Vejni, pater Luigi Moro, na
njegovo željo pa so tudi prebrali evangelij v
italijanščini. Naj dodamo, da so hrvaški patri
iz Ricmanj, ki oskrbujejo več župnij v Bregu,
na Vejno prinesli in izpostavili relikviji
priprošnjika ob letošnjem jubilejnem letu, se
pravi, blaženega p. Leopolda Mandića in
samega sv. Cirila, kar je dalo letošnji
svečanosti še poseben pomen.
Zgoniški župnik Jožko Markuža, ki v imenu
Apostolstva Svetega Cirila in Metoda
L organizira slovesnost, je uvodoma predstavilletošnjega novomašnika. G. Janez Jurij Arnežje star 53 let in je doma v Brdih, čeprav se je
rodil v New Yorku in ima za seboj pomembno
in uspešno študijsko, raziskovalno in poklicno
kariero, saj je doktor znanosti in univerzitetni
profesor molekularne biofizike in biokemije.
Novomašnik se je v svojem nagovoru skliceval
na berila in izpostavil lik dobrega pastirja, ki
ga dejansko izbere Bog, da lahko skrbi in vodi
ovce, ki so mu zaupane. Taka dobra pastirja sta
bila tudi sveta brata Ciril in Metod, ki sta se
dobro zavedala, da je uspešno vraščanje
evangeljskega nauka mogoče, le če ga dušni
pastirji posredujejo v domačem jeziku, ki ga
ljudje razumejo in intimno doživijo.
Kot veleva tradicija te pobožnosti na Vejni, so
se udeleženci po maši v procesiji odpravili do
kapelice svetih bratov v kletnih prostorih, kjer
so se pred oltarjem in mozaikom, ki ga je
izdelal Tone Kralj, poklonili svetima bratoma z
molitvijo in blagoslovom, ofrom ter petjem
tradicionalne himne in Marijinih pesmi.
Romanje na Vejno, v svetišče, ki letos med
drugim obeležuje 50-letnico posvetitve, v
poklon svetima bratoma Cirilu in Metodu je
tudi letos pomenilo pomembno duhovno
obogatitev. Med udeleženci pa je bilo slišati
tudi pripombe, da bi bilo dobro, da bi morali
patri, ki oskrbujejo svetišče, ki ga obiskujejo
tudi številni romarji iz Slovenije na poti v
Italijo, poskrbeti za vidno slovensko besedo v
njem. Pozornost, ki so jo tudi v nedeljo do
slovenske liturgije in slovenske pesmi ter
narodnih noš izkazali mnogi romarji in turisti,
ki so prišli na Vejno, namreč kaže na potrebo,
da bi bila slovenščina aktivno prisotna v tej
cerkvi.
M. K.
PRISOTNI SMO TUDI NA TWITTERJU 
twitter.com/noviglas
OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN www.noviglas.eu
VŠEČKAJ NAŠO STRAN 
www.facebook.com/noviglas
Nekaj dobronamernih besed sodelavcem in bralcem
Povezani smo močnejši!
  enjenim sodelavkam, sodelavcem in
vsem tistim, ki nam pošiljate zapise in
fotografije v objavo, smo seveda hva-
ležni, ker na ta način objavljamo sveže novice
iz naših sredin. Vsekakor pa bi vse prosili, da
nam sporočijo, če so isti zapis in isto fotografijo
že poslali v kako drugo uredništvo, da ne bi pri-
hajalo do dvojnega objavljanja istih vsebin in
fotografij, ker je to nesmiselno, pri naših na-
ročnikih in bralcih pa ustvarja zmedo. Zares ni-
ma smisla, da se objavljajo iste vsebine v dnev-
niku, pri nas in tudi pri kakem drugem mediju,
še posebej to velja za fotografije. Neizpodbitno
dejstvo je, da bralci, pravzaprav vsi mi, dobimo
občutek ob pogledu na isto fotografijo, ki smo
jo že videli v kakem drugem časniku, da smo
tudi zapis že prebrali. Zato prosimo vse, da nam
ob posredovanju nenaročenih zapisov in foto-
grafij pripišete, kam ste to že poslali, mi smo
namreč tednik in zares nima smisla, da isti za-
pis z enako fotografijo spet objavljamo.
Obenem vas vabimo, da obiščete našo spletno
stran www. noviglas. eu, na kateri objavljamo
tudi zapise in fotografije, ki jih v tiskani izdaji
ne objavimo; na naši spletni strani pa boste se-
veda našli tudi odmevne zapise iz tiskanih iz-
daj.
Prav tako smo prisotni na družbenem omrežju
Facebook, na katerega nalagamo pomembnejše
zapise, prav tako pa tudi galerije fotografij z
množično obiskanih prireditev.
Na Facebooku imamo že skoraj 2100 “prijatel-
jev”, tistih ljudi torej, ki so “všečkali” našo
stran; če tega še niste storili, vas naprošamo, da
to storite, saj je od večjega števila “všečkov” od-
visna tudi večja odmevnost Novega glasa na
svetovnem spletu.
Že večkrat smo pisali, da delamo v težkih raz-
merah, zato bomo veseli vsakogar, ki nas bo
opozoril na kak dogodek, nam posredoval no-
vico, pripravil zapis ali pa poslal fotografijo.
Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalim, v
svojem imenu in v imenu celotnega ured-
ništva, vsem tistim sodelavcem, ki se nesebično
razdajajo za naš časnik, za svoje delo niso nik-
dar zahtevali plačila in to šteje, še kako šteje v
času, v katerem je za naš časnik vse manj de-
narja!
Iskrena hvala torej za sodelovanje, zvestobo in
razumevanje!
Povezani smo močnejši!
Jurij Paljk
C
Svet okrog nas14. julija 20162
Povejmo na glas
Počitnice kot pričetek lepšega
Stališče deželnega tajništva SSk do predlagane ustavne reforme
Preveč senčnih strani!
  lovenska skupnost,
zbirna stranka Slovencev
v Italiji, je na svoji zadnji
seji deželnega tajništva
poglobljeno ocenila izide
nedavnih upravnih volitev pri
nas in na vsedržavni ravni.
Napetost volilne kampanje se
je že takoj neposredno
prevesila v vse bolj vročo
politično razpravo okrog
ustavne reforme, ki bo
predvidoma jeseni predmet
vsedržavnega referenduma.
Državljani bodo tako
poklicani, da potrdijo ali
ovržejo predlagane
spremembe k
ustavi, ki jih je
parlament sprejel s
komaj zadostno
večino glasov.
Velika so razhajanja
tudi v sami
Renzijevi stranki in
vladni večini.
Stranka Slovenska
skupnost ocenjuje,
da so nekatere
predlagane ustavne
spremembe
upravičene in
dobrodošle, zlasti če
so usmerjene k
poenostavitvi
rimskega
političnoupravnega
aparata in njegove
birokracije ter
stroškov, ki jih le-ta zahteva.
Ne moremo pa mimo dejstva,
da so ustavne spremembe v
celoti prezrle prisotnost in
pričakovanja slovenske
narodne skupnosti v FJK,
medtem ko je bila v glavnem
upoštevana specifika
sorodnih območij Doline
Aoste, Trenta in Južne
Tirolske. Niso nas upoštevali
pri snovanju novih volilnih
S pravil za izvolitev poslanskezbornice in dejansko nimamomesta v novem senatu, kar je
v popolnem nasprotju z
določili zaščitnega zakona.
Kot Slovence in načelno
zaverovane avtonomiste nas
zaskrblja neocentralističen
pečat reforme, ki glavne
vzvode oblasti prenaša na Rim
na škodo vloge krajevnih
avtonomij in previdnega
ravnotežja med raznimi
vejami ustavno določenih
organov. Deželam s posebnim
statutom, kakršna je tudi FJK,
je sicer za zdaj priznana
pravica do dogovorjenega
prilagajanja lastnih statutov,
ki uživajo rang ustavnih
zakonov. Ostalim deželam pa
bo stopnja suverenosti na
osnovi predlaganih
sprememb zaznavno
okleščena.
Deželno tajništvo SSk je na
svoji zadnji seji v Devinu
ocenilo, da so volivci na
krajevni in vsedržavni ravni
izrazili očitno nelagodje in v
veliki meri kaznovali
Demokratsko stranko kot
glavno politično silo v državi.
Potrjuje se visoka stopnja
volilne abstinence, ki je že
sama po sebi znak nezaupanja
v celoten spekter politične
ponudbe. V Trstu je SSk
potrdila svojo zastopanost v
občinskem svetu in v skoraj
vseh rajonih, sicer žal v
opozicijskih klopeh. Volilni
izidi so alarmni znak tudi ob
misli na prihodnja politična
soočenja, ki ga bo stranka
temeljito proučila. Prav tako
bo SSk priredila vrsto
politično-strokovnih srečanj,
ki bodo usmerjena v
poglobitev argumentov
ustavnih sprememb in
posledic na interese naše
skupnosti ter deželne
avtonomije. Zato je deželni
tajnik SSk Igor Gabrovec
deželnemu vodstvu DS že
predlagal politično soočenje
še pred poletnim premorom.
Gabrovec: da bi bila FJK čim prej priznana popolna avtonomija šolstva
Deželna odbornica Panariti 
o natečaju za slovenske šole
  ed nedavnim zasedan-
jem deželnega sveta je
odbornica Loredana
Panariti odgovorila na interpe-
lacijo, ki jo je začetka maja pre-
dložil svetnik Igor Gabrovec v
zvezi z natečajem za slovenske
šole. Gabrovec je v vprašanju, ki
ga je vložil mesec dni pred no-
vico o nakazani
objavi razpisov
prihodnjo jesen,
opozarjal, da je
slovenski šolski si-
stem v zelo skrb
vzbujajočem stan-
ju, na kar so s
skupnim stališčem
prvi opozorili pro-
fesorji, učitelji in
vzgojitelji, ki so iz
leta v leto zaposle-
ni s pogodbami na
določen čas.
Odbornica je v svojem razčlen-
jenem odgovoru obnovila doga-
janje zadnjih mesecev in po-
stopke, ki omogočajo, da lahko
danes z zadostno gotovostjo na-
povemo, da bo kmalu prišlo do
pričakovane objave razpisa za
M slovenske šole. Panaritijeva jepoudarila, da bodo natečaji, skaterimi bo dodeljenih 40 mest
(10 za vrtce, 13 za osnovne šole,
7 za nižje srednje in 10 za višje
šole), potekali v celoti v slo-
venščini. Povedala je tudi, da je
pristojno ministrstvo zaradi av-
tonomije, ki jo uživa Dežela FJK,
potrdilo dosedanje število do-
deljenega osebja deželnemu šol-
skemu uradu, kateremu bo do-
dana še ena delovna enota, na-
menjena specifičnim projektom
za okrepitev didaktične ponud-
be slovenskih šol, kar naj bi – ta-
ko odbornica - dokazovalo po-
zornost institucij do poučevanja
v slovenskem jeziku.
Deželni svetnik Gabrovec je v
svoji repliki, ob zahvali odbor-
nici za odgovor, ponovno
spomnil na število zaposlenih z
začasnimi pogodbami v sloven-
skih šolah, za katere ni razpisov
vse od leta 1999.
Svetnik Sloven-
ske skupnosti je
izrazil upanje,
da se bodo jese-
ni razpisi
končno le ure-
sničili in opozo-
ril upravo, naj
nadalje pozorno
spremlja posto-
pek. Gabrovec
pričakuje, da bo
Deželi FJK čim
prej priznana
pravica, da sama upravlja šolsko
ponudbo, kar bo omogočilo, da
s posebno pozornostjo odgovar-
jamo potrebam šol s slovenskim
učnim jezikom in verjetno v pri-
hodnosti tudi furlanskih,
nemških ali ostalih večjezičnih.
  as počitnic in oddiha, čas počitnic in
dopusta je gotovo poseben čas, ki smo
ga nestrpno pričakovali. Vsaj za nekaj
tednov bomo odložili siceršnje obveznosti, ki
jih v iztekajočem delovnem letu vsekakor ni
manjkalo. Potrebujemo prekinitev nizanja
prepolnih dni, potrebujemo odmik od drven-
ja časa, ki nas kaj rado potisne v mučno utru-
jenost ali celo apatijo. Naše življenje pač pote-
ka v vsiljeni naglici, v kateri se moramo včasih
kar potruditi, da v miru premislimo same sebe
in vedno znova strnemo moči. V tem smislu
marsikdo pravi, da mu kar nekaj dni počitnic
mine v notranjem pomirjevanju, na katerega
kot da duša ni več navajena. Skratka, počitnice
so priložnost, da na široko in sproščeno zadi-
hamo in pustimo za seboj napore ter skrbi mi-
nulega leta. Da z eno besedo znova dvignemo
svoj pogled v lepša in svetlejša obzorja in se
dokopljemo do tiste čudovite točke, ko ugle-
damo svojo prihodnost kot navdušujoč
pričetek novega in boljšega. Nenadoma ugle-
damo rešitev za to ali ono težavo, ki je še ni-
smo odpravili, in naslednji hip začutimo v se-
bi prepričanje, da bo šlo od jeseni naprej vse
po naših željah in da smo zato že zdaj srečnejši
in polni zaupanja. Izjemno dragoceni so to-
vrstni vzgibi, vlivajo nam neslutene energije
in voljo urejati svoje življenje uspešneje, kot
nam je bilo to dano doslej. In pri tem je vsee-
no, ali smo šolarji, učitelji, profesorji, uradni-
ki, vinogradniki, starši ali otroci, starejši ali
mlajši, prav za vse je oddih oziroma najdaljši
počitniški čas res velika priložnost, ki se je
upravičeno veselimo in verjamemo v njen
blagodejni vpliv. Toliko bolj, ker sedanji časi
niso lahki in vedrino še kako potrebujemo.
Časi niso lahki, čeprav v nekem oziru živimo
v izobilju, saj nam v luči materialnih dobrin
pravzaprav nič ne manjka, ne hrane ne obleke
ne strehe nad glavo. Toda, kot je nedavno re-
kel nekdo, živimo v času nerasti, ki v nasprot-
ju s časom rasti zapira obzorja, zmanjšuje pro-
stor in predvsem duševno utesnjuje, in tega
dejstva se vsi bolj ali manj zavedamo. To sti-
skanje prostora vpliva predvsem in najbolj na
našo duševnost, našo notranjost in ne manjka
dokazov, da se zato večata tesnoba in strah,
kar pa sploh ni najhuje. Hudo je, da nas te-
snoba in strah, če sta dolgo prisotna, potiskata
v odmikanje od drugih, nas potiskata v na vi-
dez varno oddaljenost, v kateri menda lahko
bolje poskrbimo zase in za svoje težave. In na
ta način tudi milijoni posameznikov zavaru-
jejo sebe, kar v družbi vodi v njihovo osamitev
in osamljenost, med narodi pa do takšnih ali
drugačnih zidov in žičnih ograj. Obstaja pa
tudi druga, dosti lepša pot, ki nam jo lahko
počitnice razkrijejo. Ne pot odmika, ampak
pot približevanja k drugim in drugemu, pot
iskrenega medsebojnega stika, prijateljske po-
vezanosti, pot trdnega medsebojnega razume-
vanja. Tako se more vzpostaviti osrečujoča in
prijazna nova moč v manjših in večjih skup-
nostih in toliko bolj v duši vseh in vsakogar.
Janez Povše
Č
Loredana Panariti
Izvoljeno predsedstvo deželnega sveta SSO
Naše območje je
naš zaklad
  eželni svet Sveta sloven-
skih organizacij je imel
v torek, 5. julija 2016,
umestitveno sejo v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v Gorici. Po-
leg formalnih obveznosti izvolit-
ve novega predsedstva in odo-
britve finančnih dokumentov je
bil to trenutek za razmislek in
soočenje med krovno organiza-
cijo in njenimi včlanjenimi usta-
novami in društvi. Na podlagi
poročila deželnega predsednika
SSO Walterja Bandlja in nasto-
pov številnih delegatov in pred-
stavnikov organizacij je izšlo ne-
kaj ključnih programskih točk in
izzivov za prihodnost slovenske
narodne skupnosti v FJK: ob-
močje je naš zaklad, sodelovanje
med civilno družbo in politiko
pa je ključnega pomena.
Deželni svet SSO se je začel s
spodbudno ugotovitvijo, da je
bilo prisotnih več kot dve tretjini
članic. Predsedujoči Walter Ban-
delj je delegatom predstavil kan-
didatno listo za predsedstvo
deželnega sveta SSO. Delegati so
tako z veliko večino izvolili Jelko
Cvelbar za predsednico, mesta
treh pokrajinskih podpredsedni-
kov so bila zaupana Mitji Petaro-
su za Trst, Karlu Mucciju za Go-
rico in Giuseppeju Qualizzi za
Videm. Na tajniško mesto je bil
potrjen Dario Bertinazzi. En de-
legat se je vzdržal, prav tako en
delegat je bil proti predstavljeni
kandidatni listi. Po volitvah je
novoizvoljena predsednica
deželnega sveta Jelka Cvelbar
prevzela vodenje zasedanja, ki se
je nadaljevalo s predsedniškim
poročilom.
Predsednik SSO Walter Bandelj
je podal razčlenjeno poročilo, v
katerem se je najprej dotaknil te-
ritorija, ki ga je označil za zaklad,
in pri tem naštel vrsto srečanj
med izvršnim odborom in kra-
jevnimi društvi. Prešel je nato na
politiko in kulturo. Obe sta po-
D membni, kot je pomembno nju-no stalno soočenje in sodelovan-je, pri tem je omenil pristop, ki
ga uveljavljajo na Južnem Tirol-
skem, s katerim se je pred krat-
kim seznanila delegacija SSO
SKGZ. Ključno vlogo odigrava
narodna zavest, ki se odraža tudi
v vidni uporabi narodnih simbo-
lov.
Predsednik Bandelj se je dotaknil
sodelovanja, ki nikakor ne po-
meni združevanje. Sodelovanje
med SSO in SKGZ je vedno obro-
dilo pomembne sadove. Po-
membno pa je, da se ohrani ne-
koliko zdrave konkurenčnosti, ki
nikoli ne škodi.
Na vladnem omizju v Rimu in
na zasedanjih Sveta vlade za Slo-
vence v zamejstvu je za predsed-
nika SSO potrebna večja
odločnost pri zagovarjanju naših
pravic, še posebno kar se tiče za-
stopanosti v državnih, deželnih
in krajevnih izvoljenih organih.
Minister za Slovence v zamejstvu
Gorazd Žmavc in Urad, ki ga vo-
di, pa zaslužita pohvalo za
bližino in pomoč. To se še naj-
bolj pozna pri uspešnem projek-
tu Tržaškega knjižnega središča.
Posebno pozornost je predsed-
nik Bandelj namenil deželni po-
svetovalni komisiji, za katero je
poudaril, da bi morala biti spo-
sobna dati več predlogov dežel-
nemu odborniku Gianniju Tor-
rentiju. To se je začelo dogajati v
zadnjih mesecih in pri tem so
pomembna skupna stališča SSO
in SKGZ. V prihodnje pa ima
prednost predvsem vključevanje
mladih v organizacije civilne
družbe, ki pa morajo imeti
možnost predhodnega usposa-
bljanja. Pomembno bo tudi, da
se manjšina resno sooči z
vprašanjem politične enotnosti
v skupni manjšinski stranki. Za
SSO bodo še vedno v ospredju
narodna zavest in slovenski je-
zik, ohranjanje slovenskega ver-
skega izročila, reforma
bančništva, zagotovitev sloven-
skega člana v združeni goriško-
tržaški trgovinski zbornici in
upravljanje kulturnih in špor-
tnih domov. Posebne pozornosti
morata biti deležna Zadruga Go-
riška Mohorjeva, ki izdaja Novi
glas, in glasbeno šolstvo na Go-
riškem, ki je vezano na uporabo
Trgovskega doma. Od predsedni-
ce Slovenskega stalnega gleda-
lišča predsednik SSO pričakuje
pojasnila o notranjih dogajanjih,
za katere je izvedel le preko me-
dijev.
Zasedanje deželnega sveta SSO se
je nadaljevalo s finančnim po-
ročilom blagajnika Iva Corve, ki
je po postavkah predstavil
obračun za leto 2015 in proračun
za leto 2016. Predsednik nadzor-
nega odbora SSO Marko Brajnik
je podal odobravajoče mnenje.
Po razpravi je deželni svet SSO z
veliko večino odobril predsed-
niško poročilo in finančno po-
ročilo ter bilanco.
V razpravo je poseglo več delega-
tov. Predsednik Slovenske pro-
svete Marij Maver in predsednica
Kulturnega centra Lojze Bratuž
Franka Žgavec sta postavila nekaj
vprašanj o nekaterih finančnih
postavkah, kar je blagajnik Cor-
va temeljito obrazložil. Janko
Ban je spregovoril v imenu Gla-
sbene matice in izrazil pomisle-
ke glede združitve glasbenih šol
na Goriškem, še posebno zato,
ker je to prišlo z vrha. Njemu je
odgovoril predsednik Bandelj in
povedal, da, če šoli izdelata drug
predlog, ga bo podprl. Riccardo
Ruttar je obrazložil svojo
odločitev, da se odpove podpred-
sedniški funkciji zaradi zdrav-
stvenih razlogov, in potrdil do-
bro delo v zadnjem letu. Predsed-
nica Franka Žgavec je opozorila
na finančno stanje Kulturnega
centra Lojze Bratuž in Katoliške
knjigarne. Predsednica Sklada
Mitja Čuk Stanka Čuk se je zah-
valila SSO-ju za zagovarjanje in-
teresov Sklada v deželni komisiji.
Predsednik Kmečke zveze Franc
Fabec je pohvalil predsedniško
poročilo in poudaril željo, da bi
se na Goriškem povečalo član-
stvo v KZ, ker morata še posebno
v kmetijstvu narodnostni in jezi-
kovni vidik odigrati svojo vlogo.
Aktualno 14. julija 2016 3
  bjavljamo govor predsednika
Sveta slovenskih organizacij
Walterja Bandlja, ki ga je imel
na zasedanju sveta SSO v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž v Gorici v torek, 5. juli-
ja.
Spoštovani člani, delegati in ostali,
spoštovani mediji, vsem najlepši pozdrav
in zahvala, da ste se udeležili današnjega
zasedanja deželnega sveta naše krovne
organizacije Sveta slovenskih organizacij.
V imenu izvršnega odbora SSO vas lepo
pozdravljam.
Najprej izražam iskreno sožalje družini
Jevnikar ob izgubi predrage mame.
Prvič je, da se predstavim pred tako širo-
ko zasedbo naše organizacije, zato naj mi
bo oproščena kaka človeška napaka.
Lahko bi začel s poezijo ali z lepimi stav-
ki, ki jih ima rad naš slovenski jezik. Začel
pa bi lahko tudi s številkami, ki so mi za-
radi poklica bolj sorodne. Pa vendar bi
skupaj z vami izkoristil priložnost, da bi
bili današnji pogovori in razmišljanja
izraz vašega teritorija. Svet slovenskih or-
ganizacij je kar nekaj sej imel na našem
teritorju, ker menim, da je to ključnega
pomena. Spomnim se srečanj v Kanalski
dolini z Združenjem don Mario Černet,
ki je organiziralo slavnostno odprtje se-
deža v Ovčji vasi. Spomnim se srečanj s
Prosvetnim društvom Mačkolje in s Sred-
njeevropski inštitutom za zgodovino in
kulturo Josip Pangerc, ki delujeta v občini
Dolina. Zelo uspešno je bilo srečanje s
slovenskimi društvi iz Tržiča in Ronk, ki
je privedlo do nekaterih premikov: pri
vhodu v tržiško občinsko stavbo je bil po-
stavljen slovenski napis, v kratkem bo
tržiška ulica poimenovana po Srečku Ko-
sovelu, duhovniku Renzu Boscarolu pa
smo izročili priznanje za njegovo priza-
devanje v prid slovenskim vernikom.
Zaradi vsega tega je teritorij naš zaklad.
Teritorij, ki ima danes še večjo važnost
kot nekoč, saj postajajo politični premiki
v centralizacijo vedno večji problem za
našo narodno skupnost. Vedno manj
predstavnikov bo v političnih telesih za-
radi združevanj in posledično tudi manj
slovenskih predstavnikov.
Politika je važna, kot je seveda pomem-
bna tudi kultura. A vendar se v politiki
odloča, zato naj bo vaše delo tudi posred-
no ali neposredno povezano s politiko.
Razumem, da je to lahko komu neprijet-
no, vendar če bi se predstavili složno, tu-
di z eno politično stranko, bi verjetno do-
segli marsikaj več.
SSO in SKGZ sta pred kratkim obiskala
Južno Tirolsko. To ni bil le izlet, ampak
zelo strokoven način srečanj, ki so nam
prinesla veliko novih spoznanj na vseh
področjih. Podčrtati pa želim, kako sta
nemški jezik in obenem narodna zaved-
nost postala moč tega teritorija. Z večjo
odprtostjo v današnjih dneh, a vendar z
lastno identiteto, z lastnimi simboli, kot
so zastave, kot so viseči leseni križi, ki so
tudi pomemben simbol naše organizaci-
je, kot so tudi ansambli narodne zabavne
glasbe. Vse to ima na Južnem Tirolskem
velik pomen. Pomen, ki ga v naših krajih
žal ni več, razen nekaterih častnih izjem,
kot so npr. slovenska zastava na balkonu
odvetnika Damijana Terpina ali pa pobu-
de prof. Samo Pahorja in Dimitrija Taba-
ja. Hvalevredno je tudi prizadevanje
Kmečke zveze, ki vsakodnevno pisno
opozarja javne ustanove o potrebi do pre-
vajanja različnih dokumentov v sloven-
ski jezik. Pri tem bi omenil tudi agrarno
skupnost, ki si prizadeva zaščiti našo
zemljo.
Zato se kot predstavnik Sveta slovenskih
organizacij počutim zelo neprijetno, ko
opažam, da vsi radi govorimo o naši ma-
tični državi, še posebno ko so pro-
blem finančna sredstva, a nismo
sposobni pred našimi stavbami izpo-
staviti slovenske zastave, niti letos,
ko praznujemo 25. obetnico samo-
stojnosti naše domovine. Tudi vsi se
nismo veselili z našo samostojno
matično državo. Vprašati se moramo
tudi, kje so tisti veliki leseni križi,
poudarjam “veliki” kot na Južnem
Tirolskem? Koliko od nas uporablja
slovensko izkaznico ali davčno pri-
javo v slovenskem jeziku? Kdo si upa
spremeniti ime in priimek v izvirno
obliko, v slovenskega ali zahtevati
globo v našem jeziku? Zakaj ni več
slovenskih etiket na vinskih stekle-
nicah ali katerem koli drugem proiz-
vodu?
Predragi člani, res je, da marsikaj ni
še urejeno, in to zadeva tako krovni
kot politiko. Tudi zakon 38/2001 je
zastarel (četudi ima šele 15 let) in v
tem smislu bomo potrebovali še veliko
skupnega dela. Uporabil sem besedo
“skupnega” dela, kot je sedaj skupno delo
tisto, ki ga vodita krovni organizaciji sku-
paj s primarnimi ustanovami in seveda z
ostalimi našimi društvi. To je pot, in ne,
kar sem v tem času opazil, da nekateri se
niti ne pogledajo.
Naj bo pa jasno in naj si nihče ne misli,
da skupno delo pomeni združitev, kar
večkrat slišim tudi po hodnikih te stavbe,
upam, da bom danes tukaj predvsem po-
slušal. Sam predsednik DZP Bojan Brezi-
gar je pred meseci v Primorskem dnev-
niku zapisal, da z dobrim sodelovanjem
med krovnima ni potrebna združitev. Be-
sede, ki želim, da se jih spomnimo, tako
da ne bo kdo mislil na sodelovanje dveh
krovnih kot prihodnje združevanje. Do-
bro vem, da sta dobro sodelovanje in
iskren pogovor iz oči v oči, brez zahrbnih
ovinkarjenj, odličen začetek in seveda se
le tako lahko doseže odličen rezultat. To
lahko ugotavljam tudi v zvezi s tem, kar
smo štirje občinski svetniki dosegli v go-
riškem občinskem svetu. Danes je slo-
venščina v občinskem svetu pogovorni
jezik, v komisiji za okolje sedi slovenski
predstavnik, kot to predvideva zakon
38/2001, in še in še. To je stvar vsakdan-
jega dialoga. Živimo pač v kapitalistični
državi, kjer je konkurenčnost eno glav-
nih pravil igre. Če ponudiš odličen servis,
proizvod ali predlog, si zmagovit. Zato se
večkrat sprašujem, zakaj bi se prepustili
eni monolitični družbi ali organizaciji.
Imamo veliko primerov, kjer “enostran-
ske“ organizacije črpajo veliko sredstev
in nato iz dneva v dan nastajajo vse večji
problemi. Za-
to je in bo so-
delovanje
moja strategi-
ja povsod
tam, kjer je za
našo narodno
skupnost po-
trebna, in to s
potrebnimi
simboli, ki sem jih prej omenil, s sloven-
sko pokončnostjo, s krščanskim naukom,
z demokracijo in, zakaj ne, tudi z nacio-
nalnim slovenskim idealom, ki ga ni ni-
koli preveč.
V nadaljevanju pa bi se dotaknil še neka-
terih točk. Gotovo bom tudi kaj pozabil,
a na to me boste vi opomnili.
Vladno omizje se v Rimu bolj poredko
sestaja in to ni dobro. Veliko je nerešenih
problemov in prav bi bilo, ko bi se to
vladno omizje, ki se ga poleg SSO in
SKGZ ter drugih slovenskih predstavni-
kov udeležujejo tudi razni ministrski fun-
kcionarji, večkrat sestajalo. Večkrat se tu-
di sama predsednica paritetnega odbora
srečuje z njimi, še posebej ko so v obrav-
navi pomembni problemi, ki zadevajo
našo slovensko skupnost. Če pomislim,
da se še danes ukvarjamo s problematiko
slovenskih črk v potnih listih, se mi zdi
smešno. Včeraj sem se prav o tem pogo-
varjal z deželnim odbornikom Torrenti-
jem in predlagal, naj Dežela FJK to uredi
z ministrstvom, kot je bilo urejeno za
naše osebne izkaznice. Kljub temu mo-
ramo to vladno omizje vsekakor ohrani-
ti, saj tvegamo, da na podlagi sedaj
začrtanega volilnega zakona Slovenci ne
bomo zastopani v rimskem parlamentu.
Na zadnji seji vladnega omizja sva skupaj
s predsednico paritetnega odbora Ksenijo
Dobrila izrazila nezadovoljstvo. Škoda, da
poleg tematik šolstva, strešic, konvencije
Rai in Primorskega dnevnika ni bilo go-
vora tudi o problemu volilnega zakona.
