Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
V
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Haročnina listu:
Celo leto..............12	K
Pol leta................  6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno................. 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 55.
Maribor, dne 15. maja 1912.
Letnik IV
V proslavo Slomšeka!
Petdesetletnico smrti velikega 'Škota Slomšeka obhajamo letos. Kaj pomeni Slomšek z,a Slovence, posebno na Štajerskem in Koroškem, ve vsak zaveden Slovenec. Bil je slovenski apostol, narodni učitelj, buditelj in voditelj, mož, ki ga« je nam Slovencem! poslala božja previdnost. Starejši tnožje se z največjim spoštovanjem spominjajo moža, ki je po ZVeličarje/v emi zgledu hodil skozi ljudstvo, deleč mu duhovne dobrote. Niso bile to ^/(drobtinice“, kakor jih je ta skromni mož sam imenoval, bili so veledari za naš narod, za katere mu mora biti ves narod hvaležen.
Velemož je bil tisti, ki je v takratnih časih nar rodne (zaspanosti in odrevenelosti ! klical ljudstvu: u,[Di omovina je n a'ša-1 j uba mati!“ ,„N a j -Čistejših čusteV človeških in n a j -lepših eno je naklonjenost do jezika m a i e r n e g a.“ „Beseda materna je vseh dobrot n a j večja 'dobrot a.“
Slovenski voditelj in glavni učitelj za vse čase ostane mož, ki je klical v svet:	..‘P «stito S lo-
ve h o e m dve r ie Ö i, ki' staj nam dragi kot svetle oči, katoliško vero in pa besedo materno. Pade naša prava vera, pade tudi naša sreča, amo *t r d n i Slovenci, bomo tudi zvesti kristjani. In to in al. m Slovencem č e ^ vse velja.“
Starejšim možem je spomin na tega velikega slovenskega škola nad Vse drag in svet. Mlajši zarod pa si ni povsod dovolj v svesti velikega dela, ki ga je izvršil Slomšek med našim ljudstvom in tudi prelepi Slomšekovi ideali niso Več za vse vodilni.
Petdesetletnica njegove, fjmrti (t 24. septembra 1862) ima torej namen proslaviti spomin moža, ki je bil največji dobrotnik našega naroda,, ob enem pa tudi 'Slomšekove velike ideje osvežiti in ojačiti med vsemi sloji slovenskega ljudstva, osobito še med našo mladino.
JSlovenska Straža“ je razposlala poziv po slovenski zemlji k dostojni probiavi Slomšekove petdesetletnice. 'Je našel ta poziv dosti odmeva, pa je še vendar želeti intenzivnejšega prizadevanja).
Slovenska krščanska, društva, ganite se! Vaše prireditve morajo v te,m letu biti v znamenju Slom-
šekove petdesetletnice! Organizirana slovenska krščanska mlaRina, iv tem letu pred Slomlšjekovo podobo, pod Slomšekovo zastavo!
Rodoljubni slovenski kmožje in mladeniči, narodne slovenske žene in mladenke, prispevajte v tem letu obilnejše za Slovensko Stražo“, ki ( hoče po Siomšekovih načelih delovati za ohranitev in o-obramho ljubljenega našega naroda!
S 1 o m š' e k u : -v. p r o i s 1 a v o ! Katoliškemu slovenskemu ljudstvu v obrambo! -
Heimstatt v Mariboru,
V soboto zvečer se >e ustanovila v Mariboru podružnica novega vse o e mšico-p rp t e sji ain tov sk e g a na-seljevalnega društva „Heimstatt.“ Govorilo se je veliko, a povedalo malo. Slišali smo same vsenemške, napihnjene fraze, ki smo jih inorali že prevečkrat slišati. Vrhunec modrosti sta pa gotovo dosegla asistent južne železnice Temni in po svojem delovanju iz St. lija dobro znani in 'od Südmarke odslovljeni FraiB. Prvi je v bridkih solzah tožil, d'a v Mariboru napreduje sloveniziranje uradov (kdor pozna razmere, se mora homerično smejati), In se tudi boji za nemški značaj Maribora,. Končal je:	„Noben korak
nemške zemlje ne smemo zgubiti ! “ Seveda smatra ta gospod pokrajine med Mariborom in St. lijem s Pesnico in z vsemi drugimi kraji za nemško posest. Da biva od nekdaj tukaj avtohtono slovensko ijudstjvo in da se nemške nacionalne vrste rekrutirajo iz -samih naseljencev in neznačajnih odpadnikov, to tega nemškega uradnika nič ne briga.
Drugi govornik, FraiB, je najprej dolgovezno razlagal svoje velike zasluge za nemštvo, in je potem priznal v striktnem, nasprotju s Temmom, da ob-krožuje Maribor več ur široki pas slovenskega prebivalstva, ki loči Maribor od Srednjega Stajerja. Za glavno nalogo nove „Heimstatt“ smatra seveda tudi ta mož, ki se mu bržčas toži po kakem naseljeniš-kem vdejstvovanju, da vzajme Slovencem , slovensko zemljo. Upa, da bo „Heimstatt“ z „Südmarko“ delala vzajemno 'ter se bo tako germanizacija po teh slovenskih krajih od sedaj vršila dvojvprežno in ne v,eč enovprežno, kakor öo sedaj.
