(§tLħ01L© V PRIČAKOVANJU LETA 2000 Leto 2000 je pred nami. Zagorele so luči po mestu, razpoloženje ljudi postaja drugačno. Veliko imamo želja in pričakovanj in nekaj smo jih med delavci Steklarne pa tudi ostalimi Hrastničani zbrali v tem prispevku: Leopold GROŠELJ. župan Občine Hrastnik V Hrastniku smo v zadnjem stoletju preživeli težke, pa tudi veliko prijetnih dni. Spomin nam raje sega po tistih lepih, zanimivih, izjemnih trenutkih življenja -nas samih ali naših dragih. Hrastnik je danes občina prijaznih ljudi. V novo tisočletje prav gotovo lahko stopamo pokončno in korajžno. Novih izzivov se ne bojimo, nasprotno, veselimo se jih. IZ VSEBINE: - Anketa - leto 2000 - Poslovni načrt Steklarne Hrastnik - Poslovni načrt Opal Hrastnik - Intervju: Miro Zorec - Kaj dela nabava - In memoriam - Zanimalo vas bo - Horoskop - Križanka Seiad KARAMAN. strojnik P Pričakujem, da bo poslovanje podjetja ostalo vsaj na takšni ravni, kot je danes. Želje imam takšne kot večina delavcev povsod po svetu - da bi imeli delo, da bi delali v primernih delovnih pogojih in da bi bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. Osebno pričakujem, da bom v novem tisočletju izpolnil sebi (čeprav malo pozno) zadan cilj - dokončal šolo. In pa zdravje zase in družino. Za državo pa, da bi se nam čimprej uresničilo skupno pričakovanje - vstop v Evropsko unijo, za katerega tudi upam, da bo prinesel pozitivne spremembe. NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA SINDIKATA Da. Pa smo ga dočakali. Konec tisočletja namreč. In kot kaže prehod v novo tisočletje ne bo zaznamovan s številnimi črnogledimi napovedmi takšnih in drugačnih prerokov. Za nameček pa kot zanalašč letos skoraj ni novoletnih praznikov, saj predvideni prosti dnevi padejo ravno na soboto in nedeljo. Pa vendar bo letošnje slovo nekoliko drugačno. Poslavljamo se namreč od tisočletja neverjetnih sprememb in razvoja na vseh področjih. Še posebej je ta razmah viden v zadnjem stoletju, ko se je pregovor, ki pravi, da so edina stalnica v svetu spremembe, dnevno potrjeval tudi v praksi. Te spremembe pa niso obšle niti našega podjetja. Že samo z dogodki za obdobje zadnjih desetih let bi zapolnil številne strani zanimive knjige. Požar leta 1990, osamosvojitvena vojna, izguba trgov, lastninsko preoblikovanje in številne težave, ki so bile s tem povezane, bodo zanimiva tema za kroniste, ki se bodo ukvarjali z zgodovino Steklarne Hrastnik. V leto, v katerem bomo zabeležili 140. letnico obstoja Steklarne Hrastnik, tudi vstopamo s spremembami. Ustanovitev samostojnega podjetja Opal, v katerem bo zaposleno preko dvesto delavk in delavcev bo nedvomno velika prelomnica in izziv tako za zaposlene v Opalu kot tudi za samo Steklarno Hrastnik. O tem ali je v času, ko smo priča trendu združevanja številnih podjetij takšna odločitev pravilna ali ne, je bilo v zadnjih mesecih rečenega že dovolj. Upam, daje odločitev vodstva pravilna in da pomeni samo to, da se bodo vodstvene ekipe v obeh podjetjih intenzivneje ukvarjale samo s problemi svoje proizvodnje in bodočega razvoja tako avtomatske kot tudi ročne proizvodnje, in nenazadnje, da bodo tudi rezultati omogočali boljši življenjski standard zaposlenih. S to skupno željo vseh zaposlenih naj zaključim in vam, spoštovane sodelavke in sodelavci, ter vašim najbližjih ob božičnih praznikih in vstopu v leto 2000 zaželim obilo zdravja osebne sreče in zadovoljstva. Soniboj Knežak ■lania MIHAL.IEVIČ. pre-uledalka stekla Zadnjih nekaj let dela v pogojih tržnega gospodarstva nas je streznilo in težko je gojiti velika pričakovanja o boljšem in prijaznejšem svetu, boljšem načinu dela, ustreznejših pogojih dela, solidnejših plačah. Celo pritoževati smo se prenehali, ko nas je izučilo, da vse skupaj nima smisla. Kljub temu prav na dnu srca ostaja zatajevana iskrica upanja, da bo morda pa vendarle drugače... Osebno si želim, da bi si s skromnimi sredstvi, ki jih imam na razpolago, lahko čim lepše uredila stanovanje. Začela sem že sedaj, v tem tisočletju, na lepši domek pa računam v prihodnjem. Želim in pričakujem, da bi bilo vsem ljudem sveta lepo, da bi bilo med nami čim več spoštovanja, razumevanja, dobrih medsebojnih odnosov.... Če je tako, je tudi vse drugo, tudi če je slabo, veliko lažje sprejeti in preživeti. Adisa P.IANIČ. pregledalka stekla Želim, da bi se v letu 2000 zgodilo čim več pozitivnih dogodkov in prineslo vsakemu tisto, kar v današnjem svetu pogreša: mir v svetu, ljubezen in razumevanje med ljudmi, delo tistim, ki ga nimajo, domove brezdomcem, hrano lačnim .... Tudi sama imam precej negotov status, saj sem v delovnem razmerju le za določen čas. Nobeno delo mi ni pretežko, z veseljem sprejemam vse obveznosti, ki so mi naložene. Imam poklic, šivilja sem, pa me to sploh ne veseli. Zato si želim predvsem, da bi lahko v Steklarni delala čim dlje. Upam, da moja pričakovanja niso prevelika. Albin LAVRIČ, vodia PC Avtomatska proizvodnja Osebno letu 2000 ne posvečam posebne pozornosti, res pa je, da smo prva generacija na svetu, ki se tega preloma v popolnosti zaveda. Tisti, ki so planirali dobiček iz naslova leta 2000, sedaj le še žanjejo polne klase. Žal moram reči, da za Steklarno leto 2000 ne predstavlja nobenega olajšanja in mirnejših odnosov, pač pa zaostrovanje na vseh področjih dela, brez vsakeršnega popuščanja. Od vseh se pričakuje mnogo aktivnosti, da bomo izplavali in se obdržali nad vodo. Čeprav to ni najbolj optimistična misel, računam, da bomo zdržali, in da se bomo, ne sicer leta 2000, pač pa čez nekaj let skupaj veseli sadov zdajšnjega vlaganja in odrekanj. Glede na situacijo okrog nas in v svetu pa upam, da bo vsaj prvo stoletje novega tisočletja mirnejše, kot je bilo poslavljajoče, ki velja za najbolj krvavega v dosedanji zgodovini. Ana DOBERŠEK. delavka STEDEKA Oprijemljivih razlogov za optimizem delavci Stedeka v satinimiici, ki je edina ostala pod streho Steklarne, ni. Na mrazu smo, kot nikjer drugje v tovarni. Kot da so tisti, ki so nas pustili tukaj pozabili na nas. Obljubljajo nam, da se bomo v letu 2000 preselili in čedalje bolj si želimo, da bi bilo to čim prej. Naposlušali smo se že besed, da ni denarja, plače so takšne, da bi se človek razjokal nad njimi. Izboljšali smo produktivnost, vložili mnogo naporov za boljše delo, človek počasi izgublja zaupanje in voljo. Pa vendar. Upam, da bo po preselitvi bolje. Upam, da se bodo izboljšali medosebni odnosi, da bo manj nevoščljivosti in privoščljivosti. Osebna pričakovanja se tudi držijo trdnih tal - da bi bili otroci zdravi, da bi starejša hči vendarle dobila stalno zaposlitev, da bi se mlajša izšolala in nato dobila delo. In da bi nas naš sonček, moja vnukinja, še naprej razveseljeval in nam dajal optimizma za prihodnje dni. Nikola PIŠEK. nabiralec Želim, da bi naše izdelke bolje prodajali, da bi imeli vsi delo in da bi čim prej minila sedanja situacija negotovosti, ko se “potikamo” po tovarni, ne vemo kaj in kje bomo delali. Navajeni smo se bili počutiti bolj koristne. Mislim, da bistvene razlike pri samem delu tudi pod okriljem nove firme Opal ne more biti. Za svoji brigado trdim, da smo že sedaj v povprečju