Ostati danes brez poslanca v italijanskem
parlamentu je počasna smrt naše organi-
ziranosti. V Sloveniji je italijanski
manjšini zagotovljeno parlamentarno
predstavništvo in ne razumem, zakaj je
to tako težko izvedljivo v Italiji. Mogoče
še nismo pripravljeni, da pridemo skup-
no do teh predlogov? V petek so SSO,
SKGZ in SSk sodelovale na drugem de-
lovnem omizju Sveta vlade Republike
Slovenije za Slovence v zamejstvu, ki je
potekal v Ljubljani in na srečanju z zu-
nanjim ministrom Karlom Erjavcem. Žal
je problem predstavništva še aktualen in
smo še danes brez odgovorov. Renzijeva
vlada in posledično tudi deželna pred-
sednica Debora Serracchiani gresta zelo
hitro naprej po njuni poti in to brez vsa-
kih občutkov do naše manjšine, do naše
kulture, ki naj bi bila za našo avtonomno
deželo FJK bogastvo.
Matična država
Hvala Bogu, da sta nam minister Gorazd
Žmavc in Generalni konzulat Republike
Slovenije v Trstu vedno ob strani. Za ka-
terokoli problematiko sta nam na voljo,
stalno se pogovarjamo. Zahvala naj gre
tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po
svetu za opravljeno delo pri Tržaškem
knjižnem središču. Če ne bi bilo posega
ministra, bi danes bili brez knjigarne v
središču mesta Trst. To bi se sicer ne zgo-
dilo po naši krivdi, pač pa zaradi doga-
janj, ki se večkrat pripetijo in so že skoraj
stalnica v zamejstvu. Skupaj s SKGZ za-
gotavljam vso našo podporo poverjene-
mu upravitelju TKS Ivu Corvi in celotne-
mu upravnemu odboru, kjer sedita tudi
predstavnika Mladike in ZTT, da bo okno
naše slovenske narodne skupnosti pred-
stavljeno na čim boljši način. Ne pozabi-
mo, da se je ta projekt začel s skupnim
sodelovanjem med predsednikom SKGZ
Rudijem Pavšičem in prejšnjim predsed-
nikom SSO Dragom Štoko, katerima je
ponudil odločilno pomoč podjetnik Van-
ja Lokar. Vsem trem želim čestitati za
odlično opravljeno delo. Seveda so na-
stale pri sofinanciranju naših ustanov in
društev tudi krizne situacije in povišek
sredstev ni zadostoval za vse prošnje. Bilo
je namreč 30 prošenj več, kar pomeni
skoraj 30% več sredstev. Zaradi tega je na-
stalo med nami nezadovoljstvo, kar je tu-
di privedlo do nekaterih kritičnih situa-
cij.
Deželna posvetovalna komisija
Tukaj moramo zares obrniti krmilo.
Začelo se je s spremembami in v tem smi-
slu bo v prihodnje še bolj potrebno, da
se zberemo in se dogovorimo o proble-
matikah, ki jih je treba postaviti v ospred-
je. Nikakor ni dovolj, da samo čakamo na
predloge, ki prihajajo samo s strani pri-
stojnega deželnega odborništva. Mi mo-
ramo biti glavni protagonisti, kot smo bi-
li nekoč. Krovni organizaciji si morava
prevzeti vlogo neke vrste koordinatorja
teh izrednih prispevkov. Proti koncu me-
seca, pred deželnim rebalansom, se bo še
enkrat sestala deželna komisija, da se za-
količijo problematike, ki zadevajo Sklad
Mitja Čuk in Zadrugo Goriška Mohorje-
va, ki izdaja Novi glas. V zvezi s sredstvi
želim še enkrat čestitati poslanki Tamari
Blažina za njeno prizadevanje, da je Italija
zagotovila naši narodni skupnosti več kot
10 milijonov evrov, kar nas po eni strani
razbremenjuje, po drugi strani pa nam
nalaga tudi odgovornost za boljše delo in
upravljanje.
S tem v zvezi ne smemo pozabiti na nov
deželni pravilnik za sofinanciranje malih
društev, ki je vzbudil več kritik in težko
delovanje med organizacijami. Zaradi te-
ga je nastalo tudi skupno delovno omiz-
je, kjer smo sodelovali SSO, SKGZ, vse
kulturne zveze in ZSŠDI. Omizje je dežel-
ni posvetovalni komisiji predstavilo ne-
katere pomembne popravke.
Politika
Vlogo politike sem že večkrat omenil. Ne
bom se ponavljal glede volilne reforme
in glede novonastalih medobčinskih
zvez, med katerimi so tudi take, ki žal ni-
majo slovenskega naziva. Ustavil pa se
bom na zadnjih izjavah slovenske kom-
ponente Demokratske stranke, da ne bo
sodelovala pri zbiranju podpisov za refe-
rendum o ustavnih spremembah, ki bo
jeseni in na katerega so premier Matteo
Renzi in drugi člani italijanske vlade ve-
zali svojo prihodnost. Slovenski predstav-
niki Demokratske stranke ne bodo zbirali
podpisov in ravno tako ne bodo sodelo-
vali v volilni kampanji, ker Demokratska
stranka ni upoštevala slovenske narodne
skupnosti pri pripravi reforme, upošteva-
la določb zaščitnega zakona in ni prispe-
vala k temu, da bi z novim volilnim za-
konom bila olajšana izvolitev Slovenca v
poslansko zbornico oz. senat. To je pou-
daril koordinator slovenske komponente
DS Stefano Ukmar.
Tudi jaz sem nad tem zelo kritičen, tako
da predlagam: dajmo se vsi skupaj posta-
viti na glavo in prisiliti vsi skupaj v od-
stop, pa najsi je to svetovalec Ukmar ali
ostali, ki imajo politične funkcije. Če tega
ne naredimo, nam predsednica Serrac-
chiani zagotovo ne bo nič podari-
la.
Skupni obisk SSO-SKGZ na
Južnem Tirolskem
Obisk ni bil izlet, ni bilo pohajan-
je, ampak intenzivno operativno
delo. Zamisel o obisku je nastala
v zvezi z vprašanjem o trojezični
šoli v Kanalski dolini. Ne moremo
mimo uradnih šolskih postopkov,
ki že obstajajo pri Ladincih na
Južnem Tirolskem, kjer uporablja-
jo trojezični sistem. Zaradi tega je
bil obisk pomemben, da ne osta-
nemo zaprti kot v indijanskem re-
zervatu. Med obiskom smo spoz-
nali, kako pomembna in potrebna
so vsakdanja pogajanja. Nimamo
samo profesorjev, ki dajejo nalo-
go, ki jo mi izvajamo, in v prime-
ru, da naloge ne narediš, imaš
črko piko. To velja za posamezni-
ke, ne pa za osebe, ki opravljajo
skupinsko delo. Vsi moramo biti učenci,
vsi se moramo poslušati, še posebno ta-
krat, ko se časi spreminjajo in to zelo hi-
tro. Seveda je treba tudi vzeti odgovor-
nost in izbrati taka stališča, ki najbolj od-
govarjajo naši skupnosti.
Vsak pripadnik manjšine bi moral prej
ali slej imeti priložnost, da spozna, kako
delujejo glavne institucije na Južnem Ti-
rolskem. Tako si lahko napolni “baterije”
in razume, kako se lahko dosežejo naj-
višja možna merila pri uveljavljanju
manjšinskih pravic. Ni namreč slučaj, da
se Južna Tirolska glede tega postavlja kot
zgled, kot je tudi pred nedavnim poudaril
nekdanji predsednik Giorgio Napolitano.
To je napisal nekdanji glavni urednik Pri-
morskega dnevnika Duško Udovič. Koli-
ko je resnic v tem ali v drugih stavkih?
Seveda so bili člani stranke Slovenske
skupnosti, ki ji pripadam tudi sam, v tem
daljnovidni, ker so v vseh teh letih pona-
vljali, kako koristen je zgled Južnih Tirol-
cev. Nekdo je že in bo še rekel, da so oni
večina. Je res, vendar ne pozabimo, kako
in koliko so bili trmasto vztrajni. Kdaj pa
bomo tudi mi? Zanimati se moramo za
naše pravice in za našo politiko! Naš
zgled je Južna Tirolska, ni drugih prime-
rov za naš obstoj! Zato vabim, naj tudi
druge organizacije pripravijo podoben
delovni obisk, kot smo ga pripravili sku-
paj z SKGZ. Ne bo vam žal! Naš urad vam
je pripravljen ponuditi pomoč v katerem
koli trenutku.
Kako naprej
Spomnil sem se na nekatere izjave nek-
danjih predsednikov krovnih organizacij.
Pred šestimi leti so tako povedali: “SKGZ
predlaga spremembe v kadrovski politiki,
saj se jim zdita časovna omejitev nekate-
rih vodilnih funkcij v ustanovah ter izo-
braževanje mladih kadrov bistvenega po-
mena za prevetritev organizacijske she-
me”. Tako je izjavil predsednik Pavšič
pred šestimi leti.
Res je, mladina je pomembna. Vendar to
je zame tema, ki je za večino organizacij
ostala v predalih. Žal še ne opažam te pre-
vetritve. Svet slovenskih organizacij se je
tega lotil in postal kadrovsko bolj mlad.
Lahko ima še kakšno težavo, ker - kot se
običajno dogaja pri prenosu krmila - ni
neke pripravljalne dobe. Zato je tudi
težko biti uspešen, če nisi primerno uspo-
sobljen in zaradi tega je potrebno veliko
časa in zelo mirne krvi.
/ str. 16
O
Foto JMP
Foto JMP
Predsedniško poročilo na deželnem svetu SSO
“Zanimati se moramo za naše
pravice in za našo politiko!”
Kristjani in družba14. julija 20164
   moris laetitia” (AL – “Radost
ljubezni”), posinodalna apo-
stolska spodbuda o ljubezni
v družini, ne nosi po naključju datuma,
19. marec, praznik sv. Jožefa. Vsebuje sa-
dove obeh sinod o družini, ki jih je sklical
papež Frančišek leta 2014 in 2015. Spod-
buda v obilju navaja končni poročili, ka-
kor tudi dokumente in nauk njegovih
predhodnikov ter številne kateheze o
družini, ki jih je imel sam papež
Frančišek in papež Janez Pavel II. Vendar
pa, kot je to storil tudi že v drugih magi-
sterialnih dokumentih, papež uporablja
prispevke drugih škofovskih konferenc
(Kenije, Avstralije, Argentine …) ali pa na-
vedke pomembnih osebnosti, kot sta
Martin Luther King in Erich Fromm. V
spodbudi je tudi navedek iz filma 'Babe-
tino kosilo', ki ga papež omenja z name-
nom, da bi pojasnil pojem zastonjskosti.
Premisa
Apostolska spodbuda preseneča s svojo
obsežnostjo kakor tudi, kako je oblikova-
na. Razdeljena je v devet poglavij s preko
tristo odstavki. Začne se s sedmimi uvod-
nimi odstavki, ki jasno izrazijo zavedanje,
da je tematika zelo zapletena ter da po-
trebuje poglobitev. Nadalje je poudarje-
no, da so prispevki sinodalnih očetov se-
stavili dragocen 'polieder' (AL 4), ki mo-
ra biti kot takšen ohranjen. V tem smislu
papež piše, da ni potreben “magisterialni
poseg za razrešitev vseh razprav o nauku,
morali in pastorali”. Za nekatera vprašan-
ja lahko “poiščejo v vsaki državi ali geo-
grafskem področju bolj inkulturirane od-
govore, pozorne na izročilo ali krajevne
izzive. Saj so si “kulture med sabo zelo
različne in zato je potrebno vsako
splošno počelo inkulturirati, da bi bilo
res upoštevano in udejanjeno” (AL 3). To
počelo inkulturacije je tako zelo pomem-
bno, da celo način, kako zastaviti in ra-
zumeti probleme, razen natančno do-
ločenih vprašanj cerkvenega učiteljstva,
ne more biti 'globaliziran'.
Prvo poglavje: V luči Besede
Potem ko je papež postavil ta osnovna
počela, začenja oblikovati svoje raz-
mišljanje prvega poglavja na osnovi Sve-
tega pisma z meditacijo Ps 128, ki je
značilen za tako judovsko kot krščansko
poročno bogoslužje. Biblija je “poseljena
z družinami, rodovi, zgodbami ljubezni
in tudi družinskimi krizami” (AL 8). Izha-
jajoč iz tega, je mogoče premišljevati o
tem, da družina ni neki abstrakten ideal,
ampak “naloga za 'umetelnega mojstra'”
(AL 16), ki se izvršuje z nežnostjo (AL 28),
a ki se tudi sooča vse od začetka z gre-
hom, ko se ljubezen spremeni v prevlado
(AL 19). Božja Beseda torej ni “neki niz
abstraktnih trditev, temveč je kot sprem-
ljevalka med potovanjem tudi za družine,
ki so v težavah ali gredo skozi kakšno bo-
lečino, saj jim kaže na cilj njihovega po-
tovanja” (AL 22).
Drugo poglavje: Realnost in izzivi družin
V drugem poglavju papež na temelju sve-
topisemske osnove pretehta dobro 'pri-
zemljen' zdajšnje stanje družine (AL 6).
Pri tem obilno zajema iz končnih poročil
obeh sinod ter se sooči s številnimi izzivi,
kot so pojav priseljevanja, ideološka po-
gajanja glede različnosti spolov (ideolo-
gija spolov), kultura začasnega, proti roj-
stvena miselnost, vpliv biotehnologij na
področju reprodukcije, pomanjkanje sta-
novanj ali dela, pornografija in zloraba
mladoletnih, pozornost do oseb s poseb-
nimi potrebami, spoštovanje ostarelih,
pravni razkroj družine, nasilje do žensk.
Papež pri tem vztraja pri konkretnosti,
kar je seveda ena od temeljnih značilno-
sti te spodbude. Ravno konkretnost in
realizem jasno pokažeta na bistvene ra-
zlike med “teorijami”, ki razlagajo re-
sničnost, in “ideologijami”.
Potem ko Frančišek navede Famigliaris
consortio, zatrdi, “da je zelo zdravo biti
pozoren na konkretno resničnost, “da
bodo lahko zahteve in pozivi Svetega Du-
ha odmevali tudi v istih dogodkih zgo-
dovine, po katerih bo lahko Cerkev vo-
dena do globljega razumevanja
neizčrpne skrivnosti zakona in družine”
(AL 31). Če ne prisluhnemo resničnosti,
bomo težko razumeli zahteve sedanjosti,
kakor tudi pozive Svetega Duha. Zato pa-
pež nakaže, da se je dandanes zaradi div-
jega individualizma težko velikodušno
podariti drugemu” (prim. AL 33). Poglej-
mo to zanimivo fotografijo dejanskega
stanja: “Navzoč je strah pred osamljeno-
stjo, prisotna je želja po biti zavarovan in
zvest, a hkrati raste strah pred tem, da bi
bili ujeti v takšno razmerje, ki bo presta-
vilo v prihodnost potešitev teh osebnih
hrepenenj” (AL 34).
Ponižnost realizma tako pomaga, da se
ne predstavlja “neki preveč abstraktni
teološki ideal o zakonu, tako rekoč skoraj
umetno ustvarjen, daleč od konkretnega
stanja in od dejanskih možnosti družin,
takšnih, kakršne so” (AL 36). Idealizem
namreč oddalji zakon od tega, kar nam-
reč je, “torej dinamična pot rasti in ure-
sničevanja”. Zaradi tega ne smemo mi-
sliti, da “družine podpiramo samo, če
vztrajamo na doktrinalnih, bioetičnih in
moralnih vprašanjih, ampak tudi tako,
če spodbujamo k odprtosti za milost” (AL
37). Potem ko papež povabi k določeni
samokritiki neprimerne predstavitve za-
konske in družinske resničnosti, vztraja,
da je potrebno odpreti se vzgoji vesti ver-
nikov: “Poklicani smo oblikovati njihovo
vest, ne pa nadomeščati jo” (AL 37). Jezus
je predlagal zahteven ideal, “toda ni ni-
koli opustil sočutne bližine do krhkih
oseb, kot sta bili samarijanka ali
prešuštnica” (AL 38).
Tretje poglavje: S pogledom na Jezusu:
poklicanost družine
Tretje poglavje je posvečeno nekaterim
bistvenim elementom nauka Cerkve gle-
de zakona in družine. To poglavje je zelo
pomembno, saj na zelo zgoščen način
osvetli v tridesetih odstavkih poklicanost
družine po evangeliju, in sicer tako, kot
je to zaznala Cerkev skozi čas, predvsem
tematiko neločljivosti, zakramentalnosti
zakona, posredovanja življenja in vzgoje
otrok. V tem poglavju so obširni navedki
iz Gaudium et spes drugega vatikanskega
koncila, Humanae vitae Pavla VI. in iz Fa-
miliaris consortio Janeza Pavla VI.
S tem širokim pogledom vključuje tudi
nekatera “nepopolna stanja”. Beremo
namreč: “Razločevanje o navzočnosti 'se-
men Besede' v nekaterih kulturah (prim.
Ad gentes 11) lahko apliciramo tudi na
zakonsko in družinsko resničnost. Poleg
resničnega naravnega zakona so tudi po-
zitivni elementi navzoči v zakonskih
oblikah drugih verskih izročil, čeprav
so v njih tudi sence” (AL 77). Raz-
mišljanje tega poglavja vključuje tudi
'ranjene družine', o katerih papež,
tako da navede Relatio finalis sinode
2015, pravi: “Vedno je potrebno omeniti
splošno načelo: “Naj pastirji vedo, da so
obvezani zaradi ljubezni do resnice, do-
bro razlikovati situacije” (Familiaris con-
sortio 84). Stopnja odgovornosti ni v
vseh primerih enaka, saj obstajajo dejav-
niki, ki lahko omejijo sposobnost
odločanja. Zaradi tega, medtem ko mo-
ramo jasno podati nauk, se moramo tudi
vzdržati sodb, ki ne upoštevajo komplek-
stnosti različnih situacij, pri tem pa je po-
trebno biti pozorni na način, kako osebe
živijo in trpijo zaradi njihovega stanja”
(AL 79).
Četrto poglavje: Ljubezen v zakonu
Četrto poglavje obravnava ljubezen v za-
konu in jo opiše izhajajoč iz 'himne lju-
bezni' sv. Pavla v 1Kor 13,4-7). Poglavje
je namreč prava, resnična, pozorna in na-
tančna razlaga, navdihnjena po tem pa-
vlinskem besedilu. Rekli bi lahko, da gre
za zbirko odlomkov ljubečega govora, ki
pozorno s popolnoma konkretnimi poj-
mi opisuje človeško ljubezen.
Peto poglavje: Ljubezen, ki postane rodo-
vitna
Vse peto poglavje je osredotočeno na ro-
dovitnost in plodovitost ljubezni. Na po-
globljen duhoven in psihološki način go-
vori o sprejemanju novega življenja, o
pričakovanju med nosečnostjo, o ljubez-
ni matere in očeta. Govori pa tudi o širši
rodovitnosti, kot sta posvojitev, spreje-
manje prispevka drugih družin glede
spodbujanja 'kulture srečanja', življenja
v družini v širšem smislu, kot je nav-
zočnost tet in stricev, bratrancev, starih
staršev, prijateljev. Apostolska spodbuda
torej ne razmišlja o “eno jedrni družini”,
saj se dobro zaveda, da je družina mreža
širših odnosov. Tudi sama mistika zakra-
menta zakona ima globok družben
značaj (prim. AL 186). Zato tudi papež
Frančišek poudarja v tej družbeni raz-
sežnosti družine posebno vlogo odnosov
med mladimi in ostarelimi, med brati in
sestrami, in sicer kot vajo rasti v odnosih
z drugimi.
Šesto poglavje: Nekatere pastoralne smer-
nice
V šestem poglavju papež predstavi neka-
tere pastoralne poti, ki usmerjajo v
ustvarjanje trdnih in rodovitnih družin
po Božjem načrtu. V tem delu apostolska
spodbuda veliko zajema iz končnih po-
ročil obeh sinod, kakor tudi iz katehez
papeža Frančiška kakor tudi Janeza Pavla
II. Poudarjeno je, da je družina subjekt
in ne samo objekt evangelizacije. Papež
izpostavi, da “posvečenim služabnikom
pogosto primanjkuje primerna formacija
za obravnavo zapletenih aktualnih pro-
blemov družin” (AL 202). Papež se torej
sooči s tematiko, kako voditi zaročence
po poti priprave na poroko, spremljati
mladoporočence skozi prva leta zakona
(v to je vključena tudi tematika odgovor-
nega očetovstva).
Sedmo poglavje: Poživiti vzgojo otrok
Celotno sedmo poglavje je posvečeno
vzgoji otrok, njihovi etični vzgoji, spod-
bujevalni vrednosti kazni, potrpežljive-
mu realizmu, spolni vzgoji, prenašanju
vere in na splošno o družinskem življenju
kot o vzgojnem okolju. Iz vsakega odstav-
ka odseva zanimiva praktična modrost,
ki je pozorna na različne stopnje ter na
majhne korake, “ki naj bi jih razumeli,
sprejeli in cenili”.
Osmo poglavje: Spremljati, razločevati
ter vključevati šibkost
Osmo poglavje predstavlja povabilo k
usmiljenju in pastoralnemu razločevanju
glede situacij, ki niso popolnoma v skla-
du s tem, kar predlaga Gospod. Papež pri
opisu tega uporablja tri zelo pomembne
glagole: spremljati, razločevati in
vključevati, ki so temeljnega pomena pri
soočanju z zapletenimi in neregularnimi
stanji krhkosti. Papež tu predstavi nuj-
nost pastoralne postopnosti, pomem-
bnost razločevanja, norme in olajševalne
okoliščine pri pastoralnem razločevanju
in na koncu predstavi to, kar on definira
kot 'logiko pastoralnega usmiljenja'.
Deveto poglavje: Zakonska in družinska
duhovnost
Deveto poglavje je posvečeno zakonski
in družinski duhovnosti, ki jo “sestavlja
na tisoče resničnih in konkretnih gest”
(AL 315). Zelo jasno je rečeno, da “tisti,
ki imajo globoke duhovne želje, ne bi
smeli čutiti, da jih družina oddaljuje od
rasti življenja v Duhu, temveč kot pot, ki
jo Gospod uporablja, da bi jih pripeljal
do višav mistične združitve” (AL 316).
Vse, “torej trenutki veselja, počitek ali
praznovanje, tudi spolnost, so izkušnja
udeleženosti pri polnosti življenja njego-
vega Vstajenja” (AL 317). Govor je torej o
molitvi v luči Velike noči, o duhovnosti
izključujoče in svobodne ljubezni pred
izzivom hrepenenja postarati se ter
použiti se skupaj ter tako odsevati Božjo
zvestobo (prim. AL 319).
Apostolsko spodbudo papež konča z mo-
litvijo k Sveti Družini.
Jezus, Marija in Jožef,
v vas zremo lepoto resnične ljubezni,
na vas se z zaupanjem obračamo.
Sveta nazareška Družina,
stôri, da bodo tudi naše družine
prostor občestva in dvorane zadnje večer-
je, kjer je molitev,
pristne šole evangelija
in majhne domače Cerkve.
Sveta nazareška Družina,
da ne bi nikoli več v družinah doživljali
nasilje, zapiranje vase in razdeljenost.
Kdorkoli je bil ranjen ali pohujšan,
naj bo kmalu potolažen in ozdravljen.
Sveta nazareška Družina,
naj prihodnja škofovska sinoda
prebudi v vseh zavest
o svetem in nedotakljivem značaju
družine,
o njeni lepoti v Božjem načrtu.
Jezus, Marija in Jožef,
prisluhnite ter uslišite našo ponižno
prošnjo. Amen.
“A
Že od nekdaj so bile slovesnosti prvega svetega obhajila nekaj posebnega. Prav lepo je videti srečo
in veselo pričakovanje na obrazih otrok, ko čakajo in hrepenijo po svojem prvem srečanju z Jezusom
v sveti hostiji. Po dveletni pripravi so tudi otroci bazovske župnije doživeli lepo slovesnost, ki je bila
v nedeljo, 15. maja. Bog daj, da bi ostali zvesti Jezusu in Ga radi in vse življenje prejemali in se z
Njim združevali. Med mašo je pel otroški zbor Slomšek pod vodstvom Zdenke Kavčič- Križmančič.
Isto nedeljo je bilo tudi sv. obhajilo italijanskih otrok. Vseh prvoobhajancev je bilo 20.
Prvo sv. obhajilo v Bazovici
Foto Mitja Cante
Že stoletna in še starejša je navada, da se zadnji dan meseca maja župnija Bazovica poveže pri maši v
čast Božji Materi Mariji; daritvi sledita še procesija po vasi in družabno srečanje na trgu pred cerkvijo.
Tako je bilo tudi letos. Pri maši je pel otroški zbor Slomšek pod vodstvom Zdenke Kavčič-Križmančič.
Po procesiji je domači župnik Žarko Škerlj nagradil otroke za reden obisk šmarnic s 'športno nagrado'.
Vsi so se nato radi ustavili tudi pri bogato obloženi mizi, za katero so poskrbele dobre domače gospo-
dinje. Prireditelji se zahvaljujejo vsem za sodelovanje in Marti Mužina želijo čimprejšnje okrevanje.
Marijina procesija v Gropadi
Foto Mitja Cante
Povzetek apostolske spodbude papeža Frančiška Amoris laetitia, o ljubezni v družini
Amoris laetitia, o ljubezni v družini
Kristjani in družba 14. julija 2016 5
  isijonska družba – la-
zaristi so imeli občni
zbor, kjer so bili zbra-
ni delegati vseh provinc, skupaj
je 112 članov, ki imajo pravico
glasovanja. Tokratni občni zbor
je prvič potekal v ZDA, in sicer v
Chicagu. Za generalnega supe-
riorja je bil 5. julija 2016 za dobo
šestih let izvoljen gospod Tomaž
Mavrič, ki je izvorno član Slo-
venske province in je bil do se-
daj vicevizitator viceprovince
Sv. Cirila in Metoda v Ukrajini.
Na ta zbor so se lazaristi pripra-
vljali na hišnih zborih in nato
na provincialnih zborih. Družba
želi poglobiti svojo karizmo, ki
je zajeta v geslu ustanovitelja
Misijonske družbe sv. Vincenci-
ja Pavelskega: “Posnemati Kri-
stusa, oznanjevalca evangelija
ubogim”. Želi odgovoriti na iz-
zive nove evangelizacije. Zato se
povezuje in sodeluje z različni-
mi vincencijanskimi vejami, ki
jih je na svetu nad 200.
Vsakokratni občni zbor (ki je
vsakih šest let) ima še posebno
nalogo: voliti novo vodstvo
Misijonske družbe z general-
nim superiorjem načelu. To-
maž Mavrič CM je z izvolitvijo
postal tudi vrhovni predstojnik
usmiljenk (Hčera krščanske
ljubezni).
M Tomaž Mavrič CMTomaž Mavrič se je rodil 9. maja1959 v župniji San Antonio v
Buenos Airesu v izseljenski
družini s petimi otroki. Osnov-
no šolo je obiskoval od l. 1965
do l. 1971 v Villa Devoto, gim-
nazijo pa od l. 1972 do l. 1976 v
župniji Marije Kraljice v Lanusu.
Bogoslovje je študiral na Teo-
loški fakulteti v Ljubljani med le-
ti 1977 in 1983.
Zakrament mašniškega po-
svečenja mu je 29. junija 1983 v
ljubljanski stolnici podelil
nadškof msgr. dr. Alojzij Šuštar.
Novo mašo je imel na Suhi pri
Škofji Loki 3. julija 1983, od ko-
der izhajajo starši, in nato pono-
vitev v Lanusu 2. oktobra 1983.
V Misijonsko družbo je vstopil
11. decembra 1978 v Beogradu.
Po teološkem študiju je nekaj
mesecev deloval med rojaki v Ar-
gentini, leta 1984 pa je bil pre-
meščen v Kanado, kjer je kot ka-
plan največ deloval na slovenski
župniji Brezmadežne v Torontu.
Posvečal se je misijonski dejav-
nosti in mladinskemu pevskemu
zboru in drugim dejavnostim.
Leta 1994 se je vrnil v Slovenijo
in je bil nastavljen za kaplana v
župniji Sv. Jakob ob Savi. Leto
kasneje je odšel v župnijo
sv. Jožefa nad Celjem, kjer
je pomagal v župniji in se
posvečal ljudskim misijo-
nom, duhovnim vajam in
drugim dejavnostim.
V tem času se je pripravljal
na zunanje misijone. Te-
danji ljubljanski nadškof
msgr. dr. Franc Rode mu je
28. julija 1997 izročil misi-
jonski križ, 4. avgusta 1997
pa je odpotoval v Rusijo in
se naselil v mestu Nižnij
Tagil v Sibiriji. V letih
2002 in 2003 je pomagal
pri vzgoji v notranjem se-
menišču (noviciatu), in si-
cer najprej na Slovaškem,
nato pa v Kijevu v Ukraji-
ni. Od leta 2004 je sodelo-
val v upravi viceprovince, ki
ima sedež v glavnem mestu
Ukrajine.
17. junija 2009 je bil imenovan
za vicevizitatorja viceprovince
Sv. Cirila in Metoda, ki zajema
področje Ruske federacije in
Ukrajine.
5. julija 2016 je bil izvoljen za ge-
neralnega superiorja (vrhovnega
predstojnika) Misijonske družbe.
Tomaž Mavrič CM
Sreča je pomiritev in
uresničenje naših najglobljih
hrepenenj ter želja. To je
občutek ljubezni, v kateri
čutimo sebe, Boga in ljudi
okrog nas. Sreča se rodi, ko
se podarimo in se nam ljudje
podarijo, ko smo to, kar smo,
in nas tudi drugi tako
sprejemajo. Življenje je
dolgočasno, če se vrtimo le
okrog sebe in nimamo moči
za izhod. Zato se moramo
ustaviti, se sprejeti in se
odpreti v darovanje.
Drugi vidik sreče je v
preseganju. Če smo sprejeti
in obdarjeni, nas ta ljubezen
vodi čez vsakdanjo krhkost
in minljivost, da nas ni strah
stopiti v igro darovanja. Tudi
to, po čemer hrepenimo, je
že v nas. V globinah svojega
bitja si želimo mir, ljubezen,
domačnost. Ko se odpremu
temu, smo resnično doma.
Sreče zato ni mogoče kupiti
ali se je izposoditi, ni jo
mogoče dobiti z zunanjimi
uspehi ali na silo. Njen sijaj
prihaja iz notranjega veselja,
da smo pri sebi in v
darovanju. Ko se odpremo tej
poklicanosti, nam ni treba
več hiteti in se potrjevati z
mnogimi stvarmi. V notranji
kamrici slišimo Božji glas in
moremo prisluhniti
njegovemu načrtu z
ljubeznijo ter svobodnim
pristankom. Sreča je v
srečanju z Bogom in ljudmi,
ki nas podpirajo in bogatijo.
Ko smo skladni v sebi in
zvesti temeljnim odnosom,
se razpoloženje sreče širi na
naše dejavnosti in k ljudem,
ki jih srečujemo. V tem duhu
jih sprejemamo, jim
odpuščamo in stopamo v
nove odnose. Vedno je
temelj sreče v nas samih, da
se znamo sprejeti v vsem, kar
smo, tudi našo preteklost,
družino, prijatelje, okolje, v
katerega smo postavljeni,
zdravje in bolezen. Če smo v
sebi skladni in izpolnjeni, se
življenje napolni s smislom
in svetlobo. Vse postane
lažje, tudi težave
premostimo na lažji način, v
valu sreče stopamo k ljudem,
ki so nam bili oddaljeni ali
smo imeli z njimi težke
odnose.