'Toda tudi drugi so se potrudili, d J ne bi predaleč zaostajali za temi vsenemškimi veličinami. Major v; penziji gospod pl. Kramer se je v svoji ulo-gi kot heimstattski voditelj pokazal velikega demokrata ter je menil, da osebnostim,, ki računajo na ministrske stolce in na mesta, Lloydovih predsednikov, ni treba pristopiti k „Heimstatt.“ Kdor ralzume nemški. ve, da se je mislilo na poslanca-, Wastiana.
Šentiljski učitelj Gordon je pretakal bridke solze za FraiBom in je koval tega moža, j ki so ga že drugi Nemci odklonili, V deveta nebesa-
Južnoželezniški uradnik Wagner je pa čutil potrebo, pokazati svoje zgodovinsko znanje o Siov. goricah, kjer so baje bili za Nemce udobni caü, dokler ni 'zavladala slovenska kaplanokracija. Napad na slovensko duhovščino ni bil samo neroden, ampak tudi neokusen in nedostojen za uradnika južne železnice.
Značilno za razmere, v 'katerih mpramo živeti, je dejstvo, da je bilo na zborovanju prav veliko u-radnikov in uslužbencev južne železnice, da je bil sklicatelj ustanovnega zborovanja asistent južne železnice Temm in so tudi v odboru i mariborske podružnice „Heimstatt“ kar trije. Vidi se tudi iz tega, kako skrbi južna železnica po našiSh pokrajinah povsod za ponemčevanje in kako nam je v narodnem o-ziru Škodljiva. Ne samo, da je južna železnica zelo draga ter ima primeroma višje tarife nego kaka druga, ona tudi nastavlja uslužbence, ki nimajo toliko takta, da bi upoštevali ivsaj eksistenčne pravice slovenskega naroda, ki je od nekf kaj (bival po teh krajih. Tem ljudem je tudi Südmarka premalo nemška, zato si iščejo za svoje vsenemštvo druge še radikalnejše tvorbe.
Bila je torej na tem vsenemškem zborovanju cela zbirka vsenemšldh kapacitet. K nadnemški popolnosti je samo manjkalo, da se ni k besedi oglasil Še urednik Jahn ter da ni in rajha prinesel pozdravov pastor Mahnert.
Požarji in viharji.
Tomačevo.
V pondeljek zvečer okoli P. ure je izbruhnil v Tomačevem pri Ljubljani požar, kakoršnega že dolgo -ni bilo v ljubljanski okolici. Začelo je goreti na
PODLISTEK.
Mlada Bredovka.
Spisal I. S.
Mladiai Bredovka je odložila ' žalno obleko po rajnem možu ter se brhko Opravljena pokazala v nedeljo popoldne na hišnem pragu. Samozavestno se je ozrla po obširnem dvorišču.
,„N’, pute, n’ kip, kip, kip!“
In 'stresla je iz predpasnika zrnja, lepo rumenega, prijazno vabečega.
Številna perutnina je začela leteti skupaj od kašče, podov, staj in še od mnogih drugih, k obširnemu gospodarstvu spadajočih \poslo,pij.' Se celo stari petelin, ta večni kavalir, se ni mogel protiviti temu klicu ter je iz nekega kota ponosno prikorakal v spremstvu mlade grahoivke pred svojo . gospodinjo. Toda pri jedi je bilo konec njegovega kavalirstva: najlepša zrnja je kavsal svojim mladim bri jate ljicam izpod njihovih 'drobnih kljunčkov in to tem ffiejrljive-je, čim ljubš so mu bile. Ej, ta stari porednež, ta stari grešnik!
Zadovoljno se je nasmehljala mlada Bredovka in iztresla še ostanek iz predpasnika na tla.
„Civ, Siv, Siv!“ se oglase vedno laSni in radovedni vrabci na bližnji strehi.
'Mlada Bredovka se ozre proti oni strani, od koder je prihajalo čivkanje in zadovoljni smehljaj izgine iz njenega lepega, tiho bolest Izdajajočega mladega, lica. To Sifvkanje ji le na en maji obudilo spomine, sladke spomine na njena dekliška leta „ ,, .
Rajvno tako je bilo v nedeljo popoldne kot danes, ko je kot šestnajstletno dekle slonela na oknu, ter z zadovoljstvom ogledovala ovetlice v vrtu pod oknom, katere vse je vzgojila njenai roka.
Ravno oknu nasproti pa je pognala bujna soln-
čna roža ter 'se ponosno košatila ob zahajajočem solncu . . .
V njo je obrnila syoj pogled in glej, saj to ni solnčna- roža, saj je to kaj drugega.
Lepe modre oči pod Žametastimi obrvi, mal temen maih pod orlovim nosom, lepi beli zobje, smejoč, prijazen obraz, krepka, visoka postava in glej, ru-deS naprsnik s široko srebrno verižico In sv. Jurijem — : saj to ni solnčna roža, to je fant, lep mlad fant, Vrletov Janez!