dobro delali, da smo se trudili za čim boljšo kvaliteto in da se tega bistveno na bolje ne da spremeniti. Nekaterih artiklov se žal bolje ne da narediti. Mislim, da bi bili lahko glede na naše težko delo, nekoliko bolje plačani. Osebno imam do sebe še veliko pričakovanj. Zelo uspešno se izobražujem ob delu na srednji stopnji izobraževanja, nameravam pa nadaljevati na višji in visoki. V kolikor bodo predpostavljeni ocenili, da je smiselno združiti mojo dosedanjo prakso z novimi znanji na primernem delovnem mestu, bom to rade volje sprejel. Sicer pa se bom pač moral preizkusiti kje drugje. Vili TRINKER, upokojenec Steklarne Hrastnik Želim si, da bi bilo v novem tisočletju manj trenj med strankami in našimi politiki. Mislim, da bi ga bilo potem manj tudi med ostalimi ljudmi. Želim, da bi povsod zavladalo razumevanje, pripravljenost za pomoč in prijazno besedo. Znana je upokojenska fraza o času, ki ga nikoli ni, vendar zame res drži. Enajst let sem že v pokoju, pa se še nisem zares naspal. Zelo sem aktiven v društvu upokojencev Steklarne in čeprav že 28 let živim na Rudniku, še vedno vsak dan prihajam v naš dom. Pridem že ob 6. uri, pripravljam drva, ali pa brkljam kaj okrog hiše ah v njej. Sem tudi gospodar društva, tako da imam dovolj skrbi. Glede na to, da se tu zbiramo upokojenci Steklarne, bi bili zelo hvaležni direktorju, če bi se kdaj spomnil svojih bivših delavcev in nam pomagal s kakšnim finančnim prispevkom. Ta mesec sem tudi dežurni v lokalu, kar pomeni, da tudi strežem gostom. Tudi za novo leto bom delal. Pa nič zato. Vedno se imamo odlično in v veseli družbi nameravamo tudi letos pričakati prvi dan novega tisočletja. Tako imam za dom zelo malo časa in hvaležen sem snahi, da mi skuha, zlika in postori še kaj zame. Želiko KL.HJĆARIĆ. strojni rezalec Pričakujem, da bo v novem tisočletju na vseh področjih prišlo do velikih sprememb, tako mišljenja kot tudi dela. Menim, da je to nujno potrebno, da bi bilo na tem svetu bolje, predvsem glede odnosov med ljudmi. Da bo čim manj prepirov, nesporazumov pa tudi težjih spopadov, je potrebna uveljavitev pozitivnega načina mišljenja na vseh področjih. Mislim, da smo se dolžni vsi tudi čim bolj truditi za našo danost - paziti na svoje zdravje in pa skrbeti za čim boljše odnose z ljudmi, ljudem v stiski pa kar se da pomagati. Glede na to, da smo tik pred pričetkom dela v novi firmi, mislim, da je optimizem potreben tudi tu. Na začetku bo gotovo nekaj težav, saj mora novo vodstvo postaviti ustrezno strategijo. Čim prej pa bo potrebno po njej delati, saj to od nas pričakujejo drugi in tudi mi sami. Glede novega direktorja si delim mnenje z večino zaposlenih - da je optimalna rešitev za nas in nanj tudi mi stavimo mnogo pričakovanj. Osebno pričakujem, da bom uspešno opravljal svoje delo in da bom imel srečo v družinskem gnezdu, ki si ga ustvarjam. Ivan KOZLEVČAR, cizeler Glede na to, da je kriza po vsem svetu, želim in pričakujem, da se bodo zadeve izboljšale za vse, stanje umirilo, trenja zmanjšala, da bo zavladalo razumevanje in mir. Že zelo dolgo delam v podjetju, vedno so nam govorili, da bo bolje, pa se doslej s tem res ne moremo pohvaliti. Tudi za nas upam, da bo novo tisočletje pomenilo obrat na bolje. Na področju našega dela so predvidene spremembe v smeri privatizacije, čeprav sam žal ne vidim razlogov za to. Mislim, da vzdrževanje sodi v podjetje in daje smiselno, da ostane sestavni del le-tega. Tudi osebno mi ni vseeno. 40 let je že, kar sem prestopil prag tovarne, ni mi vseeno, da gremo sedaj narazen. Pa tudi mlajši delavci gledajo na stvar enako. Osebno pa si, glede na to, da se je zadnja leta v našo družino naselila bolezen, želim predvsem zdravja za vse. In kljub vsemu skušam gledati na prihodnost z optimizmom. Enes RAKOVIČ, vodia vzdrževanja in skladišča orodia Želim, da bi bil v naši državi mir in da bi lahko razmere, kakršne so bile pred nekaj leti v Jugoslaviji, čim prej pozabili. Pričakujem tudi skorajšno izboljšanje razmer v gospodarstvu. Glede na to, da sem v tem času prešel na nove naloge, si želim predvsem, da bi na novem delovnem mestu uspešno delal, da bi mi uspele določene spremembe na delovnem področju in da bomo tudi zaradi njih dosegli boljšo kvaliteto orodja. Mislim, da sem bil prav zaradi tega postavljen na to delovno mesto in da je zadev, na katerih je izboljšanje možno doseči, še veliko, da se jih je potrebno le prav lotiti in da nam dela tu še ne bo kmalu zmanjkalo. Začeli smo že, v letu 2000, ki je pred nami, pa je čas ža nadaljevanje. Pričakujem, da bomo uspešni, kar pa je odvisno od vseh nas. Prav zato upam, da bom z novimi sodelavci tudi vnaprej tako uspešno sodeloval. Osebno pa nameravam nadaljevati šolanje na visoki šoli. Upam, da bodo imeli doma razumevanje za to in da bo tudi žena čim prej doštudirala. Jože RO.IKO. ročni pihalec-brisadir Pričakujem, da bo ročno steklarstvo pod okriljem nove firme in z novim vodstvom izpolnilo dolgoletno željo steklarjev, da delamo samostojno - čeprav 30 let prepozno; da bomo dokazali, da smo bili nosilci celotne steklarne in ne krvoses ostalih delov podjetja. Na začetku se bodo zadeve gotovo nekoliko zaostrile, potrebno bo uvesti nekaj sprememb, vendar smo večinoma na to pripravljeni. Na splošno pa mi leto 2000 ne pomeni bistvene prelomnice, mislim, da zaradi zadnjih treh ničel ne bo šel svet s tečajev, da ne bo vesoljnega potopa, niti ekstremno pozitivnih sprememb. Stvari bodo večinoma tekle po ustaljenih kolesnicah, spremembe se bodo dogajale postopno, res da vedno hitreje, naenkrat pa vendarle ne. Tako je najbolje za vse, saj se z majhnimi, a zanesljivimi koraki, ki jih vodi jasen cilj, najdlje pride. Osebno pa si želim, da me predvidena pokojninska reforma ne bi preveč prizadela, da bi se upokojil vsaj približno v času, ki sem ga planiral. Pa, da bi hči doštudirala in našla čim boljšo zaposlitev. In pa zdravja za vse bližnje. Nič več si ne želim, če bo tako, bo novo tisočletje zadostilo mojim pričakovanjem. 21.12.1999 STEI Franc KANDOLF. upokojenec Rudnika Hrastnik Kljub temu da sem bil pred kratkim upokojen po posebnem zakonu za delavce Rudnika, imam še veliko načrtov. Da bi koristno zapolnil čas in v življenju, še kaj ustvaril, tako zase, kot za svojo družino, sem pričel z gradnjo hiše in pričakujem, da se bomo vanjo vselili v prvi “petletki” novega tisočletja. Želim, da bi v družini vladalo zdravje, da bi bila hči, ki je prvošolka, še vnaprej uspešna v šoli in da bi bil pri delu uspešen tudi sin. Glede na svojo dolgoletno pripadnost Gasilskemu društvu Mamo, želim čim več uspehov tudi njemu in čim manj požarov. Vsem ljudem sveta pa želim zdravje, razumevanje in mir. Metka PODMENIK. administratorka v Obratu pregleda Zase nimam velikih želja, saj sem bila vedno skromna. V tem prehodnem obdobju med starim in novim letom želim le, da bi se še enkrat prav zares naplesala. Želim si, da bi se v prvih letih novega tisočletja vselili v hišo, ki jo gradimo že vrsto let, da bi nam novo domovanje prineslo še boljšo kvaliteto družinskega življenja. In pa da bi bili moji trije otroci še naprej tako uspešni v šoli. Našemu podjetju želim, da bi