Kljub temu ostaja sreča
velika skrivnost, zato nam
vedno znova beži in jo
vedno znova iščemo.
Gospodova bližina krepi
njeno trdnost. V njeni luči
zasvetijo tudi narava in
ljudje, ki nam prihajajo
naproti. Vsi smo na poti k
večni sreči v nebesih.
SPRAVA, EDINOST, SREČA (8)
Primož Krečič
SREČA JE V SREČANJU
Argentinski Slovenec izvoljen za novega vrhovnega predstojnika lazaristov
“Posnemati Kristusa, oznanjevalca
evangelija ubogim”
Cerkveni in družbeni antislovar (29a)
Z kot ZLODEJ 1
  o nadnaravno bitje,
poglavarja padlih
angelov, po starem
imenujemo, kakor je v
naslovu, sicer pa večinoma
hudič. Danes je javnost
naravnost škandalizirana ob
vseh okrutnih zadevah, ki
jih prebira v črni kroniki,
kakor tudi glede
raznih temačnih
ritualov, a je tudi
večinoma prepričana,
da v tehnološko tako
razvitem svetu nima
več smisla govoriti o
hudiču. To ni tako. To
figuro najdemo v
vseh religijah, v
nekaterih je kar
nekakšen bog Zla, v
stalnem boju z
bogom Dobrega.
Razsvetljenska
miselnost seveda
narekuje, da zlodeja
ni oz. se ga da znebiti,
ta miselnost pa je še
kako prodrla v glavo
zahodnega človeka.
Vsekakor pride brez
hudiča v krizo tudi
navzočnost Boga.
Krščanski miselci in
teologi so vselej trdili, kako
je zanikati hudiča hudičevo,
če se poslužimo besedne
igre, saj je zlodejeva
največja premetenost ravno
v tem, da se skrije pod
podobo nekega normalnega
bitja in nam da misliti, da
sploh ne obstaja. V molitvi,
ki nas jo je naučil sam
Gospod Jezus, pa molimo
ne le, da bi bili rešeni
hudega, temveč tudi tistega,
ki je vir vsega zla,
povzročevalec, činitelj, zato
pa so ga stari tudi lepo
T imenovali zlodej, torej tisti,iz katerega izhaja vsako zlo.Hudič je v “vernih” časih bil
strah in trepet ljudi, v dobi
romantike pa je za kar nekaj
avtorjev postal le neki
literarni lik ali model. Ena
od dimezij romantike je bil
tudi satanizem, ki ga
zasledimo zlasti pri Byronu,
Shelleyju, Leopardiju in
Baudelairu, potem pa tudi
še, recimo, pri Thomasu
Mannu, a to je bil neke vrste
elitizem, elita, ki se ga je
posluževala, pa se ni branila
posluževati se tistih prav
hudičevih pripomočkov, kar
so droge. Ravno romantična
generacija se je prva močno
posluževala drog. Konec
koncev je vloga Skušnjavca
ravno tako pomembna, kot
je vloga Odrešenika, zato pa
je Jezus Kristus za apostola
Janeza in Pavla tudi veliki
Eksorcist - pred kom pa bi
nas sicer rešil in od koga
odrešil? Če imamo namreč
Osebo, je treba imeti tudi
Protiosebo, Neosebo,
tistega, v čemer je zlo v
polnosti, če je v Bogu dobro
v polnosti. Vsekakor pa se je
razcvet satanizma zgodil v
20. stoletju, saj gre z roko v
roki z razcvetom
vsesplošnega nihilizma,
zlasti nihilizma vrednot.
Zlodej je namreč največji
nihilist, je torej Nihilist par
excellence. Mefisto v
Goethejevem Faustu namreč
pravi, da je tisti, ki vedno
pravi “ne”. Zato je že od
nekdaj hudič tisti, ki ločuje,
ki razkraja, ki razceplja in
razdrobi na prafaktorje, saj
je Diabolos, iz grškega dia-
ballo, ki pomeni razdelim,
razkropim, razcepim. Je
nasprotje simbola, v grščini
syn-ballo, ki združuje, tudi v
eno vero. Kot pravi
Nietzsche, je Zlodej
“odsotnost Boga”, ker pa
smo poleti, bi lahko rekli
tudi, da je, če se ozremo na
izvirne besede, “Bog na
dopustu” oz. “Bog, ki si je
vzel dopust”. Tega pa ne
smemo vzeti le kot besedno
igro, ker je pravzaprav resno
opozorilo, kako je za
človeka nadvse nevarno,
zlasti če se izreka za
vernega, da pošlje Boga na
dopust, da mu da prosto. Za
marsikaterega človeka, ki se
sicer ima za kristjana,
pravzaprav velja, da je
napravil ravno to,
zato pa je postal to,
kar je značilno po
mnenju teologov za
mnoge, da so
namreč “praktični
ateisti”. To pomeni,
da živijo tako, kot bi
Bog ne obstajal,
govorimo seveda o
praktičnem
življenju in
izpovedovanju idej
ter prepričanj. Ni
torej čudno, da je
prišlo v naši dobi
do neke oživitve
satanizma, četudi
človeštvo tako
močno veruje v
neke “reči”, vendar
so to zlasti znanost,
tehnika, razum in
filantropija. Lahko
bi seveda našteli še
kaj. Vsekakor pa prisiljeno
mišljenje, da nekaj ali
nekdo ne obstaja, še ne
pomeni, da je to res tako.
Tisti znani rek pa pravi, da,
če nekaj pahneš iz hiše skozi
vrata, se vrne skozi okno.
Vsekakor smo v dobi, ki ni
več moderna, temveč
postmoderna oz. tekoča
moderna (Bauman), Zlodeju
pustili odprto več kot le eno
okno. O tem bomo
razmišljali naprej
prihodnjič.
Andrej Vončina
Duh binkoštnega ognja
Ognjeni Duh je prišel v jezikih nad učence,
da bi jih nagnal iz hiš,
v katerih so se čutili zavarovane in varne.
Da zapustijo svoje vsakdanje navade
in obstanejo pretreseni;
ob trpljenju ljudi, daleč stran, pa tudi v naši bližini!
Ognjeni Duh pa ne pride od zgoraj!
On nam podkuri pete, da poskočimo in se
premaknemo.
Kdor obsedi, s časom zgnije - notranje in zunanje.
Postane podoben bolniku, ki ima rane od ležanja -
decubitus -.
Na dan pride surovo bistvo: jaz – jaz, mi – mi.
Če nismo podkurjeni, ne pomagajo pozivi nič!
Vse pa se spremeni, če nas ognjeni Duh premakne.
Gibanje je zaupanje!
Kdor si ničesar ne upa,
ostane v svojem starem ujetništvu!
Kjer je brezvetrje, tam smo ujeti v stare navade.
Ognjeni Duh:
“Brcni nas, da začnemo hoditi!
Oživi nas, da bomo dihali in izžarevali UPANJE!
Pomagaj nam, da občutimo naklonjenost!
Naj vstanemo;
ne za ples v krogu,
temveč za STVARJENJE NOVEGA SVETA”!
Ambrož Kodelja
V premislek
V nedeljo, 7. avgusta, bo tradicionalno Romanje treh Slovenij na
Svete Višarje, ki ga prireja Rafaelova družba. Letos bo uglašeno
na 25. obletnico slovenske države. Ob 10.30 bo predavanje
slovenske časnikarke in publicistke Zlate Krašovec. Predavanje,
posvečeno slovenskemu jubileju, nosi naslov Drugačno pesem
zapojmo, veselejšo!. Ob 12.00 uri bo slovesna sveta maša, ki
jo bo skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval
mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Poleg ljudskega petja
bosta liturgijo obogatila glasbenika prof. Tomaž Simčič in
sopranistka Tamara Stanese. Ob 13.00 uri bo na ploščadi za
cerkvijo kratek kulturni program, ki ga bo s petjem obogatil
oktet Deseti brat.
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič iz Gorice organizirata v okviru Srečanj pod
lipami avtobus za Sv. Višarje. Informacije in prijave v uradu KCLB
od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki
+39 0481 531445 ali po e-pošti info@centerbratuz.org.
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
Goriška14. julija 20166
  Srečanja pod lipami / Dejan Valentinčič
Slovenci “čez lužo” so ponosni na svoje korenine!
KCLB – KROŽEK A. GREGORČIČ 
  o vročem, soparnem dnevu
se je v četrtek, 7. julija 2016,
dobro prilegel večerni hlad
pod košatimi krošnjami lip na tla-
kovanem dvorišču Kulturnega
centra Lojze Bratuž, kjer se kljub
počitniškemu ozračju še vedno
vrstijo ‘srečanja pod lipami’, ki jih
pripravljata Kulturni center Lojze
Bratuž in Krožek Anton Gregorčič
iz Gorice. Na njih se zvrščajo pe-
stre vsebine, ki zanimajo obširen
spekter poslušalcev. Teh na tokrat-
nem dogodku ni bilo ravno zelo
veliko, vendar je prisotne, ki jim
je kot vselej izrekla dobrodošlico
Franka Žgavec, predsednica KC
Lojze Bratuž, gotovo privlačila te-
matika večera pod naslovom Med
Slovenci v ZDA in Kanadi “One
hundred percent Slovenian”.
Razgibano jo je predstavil mladi
raziskovalec Dejan Valentinčič
(1987), ki je bil že gost teh večerov.
Valentinčič je zaposlen kot asi-
stent za področje ustavnega prava
in človekovih pravic na Fakulteti
za uporabne družbene študije v
Novi Gorici. Diplomiral in magi-
striral je iz manjšinskega prava na
Evropski fakulteti v Novi Gorici.
Doktorsko disertacijo pripravlja o
temi integracije priseljencev v slo-
vensko družbo, kar je brez dvoma
žgoča aktualna tematika. Valen-
tinčič, ki se ukvarja predvsem z
manjšinskim pravom, manjšin-
skimi in migracijskimi politikami
ter položajem slovenskih manjšin
v državah, ki mejijo s Slovenijo, in
Slovencev po svetu, je avtor znan-
stvenih, strokovnih in poljudnih
člankov (l. 2014 je izšla njegova
znanstvena monografija Slovenci
v Reziji? Pravni položaj in dejan-
sko življenje slovenske jezikovne
manjšine). Rad namreč splava tu-
di v časnikarske vode. Bralce naj
spomnimo, da je pred nedavnim
prav v našem tedniku v nadalje-
vanjih opisoval svoja doživetja
med bivanjem pri slovenskih
družinah onkraj oceana. In prav
o tem se je na dolgo in široko, celi
dve debeli uri, razgovoril na
srečanju pod lipami. Jezik mu
teče, kot bi bil namazan. Vesti in
spoznanje, ki si ga je nabral med
petmesečnim bivanjem med se-
vernoameriškimi in kanadskimi
Slovenci, je začinil z ganljivimi in
tudi zabavnimi anekdotami. Pri-
poved in izpoved občutkov, ki jih
je imel med druženjem z izseljen-
ci oz. njihovimi potomci, je obo-
gatil s slikovnim gradivom, ki se
je zvrstilo kot projekcije na platnu,
in z videoposnetki. Med temi je
navzoče najbolj pritegnil tisti, ki
je prikazal, kako izgleda “polka
maša”. Ta je razširjena povsod po
Ameriki. Čeprav je v marsikate-
rem, nekdaj živahno slovensko
utripajočem kraju zaradi neusta-
vljivega asimilacijskega procesa
slovenski jezik zamrl, je še vedno
živo prisoten odmev narodne gla-
sbe, ki se je preselila celo v cerkev.
Nanjo so premišljeno uglašene
nabožne pesmi. Valentinčič je po-
stregel z videoposnetkom take
mašne daritve, ki jo je imel 90-let-
ni globoko čuteč duhovnik Frank
Perkovich v Clevelandu, potem ko
se je tja pripeljal iz Minnesote.
Zanimiv je npr. podatek, da je bilo
pred kakimi 60 leti v Clevelandu
okrog 60.000 Slovencev, ki so lah-
ko mirno živeli, ne da bi poznali
angleškega jezika - še zdaj se naj-
dejo starejši ljudje, ki ga zelo slabo
obvladajo. V mestu je bilo na ave-
niji sv. Klare polno slovenskih
trgovin in seveda hiš. Ko pa so se
tja v 50. letih začeli priseljevati
P črnci, so se cene nepremičninzačele nižati in Slovenci so sepričeli seliti drugam. Še zmeraj pa
so tam ohranili obe župniji, z
mašami v slovenščini in an-
gleščini, in kar osem narodnih
domov, v katerih se še vedno
družijo. Imajo tudi sobotno šolo.
- Med poslušalci pod lipami je bil
tudi dr. Karel Bonutti, ki je večji
del svojega življenja preživel prav
v Clevelandu in zato dobro pozna
nekdanje, pa tudi zdajšnje raz-
mere, in prav on je bil organi-
zator te šole v daljnem letu
1953. Te dni so ga na Pristavi v
Novi Gorici, kjer zdaj prebiva,
obiskali “dijaki” te clevelan-
dske šole, ki so prišli na obisk
domovine in si ogledali tudi vi-
norodni briški okoliš. - Sloven-
ci v Clevelandu zelo radi
preživljajo konec tedna v treh
letnih letoviščih, ki so še zme-
raj v njihovi lasti. Ena je Prista-
va, ki je nastala po vojni in ima
veliko dvorano, na odru katere
je vselej živahno. V obširnem
parku kraljuje tudi bazen. Tu
imajo vsako leto poletni tabor
za otroke, kjer udeleženci spoz-
navajo slovensko tradicijo, ob
nedeljah pa prirejajo plese. Ka-
pelica ob robu Pristave je bila
zgrajena v spomin na žrtve povoj-
nih pobojev. Vsako leto so tu slo-
vesnosti. Druga je SNPJ Farm, ki
je bila odprta l. 1939. Na njej se
zbirajo predvojni naseljenci. Tu
imajo vsako soboto polko ples, ka-
mor prihaja kar veliko ljudi, seve-
da niso vsi Slovenci. Znana je tudi
po tekmovanju za najboljše kran-
jske klobase! Tretje letovišče je
SNPJ Recreation Center v zvezni
državi Pennsylvanii, kjer prirejajo
vsako leto drugi konec tedna v ju-
liju Slovenfest. Največji slovenski
dogodek v letu v Ameriki. Obišče
ga od 30 do 40 tisoč ljudi. Tam
imajo štiri odre, kjer po 16 ur na
dan igrajo polka-ansambli, ljudje
plešejo in se veselijo. Na njem se
nepogrešljivo oglaša polka, ki je
stalnica na vseh družabnih sni-
denjih - že peta generacija ame-
riških Slovencev pozna slovenske
pesmi -. Čeprav poznanje sloven-
skega jezika zelo šepa, ohranjajo
potomci priseljencev v sebi velik
ponos na svoje korenine in s to
mislijo se trdno oklepajo sloven-
skih navad, med katere spadajo
poskočna polka, ki je zanje simbol
slovenskega glasbenega izročila,
pa tudi kulinarične dobrote, kot
so kranjske klobase.
Od vseh ustanov so sicer najpo-
membnejše bratske podporne or-
ganizacije, nekoč so bile nekakšne
zavarovalne družbe, ki so dobile
tudi etnični značaj.
Zelo jim je pri srcu tudi slovenska
narodna noša. V Chicagu, kjer še
vedno deluje slovenska ženska
zveza - včasih je pomagala Sloven-
kam, da so postale po miselnosti
bolj Američanke, zdaj je obratno -
in izdajajo tudi časopis Zarja, so
pripravili modno revijo narodnih
noš iz vseh slovenskih pokrajin.
Za to priložnost so naročili čisto
nove noše v Sloveniji.
Clevelandski Slovenci, ki so pri-
padali prvim gospodarskim mi-
gracijskim tokovom, konec 19. in
v začetku 20. stoletja, pa tudi po-
vojnim političnim emigrantom,
so čutili izredno potrebo po
druženju in ustvarjanju sloven-
skih skupnosti v novi domovini.
Ustanovili so tudi slovenski mu-
zej, edini muzej polke, imajo zbir-
ko v čast 25-letnice Slovenije, slo-
vensko žensko zvezo, strelsko in
lovsko društvo, tri regionalne klu-
be: primorskega - v katerem je bil
zelo aktiven dr. Bonutti -, štajer-
sko-prekmurskega in belokran-
jskega. Te klube so okrepili ti, ki
so prišli sem v 60. letih kot eko-
nomski migranti. V ZDA delujejo
tudi pevski zbori, v Clevelandu
npr. povojni Korotan, predvojni
Zarja. Imajo okrog 200 polka-an-
samblov, dva pa avsenikovsko-
slakovska, mladinsko folklorno
skupino Kres, ki ima čez 100 čla-
nov, cerkveni pevski zbor pri sv.
Vidu. V Clevelandu Tony Pet-
kovšek, potomec predvojnih na-
seljencev, že več kot 55 let vodi
slovensko polka oddajo - ameriška
polka izhaja iz slovenske ljudske
pesmi. Čeprav slovenščina zami-
ra, navade ostajajo - pri nas asimi-
lacija odplakne vse! Nihče od ti-
stih mladih ali manj mladih, ki se
zdaj zaradi študija ali dela priselijo
v “deželo” večje blaginje - v zad-
njih letih se je vsaj 3000 mladih
Slovencev izselilo v Toronto! -, se
ne vključuje v slovensko skup-
nost. Odveč in nesmiselne se jim
zdijo narodne noše, polke … vse
to je zanje povsem preživeto. Ni-
majo nobenega domoljubnega
čuta. Očitno je to posledica na-
pačne vzgoje. To je spoznal sam
Valentinčič na enem izmed praz-
nikov na teh farmah. Medtem ko
je bila v dvorani prireditev, je sku-
pina mladih študentov iz Sloveni-
je raje plavala v bazenu! Ena štu-
dentka sploh ni vedela, kdo je Ba-
raga.
Naši priseljenci iz preteklih časov
in njihovi potomci pa zelo skrbno
ohranjajo še nekaj: gostoljubnost.
Valentinčiča, ki je prispel mednje,
da bi spoznal današnjo realnost
Slovencev v ZDA in Kanadi in da
bi iz njihovih spominov razbral
preteklost, so povsod izredno lepo
sprejeli in ga imeli v gosteh na
svojih domovih, tako da bi se lažje
in lepše lahko pogovarjali in da bi
bolje videl, kako v resnici živijo.
Že v Sloveniji se je pozanimal, na
koga bi se lahko obrnil pri tem ra-
ziskovalnem delu. V veliko po-
moč mu je bil dr. Karel Bonutti,
kateremu se je iskreno zahvalil za
vse nasvete in stike, ki mu jih je
posredoval, da bi imel lažje delo
v Clevelandu, kamor je odšel pred
enim letom za štiri mesece. Preko
drugega projekta je nato odpoto-
val še v Kalifornijo. Namenoma
se je za prikaz teh svojih raziskav
odločil za angleški podnaslov
“One hundred percent Slove-
nian” “Stoodstotni Slovenci”, ker
se smiselno čudovito spaja s tem,
kar je spoznal pri svojem razisko-
valnem bivanju med njimi. Naj-
bolj ga je presenetil fenomen
iskanja izgubljenih korenin. Slo-
venci, ki so že pozabili na svoj iz-
vor, so zahrepeneli po njem, in ko
so ga spet odkrili, so se ga trdno
oklenili. Prav o tem je Valentinčič
zbral kar nekaj ganljivih zgodb.
Ena od teh je vezana na dvaintri-
desetletnega Johna Plečnika, zelo
sposobnega znanstvenika, naj-
bližjega sorodnika slavnega arhi-
tekta Plečnika; njegov oče je bil
Plečnikov nečak, ki se je preselil
po drugi svetovni vojni v Ameriko
in se tam poročil s Poljakinjo. V
njegovi družini ni bilo več nič slo-
venskega. John Plečnik je študiral
računovodstvo, kasneje pravo in
bil zaposlen v odvetniški pisarni
v New Yorku. Predaval je na eni
izmed najbolj prestižnih ne-
wyorških univerz. Ker je bilo nje-
govo odvetniško življenje preveč
stresno, se je odločil za poučevan-
je; odločil se je za clevelandsko
univerzo zato, ker je imel tu slo-
venske sorodnike. Zdaj živi v Cle-
velandu že tri leta, in čeprav ne
zna slovensko, je aktiven v vseh
slovenskih organizacijah. Vsako
nedeljo zahaja k slovenski sv. maši
pri sv. Vidu, sodeluje pri sloven-
skem časopisu in povsod, kjer je
kaj slovenskega … Odklonil je me-
sto prodekana clevelandske uni-
verze samo zato, ker bi imel kot
dekan vsako sredo zjutraj sesta-
nek. Vsako prvo sredo v mesecu
pa imajo slovenski upokojenci ob
13. uri srečanje v neki zelo nevar-
ni soseski, kjer stoji slovenski
dom. On se vsakič ustavi na par-
kirišču in pazljivo opazuje, da se
vsi odpeljejo srečno domov! Če bi
imel prestižen položaj prodekana,
bi ne mogel več paziti na varnost
upokojencev! Sorodnica znanega
Slovenca Franceta Arharja, ki živi
v Kaliforniji, ima očeta Slovenca.
Jezna je nanj, ker je ni naučil slo-
venčine. Prišla je v Cleveland štu-
dirat biokemijo, čeprav univerza
ni najboljša, samo zato, da bi bila
med Slovenci! Neki gospod, po-
tomec izseljencev iz l. 1900 v In-
diani, je, ko je odkril oz. začutil,
da mu teče slovenska kri po žilah,
šel na dopust v Slovenijo. Ko je z
najetim avtom prečkal mejo na
Goriškem, se je ustavil, šel iz avta,
pokleknil, vzel prgišče slovenske
zemlje in ga dal v levi žep, da bi
rodna gruda bila čim bliže njego-
vemu srcu. Zdaj to zmeraj nosi s
seboj. “Pred mano je vzel vrečko
z zemljo v roko in dejal: ‘To bo šlo
v grob z mano’”! je povedal Va-
lentinčič. Ta gospod je poslovni
uspešnež in je svojih 12 vnukov
tako navdušil za slovenstvo, da so
ob uspešno opravljeni maturi vsi
želeli isto: letalsko karto za Slove-
nijo. Sam ne zna slovenskega je-
zika, v spominu pa so mu ostale
nekatere slovenske pomanjševal-
nice, kot jih je slišal iz babičinih
ust, ko je bil majhen. Valentinčič
je nanizal kar nekaj takih “anek-
dotičnih zgodb”, npr. tudi o dveh
moških, ki sta, ko sta spoznala, da
sta Slovenca, ustanovila slovensko
društvo, katerega člana sta le
onadva. Srečujeta se vsak četrtek
na sestankih in se pogovarjata, ka-
ko lepo je biti Slovenec! Neki uni-
verzitetni profesor srčne kirurgije
se je upokojil predčasno, da bi lah-
ko imel več prostega časa za razi-
skovanje Slakove in Avsenikove
glasbe … V svoji zdravniški torbi
ima dva srpa, ki ju je dobil v roj-
stni vasi svojih prednikov. “Zdaj,
ko vem, kdo sem, ne smem tega
nikoli izgubiti”, je zaupal Valen-
tinčiču.
Vsem, ki iščejo svoje korenine,
nudi pomoč Rodoslovno društvo
iz Clevelanda, kjer se je Valen-
tinčič mudil največ časa. Kar je še
slovenskega, mu je na tej poti po-
magal odkriti Joe Valenčič. Na
avenji sv. Klare, ki je bila naseljena
s Slovenci, je bilo baje l. 1950 le
sedem črncev, l. 1960 jih je bilo
že 98, 7 odstotkov vseh prebival-
cev. Slovenski domovi v Clevelan-
du sicer bolj životarijo. Zdaj zapi-
rajo tudi socialistično usmerjen,
nekoč zelo aktiven Delavski dom,
kjer so vsak petek prodajali ribe in
ribja kosila, da so z izkupičkom fi-
nancirali dom. Tu sta še dve slo-
venski župniji, sv. Vida in Marije
Vnebovzete, ki družita Slovence.
Pri sv. Vidu imajo dve maši, eno
slovensko, drugo angleško. V sklo-
pu župnije imajo kompleks varo-
vanih stanovanj, kjer starejši Slo-
venci lahko v miru uživajo jesen
življenja. Prav tu je Valentinčič
živel med postankom v tem me-
stu. Pri Mariji Vnebovzeti imajo
eno slovensko mašo s pridigo v
slovenščini. Ob tem pa so aktivna
razna društva: molitveno, oltarno
… V sklopu obeh župnij delujeta
sobotni šoli za osnovnošolce - od
prvega do osmega razreda. Odra-
sli imajo šolo pri sv. Vidu. Te šole
obiskujejo otroci povojnih poli-
tičnih emigrantov. Odrasli učenci
pa so v glavnem potomci predvoj-
nih priseljencev, ki iščejo svoje ko-
renine. V primerjavi s šolami v Ar-
gentini, kjer dajejo veliko poudar-
ka slovenski literarni zgodovini,
je cilj teh šol v Ameriki spozna-
vanje zgodovine, kulture, predv-
sem pa v slušateljih vzbujati zave-
danje, od kod prihajajo. Sloven-
sko seveda ne znajo govoriti te-
koče. Prva generacija priseljencev
je spoznala, da poznanje angleške-
ga jezika odpira službene poti in
prinaša uspešnost v družbi, zato
je precej spodbujala poznavanje
angleščine, ki je seveda spodrinila
slovenski jezik tudi v družinah.
Valentinčič je izvedel nekaj zelo
pozitivnega, in sicer to, da med
clevelandskimi slovenskimi pri-
seljenci ni veliko ideoloških raz-
prtij. V tem bi bili lahko za zgled
Slovencem pri nas in predvsem v
Sloveniji!
Potomci predvojnih naseljencev
vedo približno, kaj se dogaja v Slo-
veniji, ne spremljajo pa dnevne
politike. Otroci druge generacije
znajo povedati npr., kdo je sloven-
ski predsednik. Ti pa, ki so prišli
sem po vojni, političnemu doga-
janju še sledijo, saj so s srcem še
vedno doma.
Valentinčičev cilj je bil obiskati
čim več slovenskih skupnosti, za-
to je poleg mest v ZDA obiskal tu-
di Kanado. Tudi tu je v raznih me-
stih s slovensko prisotnostjo našel
podobne situacije kot v ameriških
krajih. Med drugim je obiskal me-
sto Thunder Bay, v katerem je
ogromno Beneških Slovencev. Tja
so šli delat kot gozdarji. Ker lesna
industrija ni več cvetoča kot ne-
koč, se mladi selijo drugam, zato
hira tudi njihova slovenska skup-
nost. Njen predsednik Gianni Do-
menis se sicer ima za “Italijana, ki
govori slovensko”. Kot v vseh
ameriških krajih, ki jih je obiskal,
je tudi v Kanadi največ slovenskih
sledi našel, žal, na pokopališčih.
Vsepovsod so nagrobniki s slo-
venskimi priimki, ki pričajo, koli-
ko Slovencev je odšlo iz domovi-
ne in tudi že v večnost.
Na svojem raziskovalnem “pote-
panju” je čisto slučajno srečal tudi
moškega iz Dobravelj, ki je bil ta-
koj po vojni obmejni miličnik na
Goriškem in je eden izmed toli-
kih, ki imajo na vesti mnogo ti-
stih, ki so jih pobili, ko so skušali
zbežati čez mejo. Valentinčiču je
kruto dejal, “da je kri tekla, kot če
bi klali svinje”. Grozno! Ker mu
vest ni dala miru, je l. 1950 zbežal
v Kanado.
Valentinčič se je mudil tudi v New
Yorku, kjer zelo živahno deluje
župnija sv. Cirila in Metoda. Tam
ga je gostoljubno sprejel Ivan Ka-
min, med drugim predstavnik
Ameriških Slovencev pri Vladi Re-
publike Slovenije.
Na večeru v KCLB je Dejan Valen-
tinčič navedel toliko podatkov in
osebnih pripovedi ljudi, ki jih je
srečal v Ameriki in Kanadi, da pri-
naša ta sicer dolgi zapis le drobce
vsega povedanega. Morda pa bo
kdaj svoja doživetja in spoznanja
izdal v knjižni obliki.
Iva Koršič
Goriška 14. julija 2016 7
Mladinski dom / Poletno letovanje v Žabnicah
Zeleni izzivi 2016
  etošnji Zeleni izzivi, poletno
letovanje Mladinskega do-
ma, so potekali v sicer
skromnejši zasedbi kot po navadi,
vendar nas to ni odvrnilo od tega,
da bi se imeli lepo in preživeli nekaj
prelepih dni.
V nedeljo, 26. junija 2016, smo se
zbrali pri Mladinskem domu in se
po Soški dolini odpravili do Tolmi-
na, kjer smo si ogledali prekrasna
Tolminska korita, ki skrivajo veliko
lepih kotičkov. Po ogledu smo na-
daljevali pot, se ustavili v Logu pod
Mangartom pri rovu, ki je povezo-
val kraj z rudnikom v kraju Rabelj
na italijanski strani, ter se nato pre-
ko Predela spustili do Žabnic. Ne-
kateri so bili v koči svetega Jožefa
prvič, tako da je bil prihod še toliko
bolj poln pričakovanja. Po name-
stitvi in pošteni večerji smo se igrali
še nekaj različnih iger ter se nato
odpravili na zaslužen počitek. Po-
noči se je nad Žabnicami razdivjala
prava nevihta in tudi zbudili smo
se v deževno jutro. Hudournik za
kočo se je močno oglašal, mi pa
smo mokro jutro izkoristili za učen-
je raznih spretnosti – delali smo vo-
zle, pogovarjali smo se o orientaciji,
zgradili pa smo tudi pravo ptičjo
hišico, ki smo jo poimenovali Ho-
tel Sinička. Popoldne so nekateri
L odšli v vas na ogled nogometnetekme, nekateri smo pa ostali vkoči in pripravili večerjo – pizzo. Ko
smo po večerji že mislili, da se dan
končuje, se je večer v trenutku spre-
menil. Odpravili smo se namreč na
nočni pohod. V popolni temi, brez
uporabe nobenih svetil, smo pre-
hodili skoraj tretjino poti na Svete
Višarje. Na delu poti smo se nato
ustavili in opazovali zvezde ter pri-
ložnost izkoristili za orientiranje po
njih. Ko smo se vrnili v kočo, smo
vsi res zelo hitro zaspali. Torek je
bil sončen in prekrasen. Izkoristili
smo ga za obisk adrenalinskega
parka na Nevejskem sedlu, kopanje
v Rabeljskem jezeru, postavitev bi-
vaka, priprave večerje na žaru in pe-
ko penic (marshmellow). Večer se
je končal z ogledom risanke Wall-
E. V sredo dopoldne smo snemali
kratek smešen film o Mladem Gryl-
lsu. Scene so si zamislili otroci in
pri snemanju tudi vsi sodelovali –
kot igralci ali kot pomočniki in sta-
tisti. Po kosilu smo kočo pospravili
in jo prepustili skavtom iz Radovlji-
ce. Po krajšem postanku ob potoku
smo se poslovili od prijetnega gor-
skega zraka in odpravili v dolino.