poslovalo čim uspešnejše, da bi nas ne pestil strah pred odpuščanjem delavcev, da bi bilo med nami čim več razumevanja in da bi si pomagali med seboj. V zadnjem času so mi zaupali del odgovornosti za delavce, ki imajo zdravstvene težave in jih je v našem obratu kar precej. Njim pa želim, da bi se pozdravili, da bi jim zdravje prineslo nov zagon in elan za delo ter voljo do nadaljnjega življenja. Na pragu nove dobe skušamo biti optimisti, pomiriti sebe, da se mora situacija izboljšati. Žal pa ni zaznati tistega evforično dobrega razpoloženja, ki bi ga za tak prehod pričakovali. Zlasti zaposleni pa ne morejo skriti grenkobe, ki kljub temu, da svojih bojazni ne bi radi javno razglašali, veje iz njih. Želje, ki so skrčene na minimum ekstistence, niso vredne človeškega dostojanstva. Človek, ki dela, bi si pa že moral vsaj želeti kaj več. Zato v imenu vseh res upam, da bo to novo tisočletje prineslo nov zagon za delo, ki bo tudi po finančni plati posameznikom prinesla izboljšanje. Da se bodo za to potrudila vodstva podjetij in naši politiki. In da si bomo tudi zase upali zaželeti kakšno malo razkošje, kakšno “nepotrebno neumnost”, ki človeku navadno največ pomeni. In da se bomo takrat, ko se nam takšne želje in pričakovanja uresničijo, tega zavedali in dovolili sreči in zadovoljstvu, da nas preplavi. V svojem imenu in v imenu anketiranih želim vsem bralcem Steklarja novo leto, kakršnega doživljajo v lepih sanjah, ki se nam zdijo preveč nerealne, da bi govorili o njih, da bi čim bolj držala misel župana o pokončni in korajžni drži in veselju pred izzivi živlljenja. Ter da bi bile tri ničle v datumu zagotovilo, da ga zares pričakamo. Marinka ANŽLOVAR TEMELJNI CILJI FIRME OPAL HRASTNIK PC razsvetljava je bil v obdobju od leta 1994 do danes deležen precejšne pozornosti, to dokazujejo poizkusi ureditve proizvodnje v dveh-treh izmenah, organizacija dela na eni opalni peči, kakor tudi iskanje optimalnega števila brigad. Slabe razmere na trgu in nekonkurenčnost izdelkov v začetku letošnjega leta so vzpodbudile odločitev o ustanovitvi podjetja PC razsvetljava. Tako z letom 2000 PC razsvetljava postaja samostojna družba OPAL HRASTNIK. Firma Opal Hrastnik bo svoje izdelke pretežno tržila na zahtevnem zahodnoevropskem trgu, ki od proizvajalca polizdelka zahteva hitro prilagodljivost in fleksibilnost. Zahteve končnega kupca tako prihajajo do nas pretežno iz druge roke, že z neko zamudo in dolg reakcijski čas OPALA postavi v slab položaj našega kupca in posredno tudi nas. Le s sooblikovanjem izdelkov in z razvojem lastnih izdelkov bomo ustvarili stik s končnim kupcem, ki nam bo omogočil krajši reakcijski čas. Visoka kvaliteta stekla in tehnološko zahteven izdelek niso zadosten pogoj, daje nek izdelek donosen. Na osnovi pokalkulaciji bo potrebo izvesti selekcijo izdelkov in kupcev oziroma optimizirati proizvodnjo. Velika prilagodljivost ima za posledico kratke proizvodne serije, ki pa imajo ob neoptimalni organiziranosti veliko izgubljenega časa. Potrebno bo zvišati produktivnost in izkoristek steklene mase, ki sta predvsem posledica prevelike izgube izdelkov (napaka dela, lom v brusilnici, transportni lom,...) na poti do skladišča. V času kolektivnih dopustov planiramo remonta na obeh talilnih objektih, za kar je še zadolžena Steklarna Hrastnik. Obseg remonta na opalni peči bo klasičen, kar pomeni, da bomo zamenjali ognje odporni material za bazen in pretok, pa tudi držalce elektrod. Remont F-peči bo obsežnejši in bo predvidoma trajal pet tednov. Zamenjali bomo ves ognje odporni material, tako talilni bazen z nadgradnjo in kapo. Pri tem bomo obnovili tudi železno konstrukcijo. Delovni prostor bomo za cca 80 cm premaknili naprej, da bomo pridobili prostor v pretoku za kasnejša vzdrževalna dela. Kljub remontu pa bo proizvodnja imela na razpolago 231 delovnih dni, saj bomo en teden izgube proizvodnje nadomestili ob sobotah. Zaradi finančnih problemov Steklarne Hrastnik v letošnjem letu nismo uredili skladiščnih prostorov v Podkraju. Ureditev skladišča tako ostaja odprt problem za leto 2000. Nabava regalov in regalnega viličarja bo prioritetna naloga za naslednje leto. Razmere na trgu kažejo, da smo na programu enostavne polavtomatske proizvodnje nekonkurenčni zato planiramo polavtomatsko proizvodnjo zmanjšati na pet brigad, štiri za opalno in eno za kristalno steklo. Na področju ročne proizvodnje ne vidim večjih prodajnih problemov in Tudi zadnje leto v tem tisočletju se počasi poslavlja, pred nami je novo tisočletje, za katerega bi sodil, da se za časa našega življenja ne bo dogodilo nič kaj posebnega, razen tega, da bo za 31.12.1999 prišel 1.1.2000. Tudi naši plani za prvo leto v prihodnjem tisočletju so zato povsem normalni, realni, ne planiramo nič kaj posebnega, s čimer bi želeli na poseben način obeležiti to novo ero našega obstoja. Kljub vsemu pa bo naslednje leto le v nečem bistveno drugačno, kot so bila leta zadnjih nekaj desetletij. S planiramo proizvodnjo v devetih brigadah za opalno in eno za kristalno steklo. Število zaposlenih se tekom leta ne bo bistveno spreminjalo in pričakujem, da bomo leto 2000 končali z 230 zaposlenimi. Veliko pozornost bomo namenili delovnim pogojem in izobraževanju steklarjev. Franci Zajc 1.1.2000 bo pričelo poslovati podjetje Opal Hrastnik kot hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik na področju proizvodnje in trženja steklenih komponent gotovih svetil, predvsem v ročni in pol avtomatski izvedbi. V to podjetje bo prešlo 230 delavcev Steklarne Hrastnik, torej tistih delavcev, za katere se je poslovodna struktura podjetja Opal Hrastnik s Francijem Zajcem na čelu, odločila. Za isto število ljudi se bo zmanjšalo število zaposlenih v samem podjetju Steklarni FLrastnik, kar pomeni, da se Steklarna Hrastnik ne bo več ukvarjala z ročno in polavtomatsko proizvodnjo razsvetljave, pač pa zgolj samo še z avtomatsko proizvodnjo gostinskega in embalažnega stekla. V Steklarni Hrastnik bo v naslednjem letu devet avtomatskih linij na treh steklarskih pečeh, pri čemer bomo v mesecu januarju proizvodno linijo IS 5 nadomestili z generalno obnovljeno avtomatsko stiskalnico za proizvodnjo gostinskega stekla, proizvodni program linije IS 5 bo prevzela linija IS 2, zaradi česar pa bomo v naših proizvodnih planih bistveno omejili proizvodnjo drobne velikoserijske steklene embalaže. Ta segment produktov je bil, kot so pokazale pokalkulacije, najmanj rentabilen del našega proizvodnega programa embalažnega stekla, kar je povsem normalno, saj so bili konkurenti na tem segmentu veliki proizvajalci z mnogo produktivnejšimi stroji, kot jih imamo mi v Hrastniku. Razvoj novih izdelkov bo tudi v tem letu še vedno najpomembnejša stalnica v našem podjetju. Specifike Steklarne Hrastnik onemogočajo preživetje na področju proizvodnje cenene steklovine ne glede na proizvodni program, zato bo Steklarna tudi v bodoče velik del svojega intelektualnega in finančnega potenciala usmerjala v razvoj novih izdelkov. To predstavlja za vse zaposlene velik napor in to tako za službo oblikovanja in razvoja, kot za zaposlene v komercialnem sektorju, proizvodnem sektorju in tudi v obratu pregleda. S to poslovno filozofijo se bomo morali sprijazniti tudi na dolgi rok, ta dodaten napor za naše ekonomsko preživetje bo potrebno vzeti v zakup. V naslednjem letu naj bi bile zaključene Vse priprave in nabavljena glavnina potrebnega materiala in opreme za generalni remont I kadne peči, ki naj bi ga izvedli v prvem kvartalu leta 2001. To bo daleč najpomembnejša aktivnost v naslednjem letu, pri čemer pa ne bomo zanemarili tekoča in investicijska popravila na vseh delih opreme, kjer bo to nujno potrebno. V planu imamo generalno posodobitev skladišča gotovih izdelkov, celotne zmesame, več skrbi bo posvečene kompresorjem, pripravi tehnološke vode in ostalim postrojenjem, kjer je visoka stopnja zanesljivosti obratovanja nujni predpogoj za dobro proizvodnjo. In če nam bo vse to v naslednjem letu uspelo postoriti, računamo na pozitivno poslovanje podjetja kot celote, s čimer bomo lahko v celoti poravnali obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev, bank in ostalih partnerjev Steklarne Hrastnik, nekaj malega denarja pa bi nam moralo ostati tudi za leto 2001, ko bomo morali poskrbeti za normalno funkcioniranje podjetja v času dvomesečnega izpada proizvodnje zaradi remonta I kadne peči. Prepričan sem, da nam bo uspelo vse zastavljene cilje v drugem letu tudi uspešno uresničiti in s to željo bi se vam rad ob koncu leta zahvalil za sodelovanje, vam zaželel ob božičnih in novoletnih praznikih čim več vedrega razpoloženja, v naslednjem letu pa obilo zdravja in zadovoljstva vsem vam in vašim najdražjim. Direktor Stojan Binder POSLOVNI NAČRT ZA LETO 2000 Sodobno krmiljenje zmesarne bo možno povezati s centralnim nadzornim sistemom Steklarne. Vsaka nabava je tako dobra kot so njeni dobavitelji. težko. Vendar pa napredni managerji poskušajo povečati dobiček na obeh straneh, t.j. s povečanjem prodaje in z zmanjševanjem stroškov. • Je pri nas težko nabavljati? Res ni enostavno. Slovenija je majhen gospodarski prostor, ki je istočasno zelo reven z resursi, ki so zanimivi oz. potrebni Steklarni Hrastnik. Zaradi tega je podjetje po nabavni strani močno vpeto v tuje trge. Vpetost v mednarodno poslo- vanje pa od nabavnika zahteva dokaj podrobno poznavanje mednarodnih predpisov, mednarodnih sporazumov, poznavanje carinskih postopkov ter carinskih stopenj, poznavanje davčne, ekološke zakonodaje ipd. Vsi ti predpisi pa se v postopku vključevanja Slovenije v Evropsko unijo neprestano spreminjajo, to pa veže obilico časa in energije nabavnika. Vendar pa ni dovolj samo poznavanje predpisov in omejitev, temveč je potrebna tudi pravilna, pravočasna in odgovorna izvedba posla. Če podjetje nima pravočasno na razpolago potrebnih količin materiala ustrezne kakovosti, nastane zastoj v proizvodnji, kar vpliva na povečanje izdelovalnih stroškov procesa. Obratno pa povzroči nabava znatno pred pričetkom proizvodnje potrebno zalogo, ki veže denarna sredstva, kar povzroča večje stroške za obresti vezanih denarnih sredstev, večje stroške skladiščenja in zastaranja materiala. Ustrezna priprava nabave in pravilna nabavna politika lahko bistveno prispevata k ekonomičnosti nabave, s tem pa tudi k uspešnemu poslovanju podjetja. • Kje so tiste zanke, ki negativno vplivajo na celotno poslovanje? Negativni vpliv moramo iskati v slabi produktivnosti, v visokih stroških neproduktivnega dela, v visokih stroških energentov (samo KAJ DELA NAŠA NABAVA? • Nabava je v podjetju nekakšna nevidna dejavnost; od njene uspešnosti dostikrat zavisijo bistvene postavke - npr. prodaja in dobiček. Se strinjate? Ne morem se strinjati s tem, da je nabava nevidna dejavnost, saj gre za poslovno dejavnost, ki je odgovorna za oskrbo vseh potrebnih prvin za nemoteno delovanje poslovnega procesa. Ta dejavnost je prav tako vidna, kot so vse ostale funkcije poslovnega procesa od prodajne in proizvodne do finančne funkcije podjetja. Na žalost danes delujemo v zaostrenih tržnih pogojih in nobeni dejavnosti znotraj poslovnega procesa Steklarne Hrastnik ni dano, da bi lahko nevidno in z “levo roko” sledila dinamičnim tržnim pogojem ter ciljem podjetja. Za nabavo so značilne stalne spremembe in izzivi. V nabavi ni mesta za statične, temveč za dinamične ljudi. Nabava se kot poslovna funkcija v podjetju sooča z drugimi funkcijami in hkrati pridobiva na vplivu v organizacijski strukturi, ki daje večjo vlogo pri sprejemanju poslovnih odločitev. To pa pomeni, da je nabava strateško pomembna za podjetje. Glede uspešnosti oz. vpliva na bistvene postavke, kot je npr. dobiček, pa lahko rečem, da danes večina managerjev v nabavi vidi vir dobička za podjetje (seveda pod pogojem, da prodaja in prodajne cene ostanejo nespremenjeni oziroma ne padajo), saj ima nabava veliko večji vpliv na dobiček kot prodaja. Vsak tolar prihranjen v nabavi pomeni za podjetje tudi tolar dobička, medtem ko dodatni tolar prihodka od prodaje še ni nov tolar dobička, saj se s povečanjem prodaje povečajo tudi prodajni in drugi stroški. Splošno znano je dejstvo, da ob enaki prodaji in ob enakih prodajnih cenah zmanjšanje nabavnih stroškov za 10% poveča dobiček za 50%. Prodajne cene izdelkov so danes na trgu rangirane v različne cenovne razrede in je njihovo povečanje zelo V časih, v katerih živimo, je potrebno gledati prav na vsak tolar, kje in kako ga zapravimo. Nabavna služba je tista, ki mora v naj večji meri nadzorovati to dejanje, zato sem se pogovarjala z go.Martino Kandolf, dipl.oec. - vodjo nabavne službe, o delu omenjenega sektorja - nabava. Za nabavo so značilne stalne spremembe in izzivi. V nabavi ni mesta za statične, temveč za dinamične ljudi. Vsak tolar prihranjen v nabavi pomeni za podjetje tudi tolar dobička, medtem ko dodatni tolar prihodka od prodaje še ni nov tolar dobička. nafta se je v letošnjem letu podražila za 90%), dragi državi in pa v proizvodnji oziroma plasiranju že izpetih izdelkov na trg. Menim, da je potrebno povečati razvojne impulze v korelaciji raziskave in razvoja, in sicer tako, da bomo s tržnimi raziskavami pravočasno prišli do odgovora kam, kako in na kakšen način je potrebno pokrivati določene potrebe trga. Prodajne cene novih izdelkov so namreč pri prvem oziroma pravočasnem vstopu na trg tudi nekajkrat višje od lastne cene izdelka. Podjetja vlagajo ogromno sredstev v raziskavo tržnega potenciala, v raziskavo želja potrošnikov in njihovega zadovoljstva, podjetja analizirajo in sledijo konkurente in na vsak način stremijo k temu, da bodo en korak pred konkurenco z novim izdelkom, na katerega čakajo potencialni kupci. Zato menim, da za razvoj in za rast podjetja niso dovolj samo varčevalne strategije, temveč nujno rabimo vzvode, ki bodo podjetje pripeljali k novemu poletu. Te vzvode pa moramo iskati v tržni naravnanosti, raziskavi trga in preusmeritvi v smislu razvoja novih proizvodov, ki jih trg hoče in jim priznava večjo dodatno vrednost. • V svetu je znanih nekaj teorij o varčevanju - tudi o nabavi. Imamo pri nas še rezerve? Iskanje prihrankov je vsekakor stalna naloga nabavnika. Vendar pa je uspešnost iskanja rezerv odvisna predvsem od razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu, od