Polni lepih spominov smo si rekli,
da se zagotovo še vrnemo.
TA
Zlata poroka pri sv. Ivanu v Gorici
Petdeset rdečih vrtnic
  dravje, pogum in veselje je
prejšnjo nedeljo pri jutran-
ji maši v duhovniji sv. Iva-
na zaželel g. Marijan Markežič
zlatoporočencema Lojzici Kri-
stančič in Emilu Devetaku. Večno
zvestobo sta si obljubila 10. julija
1966; na isti dan sta se - po 50 le-
tih in s 50 rdečimi vrtnicami v
naročju - vrnila pred isti oltar, da
bi se s sinovi, vnuki in sorodniki
ter v družbi župnijske skupnosti
zahvalila Bogu za prehojeno pot.
“Marsikdo, ki sem ga srečal te
dni, mi je naročil, naj vama
voščim in se vama zahvalim v
njegovem imenu ali imenu nje-
govih otrok. Več generacij je bilo
vključenih v vajino delo”, je dejal
župnik. Jubilanta sta namreč več
desetletij poučevala na sloven-
skih šolah: za mnoge bosta ved-
no ostala “profesorica” in “pro-
Z fesor”. Ona je po rodu iz Vipolž,on iz Sovodenj; dom sta si uredilav Gorici, kjer jima je bil v začetku
trdna opora njen stric, msgr. Rudi
Klinec. Življenje sta dala trem si-
novom, ki so jima še danes hva-
ležni za vse, kar so prejeli in še
prejemajo, predvsem pa za zgled.
Na poti, ki je posejana z uspehi in
s težavami, so najdragocenejši da-
rovi prav “zvestoba, vztrajnost in
zgled. Še tako lepe besede letijo,
zgled pa vedno vleče za sabo”, je
še dejal mašnik. Tik pred koncem
obreda pa je najmlajši sin iz or-
gelskih piščali izvabil spevno te-
mo francoskega šansona, himne
večne ljubezni.
Slavje se je nadaljevalo v dvorani
Doma Franc Močnik, kjer so go-
stoljubni člani župnijske skupno-
sti in vsi navzoči nazdravili zlato-
poročencema.
Obvestila
Zveza slovenske katoliške
prosvete in Zdr uženje
cerkvenih pevskih zborov
Gorica obveščata, da bo urad
od 1. julija do 31. avgusta
deloval od 8. do 14. ure od
ponedeljka do petka. Popoldne
bo urad zaprt. Od 8. do 15.
avgusta bo urad zaprt zaradi
dopusta.
SPDG načr tuje v  avgustu
tridnevni izlet v Dolomite, v
skupino Pale di San Martino.
Predvideno je od 4 do 7 ur hoje
dnevno. Zaradi pravočasne
rezervaci je  prenočišča je
potrebna predhodna prijava.
Informacije daje Vlado tel.
3317059216.
Občina Sovodnje ob Soči
sporoča,  da bo občinska
knjižnica zaprta zaradi selitve
v nov sedež na Prvomajski ulici
št. 42 (Butkovičeva hiša) do
petka, 16. 9. 2016 (ukrep
župana št.  3 z dne 31. 5.
2016).
Občina Sovodnje ob Soči
sporoča, da bodo v juliju in
avgustu 2016 uradi zaprti v
popoldanskih urah. Urniki
posameznih uradov so
objavljeni na spletni strani
Občine, in sicer: www. comune.
savogna. go. it
Dr uštvo slovenskih
upokojencev za Gor iško
prireja v soboto, 16. julija, izlet
v Planico za ogled skakalnice,
muzeja in doline Vrata. Odhod
z avtobusom s trga Medaglie
d'oro - z Goriščka ob 7. uri in
nato s postanki pri vagi, v
Podgor i  pr i  te lovadnic i ,  v
Štandrežu pri lekarni in na
Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni
in cerkvi ter v Doberdobu.
Vpisujejo po tel. št.: 0481
884156 (Andrej  F. ) ,  0481
20801 (Sonja K. ) ,  0481
882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.).
Dr uštvo slovenskih
upokojencev za Gor iško
prireja v soboto, 6. avgusta,
tradicionalni piknik z izletom v
Slovensko Istro za ogled
Sečoveljskih solin in obisk
zgodovinske ter  moderne
oljarne (Tonina hiša). Sledilo
bo družabno srečanje.
Vpisujejo po tel. št.: 0481
884156 (Andrej  F. ) ,  0481
20801 (Sonja K. ) ,  0481
882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.).
V središču mesta dajamo v
najem prenovljeno stanovanje,
primerno tudi za pisarno. Info
tel. 340 9248297.
Prispevke za Slovenski center za
glasbeno vzgojo Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na
bančni tekoči račun: Banca di Civi-
dale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036
225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Ko-
mel, tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Potrebujem delo in  b i  z
vesel jem pomagala v
gospodinjstvu ali pri skrbi za
ostarelega ali bolnega človeka.
Čakam vaš klic na 00386 41
936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno
nego starejšim na domu. Ne
24 ur.  Lahko tudi  kuha in
pospravlja stanovanje. 3-letne
izkušnje. Tel. 00386 41 390
244.
Gospa s tr i indvajset letno
izkušnjo nudi dnevno varstvo
otrok ali oskrbo starejših oseb,
potrebnih pomoči. Tel. 00386
41 548537.
Profesorica slovenščine išče
delo (tudi inštrukcije, učna
pomoč in varstvo otrok). Tel. št.
00386 41 256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z
izkušnjami nudi  lekci je
slovenščine,  angleščine,
nemščine ter varstvo otrok.
Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice.  Tel .  št .  00386 31
449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur
na dan. Tel. štev. 00386 40
484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in  znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno)  a l i  pomoč pr i
gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Resna in odgovorna
medicinska sestra nudi nego
in pomoč starejšim osebam.
Tel. štev. 00386 30 325 558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur
ali pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega
srca in imam nekaj letne
izkušnje! Sem upokojenka, vse
ostalo (vrednotnice)  in
vprašanja na štev. 040 621
424 (v poštev pride celotno
primorsko in goriško območje).
Gospa z večletno izkušnjo
nudi nego in pomoč starejšim
osebam za 24 ur na dan. Tel.
št. 00386 40 432304.
Čestitke
Hvaležni smo Bogu za dolgo,
zvesto, požrtvovalno in bogato
duhovniško poslanstvo msgr.
Oskarja Simčiča. Iskreno mu
čestitamo ob življenjskem in
duhovniškem jubileju. Bog mu
povrni za vse! Namesto cvetja,
dari l  pa naj gre prispevek
Goriški  Mohor jevi  družbi .
Družina Srebrnič iz Števerjana.
Andrej Černic je na ljubljanski
univerzi magistriral cum laude
s področja pol i to logi je .
Čestitamo mu vsi Markotinovi.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 15.7.2016 do 22.7.2016)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dol ino Bele 98.2 Mhz;  za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz;
na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak
dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 15. julija (v studiu Niko
Klanjšček) :  Zvočni  zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 17. julija, ob 21. uri (vodi
I lar ia Banchig) :  Okno v
Beneči jo :  oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 18. julija (v studiu
Andrej  Baucon):  Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Novice iz
naših krajev - Obvestila in
večerni vic.
Torek, 19. julija (v studiu Matjaž
Pintar) :  Utr inki  v  našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 20. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Skr ivnost i  b iserov -  Izbor
melodij.
Četr tek, 21. jul i ja (v  studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba
-  Zanimivost i  iz  sveta -
Obvestila in večerni vic.
Preplet glasbe in kulinaričnih dobrot v organizaciji PD Vrh Sv. Mihaela  
Z Okusnimi harmonijami
očarale številno občinstvo
  lasba se je preple-
tala z domačimi izdelki
kraškega okolja in
ustvarila v vrtu župnišča v
Sovodnjah pravi magični
pridih. DVS Bodeča Neža je
28. junija 2016 pod pokro-
viteljstvom matičnega
društva PD Vrh Sv. Mihaela
v lastni režiji pripravila po-
seben dogodek v sklopu ju-
nijskih večerov občine So-
vodnje. Sooblikovali so ga
razni gostinci Lokande De-
vetak, Kmetije Sara Deve-
tak, Kmetije Grad Rubije,
Kmetije Matej, Agriturizma
Pri Cirili in Il dolce Carso
(Tanja Tuta). Vsak je predstavil
jed, ki jo je tudi ponudil gostom.
Bodeča Neža je pod vodstvom
Mateje Černic z izborom ljudskih
G in umetnih slovenskih skladb go-ste sprejela in spremljala skozi vso
predstavitev. Začela je z Makorje-
vo pesmijo Skrivnost in ponudila
vitovsko, nato je zapela še ljudsko
Kaj ti je deklica in Merkujevo Ze-
leni polog, s katerima je uvedla
ječmen in piro z zelenjavami in
kraškimi dišavicami. Sledila je
predstavitev doma pridelanih
marmelad in domačega kruha z
domačo salamo ob pesmih Da bi
jaz znala in La c'Ź il mio amor.
Ogled se je končal s predstavitvijo
kreme z lipovim cvetjem vzpo-
redno s poslušanjem Čopijeve Jes
ti bon kipila. Glasbeni okvir so
dekleta končala še z zimzeleno
Nocoj, pa oh nocoj ter Simoniti-
jevo Čriček v vrtu. Pokušnje pri-
kazanih dobrot so si sledile še
dolgo v noč. Glasba je prav tako
v prijeten večer še dalje ponesla
goste s Komel Contemporary Jazz
Ensamble (pod mentor-
stvom prof. Jana Sturiala.)
Ni pa manjkalo niti neve-
zane besede. Stefania Be-
retta je predstavljala vsake-
ga gostinca posebej, Lucre-
zia Bogaro pa je prisrčno
vzdušje še povečala z bran-
jem zgodbe o bogati de-
diščini Krasa.
Večer se je uspešno končal
in prikazal možnost nove-
ga načina povezovanja
umetnosti s kulinarko, ki
je številne goste navdušil
in prepričal, tako bodo
Okusne harmonije postale tradi-
cionalni glasbeni-enogastronom-
ski dogodek.
ET
Ob odlično, s pohvalo opravljenem 
magisteriju iz politologije se veselimo 
s svojim dragocenim dolgoletnim sodelavcem
ANDREJEM ČERNICEM
in mu želimo, da bi še naprej čvrsto sukal 
svoje prodorno priostreno pero tudi na straneh 
našega Novega glasa.
VSI PRI NOVEM GLASU
Predsednik EMIL DEVETAK je 
s soprogo go. LOJZKO KRISTANČIČ
praznoval 50-letnico skupnega življenja.
Vsi člani Društva slovenskih upokojencev 
za Goriško jima čestitajo in jima kličejo: 
Na zdravje in živio!!!
Zlatoporočencema prof. EMILU DEVETAKU in
prof. LOJZKI KRISTANČIČ, ki sta v medsebojni
ljubezni in spoštovanju prehodila tako dolgo življenjsko pot,
želimo, da bi jima Bog naklonil še veliko zdravih let ob
sinovih in vnukih, ki so jima v radost in ponos. Obenem se
najiskreneje zahvaljujemo za njuno nadvse dragoceno,
nikdar poplačano lektorsko delo pri našem tedniku in
upamo, da nam bosta še stala ob strani s svojimi
jezikovnimi nasveti.
UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA
Kultura14. julija 20168
  b nedavnem mednarodnem
prazniku glasbe je operno gle-
dališče Giuseppe Verdi iz Trsta
predstavilo novo sezono, ki bo od 16. sep-
tembra letos do 17. junija 2017 zaobje-
mala več programov: simfoničnega,
opernega in baletnega v glavni dvorani
in manjše, komorne produkcije, npr. La
serva padrona Giovannija Paisiella ter
razne dogodke, glasbene aperitive in pre-
davanja v dvorani Victor de Sabata.
Ravnatelj fundacije Teatro Verdi Stefano
Pace je z zadovoljstvom podal obračun
pred kratkim končane sezone, ki je zabe-
ležila 17% porast občinstva. Na 77.618
obiskov, ki jih je zabeležila celotna lanska
sezona, je bilo 12.308 mladih in od teh
3.672 nižje in višješolcev.
Odprtje nove Dubai Opera z Verdijevim
gledališčem
V poletnih mesecih tržaško gledališče
sploh ne bo mirovalo, saj bo z bogato tur-
nejo “krstilo” odprtje nove operne hiše
v Dubaju in operno sezono Dubai Opera
pomembnega novega kulturnega sre-
dišča, od 31. avgusta do 6. septembra. Na-
stopilo bo s tremi prireditvami: z opera-
ma Les Pechers de perles (Lovci biserov
Georgesa Bizeta), z maestrom Donatom
Renzettijem in režiserjem Davidom Ga-
rattinijem Raimondijem, s Seviljskim
brivcem Gioacchina Rossinija, z dirigen-
tom Francescom Quattrocchijem in
režijo Giulia Ciabattija, in s koncertom
simfonične operne glasbe Opera without
Words, z dirigentom Quattrocchijem. Ta
spektakel je tržaška operna hiša ponudila
5. julija svojim “fansom” (glej fotografi-
jo). Seviljskega brivca bo Verdi uprizoril
tudi v svoji novi deželni turneji v Porde-
nonu in Vidmu.
Nova simfonična sezona
Letošnjo simfonično sezono, od 16. sep-
tembra do 22. oktobra, bodo zaznamo-
vala praznovanja 400-letnice Shakespe-
arja; uprizorili bodo dela skladateljev, ki
so se navdihovali po njem: Mendel-
ssohn, Beethoven, Čajkovskij, Prokofjev,
Bernstein...
Ne moremo navesti vseh koncertov, po-
vemo lahko le, da bo prvega in zadnjega
vodil hišni dirigent in častni predsednik
fundacije Teatro Verdi Gianluigi Gelmet-
ti. Sezono z glavno gostjo, špansko violi-
nistko Leticio Moreno, ki se bo izkazala
v dveh Mendelssohnovih skladbah, v
“Ein Sommernachtsraum” op. 61 (po
Shakespearovem delu Sen kresne noči)
in njegovem klasičnem koncertu za vio-
lino in orkester op. 64. Prvi letošnji kon-
cert se bo sklenil z Mahlerjevo peto sim-
fonijo. Za zadnji koncert v sezoni pa bo
Gelmetti dirigiral Beethovnovo Missa so-
lemnis v d duru op. 123; gostoval bo zbor
Slovenske filharmonije.
Dirigentka Valentina Peleggi bo vodila
Chopinov koncert št. 2 za klavir in orke-
ster, z mlado kitajsko pianistko Chloe
Mun, zmagovalko nagrade Busoni 2015,
in Italijansko simfonijo Mendelssohna-
Bartholdyja.
Romunsko-švicarski dirigent Mischa Da-
mev bo vodil koncert št. 1 Prokofjeva za
violino in orkester z japonsko violinistko
Kyoko Yonemoto ter Slike z razstave Mu-
sorskega s slavno Ravelo-
vo orkestracijo. Pianist
Michele Campanella bo
izvajal, pod taktirko
Guentherja Neuholda,
koncert št. 39 za klavir,
orkester in moški zbor
Ferruccia Busonija, zna-
no skladbo glasbenega
Novecenta, ki jo redko iz-
vajajo in je niso še nikdar
igrali v Verdiju. Vse kon-
certe bodo kot vedno iz-
vajali hišni glasbeniki or-
kestra in zbora, ki ga pri-
pravlja Fulvio Fogliazza.
Operna in baletna sezo-
na
Začela se bo z enim od
najbolj znanih Verdije-
vih del, Rigolettom, od
25. novembra do 3. de-
cembra. Postavitev priha-
ja iz Monaškega in vodil
jo bo Fabrizio Maria Car-
minati. V tradicional-
nem predbožičnem re-
pertoarju bo tokrat balet Hrestač (Lo
Schiaccianoci) Pjotra Iljiča Čajkovskega;
gostovala bo nacionalna baletna funda-
cija Aterballetto iz Reggio Emilie, glavna
plesalca bosta Ashley Bouder in Amir Ra-
masar iz plesne skupine New York City
Ballet. Avtor za to priložnost bleščeče ko-
reografije in režije je Amedeo Amodio.
V novem letu bo premiera samostojne
postavitve Die Zaueberfloete, Čarobne
piščali, od 13. do 22. januarja 2017. Mo-
zartovega bisera res ni treba predstavljati.
Dirigiral bo Gelmetti.
Med 10. in 18. februarjem bo na odru
spet notranja produkcija, in sicer Seviljski
brivec, z dirigentom Francescom Quat-
trocchijem, ki bo gostovala v Dubaju.
Delo Georgesa Bizeta Les pechers de per-
les, prvič uprizorjeno v Dubaju, bo diri-
giral v Trstu Oleg Caetani, od 10. do 18.
marca.
Cristopher Franklin bo vodil Wagnerjevo
ljubezensko tragedijo Tristan und Isolde,
od 7. do 15. aprila.
Od 5. do 13. maja bo na programu zna-
no, a redko izvajano delo Vincenza Belli-
nija La sonnambula, Mesečnica, s špan-
skim dirigentom Guillermom Garcio
Calvom.
Zadnja na vrsti bo, od 9. do 17. junija,
Puccinijeva Tosca, pod taktirko hišnega
dirigenta Gelmettija.
Med pevci naj omenimo vsaj nekatere
bolj znane soliste: Sebastian Catana kot
Rigoletto, Roberto Scandizzi in Elena Ga-
litskaya v Čarobni piščali, Marcello Ro-
siello (Brivec) in Aya Wakizono (Rosina),
Bryan Register in Allison Oakes kot Tri-
stan in Izolda, Aleksandra
Kubas-Kruk kot Bellinijeva
mesečnica Amina in Svetla
Vassileva (Tosca). V vseh
predstavah sta angažirana
orkester in zbor Verdijevega
gledališča, avtorja sugestiv-
nih scenografij za notranje
produkcije pa bosta mojstra
Lorenzo Fonda in Pierpaolo
Bisleri.
Rezervacija abonmajev in
nakup vstopnic
Za simfonično sezono je na-
kup abonmajev možen do
17. septembra, vstopnice za
posamezne koncerte bodo
na voljo od 1. septembra
dalje.
Za operno in baletno sezo-
no je možno rezervirati in
plačati abonmaje od 21. ju-
nija do 3. decembra, vstop-
nice za posamezne predsta-
ve pa od 20. septembra za
Rigoletta in od 6. decembra
za vse ostale. Vse formalno-
sti je treba urediti pri blagajni gledališča.
Vse podrobnosti in pojasnila ter obrazci
za razne zaželene variante programa so
na voljo na spletni strani www. teatrover-
di-trieste. com.
Davorin Devetak
O
  esec april je, koledarsko
vzeto, že prešel v zgo-
dovino, živo pa še utri-
pa na straneh osme, aprilske šte-
vilke Galeba. Na njeni naslovnici
je privlačen obrazek deklice, ka-
tere nasmeh razkriva, da je miška
že odnesla nekaj mlečnih zobkov.
Izrazito in prisrčno je svoj portret
narisala Ema Fonda, drugošolka
OŠ F. S. Finžgar iz Barkovelj. Tudi
njeni sošolci so se preizkusili v av-
toportretnem slikanju. Petošolci
iste šole so Galebu poslali zaba-
ven prvoaprilski dnevnik, učenci
4. in 5. r. OŠ A. Gradnik, Col, pa
so Galebu poročali, kako je bilo
na obisku pri slovenskem pred-
sedniku v Ljubljani, in o ogledu
razstave o 2. svetovni vojni. Kot
vselej vsebujejo Galebove strani
veliko zapisov v vezani besedi, ki
razkrivajo marsikaj nepoznanega
in zanimivega, kar poteši rado-
vednost mladih bralcev. Take
značilnosti so lastne zgodbam v
nadaljevanjih, ki so v letošnjem
62. letniku izhajanja revije boga-
tile njene strani. Lunček izpod pe-
resa Maje Furman in fantazijskih
likovnih vzgibov Ivane Soban je
Iztoku obrazložil marsikatero
skrivnost vesolja in ga tokrat celo
popeljal z raketo do Lune. Pobe-
gla drevesa v pripovedi Marka Ga-
vriloskega so žal dosegli hudobni
ljudje z žagami, tovornjaki in stro-
ji, da bi jih ukrotili in odpeljali
nazaj, a veliki Arbor je vsa drevesa
“posrkal” vase in postajal vedno
večji, nazadnje pa se je zmanjšal
v majhno seme … Likovna podo-
ba te prečudne zgodbe o spošto-
vanju narave je očarljivo delo Ka-
terine Kalc. Radovedni čajnik Eri-
ke Cunja je na svojem popotovan-
ju okoli sveta pristal v Sinajski
puščavi. Spretni detektivi iz 4. ra-
M zreda, katerih dogodivščine si jezamislila Helena Jovanovič, so to-krat rešili papigo in jo vrnili go-
spodarju. Štefan Turk je ptiča pi-
sanih barv in njegove rešitelje
upodobil v toplih barvah in vsem
protagonistom podaril izrazite
oči. Črkarija Darinke Kobal in ilu-
stratorke Žive Pahor je v aprilski
številki pospremila bralce na
osamljeno planino, kjer so ob ro-
bu gozda živele tudi mravljice in
med njimi svojeglava Nogica,
uporniške besede katere so goto-
vo pridno razvozlale bistre glavi-
ce. Mali Šalčkarji, ki so se porodili
v domišljiji Maše Ogrizek, v
družbi ilustratorke Marjane Šegu-
le – Miš, so si domislili
park na terasi. Klarisa
M. Jovanovič je spet
zvedavo pokukala v
nekdanjo slovensko
kuhinjo, kjer je večkrat
kraljevalo zelje, ki so
ga radi jedli že Grki in
oboževali Rimljani.
Zapis o nekdanjih ku-
linaričnih slovenskih
navadah, pravzaprav o
spretnosti kuharic, ki
so iz preprostih darov
zemlje znale pripraviti
okusne jedi, je zabelila
tudi s pregovori. Eden
modro pravi: Boljša je
žlica zelja v miru kot pečenka v
prepiru. Dodala je tudi recept za
zeljne krpice z domačimi testeni-
nami. Sandra Kump Crasnich je
v strip Počitniški biser vpletla mi-
sel o čistem okolju, za katerega
zmeraj premalo storimo. Na fil-
mskem platnu, na katerem se
vrstijo otroško-mladinski filmi, ki
jih izbira Marjeta Zorec, se je pri-
kazal film Pozabljeni zaklad iz l.
2003. Režiral ga je Tugo Štiglic in
je nastal po
istoimenskem
romanu Ivana
Sivca.
Spretni prstki
deklic bodo v
družbi vrstnice
Ti in stare go-
spe iznajdljivih rok lahko izdelali
punčko iz cunj z zlatimi lasmi, ki
jim bo gotovo ljubša od vseh ti-
stih, ki jih ponujajo trgovine. Ga-
lebovi bralci, ki imajo slikarsko
žilico, pa bodo z užitkom prebrali
zapis Jasne Merku’ o slikarju, ki-
parju, grafiku, ilustratorju … To-
netu Kralju, ki je s svojimi umet-
ninami oplemenitil tudi notran-
josti cerkva na Goriškem in
Tržaškem in ilustriral marsikatero
knjigo. Še sami mali risarji bodo
poskusili ilustrirati prizor iz
kakšne priljubljene zgodbe. Jasna
navodila za to je kot zmeraj po-
sredovala prof. Merkujeva. Z
omenjenim pa ni izčrpana še vsa
vsebina aprilske številke Galeba,
v kateri so še razgibani strip Ko-
Ko- Krišna, pa še strip Medveda in
Miške, v katerem si je Medved za-
mislil “čalunalnik”, da bi Miško
odvlekel od računalnika – tako
napravo bi morali imeti vsi tisti,
ki prečepijo preveč ur pred
računalniškim ekranom! -, Gale-
bov kviz, vaje za najmlajše in pe-
smici, Proteus o ribici, ki prebiva
v podzemskih jamah – zložil jo je
Marko Gavriloski, Dunja Jogan pa
je ilustrirala skrivnostne globine
-, in Kača Jureta Jakoba, ki jo je
ilustrirala Anja Jerčič Jakob.
V arhivu leži že tudi marčna šte-
vilka Galeba, katere naslovnico
krasi portret našega velikega
Prešerna; izdelal ga je Martin So-
sič iz OŠ Josip Jurčič, Sv. Jakob.
Prav k Prešernu v Vrbo so se na-
potili učenci OŠ P. Trubar - K. D.
Kajuh iz Bazovice in poslali Gale-
bu potopis. Ob prazniku sloven-
ske kulture pa so se šolarji I. Grbec
M. G. Stepančič, Škedenj, mudili
v knjižnici in Galebu poslali foto-
grafijo, kot so jo tudi drugošolci
OŠ F. S. Finžgar - Barkovlje z vese-
lega šolskega pustovanja. Marčna
številka vsebuje vse že prej omen-
jene zgodbe v nadaljevanjih z
izrazitimi ilustracijami – pravimi
umetninami! - v različnih tehni-
kah. Šaljivi in iskrivi stihi Majde
Artač Sturman Abeceda živa zme-
da prinašajo še zadnje tri črke: v,
z, ž. Vedro, zajčka
in žabo je moj-
strsko ilustrirala Ja-
sna Merku’, ki je
predstavila v svoji
“risarski” delavnici
Vena Pilona in nje-
gova dela v ekspre-
sionističnem slo-
gu. Na filmskem
platnu se šopiri Co-
prnica Zofka iz l.
1989, po scenariju
Svetlane Makaro-
vič in v režiji Matije
Milčinskega. V lon-
cu Klarise M. Jova-
novič se kuha
krompir, jed, brez katere bi si ne
mogli zamišljati slovenske kuhin-
je, čeprav – kot piše avtorica – so
se ga še pred dobrim stoletjem in
pol v kranjskih deželah otepali,
češ da je grd, blaten in nezdrav.
Čisto poseben lonček pa si je do-
mislil izumitelj Medved; ta kar
sam kuha in celo opozori, ko je
jed že skuhana. Krasno! Vsi bi ga
želeli imeti!
IK
Peta številka tržaškega mesečnika Mladika je izšla v prvih julijskih dneh.
Revija ima tokrat v fokusu 25-letnico slovenske osamosvojitve, kateri je
namenjen uvodnik z naslovom 25 let pozneje – od naroda do države; o
osamosvojitvi piše tudi predstavnik mlajše generacije Simon Peter Leban
v članku z naslovom Enotno do cilja. Sledi pogovor z jezikoslovcem prof.
dr. Janezom Dularjem, ki je bil v prvi demokratični slovenski vladi minister
za Slovence zunaj državnih meja. V intervjuju lahko bralec razbira
Dularjeve poglede na
osamosvojitveni proces,
demokratizacijo, odnos
do raznih nazorskih
komponenet v slovenski
državi in v slovenski
manjšini v Italiji.
Razmišljanje Manice
Maver se suče okrog
pomena lepega govora,
česar se je pred štiristo
leti dobro zavedal tudi
velikan angleške literature
William Shakespeare.
Rubrika Antena v
osrednjih straneh revije
prinaša vesti iz zamejstva
in zdomstva. V rubriki
Prebrali so za vas so
sodelovali Rozina Švent,
Ciril Velkovrh in Majda
Artač, pišejo pa o knjigah Cvetoči klas pelina - Slovenski begunci v Avstriji
po letu 1945, Sveta brata Ciril in Metod: njuno izročilo v slovenki likovni
ustvarjalnosti in Naturopatski priročnik za samopomoč.
V rubriki Pričevanja je objavljen četrti del pogovora z atomsko inženirko
Devano Lavrenčič, ki ga je pripravila Erika Jazbar, ter sedmi del spominov
zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih, ki se spominja osnovnošolskih
let v slovenskem jeziku takoj po koncu druge svetovne vojne.
V rubriki Literatura Bruna Marija Pertot piše o hruški, sledi novela
Žalovanje, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 44. literarnem natečaju
revije Mladika; ob 140-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja je objavljen
prvi del eseja Marjana Frankoviča Cankar med nami. Rubriko Kultura
dopolnjuje članek Mojce Polone Vaupotič o mariborski secesiji. Za prosti
čas in poletne dni se ponuja v branje članek Mitje Petarosa o spominski
medalji na prednike, ki so umrli v prvi svetovni vojni; izdalo jo je slovensko
numizmatično društvo Janez V. Valvasor. V Novicah Knjižnice Dušana
Černeta Lučka Kremžar De Luisa piše o unikatnih publikacijah iz
Argentine, ki jih hrani knjižnica.
V mladinsko prilogo Rast so pisali Nina Pahor, ki razmišlja o slovenski
osamosvojitvi, Giorgia Sinigoi, ki piše o počitnicah, Gabriel Milic, ki poroča
o dnevu mladinske ustvarjalnosti, pravem kulturnem dogodku v
Peterlinovi dvorani na Donizettijevi ulici. V Rasti so objavljeni črtica Urške
Petaros Sama moram biti, ki je prejela 3. nagrado na literarnem natečaju
SKK-MOSP 2016, poročilo Mojce Petaros o predstavi Hamlet, ki je na
evropski turneji bila v gosteh tudi v Trstu, poročilo Nike Cotič o goriškem
muzikalu Obuti maček ter pogovor Erike Pernarcich s čebelarjem
Davidom Pericem.
Izšla je Mladika št. 5Osma številka mladinske revije Galeb
Radožive in skrivnostne
zgodbe ter krasne ilustracije
Septembrska turneja v Dubaju
Nova simfonična in operna -
baletna sezona Teatra Verdi
Kultura 14. julija 2016 9
  oredana Gec je urednica kultur-
nih oddaj na deželnem sedežu
Rai-Radio Trst A. Za radio pripra-
vlja pogovorne oddaje z različnimi vse-
binami. Veliko svojih moči namenja
“Istrskim srečanjem”, ki so med po-
slušalci zelo priljubljena. Dolgo let je
urejala srednje-evropski magazin Alpe
Jadran, pripravila je tudi več televizijskih
dokumentarcev, med katerimi “Ud kap-
ca du murja - Pogled iz slovenske Istre
na Trst”.
Kdaj in kako je prišlo do tvoje odločit-
ve, da boš na Radiu Trst A pokrivala
slovensko Istro?
Na Istro sem nekoč gledala kot na idea-
len kraj za poletno kopanje in izlete, z
Istrani nisem imela posebnih stikov, po
mojih žilah se pretaka tržaško-kraška
kri. Istrskega torej nič ali prav malo. A je
že moralo biti tako, da sem se v trenut-
ku, ko sem bila na nekem razpotju, do-
govorila s publicistom in knjižničarjem
Slavko Gabercem iz Izole, da pripravi
nekaj nizov oddaj o Istri. To je bilo leta
2005. Od Slavka sem se nalezla istrske
“magije”. Ob tem sem seveda imela še
vrsto drugih in drugačnih oddaj. Roj-
stvo Istrskih srečanj pa je postavljeno v
leto 2008, ko sem s knjižničarko, etno-
loginjo, pravljičarko in prevajalko Špelo
Pahor začela pripravljati pogovorne od-
daje, ki so postale stalnica na našem ra-
diu. Na sporedu so vsako nedeljo ob
14.10, poleti pa ob 12.00.