pogajalske moči (velikosti ali redkosti) ter od točnih in pravočasnih informacij. Nabavna politika pri nas je usmerjena v iskanje virov prihrankov na področjih kot so: • zniževanje cen pri obstoječih dobaviteljih, • iskanje dobaviteljev z nižjimi cenami, • iskanje najugodnejših transportnih poti, • uporaba cenejših substitutov, • doseganje boljših plačilnih pogojev, • naročanje ekonomičnih dobav, • zmanjšanje administrativnih stroškov, • zmanjšanje števila posrednikov ipd. Vendar pa se varčevalni učinki izničijo, če pada prodaja in prodajne cene ali če se materialne dobrine v procesu proizvodnje trošijo neracionalno. • Kakšne so relacije z dobavitelji in znotraj podjetja? Vsaka nabava je tako dobra, kot so njeni dobavitelji, kajti ostali oddelki v podjetju ocenjujejo nabavo le po tem, kakšne materiale je nabavila in koliko denarja je moralo podjetje odšteti za njih. Dober dobavitelj ima za podjetje neprecenljivo vrednost, pa naj gre za naročilo materialov, surovin ali storitve, saj takšni dobavitelji direktno vplivajo na uspeh podjetja. V sodobnem poslovnem svetu so odnosi med dobaviteljem in odje- malcem izredno pomembni. Na posameznih nabavnih segmentih in ob skrbno izbranih dobaviteljih ima partnerski odnos vsekakor prednost pred tekmovalnim odnosom, kar se vse bolj dokazuje v ekonomski teoriji kot tudi v gospodarski praksi. V hudem konkurenčnem boju postaja partnerski odnos ključni faktor preživetja tako za odjemalca, kakor tudi za dobavitelja. Vendar pa strateško partnerstvo ne more predstavljati recepta za uspešno strateško nabavo prav na vseh nabavnih segmentih. Znotraj podjetja je potrebno težiti k maksimalni povezanosti in usklajenosti med vsemi funkcijami poslovnega procesa. Istočasno pa pričakujem odprt in kritičen odnos ter maksimalno poslovno sodelovanje. • Bi morda lahko povedala nekaj besed o organiziranosti nabavne službe v Steklarni Hrastnik? Sama organiziranost nabavne službe se spreminja 1.1.2000. V sektor nabave bo spadala kompletna špedici-jska služba. V novem poslovnem letu bo Steklarna Hrastnik vzpostavila računalniški sistem direktne povezave s carinsko izpostavo v Celju. To je lep dosežek, saj je podjetij v Sloveniji, ki imajo ta tako imenovani “RIP” program neposrednega kontakta, zelo malo. Na ta način bo v podjetju privarčevanega kar nekaj denarja, odpadlo bo dosti transportnih, špedicij skih in drugih manipulacijskih stroškov. Prihranjenega bo mnogo dragocenega časa. Vsekakor tovrsten postopek zahteva mnogo angažiranosti, natančnosti, odgovornosti pri delu. • Bi kaj spremenila, če bi lahko? Če bi lahko, bi seveda zmanjšala nivo zalog, vendar pa se na žalost soočamo s problemom, da se razpisane potrebe proizvodnje iz takšnih ali drugačnih vzrokov neprestano menjajo. Zato lahko rečem, da bom resnično zadovoljna, ko bo izpeljana ideja o računalniški podpori informacijskega toka: prodaja -> proizvodnja - nabava, saj informacijski tok vpliva na materialni tok v smeri nabava - proizvodnja - prodaja. Večja točnost prodajnih in proizvodnih planov ter združevanje naročil nudi nabavi dodatne instrumente za restriktivno nabavno politiko v smislu zniževanja cen in vzdrževanja optimalnih zalog. Zaloge sicer zagotavljajo neprekinjeno in učinkovito delovanje proizvodnega procesa, vendar pa je pogoj za učinkovito delovanje podjetja in ustvarjanje dobička tudi skrbno planiranje in nadzorovanje zalog. Dinamika sprememb v okolju podjetja, posebej še v mednarodnem poslovnem okolju, zahteva ustrezno odzivnost podjetja na vplive iz okolja. Tradicionalni način odzivanja na spremembe v okolju, za katerega je bilo značilno, da je podjetje reagiralo šele takrat, ko so določene spremembe že nastopile, v razmerah hitrih sprememb podjetju ne zagotavlja več ustrezne podlage za pravočasno reagiranje na izzive iz okolja. Novejši pristopi v strateškem upravljanju zato obravnavajo prilagajanje organizacije okolju kot kontinuirani proces, ki temelji na večsmerni interakciji med organizacijo in okoljem. Pristop oz. tovrstno prilaganje, ki je nujno za obstoj, v časih, ki jih živimo, poudarja recipročno interakcijo, ki ne temelji zgolj na (posledičnem) reagiranju organizacije na že izvršene spremembe v okolju, temveč je ta vpliv tudi povraten, saj organizacije s svojim delovanjem v okolju nanj tudi vplivajo, skratka ga soustvarjajo z aktivnim sprožanjem sprememb. Nabava oz. služba nabave je vsekakor dejavnost, ki se mora obvezno prilagajati okolju in povratno tudi vpliva nanj. Je služba, ki mora vložiti vse svoje napore k izpolnitvi osnovnega cilja, to je minimiziranje stroškov in maksimiziranju dobička, vse z namenom zagotavljanja konkurenčne prednosti, ki posredno zagotavlja tudi uspeh podjetju. Brigita Stopar Ob mojem srečanju z Abrahamom se zahvaljujem družbi Stedek iz Trbovelj in vsem zaposlenim v satirnici za čestitke in darilo. Obenem želim vsem zdravo in uspehov polno leto 2000. Znotraj podjetja je potrebno težiti k maksimalni povezanosti in usklajenosti med vsemi funkcijami poslovnega procesa. Nagrajenci Dneva stekla in svetlobe MIRO ZOREC “Priprava zmesi in taljenja je srce vsake steklarne. In Miro Zorec je že od nekdaj pogon - mišica napajalka tega srca. Z zmesarno živi z vsakim svojim delčkom. Izjemna prizadevnost in talent sta ga dvignila nad povprečje v svoji stroki in sredini. Izboljšana kvaliteta stekla je v mnogih ozirih tudi odraz njegovih prizadevanj. Prepričan sem, da Miro ne bo spal na lovorikah, zato mu naj bo to priznanje vzpodbuda za nov zagon ob prehodu v novo delovno sredino” so besede generalnega direktorja ob podelitvi priznanja nagrajencu Dneva stekla in svetlobe 1999. • Vaše druženje s Steklarno Hrastnik je očitno za vas usodno? Kdaj se je začelo? Izhajam iz steklarske družine. V isti tovarni so si služili svoj vsakdanji kruh že moj ded, oče in prav tako moja mama. Sicer sem prag Steklarne Hrastnik prvič prestopil pri svojih 6.letih. Prišel sem v spremstvu svojega očeta. Takrat je bilo tudi lažje priti in pogledati čudesa, ki jih skrivajo proizvodne hale. Še danes se v živo spominjam “žarjenja” oz “tistega žarečega”, ki te v trenutku navdahne. Takratni pravi sinovi steklarjev so se pričeli učiti steklarskega poklica pri 10. - 11. letih. Sam pa sem se zaradi zanimanja za kemijo ter tudi zaradi same steklarske tradicije odločil za poklic povezan s steklarstvom. Po končani osnovni šoli sem odšel na Srednjo kemijsko šolo in vsa leta šolanja pridno obiskoval Steklarno, redno delal prakso in vedno doživljal kaj novega, sigurno zmeraj zanimivega. V Steklarni sem se redno zaposlil leta 1974 in prav tako kot pred mano že moj oče, delal v zmesami. • Bi morda lahko naredili primerjavo med takratno in današnjo opremljenostjo oz. izgledom zme-sarne? Zmesama je bila v tistih časih, ko sem prišel v Steklarno Hrastnik, za tedanje razmere izredno dobro opremljena. Ni bila sicer računalniško vodena, tako kot npr. danes, bila pa je že dosti avtomatizirana. Danes je v celoti računalniško vodena, vse se dela po predpisani recep- turi, vse funkcije nadzoruje računalnik. V zmesami je zaposlenih 26 ljudi, saj večino težaškega, fizičnega dela opravijo