Iz kakšnih virov si črpala informacije
o ustvarjalnih in zanimivih človeških
likih za svoje oddaje?
Kdor se ukvarja z mediji, ve, kako priti
do informacij, vendar sem potrebovala
nekoga, ki bi me seznanjal z ljudmi v
Istri, ker sem tam “forešta”. Na začetku
mi je bila v veliko oporo ravno Špela Pa-
hor, ki je to delo zelo dobro opravljala
nekaj sezon. Ona je, med drugim, zbrala
zgodbe Pirančanov v treh knjigah. Še
zdaj mi tu pa tam pošlje kak namig, ka-
ko ime. Tako kot jaz je namreč nav-
dušena nad življenjskimi pripovedmi,
zaljubljena je v ljudi. Pomagala sta mi
tudi Slavko Gaberc in Mitja Tretjak. Ve-
lik vir navdiha mi je bila tudi tvoja knji-
ga Ljudje mojega časa in sploh pogovori,
ki sem jih imela s teboj. Primorske no-
vice so moje obvezno vsakodnevno
branje. Tudi Radio Koper – Capodistria
nudi veliko idej za nova znanstva, pa
biografski leksikon Primorci. si. V glav-
nem preberem vse, kar moji gostje ob-
javijo. Tu je veliko pišočih ljudi. Potem
so še osebni razgovori. Mreža se kar ple-
te in širi. V tvoji knjigi Ljudje mojega
časa sem z zanimanjem brala o premi-
nulih osebnostih, ki jih seveda nisem
mogla več ogovoriti. Tako je prišla za-
misel, da v nekaj oddajah predstaviva te
zaslužne in zanimive osebnosti. Naj še
pripomnim, da mi ni bilo do tega, da bi
na našem radiu “pokrivala” slovensko
Istro v smislu sprotnega novinarskega
poročanja o aktualnih dogodkih in te-
mah. Tudi to. Vendar sem želela pred-
stavljati predvsem ljudi, njihove portre-
te, njihove zgodbe. In ko človek pripo-
veduje lastno zgodbo, razkrije svoje
okolje, zgodovino, področje svojega de-
la, svoj pogled na svet. Brina Svit je nek-
je zapisala: “Šele ko pripovedujemo
zgodbe, razumemo življenje”. Pred ma-
no pa je za Radio Trst A z nekega druge-
ga, bolj domoznanskega in domačijske-
ga vidika, Istro pokrivala in odkrivala
kolegica Nadja Rojac.
Kakšni so bili tvoji prvi vtisi ob
srečanju z Istro in njenimi ljudmi?
Vsako srečanje in spoznanje novega člo-
veka je zame velik dogodek. Ni lepšega,
kot da ti človek zaupa svojo zgodbo.
Imam srečo, da se mi ljudje odprejo.
Med pripovedovanjem se ustvari neka
posebna vez, zelo globinska in intimna.
Tudi zato rada obiskujem ljudi na njiho-
vem domu, v njihovem okolju. Tedaj
začutiš duha kraja, ne samo človeškega
duha. Telefonski pogovori po radiu so
praktični, instantni, a človeka moraš
gledati v oči, ga začutiti in zavohati, če
želiš, da njegova pripoved privre iz glo-
bine in poslušalcem seže do srca. Težko
bi Istrane oz. prebivalce slovenske Istre
postavila na neki skupni imenovalec,
spoznala sem zelo različne ljudi in ra-
zlične zgodbe, se mi pa zdi, da so tukaj
ljudje izjemno sproščeni, topli, odprti,
komunikativni in radodarni. Nekaj jih
morda le povezuje, in to je istrska po-
krajina, istrska zemlja. Toliko ponosa
čutim v Istranih, toliko navezanosti na
zemljo, na morje, oljke, mediteranski
duh, izročilo. In, zanimivo, ne samo pri
avtohtonih prebivalcih. Istra zleze pod
kožo vsakomur, ki se tu udomači.
Koliko osebnosti si že predstavila na
radiu oz. koliko osebnih intervjujev
je bilo že opravljenih?
Zanimivo vprašanje! Če me ti ne bi na-
govoril, da opraviva ta pogovor, ne bi
šla štet vseh oddaj, ki so se doslej nako-
pičile. Število 250 sem že krepko prese-
gla. Če mu dodam še niz trinajstih oddaj
z naslovom Krko ledi, trko čudi, ki sva
jih poleti 2009 pripravljali z Livijo Sikur
Zorman iz Lucije, si lahko predstavljaš,
da je galerija mojih intervjuvancev iz-
jemno pestra in bogata. In vsakega po-
sebej se spominjam, kot bi ga srečala
včeraj!
Koliko radijskih nizov in televizijskih
oddaj je bilo že posnetih?
Poleg naštetega je vreden omembe niz
16 oddaj, ki jih je pripravljala Leda Do-
brinja, kulturna delavka, sociologinja,
publicistka, pravi motor narodne prebu-
je istrskih Slovencev v 80. in 90. letih.
Dolga leta je bila sodelavka našega ra-
dia. Svoj pogled na istrsko zgodovino,
temelječ na venetski teoriji, je razgrnila
v nizu Šak šak je delala.
Pripravila si tudi dokumentarni film
Ud kapca du murja – Pogled iz slo-
venske Istre na Trst. Kako in v kakšnih
okoliščinah je nastal?
Z leti sem spoznala zares veliko ljudi, na-
brala sem si tudi dovolj znanja in poz-
navanja istrske realnosti in zgodovine,
da sem želela delček tega izpovedati tudi
s podobo, ne samo z besedo. Najino
poznanstvo se je medtem razvilo v lepo
in koristno sodelovanje kljub različne-
mu političnemu in ideološkemu pogle-
du na svet. Ta različnost je najino sode-
lovanje celo obogatila in poglobila. Pre-
dlagala sem ti tudi, da bi napisal vezni
tekst za dokumentarni film o slovenski
Istri in njenem odnosu do Trsta skozi
čas. To si tudi storil in pred kamero su-
vereno in občuteno nastopil. K sodelo-
vanju sem takrat povabila še druge vid-
ne osebnosti iz sveta kulture, književno-
sti, gospodarstva itd. Nastal je zanimiv
prikaz odnosov, ki so se skozi dolga de-
setletja pletli med Trstom in Istro.  (Zdaj
jih je mogoče premalo). Na naši televi-
ziji (Deželni sedež RAI za FJK) smo do-
kumentarec predvajali februarja 2013
na dan slovenske kulture. Ne vem, zakaj
ga na slovenski nacionalni televiziji še
niso predvajali. Škoda. Iz filma je nam-
reč videti, kakšne ogromne korake je na-
redil istrski človek po drugi svetovni voj-
ni in s kakšno vztrajnostjo in samoza-
vestjo je ustvaril novo družbo in novo
gospodarsko samostojnost.
Kdo in kaj vse je predmet tvojega vne-
tega raziskovanja?
Če bi ti naštela vse različne poklice in
zanimanja svojih radijskih gostov, bi bil
seznam zelo dolg. Znanstveniki, razisko-
valci, akademiki, zdravniki, zdravilci,
učitelji, psihologi, kulturniki, pesniki,
pisatelji, športniki, glasbeniki,
knjižničarji, zgodovinarji, novinarji,
upravitelji, vinarji, kmetovalci, ribiči,
kuharji, gospodarstveniki, slikarji, foto-
grafi, duhovniki, obrtniki... Rada bi
naštela vsa imena, ki sem jih doslej go-
stila, pa je to nemogoče. Kakšen intelek-
tualni potencial in bogastvo ima sloven-
ska Istra! Ne morem se načuditi. Tu je
izražen na relativno majhnem območju
koncentrat sodobne slovenske družbe,
tu čutim neverjeten ustvarjalni naboj.
Upam si reči, da moje besede niso samo
sad mojega navdušenja. To ustvarjalno
silo zares čutim in jo otipavam pri vsa-
kem srečanju.
Kaj ti je od vseh številnih srečanj in
pogovorov najbolj ostalo v spominu?
Naš spomin je kot računalnik, vse hrani.
Od vsakega človeka se česa spomnim,
najbolj pa me prevzamejo osebne zgod-
be in pričevanja. Izkušnje pogumnih
ljudi, oseb s posebnimi potrebami, pri-
povedi o izgubah in odhajanjih, na ve-
liko “mižerijo”, spomini na fašistično
strahovlado, na medvojni čas, na ekso-
dus, na čase kolektivizacije in režimske-
ga enoumja, pričevanja o divjem la-
stninjenju v novi državi. Zelo rada imam
starejše pripovedovalce, shranjevalce
živega zgodovinskega spomina. Ti so mi
pripovedovali o trgovanju s Trstom, o ti-
hotapljenju čez mejo, o odnosu med po-
deželjem in mestom. Pripovedi mlajših
generacij so morda manj pretresljive,
manj travmatične, a je vsaka po svoje za-
nimiva, ker nosi vsak od nas v sebi svoj
roman. Vsekakor zgodb za nekaj knjig!
Kakšni so odzivi poslušalcev in gle-
dalcev z obeh strani meje, kot smo
nekoč dejali?
Vsak odziv, vsaka pohvala dobro dene,
še bolj te poplača kot mesečna plača.
(Smeh) Poslušalci radi poslušajo te od-
daje, celo v Bologni in Padovi ujamejo
naše radijske valove. Včasih dobim kak
mail s pohvalo, kdo se tudi opogumi in
mi telefonira. Mnogi poslušalci mi pra-
vijo, da o Istri in Istranih ne vedo skoraj
nič, zato so mi hvaležni za te oddaje.
Vem, da je nekaj rednih poslušalcev tudi
v Istri. Včasih mi kdo reče: “Ma vi poz-
nate več Istranov kot mi”! Gospod z
vašega konca pa mi je “očital”, da sem s
svojimi gosti preveč prijazna in mehka
in da bi morala biti moja vprašanja bolj
izzivalna. Vendar ni v mojem stilu, da
bi goste spravljala v zadrego. Iz vsakogar
želim potegniti najboljše, najbolj ple-
menito. Saj vsak zase ve, če prav in
pošteno dela. Poslušalci si tako in tako
ustvarijo svoje mnenje. Glas po navadi
ne laže, takoj začutiš, če je kdo iskren.
Kaj te je gnalo, da si tako globoko zao-
rala v današnjo istrsko stvarnost?
Ne vem natančnega odgovora. Rada
imam ljudi, vznemirjajo me zgodbe,
želim si spoznavati kraje, videti, kako
funkcionira neka skupnost. Vsak inter-
vju je kot kamenček nekega mozaika,
istrski mozaik pa ima barve sonca, mor-
ja, oljke, iz njega dihajo obalna mesta in
podeželje, zgodovina in sedanji čas. Ne
zanikam, da me kdaj tudi zabolijo spori
med ljudmi, politična razdvojenost,
spletke, nevoščljivost, neke nezdrave di-
namike določenih interesnih skupin. A
v ospredju moje pozornosti je človek in
v vsakem od teh ljudi je plemenita na-
rava. Vzljubila sem Istrane, take in dru-
gačne. Kdo ve, morda je Istra moja
obljubljena dežela?  (Smeh)
Kako si pri tem doživljala pisan mo-
zaik ljudi, ki predstavljajo današnjo
slovensko Istro?
Zares je pisan, ta mozaik. Pri domačinih,
predvsem starejše generacije, imam rada
njihovo obujanje preteklosti. Ugota-
vljam, da med njihovim načinom
življenja, razmišljanja, čustvovanja in
našim, vsaj Slovencev s Tržaškega, ni ve-
liko razlik. Mnogo skupnega imamo,
materialna kultura je bila podobna. Pri
avtohtonih Istranih občudujem njihovo
klenost. Ta pregovorna trdoživost se le-
po kaže v reku: Krepat, ma ne molat! Si-
cer pa sem si večkrat postavljala
vprašanje, kdo ima domovinsko pravico
v slovenski Istri. Istra je v zgodovini
doživela toliko demografskih spre-
memb, da bi težko govorili o neki “čisti”
skupnosti, pa tudi nesmiselno je. Kaj naj
rečemo o ljudeh, ki tu živijo 50, 60 let?
Ali ne smejo biti del tega kraja samo za-
to, ker so se rodili drugje in imajo dru-
gačen naglas? Ali naj zato ostanejo na
veke vekov “forešti”? Jaz se sicer raz-
nežim, ko zaslišim istrsko narečje, svoje
goste tudi nagovarjam, naj kaj povejo
po domače, če jim je to naravno, ali naj
uporabijo kako istro-beneško besedo, če
jim pride z jezika. Tu so doma različni
ljudje, različne narodnosti, in to je bo-
gastvo Istre. Tudi različne veroizpovedi
so tu prisotne, močna je islamska skup-
nost, evangeličanskega pastorja in pra-
voslavne parohe imate, celo glagoljaške-
ga duhovnika, tu so tudi hindujski du-
hovniki in duhovnica. V oddajo sem
pred kratkim povabila istrsko Nepalko,
ki jo je posvojila slovensko-hrvaška
družina in tekoče govori slovensko. Da
o italijanski avtohtoni skupnosti sploh
ne govorim. Občutek imam, da je dobro
organizirana in dejavna ter sooblikuje
in soustvarja ta prostor. Brazgotine iz
preteklosti nosijo v glavnem starejši
ljudje. Širši pogled na medetične odnose
pa so mi odprle raziskave dr. Katje Hro-
bat Virgolet, ki razbijajo vzorce o Slo-
vencih kot edinih žrtvah polpretekle
zgodovine. Žal je vsak sistem ustvaril
svoje žrtve, tako fašizem kot komuni-
zem. Zamolčane in izbrisane identitete
so bile prej in potem. O tem se je treba
pogovarjati in krivice obžalovati, se zan-
je opravičiti. Zgodovina ni nikoli enoz-
načna. Pred leti mi je oseba, ki je ne
bom imenovala, izrazila svoje negodo-
vanje, ker sem povabila pred mikrofon
tudi Neistrane in Neslovence, češ da to
ni njena oz. prava Istra. Gorje, če bi ljudi
delili na naše in vaše, prave in neprave!
Ravno sobivanje jezikov, kultur, verskih
in ideoloških prepričanj je telovadnica,
kjer treniramo strpnost, sožitje, spošto-
vanje in civilne človeške odnose.
Istra sodi med slovenske pokrajine, ki
so doživele po drugi svetovni vojni
velik razvoj na gospodarskem, kultur-
nem in duhovnem področju (Luka
Koper, turizem, Univerza Primorske,
poklicno gledališče, šport, zlasti ja-
dralstvo idr.... Kaj ti je pri vsem tem
zbudilo posebno pozornost?
Slovensko Istro vidim kot izjemno živo
in dinamično skupnost ljudi, ki so znali
ustvariti na vseh področjih močno eko-
nomijo, pedagoške ustanove na medna-
rodni ravni, kulturno raznoliko življen-
je, od amaterske do profesionalne ravni,
samosvojo književnost; tu so še športni-
ki, glasbeniki, umetniki, ki so prerasli
ozke okvire svojega okolja; tudi nekaj
ministrov in diplomatov je dala sloven-
ska Istra pa intelektualce svetovnega ko-
va. V Istranih čutim veliko ustvarjalno
moč, čutim njihov ponos, pokončnost
in sveto jezo, ker se s kapitalom, ki so ga
sami ustvarili, pometa, še več, kradejo
ga. Marsikateri sogovornik mi je pove-
dal, da je razdalja med Primorsko in Lju-
bljano daljša kot tistih sto in nekaj kilo-
metrov. To me žalosti, ta razpoka, za ka-
tero upam, da se ne bo usodno razširila.
Kakšni so tvoji načrti za naprej?
Oh, v načrtu je penzija.  (Smeh) Ki pa,
žal, še ne trka na vrata. V glavi se medi
načrt za nov tv dokumentarec, v kate-
rem bi predstavila Tržačane, ki živijo in
delajo v Ljubljani, in Ljubljančane oz.
Slovence, ki so za svoje mesto izbrali
Trst, njihovo vživljanje v drugačno okol-
je, razlike v mišljenju. Nadaljevala bom
seveda radijske oddaje, tudi Istrska
srečanja, ki so moja velika ljubezen in
ki se kar nočejo izpeti. Pred nekaj leti
sem si rekla: Ko ne bom imela več ma-
teriala v zvezi z Istro, bom šla na Kras in
začela pripravljati Kraška srečanja. Ven-
dar je spisek novih gostov iz slovenske
Istre tako dolg, da me bo prej dohitela
upokojitev. Istra je rudnik, ki ga bom ko-
pala še naprej. Žlahtne rude ne bo
zmanjkalo.
Milan Gregorič
L
“Istrska srečanja”  na Rai-Radiu Trst A
Loredana Gec - Neutrudno
kopanje žlahtne istrske rude
Tržaška14. julija 201610
Gabrovec je posegel za oživitev posebne
oznake za starodavne gostilne in trgovine
Odbornik Bolzonello je deželnemu svetniku SSk Igorju
Gabrovcu zagotovil, da bo Dežela kmalu vzela v pretres
dospele prošnje in posodobila seznam.
Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je med
zasedanjem deželnega sveta opozoril na zamude v zvezi z
dodeljevanjem posebne oznake za starodavne gostinske in
trgovinske obrate, ki jo predvideva deželni zakon 29/2005.
Gabrovec je v uvodnem posegu spomnil, da je omenjeni zakon
uvedel po seb -
no oznako (it.
Locale sto -
rico), z name -
nom ohra -
njevanja in
vrednotenja
zgodovinsko
pomembnih
trgovin in gos -
tiln, ki so srce
mestnih al i
vaških središč
naše dežele.
“S svetniškim
vprašanjem
sem opozoril,
da po prvotnih
popisovanjih
lokalov in
posledični
podelitvi zaslužene oznake opažam, da je bila priložnost
dejansko opuščena. Nekatere občine iz leta v leto zbirajo
nove kandidate, te prošnje pa bi morala naposled ocenjevati
Dežela. V pristojnem uradu se s tem že nekaj let ne ukvarjajo
več. Menim, da je ta oznaka še aktualna in da lahko
predstavlja dober instrument za oživitev in promocijo mestnih
središč, ki težko kljubujejo gospodarski krizi”, je povedal
Gabrovec.
Pristojni odbornik Bolzonello je v svojem odgovoru obnovil
značilnosti, ki jih morajo imeti trgovine in gostilne, ki zaprosijo
za zgodovinsko oznako, pri tem je dodal, da se je prva leta
prijavljalo veliko gospodarstvenih dejavnosti, nato je število
zainteresiranih kandidatov močno upadlo. Odbornik je
obrazložil, da mora deželna uprava pregledati in oceniti
prošnje s pomočjo strokovnjakov in izvedencev, zato se je
zaradi varčevanja upravnih stroškov odločila, da počaka,
dokler se ne bo nabralo zajetnejše število prošenj. Odbornik
je na Gabrovčevo spodbudo dejal, da je zdaj vsekakor
nabranih že dovolj prošenj in da bodo pristojni uradi kmalu
pričeli obravnavati dokumentacije in posodobitev seznama.
Bolzonello, ki je ob gospodarstvu pristojen tudi za turizem,
se je strinjal z Gabrovčevim izvajanjem, da si je oznaka
starodavnih trgovin in gostiln pridobila široko razpoznavnost
in odobravanje gospodarstvenikov ter da je le-ta pomemben
del mozaika turistične politike Dežele. Tega pa se morajo
zavedati tudi lastniki, od katerih pričakujemo aktivno
soudeležbo pri vrednotenju arhitektonskega, umetniškega in
gospodarskega bogastva starodavnih trgovskih in gostinskih
obratov.
Prosecco DOC: v FJK dodatnih 556
hektarjev glere
Po sklepu deželne vlade se bo v Furlaniji Julijski krajini
območje gojenja glere za proizvodnjo zaščitenega vina
prosecco povečalo za dodatnih 556 hektarjev v naslednjih
treh letih. Odločitev je padla v dogovoru z deželo Veneto,
potem ko je konec aprila Konzorcij Prosecco Doc na obe
deželni vladi naslovil prošnjo za razširitev vinogradniških
površin, in sicer na osnovi vse večjega povpraševanja. Podatki
namreč kažejo, da je prodaja prosecca v lanskem letu narasla
za skoraj 16 %, potem ko so konec leta 2014 že zabeležili
27-odsotno rast. S tem sklepom, ki ga je predlagal kmetijski
odbornik Cristiano Shaurli, je Furlanija Julijska krajina tudi že
določila porazdelitev novih površin. Polovica, se pravi 278
hektarjev, je odmerjena vinarjem, ki so že vsaj dva meseca v
evidenci DOC Prosecco (mejni datum je 29. april 2016).
Preostali del je namenjen ostalim vinogradnikom, pri čemer
bodo v prednosti pridelovalci vina po načelu biološkega
kmetovanja in kmetovalci, ki so se v skrbstvene sklade vpisali
pred nedavnim. Vlogo za vključitev v območje Prosecca Doc
morajo kmetovalci oddati Deželni direkciji za kmetijstvo
najkasneje 15 dni po objavi sklepa v Uradnem listu Furlanije
Julijske krajine. V Venetu so območje gojenja glere za
proizvodnjo prosecca razširili za dobrih 2.400 hektarjev, s
čimer se je skupna vinogradniška površina povečala na
23.250 hektarjev. Od teh jih je v Furlaniji Julijski krajini dobra
petina. ARC/PV
Kratke
  ponedeljek, 4. julija
2016, se je končala le-
tošnja redna sezona DSI
– Društva slovenskih izo-
bražencev v Trstu. Končala so
se tedenska ponedeljkova pre-
davanja v ulici Donizetti, v
strogem centru Trsta, kjer se
redno zbiramo Sloven-
ci, da bi poslušali pre-
davanja o najra-
zličnejših tematikah, o
zgodovini, politiki, pa
tudi, da bi spremljali
predstavitve novejših
knjig, ipd. Odborniki
in člani društva se že
vneto pripravljajo na
organizacijo študijskih
dnevov Draga, ki bo tu-
di letos prvi konec ted-
na v septembru, v par-
ku Marijanišča na
Opčinah.
V sodelovanju z za-
ložbo Mladika in s Kul-
turnim društvom Ri-
biški muzej Tržaškega
primorja je tokrat
Društvo slovenskih izo-
bražencev vabilo v prostore
Tržaškega pomorskega kluba
Sirena v Barkovljah na predsta-
vitev zadnje knjige kapitana
Bruna Volpija Lisjaka, da bi se
na izviren način in čim lepše
poslovili od zvestih poslušal-
cev na raznovrstnih večerih.
Odziv je bil nadpovprečen, saj
se je predstavitve knjige ude-
ležila res velika množica ljudi,
ki je uživala v poslušanju sode-
lujočih gostov in avtorja same-
ga. Večer je kot navadno začel
predsednik DSI Sergij Pahor, ki
se je zahvalil vsem navzočim in
založbi Mladika za izdajo tako
zanimive publikacije, nato je
sledil uvod urednice založbe
Mladika iz Trsta Nadie Roncel-
li, ki je prisotnim razložila, ka-
ko je sploh prišlo do izida knji-
ge. Sledilo je krajše predavanje
zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki
V je na njemu lasten zanimivnačin opisoval tedanje stanje vTrstu in v Rusiji, v času, ko so
zapisi, ki so objavljeni v publi-
kaciji, nastajali. Lepo in
razčlenjeno je prikazal življenje
v naših krajih v času Napoleo-
novih napadov in tedanjo po-
litično situacijo po evropskem
kontinentu. Prof. Pirjevec je
knjigi tudi prispeval zgodovin-
ski uvodni zapis. Nato je prev-
zela besedo Ivana Suhadolc,
kot predstavnica izdajatelja
knjige, KD Ribiški muzej, saj
ima to društvo v statutu zapi-
sano, da ima poleg zbiranja,
reševanja, ohranjanja in ovred-
notenja slovenske obmorske
kulturne dediščine, namen iz-
dajati raziskovalna dela in na-
jrazličnejšo literaturo o tej te-
matiki. Zadnji trud Volpija Li-
sjaka je že osmi zvezek knjižne
zbirke Morje. Nadia Roncelli,
ki je večer tudi povezovala, je
nato postavila mikrofon pred
glavnega protagonista večera,
avtorja publikacije. Bruno Vol-
pi Lisjak je slikovito razlagal,
kako je sploh prišlo do ideje, da
bi prevedel, uredil in opremil
z lastnimi pripombami in sli-
kovnim gradivom ladijski
dnevnik mladega ruskega ofi-
cirja Vladimirja Bogdanoviča
Bronjevskega, ki se je zasidral
pred Trstom 30. aprila 1808 s
sedmimi ruskimi vojaškimi
ladjami (skupaj so štele kar 412
topov) in ostal tu z vsemi po-
sadkami celi dve leti, ko so mo-
rali ladje predati Francozom in
se peš vrniti v lastno domovi-
no, Rusijo. Politične razmere
so se v Napoleonovih časih pač
hitro spreminjale, in kdor je bil
prej zaveznik, je kaj kmalu po-
stal sovražnik in nasprotno, ta-
ko da so morali vojaški povel-
jniki z veliko spretnostjo uka-
zovati svojim podložnikom in
se pokoravati politični volji vo-
diteljem iz lastne države. Knji-
ga je zanimiva predvsem zaradi
opisa naših krajev in življenja
ljudi v 19. stoletju, seveda z zor-
nega kota mladega oficirja, a
tudi zaradi dejstva, da v uradni
zgodovini mesta Trst nihče ne
omenja dveletne prisotnosti
skoraj tisoč ruskih mornarjev
in njihovih vojnih ladij (ki so
ubranile Trst pred Angleži, saj
so se zasidrale v
bojni položaj prav
pred mestnim na-
brežjem, tako da je
bilo skrajno tvega-
no se nepovablje-
no približati me-
stu z morske stra-
ni, ki ga je branilo
preko štiristo ru-
skih topov). Vse to je zanimivo
in bo potrebovalo še kakšno ra-
ziskavo. Bruno Lisjak je pač
prevedel le del ladijskega dnev-
nika, ki se nanaša na naše kra-
je, saj je celoten dnevnik veliko
bolj obsežen (ruski original so
izdali v štirih debelih knjigah
– tomih), izbral je
le tiste odlomke, ki
se nanašajo na Trst
in njegovo okolico,
tako da bi bralci
lahko izvedeli,
kakšen je bil
življenjski utrip v
multikulturnem
trgovskem mestu
pred dvesto leti in
kako so gledali ta-
krat na tu živeče
Slovence.
Predstavitvi knjige
Ruska flota dve leti
v Trstu je kot vedno
sledila razprava
med predavatelji in
poslušalci, tokrat
pa je ta bila nekoli-
ko različna, saj so
ob koncu sezone pripravili bo-
gat prigrizek, seveda z ribami
in kalamari, kajti srečanje se je
dogajalo ob morski obali
društva Sirena. Ob kozarcu do-
mačega so poslušalci in gostje
še dolgo razpravljali med sabo
in so bili vidno veseli večera.
Krasen konec redne sezone
Društva slovenskih izobražen-
cev! Naslednja redna ponedel-
jkova srečanja bodo ob začetku
naslednjega delovnega leta je-
seni, še prej pa so vsi vabljeni
na 51. študijske dneve Draga, v
parku Finžgarjevega doma na
Opčinah pri Trstu, 2., 3. in 4.
septembra letos. Pri DSI ne mi-
rujejo in še naprej pripravljajo
kakovostna predavanja in
srečanja za vsakogar, ki se za to
zanima in mu kulturni utrip ni
zadnja briga.
Mitja Petaros
  Stališče pokrajinskega tajnika Marka Pisanija
Komu koristi zaostrovanje odnosov
SLOVENSKA SKUPNOST 
  prihodnjih dneh se
bodo sestali izvoljeni
predstavniki v
rajonske skupščine, da
izvolijo upravne organe oz.
predsednike in
podpredsednike. Objektivno
gledano lahko Slovenci
zagotovo računamo na
predsedovanje v
vzhodnokraškem in
zahodnokraškem rajonskem
svetu, saj so razmerja sil v
ostalih rajonih zelo tvegana
in povsem nenaklonjena. V
obeh omenjenih kraških
rajonih so se kandidati
Slovenske skupnosti na listi
Demokratske stranke uvrstili
na prva mesta s
prepričljivim številom
preferenc. Pokrajinsko
vodstvo SSk je zato
predlagalo slovenski
komponenti Demokratske
stranke, da bi na vzhodnem
Krasu predsedoval izvoljeni
predstavnik Slovenske
skupnosti, medtem ko bi
kandidat DS zasedel
podpredsedniško mesto. V
zahodnokraškem rajonu pa
V bi SSk podprla predsednicoiz vrst DS in predlagala zapodpredsednika, sicer
prvouvrščenega po
preferencah, križana Paola
Vidonija, ki obenem uživa
široko podporo in zaupanje
krajevnih društev.
Predlog je naletel na
popolno odklonilno stališče
koordinatorja slovenske
komponente DS Stefana
Ukmarja, ki je prehitel
dogovarjanje z izsiljeno
kandidaturo Maje Tenze za
predsednico in Marine
Grilanc za podpredsednico,
obe iz vrst Demokratske
stranke, v zahodnokraški
rajonski svet. Ob
spoštovanju vseh kandidatov
Slovenska skupnost
pričakuje lojalen in
partnerski odnos s
koalicijsko stranko, kar je
tudi pogoj za vsakršno
obliko političnoupravnega
sodelovanja. Prepričani smo,
da arogantno in enostransko
vsiljevanje lastnih pogledov,
ki se žal ponavlja, nima
nobene perspektive in le
škodi celotni naši narodni
skupnosti. Tudi nedavna
volilna klofuta je dovolj
zgovorna in nam o tem
veliko pove, če le znamo in
želimo pravilno tolmačiti
volilne podatke. To so jasno
povedali tudi naši volivci, ki
so povsod z zaupanjem
nagradili kandidate
Slovenske skupnosti.
Stranka Slovenske skupnosti
zato pričakuje od vodstva
Demokratske stranke
odgovoren pristop k
upravljanju našega območja,
ki naj bo vedno osnovan na
strokovnosti, poštenosti,
izkušenosti in ne nazadnje
na medsebojnem zaupanju.
V tem duhu ponovno
vabimo slovensko
komponento Demokratske
stranke k skupnemu omizju,
zato da se načelno
izsiljevanje ne uveljavi kot
nov modus operandi. Volivci
bi bili s tem ponovno
razočarani. In mi si tega ne
želimo.
Odličen konec sezone v DSI
Zelo zanimivo v družbi
kapitana Bruna Volpija Lisjaka
Foto Maver
Tržaška 14. julija 2016 11
Darovi
Liliana Furlani daruje za
Slovensko Vincencijevo
konferenco 50 evrov v spomin
na Nedo Abram Jevnikar in 50
evrov v spomin na Anamarijo
Volk Zlobec.
V spomin na profesorico
Nedo Abram Jevnikar daruje
Elena Cerkvenič 40 evrov za
Sklad -  Nagrado Nadja
Maganja.
  četrtek, 16. junija, je bil v Kul-
turnem centru France Prešeren
redni občni zbor srenje Bolju-
nec. Predsednik Srenje Edi Zobec je v
svojem poročilu med glavnimi točka-
mi izpostavil skrb za imovino in okolje
ter zaskrbljenost nad divjim odlaga-
liščem, ki povzroča velike težave predv-
sem pri upravljanju in rednem poteku
srenje. Omenil je tudi pomen novih
srenjskih prostorov v pritličju stavbe v
Boljuncu 35, ki so jih predali namenu
lani oktobra. Ključnega pomena je tudi
dejstvo, da je bilo letos srenji na podla-
gi novega zakona povrnjenih 35 hek-
tarov podržavljenega zemljišča v Slove-
niji. Na koncu se je zahvalil za pomoč
pri vodenju podpredsednici Luisi De-
grassi, blagajniku Denisu Salviju, pred-
sedniku nadzornega odbora Dragu
Košuti in odborniku Silvestru Metliki,
ki po tridesetih letih zapušča delovanje
v odboru. Poročilu predsednika sta sle-
dila poročili blagajnika in predsednika
nadzornega odbora. Iz blagajniškega
poročila je razvidno, da je za leto 2015
srenja zabeležila primankljaj. Vzrok je
bila zgradnja novega sedeža. Priman-
kljaj je srenja krila s prihranki iz
prejšnjih let.
Občnega zbora se je udeležilo lepo šte-
vilo članic in članov, kar je lepo poh-
valil predsednik Agrarne skupnosti Vla-
dimir Vremec, ki se je pohvalno izrazil
glede delovanja srenje. Omenil je tudi
skrb Agrarne skupnosti do njenih čla-
nic in obisk v Strassbourgu s strani
predstavnikov vsedržavne konzulte,
med katerimi je bil koordinator Karlo
Grgič.
Udeležence občnega zbora so s krajšim
nagovorom pozdravili župan občine
Dolina Sandy Klun, podpredsednik po-
krajine Igor Dolenc, predstavnica
društva OPLA Valentina Štrajn, pred-
sednik društva Zenobi Roberta Todero.
Med gosti so bili še maršal karabinjer-
jev iz Doline g. Denis Burolo, predsed-
nik WWF dežele FJK odv. Alessandro
Giadrossi, tajnik agrarnih skupnosti
Slovenije Tine Premrl, arheolog Fede-
rico Bernardini, ki je poročal o raziska-
vah na griču Krmačnik, koordinator
Agrarne skupnosti Karlo Grgič, nek-
danji poslanec slovenskega parlamenta
Marjan Križman in predsednik agrar-
nih skupnosti Slovenije Damjan Pobe-
ga. Sledile so volitve za nov upravni od-
bor in nadzorni odbor.
Srenja Boljunec je ob tej priložnosti po-
delila dve priznanji za zasluge, in sicer
nekdanjemu poslancu slovenskega par-
lamenta Marjanu Križman in Združen-
ju predstavnikov agrarnih skupnosti
Slovenije, v roke predsedniku Damjanu
Pobegi. V tesnem stiku z Združenjem
je boljunška srenja sodelovala pri sesta-
vi osnutka zakona za vračilo naciona-
liziranih zemljišč. Pri tem je imel po-
membno vlogo ravno nekdanji parla-
metarec DZ Križman. Kot poslanec DZ
v Sloveniji je namreč bil izredno dov-
zeten za upoštevanje vloge in zahtev
srenj in jusov iz zemejstva. Po dolgo-
trajnih pogajanjih s poslanskimi sku-
pinami je namreč Križman vložil no-
velo k prvemu zakonu Za ponovno
uspostavitev agrarnih skupnosti. To je
povzročilo, da so v Sloveniji ustanovili
novo združenje ZPASS (Združenje pred-
stavnikov agrarnih skupnosti Sleveni-
je), v katero se je sklopu Agrarne skup-
nosti včlanila tudi boljunška srenja.
Pripravljen je bil nov zakon, ki je bil
lanskega avgusta izglasovan. Člen št. 61
izrecno upošteva zahteve srenje Bolju-
nec in vrača odvzeto imovino srenjam
– jusom kot pravnim osebam. “Ves ta
čas po Marijan Križman, sicer ne več
kot poslanec, spremljal na sestankih v
slovenskem parlamentu, v komisijah,
pri ministru za Slovence po svetu ter
pri ministru za kmetijstvo in gozdar-
stvo”, piše v utemeljitvi.
V
  upan Roberto Dipiazza je
razkril imena svoje uprav-
ne ekipe. Podžupan Pier-
paolo Roberti bo upravljal resor
o varnosti, krajevni policiji in
družini, Giorgio Rossi pa bo imel
v rokah kulturo in šport. Serena
Tonel bo skrbela za gledališča
(kar po novem ne bo več sodilo
med posle kulturnega odbor-
ništva) in za komunikacijo upra-
ve, Lorenzo Giorgi pa za trgovi-
no. Elisa Lodi bo upravljala resor
javnih del, Angeli Brandi pa sta
bila zaupana šolstvo in razisko-
valni sektor. Maurizio Bucci bo
skrbel za inovacijo, gospodarski
razvoj, občinska podjetja in turi-
zem. Michele Lobianco bo imel
opravka med drugim s službami,
ki so namenjene občanom, Car-
lo Grilli pa z resorjem, ki bo
skrbel za socialo. Luisa Poli bo v
upravi imela pregled nad doga-
janjem v mestu in okolici.
Kaj pa župan Dipiazza? Zase je
pridržal kar nekaj ključnih za-
dev: nadzor nad delovanjem ške-
denjske železarne, nad okoljem,
Ž nad razvojem starega pristanišča,nad strateškimi projekti inobčinsko blagajno.
Nič posebno novega pod son-
cem, bi lahko trdili. Podobnega
mnenja je tudi občinski svetnik
SSk Igor Švab, ki smo ga vprašali
za krajši komentar trenutnega
dogajanja v palači na Velikem
trgu.
Kakšno vzdušje veje v občin-
ski palači v tem obdobju, ko
se vloge v upravi župana Di-
piazze in občinskem svetu
čedalje izrisujejo?
Vzdušje je pač podobno športne-
mu, ko ena ekipa zmaga, druga
pa poražena zapušča prizorišče.
Desna sredina se pripravlja na
obdobje upravljanja in gotovo bo
uvedla nekatere spremembe: te
bomo videli prav v kratkem, ko
bo predstavljen program nove
uprave.
Kako ocenjujete upravo župa-
na Dipiazze: veliko znanih
obrazov namreč …
Sestavo novega odbora bi lahko
opisal z besedami nič nove-
ga, saj imamo kar nekaj zna-
nih obrazov in politikov, ki
so bili odborniki že v prvem
in drugem mandatu župana
Dipiazze. Gotovo je preuran-
jeno ocenjevati karkoli, saj odbor
pravzaprav še ni začel delo,
gotovo pa je, da odbor se-
stavljajo tudi taki, ki niso
nikoli kazali velike naklon-
jenosti do naše narodne
skupnosti in do naših pro-
blematik: mislim še poseb-
no na odbornico za šol-
stvo.
Kako pa se v novi vlogi
oblikuje opozicijska po-
litika?
Na prvih sestankih opozi-
cijskih sil, mislim na sku-
pino Demokratske stranke,
Zelenih in socialistov ter
občanske liste, se bodo go-
tovo zmenili prizadevati si
za odgovorno in v neki
meri tudi konstruktivno
opozicijo, gotovo dru-
gačno od tiste, ki je nasprotovala
vsakemu sklepu Cosolinijeve
uprave. S skupino Gibanja 5
zvezd pa doslej ni še prišlo do
konkretnega sodelovanja; bomo
pač kmalu spoznali, kako se bo
razpletla tudi njihova opozicijska
politika.
Kakšno vlogo bo lahko imel
poraženi Cosolini v občin-
skem svetu in opozicijskem ta-
boru?
Cosolini je pripravljen sodelovati
v občinskem svetu, kar smo spre-
jeli z zadovoljstvom: gotovo bo
pomembna prisotnost in lahko
trdim, da gre za dodatno vred-
nost opozicije.
Ali ste z Valentino Repini, slo-
vensko svetnico iz vrst Demo-
kratske stranke, že imeli stike
  iterarne vaje, dijaška kul-
turna revija, so v naše ra-
zrede prihajale v šolskem
letu vedno točno, in to vsak
mesec. Njihov idejni oče je
bil Martin Jevnikar, med so-
delavci pa so bili tudi mnogi
profesorji, posebej s kla-
sičnega liceja in višje realne
gimnazije. Glavno besedo
pa smo v njih imeli s svoji-
mi poskusi literarnega
ustvarjanja prav mi študen-
ti. Nekatera imena teh skoro
stalnih sodelavcev so mi še
vedno v živem spominu:
Annamaria Pizziga, Silvija
Černjava, Diomira Fabjan,
Vijolica Fonda, Annamaria
Folchi-Volk, Mirella Urdih,
Elvira Miklavec, pa tudi ne-
kaj fantov je bilo med vid-
nimi sodelujočimi: Karel
Grgič, Lojze Abram, Emil
Čuk. Tudi na ime Alojza Re-
bula smo naleteli, saj se je
pravkar iz Ljubljane vrnil med
nas v Trst in v Literarnih vajah
objavljal v nadaljevanjih svoj
L
Osebni spomini na prof. Nedo Abrami Jevnikar
Zbrani ob Literarnih vajah
Našemu dragemu sodelavcu
JERNEJU ŠČEKU
in izvoljenki PETRI GRASSI
ob pomembni življenjski odločitvi 
želimo veliko ljubezni, vztrajnosti 
in vzajemnega vsestranskega bogatenja.
VSI PRI NOVEM GLASU
za oblikovanje skupnih siner-
gij v zvezi z vprašanji sloven-
ske narodne skupnosti?
S kolegico Valentino Repini sem
se že večkrat srečal in pripravlja-
mo skupno strategijo, seveda v
skupini Demokratske stranke,
prav glede problematike Sloven-
cev: zdaj si prizadevava, da izpel-
jemo že odobrene sklepe, ki jih
zaradi zapadlosti prejšnja uprava
ni mogla izpeljati.
Ali je glede na dinamike večin-
skega tabora in prizadevanja
župana Dipiazze v obdobju po
volitvah mogoče presoditi, v
katero smer bo uprava dejan-
sko usmerila svoje moči?
Volilni program župana Dipiaz-
ze, na katerem bo najbrž slonel
program občinske uprave, je zelo
meglen glede prihodnosti
našega mesta in območja:
mislim na dejavnosti nove-
ga pristanišča in na lokacijo
starega, na pristaniške de-
javnosti, ki so naravna da-
nost našega mesta, na go-
spodarski razvoj in prav go-
tovo tudi na prihodnost
škedenjske železarne.
Vaše ime je v igri za pod-
predsedniško mesto občin-
skega sveta.
Res je. Novi poslovnik nam-
reč predvideva, da si morata
večina in opozicija ‘razdeli-
ti’ mesti predsednika in
podpredsednika. To potezo
si štejem v veliko zadoščen-
je, saj se v njej izraža korek-
ten in odgovoren odnos, ki
sem ga vedno pokazal pri svojem
delu kot občinski svetnik. Mojo
dejavnost so vedno cenili tako v
večini kot v opoziciji. No, bomo
videli, kako se bo razpletlo pri
glasovanju.
IG
  Redni občni zbor srenje
Bil je priložnost za
praznovanje uspehov
BOLJUNEC 
  Opozicijski svetnik Igor Švab
Nova uprava že na delu
POGOVOR 
prvenec, Devinski sholar, ki
smo ga prebirali z velikim zani-
manjem in začutili v Rebuli
utrip velikega literarnega
ustvarjalca.
Odgovorna urednica Literarnih
vaj je bila prof. Neda Abrami
Jevnikar, a jaz je osebno še ni-
sem poznal, vedel pa sem, da je
hčerka zelo uglednega tržaške-
ga odvetnika Josipa Abramija in
sestra naše ravnateljice in pro-
fesorice italijanščine Laure ter
žena glavnega urednika Marti-
na Jevnikarja.
Tudi kasneje v življenju nisem
Nede Abrami mnogo srečeval,
ne na šoli ne drugje v javnem
življenju, ker je vse svoje
življenje bila prof. Neda Abrami
raje bolj v ozadju javnega doga-
janja in se je raje posvečala svoji
veliki družini, ki je živela na
zgornjem delu Frančiškove uli-
ce, čeprav še vedno v sre-
diščnem delu tržaškega mesta.
Takrat je še imela žive starše in
tudi sestra Laura je živela v nji-
hovi neposredni bližini, tako da
je bila vsa rodbina Abrami-Jev-
nikar zares številna, med seboj
pa izredno povezana; ustvarjala
je videz velike in močne
meščanske družine, ki je znala
Trstu dati močan pečat tudi z
narodnostnega vidika.
Družina Abrami je imela tudi
sorodnike na Katinari, ki so bili
po priimku Cunja in sem jih
globlje spoznal, potem ko sem
se nastanil na Katinari. Benja-
min Cunja in njegova žena Ma-
rija so bili veliki prijatelji moje-
ga tasta Justa Lavrenčiča, pevo-
vodje in katinarskega organista
in tako sem tudi z družino Cun-
ja bil v dobrih prijateljskih ve-
zeh.
Neda Abrami je svojemu sinu
Ivu povedala tudi resnično
zgodbo o koncu aprila 1945, ko
so partizanske čete napadale
zadnje postojanke umikajoče se
nemške vojske, ki se je zabari-
kadirala v prostorih tržaške sod-
njiske palače na Koronejski uli-
ci.
Posledice te hude bitke so še da-
nes vidne na pročelju velike in
mogočne tržaške sodnjiske stav-
be, ki je med obema vojnama
videla v svoji notranjosti veliko
hudega, tudi potek prvega in
drugega tržaškega procesa, na
katerem je bilo kar devet naših
junakov obsojenih na smrt in
že po nekaj urah usmrčenih na
bazovski planoti leta 1930 in na
openskem strelišču leta 1941.
Videla pa je tudi kolone kamio-
nov, ki so konec leta 1944 in do
maja 1945 odvažali iz koronej-
skih zaporov mladenke in mla-
deniče proti predmestju Sv. So-
bote, kjer so izgorevali v peči
Rižarne za svetle ideale svobo-
de, pravičnosti in na silo zatira-
nega slovenstva.
Zdaj Nede Abrami-Jevnikar ni
več med nami, a globoke braz-
de, ki jih je skupaj s svojim
možem prof. Martinom Jevni-
karjem orala na naši narodni
njivi, bodo gotovo zelo vidne
tudi v daljni prihodnosti slo-
venske narodne skupnosti na
Tržaškem.
Drago Štoka
Igor Švab Roberto Dipiazza
Videmska / Aktualno14. julija 201612
Podatki statističnega urada (Surs)
V Sloveniji 59 naselij brez
prebivalcev
  Sloveniji je 1.
januarja letos živelo
2.064.188 prebivalcev
v 5977 naseljih; 59 naselij je
bilo brez prebivalcev.
Najgosteje naseljeno naselje
je bil Piran z več kot 5600
prebivalci na kvadratni
kilometer.
Novoustanovljeno
naselje Marendol v
občini Sevnica je
imelo 17 prebivalcev,
kažejo podatki
republiškega
statističnega urada
(Surs).
Prvega januarja 2016
je bilo v Sloveniji 6036
naselij, od tega jih je
bilo 59 brez
prebivalcev. Največ
naselij brez
prebivalcev je bilo v
občini Kočevje, in
sicer 19.
V lanskem letu sta
brez prebivalcev ostali dve,
Podjetniško naselje Kočevje
v občini Kočevje in Brežec
pri Podgorju v občini Koper;
1. januarja 2015 sta ti dve
naselji imeli še enega oz. dva
prebivalca, na začetku leta
V 2016 pa nobenega več.Če bi hoteli tako gostonaseliti celotno Slovenijo kot
je naseljen Piran, bi po
navedbah Sursa potrebovali
skoraj 114 milijonov
prebivalcev.
Najredkeje naseljeno naselje
v Sloveniji, če izvzamemo
naselja brez prebivalcev, je
bil Trnovec v občini Kočevje,
kjer je na kvadratnem
kilometru živelo povprečno
manj kot 0,1 prebivalca (ali
eden na skoraj 11 km2). Če
bi bila vsa država poseljena
tako redko, bi bilo v njej
manj kot 1900 prebivalcev.
V petih naseljih z najmanj
30 prebivalci ni bilo otrok
oz. prebivalcev, mlajših od
15 let. Največje med takimi
naselji so bile Roje pri
Trebelnem v občini
Mokronog - Trebelno s 44
prebivalci.
V treh naseljih z najmanj 30
prebivalci ni bil nihče star
65 ali več let. Največje od teh
naselij je bil Snovik v občini
Kamnik s 54 prebivalci, ki so
bili vsi mlajši od 65 let.
Dobrodelni praznik v kraju Torlano 
V podporo delovanju laičnega
misijonarja Daria Laurenciga
  eč kot 2200 ljudi se je ude-
ležilo blizu Torlana (Ne-
me), na obširnem trgu
pred kmetijo I Comelli, praznika
ustekleničenja vina (Festa dell'im-
bottigliamento) pod naslovom
“Diamo un taglio alla sete”. Gre za
iniciativo solidarnosti; izkupiček
prodaje je namenjen laičnemu mi-
sijonarju Dariu Laurencigu, ki že
40 let deluje med ubogimi v Afriki
(Keniji, Ugandi, Južnem Sudan,
Etiopiji). Na poseben način si pri-
zadeva pridobiti nove vodnjake pit-
ne uode. Do zdaj jih je izkopal 400
in izvedel projekt solidarnosti v
zdravju in šolstvu. To iniciativo so
začeli pred desetimi leti s pomočjo
skupine enologov, ki so diplomirali
l. 1994 na čedajskem kmetijskem
inštitutu, in Anne Laurencig, ki se
je ravno takrat vrnila s potovanja v
Kenijo, kamor je šla, da bi si ogle-
dala misijon bratranca Daria Lau-
V renciga.Praznik je potekal v duhu solidar-nosti, vsi so rade volje pomagali v
dobre namene. Praznik so z glasbo
spremljali skupina Splumats, zbori
gospel Sand of Gospel an Saint Lu-
cy Gospel Choir, afriška glasba sku-
pin Kaz Tribu in Trzo Zerba, glasba
iz Ande skupine T. E. M. A (Taller
Experimental de Musica Andina).
Tudi otroci so lahko uživali na pra-
vem igrišču.
Dan pred tem sta pri kleti I Comelli
igrali dve skupini. Govor je bil tudi
o dobrodelnem združenju “Diamo
un taglio alla sete Fvg”, ki se je po-
rodilo, da bi podpiralo take inicia-
tive, ki jih vodi v Afriki laični misi-
jonar Dario Laurencig; predstavili
so tudi delo, ki je bilo opravljeno v
teh desetih letih. Do zdaj so nabrali
skoraj 300 tisoč evrov, napolnili 20
tisoč steklenic in 2.500 velikih s po-
sebnim vinom, rdečim, in belim,
imenovanim “Vitae”, ki je sad
skupnega daru radodarnosti več vi-
nogradnikov. Od grozdja do uste-
kleničenja in vsega ostalega je za
organizatorje vse brezplačno, za to
se morajo zahvaliti enološkemu
centru, ki ga vodi Giuseppe Lipari.
V tem času si je brat Laurencig pri-
zadeval ustanoviti nov misijon v
kraju Kakalel v Keniji. S svojim de-
lom se je vedno trudil, da bi ustva-
ril mrežo pomoči, tako da uči ljudi,
kako naj sami poskrbijo zase, da
bodo neodvisni od drugih. Delati
v takih krajih seveda ni lahko, saj
je polno korupcije v visokih poli-
tičnih krogih, ni sredstev in ljudje,
ki živijo po vaseh, nimajo nobenih
pravic.
Več informacij o projektu in kako
ga podpreti lahko dobite na spletni
strani www. diamountaglioallase-
te. org
LA. B.
  ovač je eden najpogostejših priimkov v
Sloveniji, na Hrvaškem, Slovaškem, v Srbi-
ji in na Madžarskem. V Sloveniji ga nosi
kar 4697 ljudi. Še več pa je Kovačičev, 5623, kar
je velikokrat izpeljanka iz Kovača. Samo dva
priimka sta v Sloveniji še bolj pogosta od Ko-
vačiča. Ne vemo, koliko Kovačičev je bilo v začet-
ku Kovačićev (danes jih je 312) in koliko Ko-
vačičev. Ne vemo tudi, koliko je Kováčev in koliko
Kėvačev. Zato je po priimku danes težko določiti,
ali gre za Slovenca, Hrvata ali Srba. Le za izpel-
janko Kovačević lahko
trdimo, da ni nastala v
slovenskih deželah.
V evropskem merilu
gre za enega najpogo-
stejših priimkov. Na
Slovaškem je Kovačev
14, v Srbiji devet, na
Hrvaškem sedem, v
Bosni pa 4 tisoč. Po
vsem svetu jih je sku-
paj zavidljivih 55.000.
Mednje Kovacev ali
Kovacsev niti nismo
šteli...
Etimološko je izvor
priimka povsem pre-
prost. Eden najsta-
rejših poklicev je na-
stal veliko pred prvim
priimkom. Dobil ga je
človek, ki je opravljal
poklic kovača. Možno je tudi, da se je koga ta prii-
mek prijel tudi samo zato, ker je živel v družini
kovača. Zavrniti pa moramo tezo, da bi kdo dobil
ta priimek zaradi ribe ali kovanca za 10 jugoslo-
vanskih par s tem imenom.
V srednjem veku so bili kovači kot obrtniki pre-
možnejši od kme-
tov, pa tudi selili so
se pogosteje. To v
rodoslovju predsta-
vlja včasih nepre-
mostljivo težavo.
Če najdemo pred-
nika s priimkom Kovač, ki se je nekam pre-
selil, pa nimamo podatka od kod, je naše ra-
ziskovanje navadno končano. V takih prime-
rih je bolje imeti prednika z red-
kim priimkom, saj ga lažje iščemo
po širši okolici.
Prvega Kovača v Kopru najdemo 9.
septembra 1573. Takrat se je rodila
Francesca Covaz, kot piše v knjigi.
Dejansko pa je to bila verjetno
Frančiška ali Franica Kovač. Njenemu
očetu je bilo ime Anzolo. To je beneška
različica imena Angel, kar kaže, da je
bil krstitelj, ne pa oče krščenega, Be-
nečan. Le nekaj mesecev kasneje naj-
demo še eno družino Kovač, kjer pa je
bilo očetu ime Nicolo. V resnici mu je bilo ime
verjetno Nikolaj ali Nikola. Januarja 1574 je dobil
hčer Lucijo, aprila 1577 pa Andrijano. Zaradi tega
imena bi lahko domnevali, da je več možnosti,
da gre za hrvaško kot za slovensko družino. An-
drijano najdemo omenjeno tudi leta 1602, ko je
bila za botro. Družina se je nato verjetno izselila
iz Kopra, saj med krsti v naslednjega pol stoletja
ne najdemo nobenega Kovača.
K
ISTRSKI PRIIMKI (2)
Tino
 M
a
m
ić
Vpis krsta Francesce Covaz, hčere Anzola iz leta 1573.
Razširjenost priimka Kovač v Evropi: največ jih je na Slovaškem.
KOVAČ
Romarji iz Polhovega Gradca v Bardu/Lusevera
Praznik Svete Marije Zdravja
  nogo let je minilo, od-
kar smo z družino z La-
neža/Cuel di Lanis zrli
v globoko dolino, vso zeleno v
bujnem rastju. Ni čudno, saj Ter-
sko dolino/Alta Val Torre v Be-
neški Sloveniji dobesedno obje-
majo visoki gorski hrbti, ob ka-
terih se “zataknejo” prav vsi z ju-
ga prihajajoči oblaki - in se do-
dobra ožamejo. Tako je bilo tudi
prve julijske nedelje, ko smo ro-
marji župnije Polhov Gradec pri-
hajali v Bardo/Lusevera, da bi so-
delovali pri zaobljubljenih praz-
novanjih Svete Marije Zdravja.
Ob vzponu iz Terske doline proti
od daleč vidni cerkvi sv. Jurija v
Bardu je še lilo, ko pa se je pri-
bližala sv. maša, se je tudi nebo
umirilo in razsvetlilo.
Na gričku nad vasjo kraljuje ob-
novljena cerkev, ki je pred štiri-
desetimi leti ob strašnem potresu
kot vse druge stavbe v Terski do-
lini končala v ruševinah. Le ma-
lokaj je ostalo od nje. A vendarle,
tudi danes je vas živa, stavbe so
vstale na novo, iz ruševin so se
dvignile nove, sodobne, a izjem-
no lepe cerkve, kot je ta v Bardu
ali v sosednjem Zavarhu/Villano-
va delle Grotte.
Sprejeli so nas prijazni domačini,
med njimi gospod župnik dr.
don Renzo Calligaro (“duhounik
od Barda anu Zavarha”), dr. Vil-
jem Černo, velik domoljub in ra-
ziskovalec Beneške Slovenije, in
njegov sin Igor Černo, ki je kljub
hudim razmeram v oddaljenih
krajih poln navdušenja in moči.
Čudovita slovesnost v prostoru,
ki kar kipi v nebo, je nas, romar-
je, povsem prevzela. Naš gospod
župnik Bogdan Oražem je so-
maševal z domačim župnikom,
don Renzom Calligarom, glasbe-
no spremljavo pa je slovesnosti
dodal naš zbor Gregor Rihar. Be-
rilo v terskem narečju, pogled
skozi veliko okno v gore, ki so
vstajale iz megle, predvsem pa
predanost, dobronamernost in
prijazne besede bardskega župni-
ka so nas povezali v eno samo
navdušeno množico, ki je slavila
Marijo in nebeškega Očeta.
Po maši so nas domačini povabili
najprej na ogled zbirke v Etno-
grafskem muzeju spodaj v vasi,
kjer nam je veliko zanimivega
povedal dr. Viljem Černo, Igor
Černo pa je vsakemu podaril svoj
M pred kratkim izdani vodničekTerska dolina/Alta Val Torre. Zvelikim zanimanjem smo si ogle-
dali številne skrbno zbrane in
ohranjene predmete, predvsem
povezane s kmetijstvom, ki je bi-
lo v krajih Terske doline zaradi iz-
jemno strmih pobočij vse prej
kot lahko. Zatem smo bili pova-
bljeni v gostišče, v katerem so nas
domačini izjemno gostoljubno
in obilno pogostili, za konec je
na mizo prišla še za kraje onkraj
meje značilna in odlična guban-
ca/gubana, daljnja “sorodnica”
naše potice.
Višek je praznovanje doseglo po-
poldne, ko smo se ponovno zbra-
li v cerkvi. Čudovito slovesnost
je spremljala prelepa glasba iz
dragocenih, več kot poltretje sto-
letje starih Nacchinijevih orgel,
za katerimi je sedel Igor Černo.
Lepe tone so dopolnili mladi do-
mačini na godalih in kitari. Bolj
ko se je pesem dvigala pod leseni
obok cerkve, bliže smo bili tre-
nutku, ko so močni domači fan-
tje, po osem jih mora biti, dvi-
gnili velik kip sedeče Device Ma-
rije Zdravja in ga v procesiji po-
nesli po vasi.
“Marijo nosijo”, pravijo do-
mačini. Pred procesijo gredo
križi in posebna bandera vseh
podružnic, sprevod pa se najprej
spusti po mogočnem stopnišču
proti vasi, zatem pa obkroži hrib
(“bardo”), na katerem stoji cer-
kev, in se vrne po strmih stopni-
cah pred cerkev. Tam sledi čudo-
vit obred “poljubljanja križev”,
kjer se križ iz vsake podružnice
dvakrat “poljubi” s križem žup-
nijske cerkve v Bardu. Obred, ki
seže v dušo in kar kriči s svojim
sporočilom. Združeni in poveza-
ni, ne razdeljeni! Odprti in spre-
jemljivi za bližnjega.
In podobno je bilo tudi spo-
ročilo, ki ga je neutrudni in
živahni don Renzo Calligaro na
svojstven način ob koncu slove-
snosti pred cerkvijo podal do-
mačinom in nam, gostom. Re-
snično, tam smo bili ena sama
množica, ljudje, ki hočemo do-
bro, ki smo veseli, da smo na sve-
tu, ki smo hvaležni, da nas varuje
Marija (ki je tudi zavetnica naše
cerkve Marijinega rojstva v Pol-
hovem Gradcu), da Marijo Zdrav-
ja lahko prosimo in se ji pripo-
ročamo za zdravje in moč, kot se
ji že več stoletij priporočajo pre-
bivalci Terske doline in okolice.
In kaj je lepšega kot popotnica v
obliki Božje besede. Gospod žup-
nik don Renzo Calligaro nam je
podaril tri čudovite knjige Boave
besiede (Božje besede), evangeli-
jev za vsa tri cerkvena leta, v ter-
skem narečju. Božje besede, ki ne
le navdihuje s svetim spo-
ročilom, pač pa s terskim na-
rečjem našega jezika tudi čudo-
vito povezuje Slovence na obeh
straneh meje in vse druge prebi-
valce Beneške Slovenije. Hva-
ležni za čudovit dan v objemu
mogočnih Muzcev in Viškorške
gore ter hvaležni za tako odprt
sprejem, smo se poslovili od go-
stiteljev v prepričanju, da se bodo
na novo stkane vezi še krepile.
Marjan Bradeško
Slovenija 14. julija 2016 13
Novost pri redakciji časopisa “Rossiyskaya Gazeta”
Prvi informacijsko-analitični portal 
o Rusiji v slovenščini
  četrtek, 7. julija 2016, je v
Modrem salonu Grand
hotela Union potekala
predstavitev spletne strani si.
rbth. com za predstavnike slo-
venskih medijev ter ostalo zain-
teresirano javnost. Partner slo-
venske spletne strani je ruski In-
dustrijsko-metalurški holding
(PMH).
Od 7. julija 2016 je večjezična
V spletna stran Russia Beyond TheHeadlines www. rbth. com boga-tejša za še en jezik – slovenski. Na
strani si. rbth. com bodo lahko
bralci iz Slovenije v maternem je-
ziku brali kakovostne novinarske
vsebine in komentarje strokov-
njakov o ruski politiki, gospodar-
stvu in poslu, kulturi, družbe-
nem življenju, športu ter življen-
ju v ruskih regijah.
“Veliko pozornost bomo name-
nili dvostranskim rusko-sloven-
skim temam: aktualnim poli-
tičnim ter trgovinsko-gospodar-
skim odnosom, zgodovinskim in
kulturnim vezem med našima
državama, učenju ruskega jezika
v Sloveniji itd. Sa-
mo po sebi razum-
ljivo je, da bomo ju-
lija posebno pozor-
nost namenili obi-
sku predsednika
Ruske federacije V.
V Putina v Sloveni-
ji”, poudarja
Vjačeslav Čarski,
namestnik uredni-
ka RBTH ter produ-
cent RBTH za južno
in srednjo Evropo.
“RBTH aktivno raz-
vija projekt čezmej-
ne sindikacije svo-
jih vsebin, kar po-
meni, da nacional-
nim medijem omo-
goča uporabo svo-
jih vsebin v
domačih jezikih. O
tem imamo številne
izkušnje s tiskanimi
in spletnimi mediji po vsemu
svetu”, - je povedal Vsevolod Pul-
ja, glavni urednik tujih resursov
pri časopisu Rossiyskaya Gazeta.