stroji. V času mojega prihoda je bilo v zmesami zaposlenih 90 ljudi, katerih glavna in edina skrb je bila priprava kvalitetnega stekla. Surovine (npr. soda) so prihajale v vrečah, katere je bilo potrebno ročno preložiti, odpreti ter vsebino stresti v silose. • Steklo kot materija vas je prevzela. Je to družinska “bolezen” ali kaj drugega? To je gotovo tudi del tako imenovane družinske bolezni, je pa sicer steklo izredno zanimiva stvar. Pritegne te, ker je nekaj res zelo nenavadnega. Vse se dogaja pri izredno visokih temperaturah. Kemija me je vedno zanimala, zato sem se tudi odločil za šolo, katero sem naredil. Sicer se steklo naredi za vsako vrsto proizvodnje posebej, oblikuje se dnevno, spreminja se iz dneva v dan, prilagaja se avtomatski, polavtomatski, ročni proizvodnji. Sleherni dan se mora surovina prilagajati, na novo “mešati”. Recepturo, po kateri delamo zmes, smo izdelali v Steklarni Hrastnik sami, kajti le-ta je prilagojena specifiki proizvodnje in vsem ostalim dejavnikom, ki jih proizvodnja nosi s seboj. Delo v zmesami je resnično zelo zanimivo, vedno prinese nekaj novega. Nikoli ne moreš predvideti, kaj se bo zgodilo. Vsak dan je nov začetek. Delo v zmesarni je resnično zelo zanimivo, vedno prinese nekaj novega. Takratni pravi sinovi steklarjev so se pričeli učiti steklarskega poklica pri 10 - 11. letih • Katero področje dela Vas najbolj navdušuje? Veste, mene je najbolj navduševalo eksperimentiranje na naši “mali pečki”, ki smo jo včasih imenovali tudi “poskusna” pečka. Na tej čudežni mali pečki so se nekoč izdelovali malodane vsi vzorci. Delalo se je ročno. Na njej smo lahko izražali svojo ustvarjalnost, hkrati pa smo lahko v živo spoznavali steklo - to vročo, žarečo, na videz neukrotljivo maso. Ugotavljali smo, kako se bo ta masa obnašala, kako bo reagirala, kaj bo nastalo. Na pečki smo delali razne vazice, najrazličnejše pepelnike, skodelice različnih oblik in tudi razne druge posodice v najrazličnejših barvah. Zgodilo se je tudi, da je bilo od sto poskusov, ki smo jih naredili, 99 neuspešnih, vendar je tisti, ki je prinesel pričakovane rezultate, se pravi izdelek, ki smo si ga zadali narediti, prinesel nepopisno veselje, srečo ter tudi ponos in vzpodbudo za vnaprej. Mnoge izkušnje so se nabirale na ta način. Delali smo z improviziranimi modeli, ki smo jih oblikovali oz. izdelali kar sami. Skratka, to je bila tista prava ustvarjalnost, ki pa je bila nehote in nevede povezana z učenjem, s pridobivanjem zelo potrebnih izkušenj. To je bil način, s katerim smo se potem lažje bojevali z večjo maso stekla, ki seje oblikovala v “ta pravi” proizvodnji, se pravi tedaj, ko je šlo čisto zares. Zadnjo takšno poskusno peč smo podrli lansko leto. V ročni proizvodnji jo bo potrebno postaviti v kratkem času. Škoda je, da je Steklarna opustila tovrsten razvoj. • Gotovo imate tudi težave, saj je priprava kvalitetne steklene mase zelo odgovorno delo? Odgovornost je izredno velika, čeprav se deli v celotnem teamu. Mislim, da nikjer v Steklarni ni potrebne tolikšne zbranosti, kompleksnosti. To je delo, ki zahteva 100% človeka. Vsaka najmanjša napaka se takoj odrazi v slabem rezultatu, ki je lahko tudi usoden za celo tovarno. Kot povsod v vsakdanjem življenju, so tudi pri našem delu težave dnevno prisotne. Velik problem predstavlja I-bana, ki je stara, ima svoje kapacitete, želje kupcev za proizvodnjo so različne, težko je vsem ugoditi. Surovine so tudi raznovrstnih dobaviteljev, kakovost surovin je različna in zelo pomembna, ker lahko bistveno vpliva na proizvodnjo. Vsaka najmanjša napaka se takoj odrazi v slabem rezultatu, ki je lahko tudi usoden za celotno tovarno. 70 LET STEKLARSKIH GASILCEV • Vam je kakšen problem še posebej povzročil kaj neprespanih noči? Spominjam se težav, ki smo jih imeli, mislim, da v lanskem letu. Slo je za slabo kvaliteto dobavljene sode. Proizvodnja je bila kar 8 dni onemogočena oz. okrnjena, nastali so ogromni stroški. Dobavitelj slabe surovine je sicer kril stroške povezane z dobavo nekakovostne surovine, vendar se ne da opisati slabe volje ter vseh težav, ki nam jih je neljubi dogodek povzročil. • Kaj pa v prostem času? Kljub hitremu življenjskem tempu, mora človek poiskati čas tudi zase. Jaz osebno svoj prosti čas namenjam ribolovu, ki pri meni teče v dveh smereh. Ena je tista čisto ljubiteljska, ko človek pač vzame opremo za ribolov, se postavi za vodo in se poskusi kar se da sprostiti. Druga pot mojega ribolova me vodi v Ribiško zvezo Slovenije, kjer sem prisoten kot član predsedstva. To delo mi prinaša zadovoljstvo, hkrati pa tudi kup drobnih opravil, ki jih je potrebno postoriti za nemoteno delovanje društva. Vedno pa najdem tudi čas, ki ga posvetim svoji družini. • Imate sporočilo za bralce Steklarja? Časi so težki. S skupnimi močmi nam mora uspevati še naprej. Skupaj moramo sodelovati, se učiti vedno novih skrivnosti, ki jih prinaša STEKLO - ta surovina, ki začenja in zaključuje sleherni dan vsakega steklarja. Vsem bralcem Steklarja pa bi želel reči: “VELIKO OSEBNE SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM TISOČLETJU.” MIRO ZOREC je človek, ki materijo - steklo sprejema na sebi lasten način, katerega je težko razvozlati. Način, ki ga doživlja, težko opiše s pravimi besedami, vendar izdajajo ga dejanja. Ko ga povprašaš o steklu oz. o pripravi stekla, mu oči zažarijo, ravno tako kot tisto nekaj “žarečega”, kar je v njemu zaiskrilo v njemu prvič pri njegovih 6. letih. Dragi, Miro, iskrene čestitke ob zasluženem prejemu nagrade ter mnogo delovnih uspehov v bodočem kolektivu. Letos je minilo 70 let obstoja in delovanja Gasilskega društva Steklarne Hrastnik. Kronika izpričuje izredno bogato dejavnost vse od leta 1929, ko je društvo delalo prve korake svojega razvoja z zbiranjem opreme in pripravami na opravljanje svoje dejavnosti. Kakor povsod, so tudi steklarski gasilci z raznimi dobrotniki, organiziranjem veselic in tombol zbirali sredstva za nabavo gasilske opreme. V počastitev visokega jubileja so organizirali svečano sejo v poslovni dvorani v Hrastniku in tam slovesno prevzeli gasilski prapor, ki ga je darovala Steklarna in ga je predal predsedniku društva direktor Steklarne Hrastnik g. Binder. Na seji smo obudili spomin na prehojeno pot, ki nam jo je iz kronike našega društva prebral naš veteran Zoran Klemen. Proslavo smo obogatili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevci Steklarne in recitatorja iz hrastniške osnovne šole. 70- letna pot našega društva ni bila lahka, saj je od gasilcev zahtevala veliko vloženega truda in prostega časa, zato smo podelili odlikovanja in priznanja najzaslužnejšim članom. Društvena priznanja je podelil predsednik društva g. Janez Kavzer, občinska priznanja g. Miran Grohar, in republiška pa podpredsed- nik Gasilske zveze Slovenije g. Toni Koren, ki je tudi pozdravil našo obletnico v imenu Gasilske zveze. Poleg gasilcev naše Gasilske zveze Hrastnik so nas počastili z obiskom tudi člani pobratenega GD Bohinjska Bistrica ter obogatili naš prapor z gasilskim trakom. Spominski trak so darovali tudi: Občina Hrastnik, GZ Hrastnik, PGD Bohinjska Bistrica, PGD Doboves, PGD