Na tovrstno sodelovanje smo pri-
pravljeni tudi s slovenskimi me-
diji. “Prepričan sem, da se bo in-
formacija o Rusiji neposredno iz
Rusije pri vas izkazala za zelo pril-
jubljeno”, ocenjuje glavni ured-
nik RBTH.
Podobne spletne strani, ponekod
pa tudi tiskane priloge, obstajajo
po vsemu svetu, tudi na območju
nekdanje Jugoslavije, kjer že več
let obstajajo spletne strani v
srbščini, hrvaščini in make-
donščini. Vsebine RBTH kot pri-
logo izdajata tudi srbski časopis
Nedeljnik in makedonski časopis
Nova Makedonija.
Informacija:
Rossiyska Gazeta – je sodobna
multimedijska platforma, ki vsa-
kodnevno zagotavlja pravočasne
in zanesljive informacije o naj-
bolj pomembnih federalnih, re-
gionalnih in mednarodnih do-
godkih. Rossiyska Gazeta je naj-
bolj bran ruski politični in po-
slovni dnevnik, saj jo vsak dan
bere 812 900 ljudi. Informacijski
portal RG. RU vsak dan obišče 15
milijonov obiskovalcev.
Russia Beyond The Headlines –
je globalni informacijski projekt
časopisa Rossijska Gazeta. Naš cilj
je okrepiti prisotnost uravno-
težene in nepristranske informa-
cije o Rusiji v svetovnih tiskanih
medijih ter na spletu. Od junija
2016 izdajamo 17 prilog o Rusiji
v vodilnih časopisih 15 držav sve-
ta, skrbimo pa tudi za kar 21
spletnih strani v 16 jezikih. Skup-
na naklada prilog je - približno 2
milijona izvodov. Skupno nas be-
re kar — 9,5 milijonov ljudi.
V Sloveniji tri četrtine gozdov v lasti skoraj pol milijona lastnikov
Država lastnica 22 odstotkov gozdov
  ozdovi pokrivajo dobrih
58 odstotkov Slovenije.
Kar 75 odstotkov gozdov
v Sloveniji je v zasebni lasti. La-
stnikov je okoli 461.000, takšna
razdrobljenost pa močno vpliva
na gospodarjenje s temi
gozdovi. V državni lasti
je 22 odstotkov gozdov,
z njimi bo po novem
gospodarilo državno
podjetje. Lokalne skup-
nosti so lastnice treh
odstotkov gozdov.
Skupno v Sloveniji gozd
raste na okoli 1,18 mili-
jona hektarjev površin.
Slovenija je po gozdna-
tosti na tretjem mestu
med državami EU, pred
njo sta le Švedska in Fin-
ska.
Po podatkih iz zadnjega
poročila Zavoda za goz-
dove Slovenije, ki se na-
naša na leto 2014, je v
Sloveniji skoraj 254.600
hektarjev državnih goz-
dov, kar predstavlja 22
odstotkov vseh gozdov.
Zasebnih gozdov je 859.900 hek-
tarjev, kar je 75 odstotkov vseh,
gozdov v lasti lokalnih skupnosti
pa je za tri odstotke, skupno do-
brih 31.000 hektarjev. Največ
državnih gozdov je na Kočev-
skem, Tolminskem in Postoj-
nskem.
Za državne gozdne posesti je
značilno, da so večje in bolj
strnjene od zasebnih in zato tudi
omogočajo lažje, bolj kakovo-
stno in bolj ekonomično gospo-
darjenje z gozdom, navaja zavod.
Na drugi strani so zasebne gozd-
ne posesti zelo razdrobljene, saj
povprečna posest obsega okoli
2,5 hektarja in še ta je nadalje
razdeljena na več med seboj
ločenih parcel. Za veliko večino
teh posesti gozdovi niso gospo-
darsko pomembni.
G Zasebna gozdna posest se še na-prej deli, saj se število lastnikovgozdov povečuje. Po zadnjih po-
datkih, ki jih navaja zavod, je v
Sloveniji že 313.000 gozdnih po-
sesti, ki jih ima v lasti kar
461.000 gozdnih posestnikov.
Takšna velika razdrobljenost, šte-
vilo lastnikov in solastnikov goz-
dov otežuje strokovno delo in
optimalno izrabo lesa v zasebnih
gozdovih, pravijo na zavodu.
Lesna zaloga slovenskih gozdov
je po podatkih gozdnogospodar-
skih načrtov zavoda več kot 337
milijonov kubičnih metrov oz.
285 kubičnih metrov na hektar,
od tega je nekaj več kot polovica
listavcev.
Letni prirastek v slovenskih goz-
dovih znaša dobrih osem milijo-
nov kubičnih metrov lesa. Pred
“izrednimi” razmerami zaradi
žledoloma in podlubnikov v
zadnjih dveh letih so v Sloveniji
letno posekali okoli štiri milijo-
ne kubičnih metrov lesa, od tega
dober en milijon v državnih goz-
dovih.
V letu 2015 so gozdarji v sloven-
skih gozdovih posekali 6,03 mi-
lijona kubičnih metrov lesa, kar
je nekaj manj kot v rekordnem
letu 2014, ko so posekali 6,36
milijona kubičnih metrov lesa.
Za primerjavo: v 90. letih
prejšnjega stoletja je bil letni po-
sek v Sloveniji okoli dva milijona
kubičnih metrov.
Slovenijo je februarja 2014 pri-
zadel žledolom. Doslej je bilo po
podatkih zavoda posekanih za
4,8 milijona kubičnih metrov v
žledolomu zelo poškodovanih
dreves, kar je približno polovica
potrebnega poseka. V državnih
gozdovih je po njihovi evidenci
posekanih 84 odstotkov, v zaseb-
nih gozdovih pa 45 odstotkov
ocenjenega potrebnega poseka.
Večji posek v slovenskih gozdo-
vih je v zadnjih dveh letih tudi
posledica napada podlubnikov.
Na zavodu za letos pričakujejo
najmanj podoben obseg škode
zaradi podlubnikov, kot je bil la-
ni, ko so gozdarji zaradi podlub-
nikov posekali 1,8 milijona ku-
bičnih metrov lesne mase dre-
ves. Letos je bilo do 20. junija za-
radi podlubnikov posekanih že
660.000 kubičnih metrov lesa.
Direktor zavoda
za gozdove Dam-
jan Oražem je za
STA v zvezi z na-
padi podlubni-
kov izpostavil, da
pri tako ob-
sežnem napadu
teh zajedavcev bi
morali lastniki
redno kontrolira-
ti gozdove in hi-
tro ukrepati ob
ugotovitvi napa-
da; pogosto pa
posamezen la-
stnik ni sam kos
obsežni in nevar-
ni situaciji
množičnega po-
java podlubni-
kov.
“Ob lastnikih, ki
se na kakršenkoli
način lotijo sanacije, četudi mar-
sikdaj prepočasi, pa je žal preveč
tudi takih, ki s svojim neukre-
panjem ogrožajo tako svoj gozd
kot tudi sosednje gozdove. Ta-
kim je tovrstna lastnina očitno
breme, pa še s tem bremenom
neodgovorno ogrožajo druge in
jim povzročajo škodo, ki je bi-
stveno večja od zagroženih kaz-
ni”, opozarja Oražem.
Naravne ujme v gozdovih v zad-
njih letih so močno vplivale tudi
na obseg poslovnih procesov v
gozdarstvu. Problem povezovan-
ja lastnikov gozdov za skupno
organizacijo poseka oz. spravila
lesa in za skupen nastop na trgu
lesa pa je še vedno ena od
ključnih ovir za bolj učinkovito
gospodarjenje z gozdovi, še opo-
zarjajo na zavodu.
Evgen Bavčar, državljan Evrope
Moramo se zavedati
svojega obraza!
  Parizu živeči filozof, foto-
graf in borec za pravice
slepih Evgen Bavčar, ki je
8. julija v Ljubljani prejel nagrado
Evropskega parla-
menta državljan Evro-
pe, Evropo vidi kot ce-
lino, na kateri bi “pe-
pel vojne” lahko po-
stal most za nekaj no-
vega, pozitivnega.
Slovenija, kot zago-
varja, pa se mora v
času globalizacije za-
vedati svojega obraza,
je poročala Slovenska
tiskovna agencija.
Puščava globalnega
sveta, kot se je izrazil,
je po Bavčarjevem
mnenju zelo nevarna,
“vedno si moramo
ustvarjati oaze”. Ker
to po njegovih bese-
dah počne tudi Fran-
cija, se mora Slovenija
“še toliko bolj zaveda-
ti svojega obraza, čeprav je del
obrazov Evrope”.
To, kot zagovarja, moramo storiti
tako, da povemo, kdo smo, da se
zavemo, koliko tragedij je bilo na
našem ozemlju, da smo preživeli:
“Mi smo odgovorni za tiste mrtve
Slovence, ki se niso mogli izpo-
polniti”. Zgodovina je lahko tudi
izhodišče za spravo, čeprav ni mo-
goče zanikati ene in druge strani,
je poudaril slepi fotograf in filo-
zof.
Evropo v prihodnosti vidi kot
združbo narodov, ki so si med se-
boj enakopravni, se spoštujejo in
poznajo svoje kulture, kot “Evro-
po na skupnih temeljih in skup-
nih kreativnih domišljijah”. Ob
tem je opozoril še na “resnico, ki
so jo pokazali marsikateri filozo-
fi”: da je naša prisotnost v danem
trenutku vedno nekoliko zazna-
movana s temo, ker ne vidimo
prihodnosti, lahko pa pogledamo
nazaj.
Slovenija je v 25 letih po njego-
vem mnenju z marsikatero evrop-
sko akcijo opozorila nase, vedno
pa, tako Bavčar, obstajajo možno-
sti preseganja klišejev iz preteklo-
sti. Po njegovem mnenju bi mo-
rala poiskati svetle točke zgodovi-
ne in ljudi, ki so odpirali pot. Ra-
zloga za pesimizem ne vidi, če bo-
mo enotni. Ne bi pa si smeli več
dovoliti, da bi se bojevali med se-
boj v imenu drugih. “Imamo
možnost aktivnega delovanja”, je
poudaril Bavčar.
Glede položaja slepih in slabovid-
nih v Sloveniji in Evropi je ocenil,
da “ni obupen, je kritičen, lahko
pa bi rekli tudi nasprotno”. Opaža
nekatere, sicer ne velike premike,
želel pa bi si, da bi se te osebe lažje
realizirale, da bi srečevale ljudi, ki
jih je srečeval sam in ki so mu po-
magali iti naprej, kljub temu da je
bil velikokrat ponižan in označen.
V Nagrado, s katero Evropski parla-ment (EP) prepoznava posamez-nike in skupine, ki s svojim delom
zagovarjajo evropske vrednote in
spodbujajo vprašanje človekovih
pravic, kot je pojasnil vodja infor-
macijske pisarne EP v Sloveniji
Klemen Žumer, je Bavčar prejel v
Narodni galeriji. Slovesnost v Bru-
slju s še 49 dobitniki iz različnih
držav članic EU pa bo 12. in 13.
oktobra.
Predsednik republike Borut Pa-
hor, ki se je udeležil podelitve, je
dobitnika označil za človeka “zelo
jasnih misli” in “navdih za čase,
ki utegnejo biti za vse nas zelo
zahtevni”. Evropski poslanec Loj-
ze Peterle, ki je Bavčarja predlagal
za nagrado, pa je prepričan, da
njegova ustvarjalnost, ki izkazuje
njegov odnos do eksistence, lah-
ko kaže naprej, saj je v popolnem
nasprotju s političnim dogajan-
jem v Evropi.
Ob tej priložnosti so v Narodni ga-
leriji postavili razstavo Bavčarje-
vih fotografij, ki so bile aprila že
na ogled v EP. S svojimi deli, kot
je povedal, ne želi pokazati le po-
dob, temveč svoje misli, “tisto no-
tranje gledanje, pogled tretjega
očesa”.
Ob praznovanju francoskega
državnega praznika bo Bavčar
prejel odlikovanje vitez legije
časti. V četrtek, 14. julija, mu ga
bo izročil francoski veleposlanik
v Sloveniji Pierre-Francois Mou-
rier kot priznanje za njegov pri-
spevek k umetniški fotografiji ter
za njegova osebna prizadevanja
pri krepitvi odnosov med Francijo
in Slovenijo.
Lani sta nagrado državljan Evrope
prejela Drago Jančar in Tomo
Križnar, pred tem pa Alojz Rebula,
Spomenka Hribar in Boris Pahor.
V letošnjem oktorbu bodo 70-let-
nico Evgena Bavčarja počastili tu-
di v Kulturnem centru Lojze Bra-
tuž z razstavo njegovih fotograf-
skih umetnin v sklopu Kogojevih
dnevov.
Aktualno14. julija 201614
NATUROPATSKI NASVETI (116)Erika Brajnik
SRČNI INFARKT
Kdaj je smiselno jemati koencim
Koencim Q10 je v našem telesu prisoten na-
ravno. Z leti pa se njegova količina manjša,
zato je smiselno, da ga po 40. letu dovajamo
v telo v obliki kapsul. Najpomembnejše pa
je, da mora vsak, ki
jemlje tablete za po-
višan krvni tlak ali
holesterol, sočasno
dnevno jemati tudi
koencim Q10. Te ta-
blete (statini) imajo
namreč za stranski
učinek zniževanje ni-
voja koencima v tele-
su. Celica posledično
ne diha, prosti radi-
kali pa se širijo in ta-
ko nastajajo obloge
na žilah (plak), v ka-
terih se začne nabira-
ti slabi holesterol. Če
pa oseba, ki jemlje ta-
blete za povišan
krvni tlak ali proti
povišanemu holesterolu, obenem uživa še
dodatni koencim Q10, izniči edini stranski
učinek, ki ga te tablete imajo. Pred operacijo
srca in po njej je pri šibkem srcu ter pri vsa-
ki disfunkciji srca ali ožilja smiselno jemati
koencim Q10 vsaj nekajkrat letno po en
mesec, če pa jemljemo statine, veliko pogo-
steje. Naturopatska priporočena doza je 30
mg dnevno. Kdor jemlje tablete proti strje-
vanju krvi, nosečnice, doječe matere, ali
kdor jemlje veliko drugih zdravil, naj se po-
svetuje s svojim zdravnikom ali farmacev-
tom. Dejstvo pa je, da koencim Q10 hrani
naše srce in ustvarja življenjsko energijo v
vsakem predelu našega telesa.
Poleg koencima Q10 lahko delujemo pre-
ventivno in srce okrepimo tudi s hrano.
Hrana, ki energetsko šibi srce: pšenica, vse
vrste kruha, vse vrste testenin, timijan,
oreščki, cvetača, marelica, svinjsko meso,
krompir, korenje, kumare.
Hrana, ki energetsko krepi srce: kokošja ju-
ha, breskev, metin čaj.
Primer jedilnika za srčni deficit
6.00 metin čaj, jabolčni kompot s semeni
(sezam, lan, sončnična in bučna semena)
7.00 2 x palačinka iz riževe moke s puranom
ali bučkami ali na sladko z marmelado iz
gozdnih sadežev
10.00 jabolko, hruška, breskev
13.00 kokošja juha in proso, riž s puranom,
radič in fižol
15.00 mešana zelenjava z ribo
18.00 kokošja juha
/ konec
www.saeka.si
Literarni natečaj Svetovnega slovenskega kongresa v letu 2016
Domoljubni esej mladih 
iz zamejstva in sveta
  lovenska konferenca
Svetovnega
slovenskega kongresa
(SSK) je s pomočjo Urada za
Slovence po svetu pripravila
nagradni natečaj za
najboljši domoljubni esej v
letu 2016.
1. Na natečaju lahko
sodelujejo mladi do 30. leta
starosti (rojeni v letu 1986
in kasneje), ki so
rojeni in / ali imajo
stalno bivališče izven
Republike Slovenije
ter pišejo v
slovenskem jeziku.
Vsi ostali so vabljeni,
da na natečaju
sodelujejo, ne morejo
pa biti prejemniki
nagrad.
2. Tema eseja je Slo-
venija v mislih mla-
dih rojakov, z domol-
jubno, povezovalno
in človekoljubno vse-
bino, ki odraža ljube-
zen in odnos do Slo-
venije, vzpostavlja
razmišljanje o vlogi
slovenskega jezika in
opredeljuje položaj posa-
meznika slovenske skupno-
sti v kontekstu širšega
družbenega konteksta, v ka-
terem živi. Pričakujemo, da
bodo eseji odgovarjali tudi
na vprašanje, kako izboljšati
povezanost s slovenskimi
rojaki in kako mladim pri-
bližati Slovenijo, slovenski
jezik in kulturo. Dolžina
esejev naj bo med 2000 in
3000 znakov (brez presled-
kov).
3. Sodelujoči na natečaju
S naj do 20. oktobra 2016pošljejo še neobjavljen esejv treh izvodih; vsak izvod
naj bo označen s šifro avtor-
ja (poljubno šifro si izbere
avtor sam). Eseje pošljite
priporočeno na naslov: Slo-
venska konferenca SSK,
Cankarjeva 1/IV, 1000 Lju-
bljana, z oznako: NATEČAJ
SSK – ESEJ. Poleg tega naj
avtorji v isti kuverti, ločeno
v manjši zaprti kuverti, po-
sredujejo še ime in priimek,
letnico rojstva, svoj naslov,
e-naslov, telefon in šifro (ta
naj bo enaka šifri avtorja, ki
je na izvodih esejev!) z oz-
nako: NATEČAJ SSK – ŠIFRA.
4. Ocenjevalni odbor SSK
bo na podlagi strokovnih
kriterijev podelil nagrade za
najboljše eseje. Nagrade so
naslednje: prva nagrada
znaša 200 evrov, druga na-
grada 150 evrov, tretja na-
grada 100 evrov. Pet naj-
boljših esejev bo nagrajenih
tudi s knjižnimi nagradami.
Komisija se lahko odloči, da
izjemoma podeli tudi po-
sebno nagrado v vrednosti
50 evrov. Predstavitev na-
grajencev in njihovih esejev
bo na slavnostni podelitvi
nagrad v začetku decembra
2016 v prostorih SK SSK v
Ljubljani, na katero bodo
vabljeni vsi sodelujoči na
natečaju.
5. Poslanih esejev ne
vračamo, vsi sodelujoči na
natečaju z udeležbo na na-
tečaju pristajajo na nehono-
rirano objavo poslanih ese-
jev.
Za morebitna vprašanja se
obrnite na Upravno pisarno
preko telefona: 00386 1 24-
28-552 (Luka) ali preko e-
pošte: luka. klopcic@slo-
kongres. com.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Vršilec dolžnosti predsednika prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 12. julija, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (24) Mariza Perat
Še preden pa je preiskovalna komisija pričela
svoje delo, je v Lurd nenapovedano prišlo več
cerkvenih in tudi svetnih osebnosti, ki so žele-
le Bernardko spoznati in z njo govoriti. Mnogi
so ji v zvezi z videnjem zastavljali težka in za-
motana vprašanja, ki bi bila zlahka zmedla vsa-
kogar, ki bi videnja
ne bil resnično
doživel. Bernardka
pa je s svojimi mir-
nimi in jasnimi
odgovori vse svoje
zasliševalce popol-
noma razorožila.
Mnogi so ji ponu-
jali dragocena da-
rila in tudi denar, a
ona se ni ničesar
hotela dotakniti in
je vljudno, toda
odločno odbila vse
njihove ponudbe.
To je doživel tudi
msgr. Thibault,
škof v Montpellieru; v družbi dveh duhovni-
kov je nenapovedano prispel v Lurd 17. julija
1858 in tu, ob navzočnosti domačega župnika,
g. Peyramala, Bernardki zastavil vrsto zvitih in
zapletenih vprašanj v zvezi
s prikazovanji. Škofa so nje-
ni mirni in jasni odgovori
docela prevzeli. Ponudil ji
je dragocen rožni venec,
katerega lepota bi bila vsa-
kega očarala, Bernardka pa
se je naglo umaknila in re-
kla:
“Hvala, imam že svojega”!
Škof Thiboult je bil nad
njenimi odgovori, nad nje-
nim zadržanjem in skrom-
nim vedenjem tako pre-
sunjen, da se je nemudoma
odpravil v Tarbes k škofu Laurencu. Dejal je:
“Nisem nameraval iti v Tarbes, toda vest me je
silila, da sem odšel k msgr. Laurencu ter mu
poročal o svojem srečanju z lurško vidkinjo”.
Bernardko je vse življenje odlikoval globok čut
za iskrenost in poštenje. Bila je skromna, nikoli
ni silila v ospredje. V vseh, ki so prišli z njo
v stik, je vzbudila pozornost ne samo zaradi
odločnega zavračanja denarja, ampak tudi
zaradi zavračanja občudovanja in časti.
Kljub svoji skromnosti in zadržanosti pa je
postala odločna in samozavestna, ko je pred
komisijami, cerkvenimi in civilnimi, bilo
treba pričati o resničnosti prikazovanj, in je
neustrašno oporekala vsakemu, ki je njeno
pričevanje hotel omajati ali zanikati.
Ko so cerkvene oblasti potrdile prikazovanja,
se je Bernardkino poslanstvo v Lurdu končalo.
Že leta 1860 je odšla k redovnicam, ki so bile
prisotne v Lurdu, in tu je dozorela njena
odločitev za redovniški poklic. Odločila se je
za vstop v njihovo kongregacijo in 4. julija
1866 zapustila Lurd ter odšla v Nevers,
mesto ob reki Loiri, kjer so omenjene
redovnice imele svojo materno hišo.
Bernardka je z dvema drugima novin-
kama iz Lurda in dvema redovnicama
dospela v Nevers 7. julija. Naslednji dan
je pred zbrano redovno skupnostjo po-
novila celoten potek Marijinih prikazo-
vanj, nato ji je prednica strogo prepo-
vedala, da bi o tem še kdaj govorila ozi-
roma da bi jo o tem spraševale ostale
novinke ali redovnice.
Dne 29. julija, na praznik sv. Marte, je
bila Bernardka sprejeta med postulan-
tke z redovnim imenom Marija Bernar-
da.
S. Marija Bernarda je upala, da bo v ne-
verskem samostanu živela bolj odmak-
njeno življenje kot v Lurdu, a se je zmotila. Tu-
di tukaj so jo obiskovali cerkveni dostojanstve-
niki, pa tudi pomembne svetne osebnosti, ter
jo spraševali o lurških dogodkih.
Bernardko so v samostanu kmalu določili za
pomožno bolničarko. Lurška vidkinja je bila
za to službo zelo pripravna in jo je opravljala z
ljubeznijo in usposobljenostjo. Kmalu pa je tu-
di sama zbolela, saj so se poleg naduhe pojavi-
le še druge bolezni, tako da je s. Marija Bernar-
da večkrat ponovila, da je pravzaprav
bolezen njen glavni poklic. Ta se je
kmalu poslabšala do take mere, da je
večne zaobljube opravila že oktobra
istega leta.
Polagoma se ji je zdravje nekoliko iz-
boljšalo in leta 1871 je v samostanu
postala glavna bolničarka. O njej so
povedali, da je bila pri svojem delu
vedno zelo natančna, odločna in do-
sledna. Ko se ji je zdravstveno stanje
leta 1873 poslabšalo, je znova postala
pomožna bolničarka in poleg tega še
zakristanka. Njeno
zdravje pa je šlo naglo
navzdol, tako da je sko-
ro vedno ležala na sa-
mostanskem bol-
niškem oddelku. V
tem času so k njej po-
gostokrat prihajale no-
vinke, na katere je ime-
la zelo blagodejen
vpliv.
/ dalje
Samostan sv. Gildarda
Bernardka stara 18 let
Mesto Nevers
S. Marija Bernarda
Aktualno 14. julija 2016 15
Nepozabni spomini se vedno znova vračajo ... 
Poti in križišča
  resna noč... praznovanje
poletja, svetlobe, čarob-
nih junijskih noči. Pravlji-
ca, ki se ponavlja iz leta v leto.
Meni je kres pisan na kožo, brez
njega enostavno ne pojmujem
poletja. Morda zato, ker sem ro-
jena pri Sv. Ivanu v Trstu in sem
že kot otrok vsako leto nestrpno
pričakovala, da bodo 23. junija
vse naokoli mojega doma zago-
reli kresovi soncu in svetlobi v
pozdrav.
Letos sem kres pričakala pod Ko-
lovratom, nad Hlodičem, sredi ti-
stih bohotnih beneških gozdov,
ki so dom krivapetam in škra-
tom. Bila je topla, jasna poletna
noč, pesem in iskre so se dvigale
visoko v nebo, medtem ko so
kresnice plesale ob robu gozda.
Tako daleč od resnice, da je bilo
skoraj pravljica ali vsaj oklepaj v
vsakdanu. Ko smo prižgali, poje-
dli in napolnili kozarce, smo se
zbrali v krog ob harmoniki. To
so trenutki, ko pesmi obujajo
spomine, ko začutiš nekaj med
srečo in nostalgijo, ko postaneš
otrok in so pesmi polne mladosti
in ljubezni.
Čeprav skoraj nikoli ne pojem v
javnosti, ker so mi v osnovni šoli
na zelo grob način dali razumeti,
da nimam niti posluha niti lepe-
ga glasu, me je tokrat zaneslo in
pridružila sem se pevcem, ki so
se zbrali ob ognju. Nekaj sloven-
skih, beneških, te so najlepše, ker
so tako žalostne in tako polne le-
pote, pa še kaka italijanska, saj so
se v tem strmem, skritem bregu
zbrali ljudje z vseh koncev. Nekaj
prijateljic iz Gorenjske sem sama
povabila, drugi so prišli iz Trsta,
Goriške in celo Tržiča. Njim v
čast poslušam tudi tisto o Pie-
montesini, nato pevci uberejo
nekaj znanih tržaških narodnih.
K “Me piasi bigoli con le lugani-ghe”, poje na ves glas Elisabetta,ki je po srcu že Benečanka,
čeprav se z vsemi še vedno pogo-
varja v svojem in nekdaj vsaj del-
no mojem tržaškem narečju. Ta-
ko vzneseno poje, da jo je prijet-
no gledati. Elisabetta iz Trsta, ki
se z možem vsak vikend, v vsa-
kem letnem času in v vsakem
vremenu, vrača v svoj drugi dom
v Rečansko dolino. Z Walterjem
sta postala del nje. Za ljudi in do-
mačo vas sta skoraj nepogrešlji-
va. Čeprav beneškega narečja in
slovenščine (še) ne govorita, so-
delujeta kjerkoli se da, tako pri
petju kot pri kulturi. Kako se pre-
pletajo te poti, kako nepredvidlji-
vo je življenje! Poslušam te
tržaške pesmi. Vedno smo jih pe-
li v mladih letih, na Krasu, v
osmicah in mestu, pozno ponoči
v kakih zagatnih gostilnah.
Včasih sem jih sovražila, ker so
tako prostaške, tokrat najdem v
njih kanček domotožja, kup ne-
dorečenih spominov in predv-
sem nostalgijo po mladosti. Kako
daleč je tisti čas, ko smo peli poz-
no v noč, kako gredo ta leta, ko-
liko je poti. Nasmehnem se, ne
vem, kako sem se znašla v Be-
nečiji, ki jo imam rada od nek-
daj. Ne vem, če sploh spadam
sem. In tudi tega ne vem, zakaj
danes Benečani pojejo tržaške
pesmi, pesmi iz moje mladosti.
Prepletanje, ujemanje, iskanje...
Življenje.
Ravno teden prej sem se po dol-
gem času vrnila v Trst, pravza-
prav v Milje. Sicer sem na začet-
ku oklevala, zvečer in ponoči ne
maram dolgih voženj, predvsem
če sem s prijatelji in če se v
družbi tudi popije kak kozarec.
Vem, da nama postane z možem
potem pot domov neznansko
dolga. Ozka in ovinkasta je,
predvsem v zadnjem delu, poleg
tega je naokrog veliko divjadi. A
tokrat sem se odločila, da sprej-
mem povabilo in grem. Ker me
je vabil Davorin, kateremu že leta
dolgujem obisk in ker sva prija-
telja od mladih nog. In ker je bila
to slikarska razstava, na kateri je
sodeloval tudi Moreno, ki že sko-
raj leto dni riše ilustracije za moje
zapise v Novem glasu. Nekoliko
pa tudi zato, ker je začetek polet-
ja, ker je čas, ko imam rada prija-
teljevanje dolgo v noč.
In tako sem se po dolgih desetlet-
jih zapeljala v Milje. Dejansko se
sploh ne spomnim, kdaj sem bila
zadnjič tu. Ko se z možem voziva
proti kraju prireditve, začutim
preteklost in vonj po morju. Sa-
mo tam pri Lazaretu ima morje
tak vonj. Spominjam se ga iz naj-
stniških let, ko sva s prijateljico
Lidijo pešačili iz Milj skoraj do
mejnega prehoda, da sva se ko-
pali. Tam med skalami in trsjem,
da se nama je zdelo, da sva na do-
pustu. Pozneje smo zahajali sem
vzgojitelji z Mlade brieze. Bili
smo z otroki na Debelem rtiču,
zamikala nas je polna luna in pot
ob morju, škržati in bori, vonjave
in valovi. Tudi tedaj sem o morju
pripovedovala prijateljem iz Be-
nečije. Milje, koliko spominov!
Prihajajo na dan med vožnjo, kot
bi se zavrtel film o najstniških le-
tih.
Zapeljemo se do nekega agritu-
rizma tik ob meji. La vigna sul
mare. Vinograd nad morjem. Tu
bodo predstavili likovno razsta-
vo, na kateri sodeluje tudi moj
novi beneški sosed in prijatelj
Moreno. Z ženo, Finko, ki nadvse
ljubi morje in sonce, se peljeta za
nama. In parkiramo med trtami
in konji. Da bi v nastajajočem
poletnem večeru spregovorili o
umetnosti in dvignili čaše. Taka
srečanja so priložnost, da si s pri-
jatelji, da si med ljudmi. Mi,
občinstvo, konji, najina dva psa
in zahajajoče sonce skupaj pri-
sluhnemo predstavitvi. Umetni-
ki spregovorijo nekaj besed o sli-
kah in življenju, lastnica agritu-
rizma o vinu. Nato natočimo in
gremo s kozarci med slike, ki so
razstavljene v nekdanji konjušni-
ci. Davorin me nekam potegne,
češ, poglej, kdo je še tu. In
srečam starega prijatelja, Pavla.
Tak je kot pred dvajsetimi, tride-
setimi leti. Koliko časa se ne vi-
diva! Pa vendar si izmenjava isti
nasmeh in klepet steče, kot bi bi-
lo včeraj, ko sva zadnjič pila v
družbi. Spomini, prijatelji, vezi,
kako lepo je vse to. Predvsem ko
razumeš, da obstaja in da je traj-
no, morda za vedno. Vračam se
v preteklost, vse bolj mi je jasno,
da mladosti, rojstnega kraja, štu-
dentskih let ne moreš izbrisati.
Niti skupnih mladostnih idealov.
S Pavlom še vedno razmišljava
podobno. In še enkrat vem, da so
prijateljstva iz mladih let nepo-
novljiva. To so tista prijateljstva,
ko pogovor nikoli ne zamre. In
trajajo skozi vse življenje.
Ko sva že med slikami in nama
Moreno In Davorin razlagata o
razstavi, se nam pridruži še Mag-
da. Obljubimo si, da se vidimo v
Benečiji. Upam, da res. Pogrešam
ta tržaška leta, pogrešam spomi-
ne, pogrešam mladost. In še naj-
bolj prijatelje.
Ko je že skoraj tema, zapustimo
agriturizem, da gremo nekam v
miljske hribe, na kozarec in pri-
grizek. Tuuli je navudšena nad
razgledi, nad morjem, nad
večerom, ki prihaja, nad polet-
jem, ki ga vsi tako pričakujemo.
Naročimo vino. In spet sprego-
vorimo o umetnosti. Ti večeri.
Ostali so taki kot nekoč. Kot v
mladih letih. Pogovori in vino.
Umetnost in sanje.
Suzi Pertot
Grenka resničnost za našo atletinjo
Poškodovana Ugrinova ne gre v Rio
  aposled bomo Slovenci
v Italiji tudi na le-
tošnjih Olimpijskih
igrah brez svojega predstavni-
ka. Tee Ugrin namreč ne bo
med telovadkami, ki bodo za-
stopale italijansko reprezentan-
co v Riu. Nazadnje smo zamej-
ska športnika na najžlaht-
nejšem tekmovanju s pe-
timi olimpijskimi krogi
imeli že daljnega leta
2004, ko je Matej Černic
v Atenah v dresu italijan-
ske odbojkarske izbrane
vrste osvojil srebrno me-
daljo, Claudia Coslovich
pa je tekmovala kot azzur-
ra v atletiki v disciplini
meta kopja.
Pred nekaj meseci je spla-
valo po vodi upanje, da bi
v Rio de Janeiro potovala
jadralca sesljanske Čupe
Jaš Farneti in Simon Si-
vitz Košuta (razred 470),
v prejšnjih dneh pa je se-
lektor ženske reprezen-
tance v športni gimnasti-
ki objavil seznam peterice
vpoklicanih za olimpija-
do. Kandidatk je bilo de-
vet, Ugrinove ni med izbranka-
mi, zaradi poškodbe, ki jo vleče
že nekaj časa, ne more bržkone
niti upati, da bi nadomestila
katero od standardnih telo-
vadk v primeru potrebe.
Izbire je selektor Enrico Casella
predstavil mesec dni pred
odhodom na prizorišče olim-
pijade ob državnem prvenstvu
N v Turinu. Tu je Tea nazadnjenajprej nastopila v mnogobojukljub bolečinam v poškodova-
ni peti, sodelovala je sicer samo
na gredi in na dvovišinski bra-
dlji, kjer je bila druga, skupno
je zasedla dvanajsto mesto da-
leč od najboljših. Prvakinja je
postala Vanessa Ferrari, sotek-
movalka Ugrinove pri tržaškem
društvu Artistica 81, nekdanja
olimpijka Federica Macri', pa
je bila petnajsta. Na tekmovan-
ju po orodjih pa je bila sloven-
ska telovadka peta, Macrijeva
pa ravno tako peta na parterju.
Ekipo za Rio sestavljajo poleg
Ferrarijeve, ki je bila tudi sve-
tovna prvakinja, Fasana, Ferli-
to, Meneghini in Rizzelli. Fi-
zične težave Tee Ugrin na desni
nogi so podobne tistim, ki jih
je imela na levi, ko je prestala
operacijo Ahilove tetive. V bi-
stvu ima kostni izrastek, ki ji
ustvarja bolečine in onemo-
goča primerno vadbo. Zaradi
poškodbe pač ni mogla ustrez-
no trenirati in je zaostala za
ostalimi telovadkami. Ugri-
nova bo šla v zelo kratkem
času zaradi tega vnovič pod
nož, za operacijo čakajo le
dokončno odločitev selek-
torja, da bi si morebiti ne
premislil oziroma da bi se
poškodovala katera od repre-
zentantk.
Razplet je za Teo, ki je
ogromno - vse vložila v akci-
jo Rio, nedvomno izjemno
grenak, je pa v sebi trdno
odločena, da se ob tokratni
smoli in neuspehu ne potre.
S trenerjem šentjakobskega
društva Diegom Pecarjem
dejansko že delata ob misli
na Tokio 2020. Sama Ugri-
nova je zelo neobremenjeno
komentirala dogajanje preko
socialnih omrežij. Zapisala
je, da so negativne okoliščine
pač sestavni del športa, da pa
je vrhunsko motivirana, da
začne nov štiriletni olimpijski
cikel. Sotekmovalkam, ki bodo
zastopale Italijo v Riu, s kateri-
mi deli vsakodnevni trud, je iz
srca zaželela uspešne nastope
na Olimpijskih igrah.
HC
TAKO PAČ JE!
“Prej ali slej bomo šli vsi na 'drugo stran'. Tako
pač je”, je rekla tašča Melania, ko sem ji po tele-
fonu izrazil sožalje ob smrti njene sestre Brune.
Iz Montevidea, kjer je bila celih 81 let misijonar-
ka, so sporočili, da se je sestra Maria Gonzaga,
kot se je kot nuna imenovala Bruna Tushar, med
večerno mašo počutila slabo in je malo kasneje
umrla v 97. letu. “Tako tiho, kot je živela, tako ti-
ho je odšla”, so o svoji prednici še dodale sestre
iz Urugvaja, kateremu je pokojna teta moje žene
dala vse življenje.
Pri dvanajstih letih je mala Bruna šla v samostan
v Castions delle Mura, Melania ve še danes po-
vedati, da so se vozili s konjsko vprego ob nedel-
jah v bližnjo vas iz kraja Torre di Zuino, ki ga je
Mussolini s svojim pajdašem Marinottijem prei-
menoval samo nekaj let kasneje v današnjo Tor-
viscoso, na obisk k sestri. Spominja se tudi, kako
je prišla k njim domov prednica samostana in je
zahtevala od njene mame doto za Bruno, a se je
njena mama, takrat že vdova z devetimi otroki,
posvetovala z domačim župnikom, ki je bil kra-
tek: “Dali ste jim največ, kar lahko mati da, svo-
jega otroka, to je več kot vsaka dota”.
Tako je tudi bilo, tako je tudi ostalo in ženina
stara mama Filomena Tushar, bogaboječa, a
trdna in trda Furlanka, ki je morala pripeljati do
kruha še osem otrok, se je tega nasveta držala.
Samo šestnajst let je bilo Bruni, ko je s štirimi
kolegicami iz samostana odšla v misijone, iz
Trsta z ladjo; navdušil jih je neki misijonar, ki je
prišel v Castions na obisk.
Doma smo ženino teto nuno vedno in samo kli-
cali “suor Maria Gonzaga”, za praznike je prišlo
skrbno napisano pismo z dobrimi željami, a Bru-
na je bila daleč. Pa je le pred več kot 25 leti prišla
na obisk, bila je nizke postave, drobcena,
odločna ženska; taka, da je bila tudi njena mama,
nona Filomena. Take vrste ženske so ohranile
Furlane pri življenju do današnjih dni, v primer-
javi z njimi smo moški prave reve.
Ko je prišla Bruna za mesec dni na obisk, je bila
teden dni tudi pri sestri Melanii, s pokojnim ta-
stom Ottorinom sva imela idejo, da bi bilo lepo,
če bi jo peljali na Sveto Goro, na Monsanto, kot
Furlani imenujejo naš romarski kraj. Še dobro se
je izteklo, saj so v takratni Jugoslaviji imeli na
mejnem prehodu do nune poseben obzir, urug-
vajski državljani so za vstop v takratno Jugosla-
vijo potrebovali vizum.
“Bogami, kako je malena”! je rekel v Rožni Do-
lini carinik in je šel delat vizum za obisk, plačali
smo potrebno in odšli s sestro Bruno najprej na
Vipavsko, obiskat moje starše. Tiho je vstopila v
našo staro kmečko hišo, v prostor, ki ga imenu-
jemo Vipavci hiša, se pravi v kuhinjo, kjer še da-
nes na steni nad mizo visi Križani in pod njim še
iz časov fašizma gori drobna lučka. Ko je videla
ta prizor, je “suor Maria Gonzaga” tiho pozdra-
vila moje starše in se, sede ob mizi, z njimi za-
pletla v pogovor, bila je doma. Dan se je končal
tako, da so prišli na Sveto Goro še moji starši, po-
kojni tast nas je vse peljal na kosilo, kjer sem opa-
zoval, kako je Bruna, kot jo je imenoval tast Ot-
torino, jedla kot ptiček.
Kasneje sem ji tudi naredil celostranski intervju
za tednik Voce Isontina, v katerem je povedala
svojo življenjsko zgodbo. Ko sem zaprl mikrofon,
sem jo vprašal, če bi prišla domov, v kraje, kjer
je bila rojena. Mirno mi je odvrnila, da je njen
svet v Montevideu, kjer je s sestrami ustanovila,
zgradila in nato vodila šolo za več kot 500 dija-
kov, mirno in resno pa je še pristavila, da pri nas
delamo odločno preveč, medtem ko Urugvajci
delajo premalo, “saj nimajo v sebi tistega, kar
imate tu, da nenehno nekaj delate”.
V njenih očeh pa sem vseeno videl, da ji je bilo
žal za svetom, ki ga ni bilo več, v njem je
odraščala, saj je pristavila: “le časa zase in za
družino nimate več, škoda”. Ta svet je našla samo
še v naši kuhinji na zidu, v hiši na Vipavskem, ki
je na našem domu ostala taka, kot je bila nekoč.
Na življenje je gledala z vdanostjo tistega, ki red-
no moli vsak dan, živi in dela pošteno in mu je
dana globoka vera.
Od mize v naši hiši na Vipavskem kar ni hotela,
na Sveti Gori sem jo med mašo opazoval, kako
je umirjeno molila. Od tistega dne, ko je obiskala
Vipavsko, je v vsakem pismu iz Južne Amerike
napisala posebno misel za moje starše, pismo,
natipkano s strojem, sem potem nesel domov in
ga prebral očetu in mami.
Preden je odšla nazaj, mi je rekla, da živimo ne-
mogoče življenje pri nas, najbolj, da pogreša
druženje, “nimate časa za nič, morali bi se bolj
družiti”.
To, kar nezavestno pogrešamo vsi v današnji raz-
slojeni in neosebni družbi, je sestra Maria Gon-
zaga ubesedila s preprostim stavkom: “Nimate
časa zase in za sočloveka, to boli”.
Izjemno vesel sem bil, ker nisem mogel reči spet
enega tistih brezosebnih “Tako pač je”!, ko sem
moral poiskati prijatelja Tatjano Rojc in Antka
Terčona, ki sta osebno poznala in cenila nenad-
no preminulega gospoda Ladislava Caharijo,
M'hca po domače, da sta mi napisala osebna za-
pisa o njem. Pokojnega nabrežinskega pevca, vi-
nogradnika in lepo osebo sta namreč poznala,
Antek mi je po telefonu lepo povedal, da ima
sam vse manj ljudi okrog sebe, s katerimi bi se
lahko pogovarjal.
In me ni presenetilo, a sem bil strašno vesel, ko
mi je Marko Tavčar, ki se pogreba pokojnega pev-
ca ni mogel udeležiti, a so mu poročali, povedal,
da se je na pogrebu M'hca zbralo ogromno lju-
di.
“No, vidiš, to je zato, ker je pel, ker se je družil,
ker je bil družaben človek, ” sem razpredal, “hva-
la Bogu, da imamo še take ljudi”!
Take, ki ne rečejo: “Tako pač je”!
JURIJ PALJK 27
Aktualno14. julija 201616
  as spominov na dogajanja, ki
predstavljajo najsvetlejše obdob-
je v zgodovini Slovenije, vendar
bi bilo točneje reči v zgodovini Slovenk
in Slovencev. Vsak je vojno podoživljal
po svoje, vsak spomin je drugačen, kot
so bile drugačne okoliščine, v katerih so
se nekateri borili, drugi skrbeli, da ni bi-
lo premora na delu, spet tretji smo po-
ročali, kar smo videli in kar smo čutili.
V četrt stoletja so nekateri spomini zble-
deli, na nekatere smo pozabili, hote ali
nehote, spet o nekaterih nismo hoteli
pripovedovati, da ne bi povzročali še
večjo skrb domačim. Tako so po zaslu-
gi Martine Repinc nastali zapisi o času,
za katerega lahko rečem, da sem pono-
sen in hvaležen, da mi je bilo dano,
kljub nevarnostim, biti zraven. Bil sem
s TV ekipo zelo, zelo blizu bitke v Kra-
kovem gozdu, ki je bila gotovo najpo-
membnejša, čeprav se o njej ni na ve-
liko pisalo in tudi slikovnega materiala
ni mnogo, verjetno zato, ker je Krakov-
ski gozd odročen, poleg tega pa so bile
ceste do Ljubljane polne pregrad. Ker
je bilo do Ljubljane težko in prezamud-
no, smo poročali o dogajanju na Do-
lenjskem iz Zagreba, kjer se je napetost
iz dneva v dan večala. Naslov pa sem
si izposodil, upam, da ne bo zamere,
pri veliki, monumentalni fotografski
razstavi, ki jo je Muzej novejše zgodo-
vine Slovenije priredil ob srebrnem
praznovanju osamosvojitve.
PREMIKI 91
25 let mineva in prav je, da se spomni-
mo na eno temeljnih dejanj v pripravah
na osamosvojitev Slovenije. Na ta dan se
je 22. marca leta 1991 pričela mobilita-
cijsko-tehnična vaja Premiki 91, na ka-
teri je sodelovalo 111 pripadnikov tedan-
je Teritorialne obrambe. Start je bil na
Vogrskem pri Novi Gorici, nato je sledil
premik v smeri Postojna-Sodražica-
Kočevje-Trebnje, vaja pa se je končala v
Šmarjeti na Dolenjskem. To ni bila le vo-
jaška vaja, zanjo je javnost izvedela dva
meseca kasneje, pač pa dokaz, da je Slo-
venija v vsem, tudi z vojsko, pripravljena
na osamosvojitev.
Toda pričelo se je že prej. Februarja 1987
je izšla znamenita, 57. številka Nove re-
vije s slovenskim nacionalnim progra-
mom, leto kasneje sta se zgodili aretacija
četverice (Janez Janša, Iva Borštner, Da-
vid Tasič in Franci Zavrl) zaradi izdaje
vojaških skrivnosti in takojšnja ustano-
vitev Odbora za varstvo človekovih pra-
vic, v katerega se je včlanilo 100.000 Slo-
vencev. Vse to je izzvalo povsem obratno
reakcijo slovenske javnosti, kot so jo
pričakovali v partijskem vodstvu, jugo-
slovanski vojski in krogih srbskega ultra-
nacionalističnega vodje Slobodana Mi-
loševića.
Šele zdaj, ko v spominih podoživljam
dogajanja s konca 80. let, se zavedam
odločilnega pomena, ki ga je imelo leto
1989. 4. januarja se je v Trstu pričelo za-
sedanje federalnega sveta radikalne
stranke, ki je nameraval ustanoviti tran-
snacionalno stranko na kongresu, ki naj
bi bil v Zagrebu, vendar je naletel na veto
iz Beograda. Na tržaški pomorski postaji,
kjer so zasedali radikalci, so se pojavili
trije predstavniki Zveze socialistične
mladine Slovenije: Zoran Thaler, Dejan
Verčič in Petra Škofic. Nosili so velik
transparent z napisom “Srečno novo le-
to Jugoslavija”, z evropsko zastavo, na
kateri je bilo poleg 12 še dodatna zvez-
dica, torej Jugoslavija v Evropski zvezi.
Da bi dokazali svojo avtonomijo (do
Beograda), so Školjč, ki je na volitvah
premagal protikandidata za predsedstvo
socialistične mladine Janeza Janšo, in to-
variši povabili radikalce, naj bi zasedanje
nadaljevali v Mladinskem domu v Bo-
hinju, kar so Panella, Modugno, Toni
Negri in ostali takoj sprejeli. Za naš radio
jih je v Bohinj spremljal Marko Tavčar.
Transnacionalna radikalna stranka je te-
daj imela v Sloveniji 173 članov. Nekaj
dni kasneje nas je v uredništvu radia obi-
skal Dimitrij Rupel. Pogovajali smo se
kar na hodniku. Drago Legiša je ome-
nil, da bi bilo najbolje, če bi sestavili
vlado narodne enotnosti in s tem pou-
darili svetovni javnosti, da si Slovenci
v celoti želijo samostojno državo. Ka-
snejši zunanji minister ni bil tega
mnenja, češ da bo v zgodovino prešla
nova vlada sedanje demokratične opo-
zicije, obenem pa napovedal ustanovi-
tev stranke Slovenske socialne zveze, ki
se je kasneje preimenovala v Slovensko
demokratično stranko. Teden dni ka-
sneje sem letel iz Milana v New York
in nato v Denver na svetovno smučar-
sko prvenstvo. Med poletom sva s ko-
legom, radijskim reporterjem Giaco-
mom Santinijem in kasnejšim evrop-
skim poslancem, razpravljala o po-
ložaju v Vzhodni Evropi. Zanimalo ga
je stanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Slo-
venija je postala zanimiva tudi za špor-
tne novinarje, potem ko je Mateja Svet
osvojila zlato kolajno v slalomu in bro-
nasto v veleslalomu, Tomaž Čižman pa
je bil tretji v superveleslalomu.
Temperature na svetovnem smučarskem
prvenstvu v Beaver creeku in Vailu, v
ameriški zvezni državi Colorado, so bile
dokaj nizke - do minus 20 stopinj - v
tržaški redakciji pa je bilo v naslednjih
mesecih zelo vroče. Stalno smo bili pri
teleprinterjih, pripravljeni na posebna
poročila, v središču je bila kriza na Ko-
sovu, kjer so bili Albanci proti spremem-
bi ustave, Beograd pa je odgovoril z uki-
nitvijo avtonomije, upor pa je zatrl v
krvi.
2. maja so Madžari napovedali odstrani-
tev zidu na 240 kilometrov dolgi meji z
Avstrijo, kar je pomenilo, da so bila
končno omogočena potovanja iz Vzho-
da na Zahod. Nekoč so postavljali mejne
prepreke iz ideoloških, zdaj pa jih posta-
vljamo iz povsem drugačnih razlogov,
toda namen je vedno isti: preprečiti svo-
boden prehod.
8. maja je pesnik Tone Pavček na Kon-
gresnem trgu v Ljubljani ob ponovni
aretaciji Janeza Janše prebral majniško
deklaracijo, ki so jo v uradu Dimitrija Ru-
pla na univerzi sestavili France Bučar,
Hubert Požarnik in Veno Taufer, podpi-
sali pa so jo Slovenska demokratična zve-
za, Slovensko krščansko socialno giban-
je, Socialdemokratska zveza Slovenije,
univerzitetna konferenca Zveze sociali-
stične mladine Slovenije in Društvo slo-
venskih skladateljev. Proti majniški de-
klaraciji je nastopil prvi mož slovenskih
komunistov Milan Kučan, ki je v partij-
skem glasilu zapisal: Nekateri slovenski
demokrati, ki so tako goreči nosilci Maj-
niške deklaracije, vidijo perspektivo mi-
mo socializma in mimo Jugoslavije. Sam
pa sem prepričan, da se odpovedati Ju-
goslaviji pomeni odpovedati se lastni
državi. Kučan je potreboval dobrih 18
mesecev premisleka, da je uvidel pravil-
nost Majniške deklaracije in dejal, da je
Jugoslavija lahko le demokratična ali pa
je ne bo.
Teden dni kasneje smo v Beogradu sle-
dili potrditvi Janeza Drnovška na mestu
predsednika predsedstva Jugoslavije, po-
lemike pa je vzbudila slovenska delega-
cija, ki je zapustila zasedanje konference
Zveze socialistične mladine Jugoslavije
v Beogradu.
Konec junija sem znova preživel v jugo-
slovanskem glavnem mestu. Srbsko vod-
stvo je pripravilo množično manifesta-
cijo ob 600-letnici bitke na Kosovskem
polju. V Mednarodnem press centru so
nam odsvetovali potovanje na Kosovo,
češ da so ceste slabe, promet bo kaotičen
in tudi uslug v tamkajšnjem press centru
ne bo za vse. Tako smo dogodke s Ko-
sovskega polja v neposrednem televizij-
skem prenosu spremljavi v velikem Sava
centru, ki so ga zgradili v novem Beo-
gradu za zasedanje neuvrščenih držav.
Tuji novinarji so se spraševali, zakaj Srbi
s tolikšnim poudarkom proslavljajo bit-
ko, v kateri so bili poraženi. Miloš Obilič
je sicer umoril turškega sultana Murata
prvega, toda v bitki je padla večina
srbskega plemstva s knezom Lazarjem
Hrebeljanovićem na čelu. Srbija je tako
postala turški vazal. Milošević je v svo-
jem govoru poudaril junaštvo srbskega
naroda, ponovil geslo “en prebivalec, en
glas”, kar je v praksi pomenilo prevlado
Srbije v Jugoslaviji. Marsikdo od po-
ročevalcev je hote ali nehote preslišal
grožnjo, ki jo je izrekel “Veliko Srbijo bo-
mo ustanovili z vsemi sredstvi, tudi z
orožjem”. S tem je bil napovedan boj
proti vsem, ki so se zavzemali za večjo
avtonomijo, demokracijo in večstrankar-
ski sistem. Kljub Miloševićevi grožnji je
italijanski zunanji minister De Michelis
vztrajal pri povsem neuresničljivi zami-
sli o demokratični in enotni Jugoslaviji.
Ker sem to stališče označil za nerealno,
saj je bil Milošević proti uvedbi demo-
kracije večstrankarskega parlamentarne-
ga sistema, sem se moral zagovarjati pri
glavnem uredniku zunanjepolitične re-
dakcije drugega televizijskega dnevnika
RAI. Ta je namreč pripadal po tedanji lo-
tizaciji socialistom, katerih vidni pred-
stavnik je bil De Michelis. Prispevek je
šel v oddajo, ne sicer v glavnem večer-
nem Dnevniku, ampak v nočnem.
Septembra je slovenska skupščina spre-
jela 81 popravkov k ustavi iz leta 1974, s
katerimi so bili omogočeni prehod v
parlamentarno demokracijo z večkstran-
karskimi volitvami, zavarovana samo-
stojnost Slovenije, svoboda veroizpovedi
in ekonomska samostojnost.
Novembra so bile izdane odredbe o za-
varovanju javnega reda, na podlagi ka-
terega je bilo moč prepovedati tako ime-
novani miting resnice, ki ga je za 1. de-
cember v Ljubljani napovedalo združen-
je za vrnitev Srbov in Črnogorcev.
Zveza komunistov Slovenije, predsedo-
val ji je Ciril Ribičič, se je pripravljala na
bližnji 14. vsedržavni kongres januarja v
Beogradu.
/ dalje
Saša Rudolf
Č
S 3. strani
“Zanimati se ...”
  rejšnji predsednik Drago
Štoka je pred šestimi leti
poudaril pomen in dobro
delovanje slovenskih šol, radia in
televizije, bank, maš v sloven-
skem jeziku ter dodal, da je v tem
trenutku pomembno razmisliti
predvsem, kako ohraniti narod-
no zavest. Na vprašanje, ali naj se
krovni organizaciji združita, je
Štoka odgovoril, da je za ta korak
še prezgodaj, saj so v obeh orga-
nizacijah vendarle še vedno pri-
sotni nekateri različni pogledi, in
da prihodnost vidi predvsem v
sodelovanju, ki se je doslej izka-
zalo kot uspešno. Po mnenju
Draga Štoke je za prihodnost bi-
stvenega pomena tudi samostoj-
nost v politiki, za kar je predlagal
ustanovitev nove manjšinske
stranke, ki bi pomenila novo
moč.
Je res, dobro delovanje sloven-
skih šol, radija, televizije, bank,
maš v slovenskem jeziku, a vsee-
no je potrebno razmisliti vse to
tudi v luči ohranjanja narodne
zavesti. V marsičem so te zadeve
še popolnoma nejasne in obe-
nem je stanje tudi zelo kritično.
Servisna pogodba radia in televi-
zije, ki jo bodo zamenjali s kon-
vencijo, kaže na veliko slabši po-
ložaj in bojim se, da bomo izgu-
bili avtonomijo. Maše v sloven-
skem jeziku so drug velik pro-
P blem, ki smo se ga že večkrat do-taknili in je v ospredju našegaposebnega zanimanja. Pri slo-
venskih mašah je tudi veliko zbo-
rov, kar samo še bogati liturgijo
v slovenskem jeziku, zato nam ni
mar, da se o tej zadevi ne pogo-
varjamo. Banke so temeljnega
pomena pri vsakdanjem delu in
res potrebujejo pomoč. V zvezi z
reformo zadružnega bančništva
smo kot SSO v stalnem pogovoru
s predsedniki obeh slovenskih
zadružnih bank. Slovenski član
v združeni Trgovinski zbornici,
to je zelo resno vprašanje. Z
združitvijo dveh zbornic iz Trsta
in Gorice bo Kmečka zveza izgu-
bila svojega predstavnika, ker
ima v odstotkih manjše številke.
Kmečka zveza pa ima tudi pro-
blem na Goriškem, ker večina
kmetov ni vpisanih v slovensko
kmečko stanovsko organizacijo.
Zaradi tega je manj članov in se-
veda manj pogajalne moči. Kako
s kulturnimi in športnimi domo-
vi? Mislim, da je skrajni čas, da
se tega vprašanja lotimo resno in
da razumemo, kaj je s tem, kdo
je lastnik, kakšno je stanje la-
stništva. Če je Kulturni dom v
ulici Petronio zanimiv, bo treba
o tem tudi začeti resno razmišlja-
ti. Hvala Bogu, da je za Stadion
1. maj Dežela iz posebnega skla-
da namenila sredstva za popravi-
la. Pri tem pa si želim, da se use-
demo za mizo in na papirju pri-
pravimo načrt, da postane SSO
pravno enakovreden subjekt za
Stadion 1. maj. Ne moremo
namreč samo kimati z glavo, ko
gre za finančna sredstva, in ne bi
soudeleženi pri delovanju tega
slovenskega središča. Slovensko
stalno gledališče je zgodba brez
konca. Naša članica v upravnem
odboru SSG Maja Lapornik ima
še vedno zamrznjeno mesto.
Skrbijo pa nas novice, ki prihaja-
jo iz zunanjih virov, nimamo pa
direktnih informacij s strani
predsednice Brede Pahor. Ko so
problemi finančne narave in o
tem, kako da je treba popraviti
stranišča, sta SSO in SKGZ pokli-
cana na srečanje; ko pa so drugi
problemi, moramo o njih izve-
deti iz časopisja. Tega prav ne ra-
zumem. Spomnim vse člane, da
za SSG gre približno 1.600.000
evrov, kar niso mačje solze. O
tem se moramo nujno pogovori-
ti in sprejeti potrebno odločitev.
Glasbeno šolstvo: sprašujem se-
be in tudi vas, ali je dobro, da so
kaznovali SCGV Emil Komel in
ga prisilili v združevanje. Osebno
se s tem ne strinjam. V tem pa
lahko izoblikujemo strategijo, da
ostane v Gorici šola Komel, ki je
številčno močnejša. Na tak način
ne bi bilo potrebno zapirati usta-
nove in krčiti števila organizacij,
ki jih je okoli 311. Pogajalna moč
je gotovo višja, če imaš več orga-
nizacij, ne pa manj. V številkah
je moč. Zadruga Goriška Mohor-
Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (1)
Samostojni
jeva in tednik Novi glas sta zame
in za celotni izvršni odbor
življenjskega pomena za našo na-
rodno skupnost. Naj gre
uslužbencem in članom uprav-
nega odbora vsa podpora SSO, ki
sem jo sicer že izrazil pred mese-
ci. Ob tem se je pozitivno izrazil
tudi predsednik SKGZ Rudi
Pavšič. Za nas je prioriteta in
neobhodno potrebno, da rešimo
Zadrugo Goriško Mohorjevo,
Novi glas in pluralnost medijev.
Če je Primorski dnevnik dobil
prispevke iz zaščitnega zakona
38/2001 zaradi ukinjenega zako-
V soboto, 25. junija 2016, je bilo v Hiši okusov
kmetije Sare Devetak na Vrhu Sv. Mihaela zelo
živahno. Lepa skupina otrok z Vrha, iz Sovodenj in
iz Gorice se je udeležila didaktične delavnice Na
Krasu je krasno, ki je potekala v organizaciji
Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela.
Otroci so si najprej ogledali klet, v kateri mlada
podjetnica hrani salame in druge izdelke. Nato so
se s Saro sprehodili po sadov -
njaku in zelenjavnem vrtu, kjer
so nabirali bučke. Ko so se vrnili
v hišo, so bučke oprali, zrezali in
jih dali v velik lonec. Dodali so
vodo, sladkor in limonin sok.
Medtem ko so se bučke kuhale,
so se odpravili še na želiščni vrt,
kjer so nabrali zelišča za svojo
prvo marmelado. Sami so si tudi
okrasili nalepko za marmeladni
lonček.
V drugem delu delavnice so
otroci spoznali svet čebel. Ogle -
dali so si didaktični čebelnjak in zbrano poslušali
Sarino razlago. Delavnico so sklenili s pokušnjo
salame, marmelade in medu. K lepemu vzdušju
so prispevali mladi harmonikarji, ki so zaigrali
nekaj skladbic na svoja glasbila. Otroci so bili zelo
navdušeni nad novo izkušnjo, ki je tudi pri starših
naletela na pozitiven odziv, saj niso štedili s
pohvalami.
Na Krasu je krasno
Mateja Svet
na 250 iz leta 1990, lahko tudi
naš tednik dobi sredstva po istem
ključu. Zato so se vsi člani dežel-
ne posvetovalne komisije strinja-
li za pomoč in ravno včeraj tudi
dosegli, da bo kritje celotnega
deficita predstavljeno konec me-
seca v deželnem svetu FJK. Zato
se ni treba bati in izgubljati živ-
cev. Gotovo se bomo morali
uskladiti, da za zagotovitev kon-
tinuitete tudi spremenimo letno
dotacijo Zadrugi Goriška Mohor-
jeva, ker trenutno ne prejema do-
volj prispevkov za obstoj.
Preden bi pa zaključil, bi pa pred-
stavil brošuro, ki jo je Svet slo-
venskih organizacij pripravil in
predstavlja našo organizacijo. To
je primer promocije, ki je za našo
krovno organizacijo zelo potreb-
na. Brošura je trojezična, kar
upam, da bo v spodbudo za pri-
hodnje šolstvo v Kanalski dolini.
Goriškim članicam se želim zah-
valiti, ker na svoja vabila in pla-
kate vključujejo tudi logotip SSO.
Želim pa si, da bi se to dogajao
tudi v drugih pokrajinah. Mi-
slim, da je v prid vsem nam, ne
samo Svetu slovenskih organiza-
cij.