Nova Gorica, sindikat Steklarne Hrastnik in tekmovalna desetina PGD Steklarna. Hrastniški župan g. Leopold Grošelj nam je podelil srebrni znak CZ Slovenije, na kar smo gasilci zelo ponosni. Zahvaljujemo se vsem donatorjem - Steklarni Hrastnik, Forsteku, Stedeku in Sinetu za sredstva, da smo lahko speljali naš jubilej in obljubljamo, da bomo pod geslom “Kdor trpi, ne vprašajmo, kje gori, pomagajmo”, ker so to društvo ustanovili ljudje, ki niso gledali samo na sebe, temveč na vse, ki potrebujejo pomoč, zato se tudi mi mlajši gasilci zavedamo, da je gasilska ideja humana in najplemenitejša ideja človeka. Na pomoč! Poveljnik PIGD Steklarna VGČ I Ivan Grum PIGD STEKLARNA vsem bralkam in bralcem Steklarja želi vesele praznike in veliko uspehov in sreče v novem tisočletju IN MEMORIAM V letošnjem letu so preminuli trije nadvse pomembni ljudje, ki so v 70-tih in 80-tih letih krein Hrastnik. V času dveh mesecev so nas zapustili g. Brane Milinovič, g. Niko Kavšek in g. Anton rad spomnil in jim namenil nekaj besed, kot sem jih doživljal sam osebno. BRANE MILINOVIČ Brane Milinovič je bil direktor leta 1980, ko sem prišel v Steklarno Hrastnik. V prvih letih zaradi zapletene “TOZD-ovske” organiziranosti podjetja nisem čutil njegove prisotnosti v moji bližini oziroma v mojem vsakdanu, s postopnim napredovanjem pa so bili kontakti in obiski v njegovi pisarni pogostejši. Bil je direktor podjetja v času socializma, to je v času, ko se je strateška poslovna politika podjetij dogajala v Beogradu. Brane Milinovič je bil v mojih očeh predvsem politik, manj poslovnež, vendar pravi človek, na pravem mestu, ob pravem času. V Steklarni je imel dobro posadko na komercialnem, proizvodnem in razvojnem področju. Ta naveza je v tistem času dobro funkcionirala in dajala za podjetje optimalne rezultate. Proti koncu 80-ih let se je moja kariera v Steklarni Hrastnik strmo vzpenjala, odkrito sem kazal znake visokih ambicij. Brez zadrege me je Brane Milinovič pri tem podpiral in me pošiljal na izobraževanja in seminarje, ki so bili namenjeni direktorjem največjih slovenskih podjetij. Ko sem v letu 1992 prevzel direktorsko mesto v Steklarni, sem bil s strokovnega in teoretičnega stališča dobro poučen in podkovan. Vedel sem, kaj je bilo potrebno v podjetju v krizi postoriti in z bogatimi izkušnjami dela v Steklarni Hrastnik so bili ob polni podpori mojih najožjih sodelavcev uspehi tudi doseženi. Za odnos, ki ga je imel pokojni Brane Milinovič do mene osebno v zadnjih letih njegovega direktora vanj a v Steklarni Hrastnik, mu bom vedno hvaležen in ga bom zato imel v lepem spominu. NIKO KAVŠEK Niko Kavšek je bil v vseh letih najinega poznanstva na vodilnih položajih v Steklarni, vendar ni nikoli pokazal ambicij za prevzemanje najodgovornejše funkcije. Njegova ljubezen sta bila predvsem tehnika, razvoj in tu je po mojem mnenju Niko pokazal največjo kvaliteto svojega znanja in svojih človeških lastnosti. Z njemu lastno pedantnostjo se je loteval vseh projektov, ki mu jih je naložilo poslovodstvo Steklarne, čeprav smo vsi vedeli, da Steklarna Hrastnik ni inženirski biro, ki bi imela ves strokovni in organizacijski servis za izvajanje vseh nalog, ki jih je Niko Kavšek dobil. Niko mi je večkrat potožil, da nova mlajša prihajajoča generacija ne daje dovolj priznanja generaciji, ki je ustvarila vse to pred nami. Mnogo prezgodaj je umrl in zapustil hrast-niško dolino, svoje prijatelje in sodelavce, da bi lahko ravno ta nova generacija, ki je danes še v času vsakovrstnih prestrukturiranj preobremenjena, s časovne distance ocenila delo svojih predhodnikov in jim dala primemo priznanje za njihovo minulo delo. Niko Kavšek je ves čas najinega poznanstva opravljal najodgovornejša dela v podjetju, zato je bil tudi eden najodgovornejših in najzaslužnejših za podjetje, kakršno je Steklarna danes. Nedvomno si ta generacija zasluži vse priznanje, pa tudi če nekateri posamezniki, med katerimi je žal tudi Niko Kavšek, tega priznanja niso prejeli dovolj zgodaj. ANTON ŽAGAR Nikoli nisem sodil v krog najožjih Tonetovih varovancev, zato sem si moral mesto v njegovem srcu pridobiti z izpričano in dokazano Ii poslovno politiko Steklarne Žagar. V tem članku bi se jih lojalnostjo do Steklarne, ki mu je po mojem mnenju na tem svetu največ pomenila. Vem, da je legel k počitku z mislijo nanjo, da se je pogosto ponoči prebujal zaradi nje, da je zjutraj vstajal z mislijo nanjo. Dokončno sva postala nerazdružljiv tandem v času največje krize za podjetje, ko je razpadala država, ko je razpadalo tržišče, ko je zmanjkovalo kupcev za izdelke, za kar je bil Tone v tistem času odgovoren. Kljub svojim letom je pokazal neizmerno voljo in inovativnost pri razreševanju takrat nastalih problemov. In takrat sem spoznal, kaj pomeni imeti voljo, kaj pomeni imeti koncept, v katerega verjameš. Spoznal sem ga tudi v trenutku njegovih najhujših razočaranj, ko so mu v prvih 90-tih letih obrnili hrbet posamezniki, v katere je najbolj verjel in jim najbolj zaupal. V moji pisarni se je zjokal kot otrok, se potožil in razkril svojo bolečino. Takrat sem vedel, da sva se s Tonetom dokončno zbližala in vzpostavila odnos, za katerega je težko najti primemo besedo. To neizmerno zaupanje sva negovala vse do njegovega zadnjega delovnega dne v Steklarni, z njegovim odhodom je nastala v meni praznina, za katero sem prepričan, da jo s svojimi kvalitetami ne bo mogel nikoli več nihče zapolniti. Stojan Binder ZANIMALO VAS BO Pred novimi statističnimi podatki vas vedno spomnim na zaključek preteklega obdobja in tudi tokrat bo tako. Mesec SEPTEMBER 1999 smo zaključili s skupnim številom 803 zaposlenih, med katerimi je bilo 359 žensk in 444 moških, med vsemi pa smo imeli 81 delavcev sprejetih za določen čas. Za sporazumno prekinitev delovnega razmerja se je v novembru odločila Milena Pavčnik, zaposlena kot komercialistka v špedicijski službi. Mesec NOVEMBER 1999 smo tako zaključili s skupnim številom 801 zaposlenih, od katerih je 357 žensk in 444 moških, od tega je 80 delavcev sprejetih za določen čas. V OKTOBRU 1999 smo NA NOVO ZAPOSLILI 1 DELAVCA: V Službo razvoja in oblikovanja smo v redno delovno razmerje za določen čas šestih mesecev sprejeli Darka Surina, ki bo opravljal delo oblikovalca 2. Delovno razmerje sta PREKINILA 2 DELAVCA: SPORAZUMNO (1 delavka): Za sporazumno prenehanje delovnega razmerja se je v mesecu oktobru odločila Sabina Škorjanc Tahiraj, sicer zaposlena kot pregledalka 3 v obratu pregleda. V SINET (1 delavec): V Sinet d.d. je bil v mesecu oktobru razporejen Redžep Ramič, ki je v Steklarni Hrastnik opravljal delo pomožnega delavca. OKTOBER 1999 smo ravno tako zaključili s skupnim številom 802 zaposlenih, od tega je bilo 358 žensk in 444 moških, od vsega je bilo 80 delavcev sprejetih za določen čas. V mesecu NOVEMBRU 1999 nismo na novo zaposlili NOBENEGA delavca. Delovno razmerje je prekinila 1 DELAVKA: PRIRASTEK K DRUŽINI Danica Germadnik, zaposlena kot rezalka stekla je postala mamica, in sicer je svojemu izvoljencu Janezu Lušini rodila sina Davida. Očka pa je postal tudi Dejan Tovornik, zaposlen kot ključavničar, kateremu je Irena Knez povila prvorojenca Matica. V rubriki JUBILANTI vam predstavljamo delavce, ki so prejeli jubilejno nagrado. V mesecu oktobru in novembru 1999 so to: 10 LET Denis Huzejrovič, Anton Strmljan, Matija Jeršin in Roman Tomšič 20 LET Janja Zorec, Gorica Zgonjanin in Saljka Kovač. 30 LET Zdravko Ranzinger, Lidija Grgič, Vojko Pust in Štefanija Kramar. ČESTITAMO VSEM ! Kadrovska služba Sabina MEDVED ZVEZDE GOVORIJO OVEN Horoskop od 1.1. do 31.1.1999 Piše astrologinja Milena Zakrajšek V prvem mesecu v novem tisočletju se vam obeta uspeh na vseh področjih, zato skušajte čimveč stvari vzeti v svoje roke. Varujte se pretiravanja in prevelikega zapravljanja. Najbolj neugoden čas bi lahko bil od 18.1. do 24.1. V tem Obdobju se posvetujte z osebo, ki vam je blizu in vas dobro pozna. Konec meseca se vam bodo uresničile želje in hrepenenja. Z vso silovitostjo se boste vrgli v novo tisočletje. Svetujem vam, da prej izmerite globino vode. Lahko bi nastale nepopravljive posledice. V prvi polovici januarja se vam v ljubezni obeta nekaj težav, na delovnem mestu pa se boste zlahka ognili prepiru ali nesoglasju. V tem mesecu je najbolje, da takoj preidete k stvari, čeprav za hitrost ni razloga. Odlaganje bi vam lahko škodilo še naslednje mesece. Od 1. do 19.1. boste najbolj sposobni pravilne odločitve, tako pri poslu kot v zasebnih zadevah. Nevezani dvojčki se boste zaljubili, v ustaljenih partnerstvih pa se bo ljubezen poglobila. Poklicno se vam obeta silno zanimiv in živahen konec leta. Zelo boste ustvarjalni in polni zamisli. V drugi polovici januarja boste pri nadrejenih deležni lepega sprejema in napredovanje vam ne more uiti. V ljubezni boste vlekli slabe karte, a nikar ne obupajte prehitro, saj ne bo vse tako čmo, kot bo sprva videti. LEV TEHTNICA Januar bo lep mesec za vas, saj bo že na začetku zelo čustven. Prva dva tedna posvetite samo partnerju, saj boste s tem okrepili trdnost, urice v dvoje pa vas bodo poživile. Vseskozi se boste dobro počutili, zlasti v drugi polovici meseca boste zelo odprti za radosti življenja. Vendar ne pozabite - najprej delo, potem zabava. Začetek stoletja bo prej klavrn kot vesel, zato boste morali težave čimprej premagati, če hočete februar dobro začeti. Ne zapirajte se vase in ne zaostrujte položaja. V drugi polovici januarja se kažejo pozitivni premiki v poklicu. Novo leto ste verjetno lepo preživeli. Ne sicer tako, kot ste si želi in pričakovali, vendar so napovedi dobre. Že na začetku meseca se morate posvetiti delovnim obveznostim, ki vas bodo sprva navduševale, potem pa spravljale ob živce. Po tako uspešnih praznikih v naslednjih tednih ne boste začutili želje po gibanju. V januarju to ni tako nujno, čeprav vam lenarjenje ne bo koristilo. Bolje bo, če se čimprej lotite dela, sicer si boste nakopali jezo nadrejenih, pa tudi doma ne bodo preveč zadovoljni z vami. Novo leto začenjate z odličnimi obeti. Preden se vržete v vsakodnevna opravila, se odločite kam boste usmerili svojo energijo. Na prvi pogled se ne ponuja preveč možnosti, kljub temu pa boste sredi meseca opazili, da bi morali že marsikaj postoriti. Zavihajte rokave, čas vse prehitro teče. Zimski čas bo na vas telesno in duševno vplival zelo spremenljivo. Če boste uspeli rešiti finančne težave, se boste dobro počutili, sicer pa boste zboleli. Nekje boste pohvaljeni, ker se boste izkazali s prizadevnostjo. Lahko bi bili malo bolj šaljivi, saj vam dobro dene, če se iz srca nasmejete. Le kaj bi vodnar brez zamisli za prihodnost? V začetku meseca boste imeli številne prebliske, ki bodo zadevali službene zadeve. To še ni zagotovilo, da jih boste upoštevali. V drugi polovici meseca nadrejeni ne bodo preveč navdušeni, zato v nobeno stvar ne zagrizite preveč. Zasebno bo mir. Do 10.1. ne boste zadovoljni. Svetle trenutke v zasebnem življenju pričakujte nekaj dni pozneje. Zvezde vam bodo zlasti naklonjene v drugi polovici meseca, zato bi bilo pametno, da se posvetite službenim zadevam. Z marljivostjo in potrpežljivostjo ter kančkom sreče boste dosegli neslutene uspehe. To pomeni tudi gmotno izboljšanje, kar vas bo najbolj razveselilo. Nagradna križanka PLAZILEC Z IZTEGNJENIM TELESOM BREZ NOG NAŠ SKLADATELJ ZAB. GLASBE (DEČ0) ZIDARSKA ŽLICA. 0METAČA KRALJ ZAHODNIH GOTOV ODSTRANJEVANJE NEZANESLJIVIH LJUDI IZ STRANKE SLOVENSKI BAL0NAR Š0RN IME IRSKEGA REALIST. PISAT. 0' ZVER IZ RODU MAČK MESTO V ZAHODNI AVSTRIJI NEMŠKI SKLADATELJ (FRANZ) MREŠČENJE [H DVA PRITOKA RENA MILANSKA OPERNA HIŠA REJEC DOMAČIH PTIC ADRIANA MARAŽ 1* FLAHERTYJA LEDENA SLAŠČICA PODSTREŠNA IZBICA URADNI SPIS i KMEČKA IZBA Vri Škotska plemiška RODOVINA ▼ ▼ MESTO V FRANCIJI SLAVKO TIHEC SVETILO NENADNA SMRT FERMENT, KI RAZKRAJA URIN LETNI GOZDNI POSEK OLGA VRABIČ POTUJOČI PEVEC HITRI SEL, TEKAČ NEKDANJI JAPONSKI PREMIER (HAYAT0) GORA V ŠVICI DŽINGISKA-NOV VNUK REKA V MAKEDONIJI GRŠKI BOG VOJNE NEKDANJI ŠPANSKI SREBRNIK EGIPČANSKA BOGINJA NEBA SATIRIK BUCHWALD RELIGIJA NOVO MESTO NASLON PRI STOLU SLAVNOST. KOSILO, POJEDINA REKA V SEVERNI RUSIJI SLOVENSKI PISATELJ KUHAR UBITI POLITIK MORO NAŠ FIZIK (JULIJ) NEKD.ŠPAN. TENISAČ (MANUEL) IH ČEŠKI DIRIGENT (KAREL) IZTOK PUC TELUR STIK PLOSKEV TELESA GOSTIJA, DINE MESTO V FRANCJI NEPREV0D-NIK, ELEKTRIČNE ENERGIJE MANJŠI DVOR PERJE PRI REPI SLOVENSKI FILOZOF (CENE) MESTO NA FLORIDI SLOVENSKI PESNIK GOLIA SKOPLJEN BIK VEK, OBDOBJE AVTOR: KARLI DREMEL ENOTA ZA MERJENJE ODTISI STOPINJ DIVJADI GORA V MAKEDONIJI NORVEŠKI PISATELJ HAMSUN IH DESET KRAT DESET NIKOLA TESLA MESTO V BAČKI KRILOV IVAN KATRAN MESTO POD KAVKAZOM RIBIŠKA MREŽA ŽELJA PO JEDI OTOČJE V NOVI GVINEJI LUKAV IZRAELU PODSTAVEK, STATIV NAŠA STRUPENA KAČA TONE FORNEZZI GRŠKI BOG SMRTI IT. IME ZA REKO V RIMU PREPOVED, NEDOTA- KLJIV PREDMET NASELJENO, OBLJUDENO PODROČJE ORGAN VIDA ČLAN ORGANIZACIJE (STAR.) SLOVENSKI PISATELJ LEVSTIK PISEC ZABAVLJIC Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada - 5.000 tolarjev 2, nagrada - 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 10.1.2000. Nagrajeni reševalci: Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 10/1999 smo prejeli 55 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada - 5.000 tolarjev: Marija Pavlič, upok. 2. nagrada - 3.000 tolarjev: Viktorija Podkoritnik, upok. 3. - 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Marija Omerzi, upok., Janez Pasičnjak, Lidija Kirn, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: Atena, epsom, do, risar, mielitis, IN SKLADIŠČENJA, Ulrik, Kaskada, gl, tarok, pas, ao, Erina, Onega, lev, krt, nepos, vadi, virago, mitoza, opis, okulist, ot, han, rattigan, otiater, Eiger, Hrastovlje, Kavkaz, Adrar, Eva, Rv, Elia, Rai, anortit, orjak, cvenk, tamarak, farsa, Samoa, otomana. K.D. STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Brigita Stopar, Soniboj Knežak, Martina Kandolf, Slavko Marčen in Pavel Bauerheim. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Grafična priprava in tisk: Grafex Izlake Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 54 600. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije št. 23/32-934) z dne 25.1.1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.