„Dober dan, Metkai, kaj pa delaš?“
„Bog daj, Janez, rože ogledujem!“
Nalahno je zarudela in skoro zatrepetala, ko jo je tako naravnost pogledal.
„Kako so vendar lepe!“
Dobro ji je dela njegova) pohvala in skoraj je dobila pogum.
Govorila pa sta o vremenu, ki je tako izpre-menljivo, o žetvi, ki se približuje in še o mnogih tar kih stvari.
Dobre pol ure pozneje pai je sedel Janez prav zidane volje „pri Jožu“ z, velikim šopkom za klobukom. narejenim iz Metkinih rož.
Proti polnoči pa zasliši Metka naenkrat rahlo trkanje na okno njene kamrice. (Skrila se fe prav vsa poü odejo in še dihati ni upala.
Oni pod oknom pa je le trkal.
„Kaj pa misliš,-Janez! Kaj, če naši to zvedo! Domov pojdi!“
Zašildepetala je z zobmi in fee stresla, kot trepetlika. Toda, od Sesa? Saj vendar ni mraza!
Pokazala se je na oknu. Najprej se je delala razžaljeno, da ji ne 'da v miru spati ; prosil jo je za zamero. Ej, ko bi bil Janez vedel! Da ga je takore-koč pričakovala in da bi bil v njenih očeh mnogo izgubil, ko bi gai ne bilo! Pa Janez tega, ni vedel; no, pa saj se še sama tega ni Čisto zavedala!
Velik kokošji vrilč jo predrami iz tega, premišljevanja; ' z velikim krikom se je razletela ^aretina
na vse strani in še celo stari petelin je pozabil varovati svoje dostojanstvo in je bežal, kar so ga mogle nesti njegove vitežke noge.
Dva koraka od nje pa je stal povzročitelj tega kurjega begu, vikaj iin krika — široko razkoračen in z dolgim korobačem v roki — njen edini sinček, 8-letni Tonček, prihodnji gospodar na Bredovini, ako se kako drugače ne preokrene.
„Pok, fcmte, pok!“
Gledal jo je tako bojevito in samozavestno, kot bi bil napodil celo vojsko v beg.
1,,Tebe, pok, tebe!“
,„Ne, mama, jez pliden!“
Približal se ji je ter se ovil okrog nje.
IM ama, gor!“
Vzela ga je v naročje ter se zamislila dalje.
Prav iepi so bili tisti dnevi. Večkrat se je še ogla'sìl Janez pod njenim oknom, Šopek je pripel Ea klobuk in zginil za, bližnjim voglom ter zavriskal, da so okna, zašklepetala. In kako ponoslno je stopal ob nefdeljah od maše!
No, pa saj je tudi lahko: bil je najlepši fant daleč naokoli, a ljubil 'je najbogatejšega in morda tudi najlepšega dekleta daleč naokoli.
Naenkrat pa je nekaj zaVršjalo po vasi . . .
Da ima ona, hči, edina hči, tako bogatega posestnika rada Vrletovega Janeza, sina samo z otroci bogato obdarjenega kajžarja. In to tudi domačim ni ostalo skrito ...
In potem tisto jutro . . .
i.JMama, pic“', se oglasi muli Tonček in jo začne božati.
Toda njene misli so se vrtile le okrog tistega jutra. (Slonela, je na ‘okjnu kakor po navalil, on pa je stal pod oknom in pripovedoval, kaj mu piše brat iz Amerike, Tedaj pa prileti debel krepeljc in ga zadene naravnost na glavo. Začutila je takoj ‘nekaj toplega po obrazu, rokah, toda videla je le. kako je on omahnil.	(Dalje prihod.)'
nekem podu, ne da se pa dognati na katerem, Kajti domačini so se že večinoma vlegli ki počitku, ko jih je penajofoma vzbudilo zvonenje na plat 'zvona in pa strašni klic: Ogenj! Ogenj! Nevarnost je bila velikanska in ogenj se je naglo Širil, ker je pikal močen zapadni (veter.
Kot prva je prihitela na lice nesreče požarna bramba iz Stožic, nadalje požarne bramibe iz uä-melj, .Vidmarjev, Most* * iz St, Vida pri Ljubljani, iz Dravelj in iz Ljubljane. Iz Ljubljane so tudi pripeljali parno brizgalno, ki je izborno delala.
Ljubljanska vojaška posaidka. je hitela z največjo naglico goreči vasi na pomoč. Kot prvi so prišli topničarji, (za njimi pa vojaki planinci, ki so eno uro dolgo pot prekoračili v brzoteku. Tudi 27. pešpolk je prihitel na pomoč, kakor tudi veliko število orožnikov.
Iz Ljubljane in okolice je drlo na tisoče ljudi
gledat strašen prizor. V bližini se je pa slišal grozen jok iu stok, strašno prasketanje ognja. Tramovi so pokali, stropi se udirali, cela okolica je bila na daleč okrog razsvetljena.
Pomanjkanje vode.
Vas Tomačevo ima sicer veliko dobrih vocm.a-kov, nima pa vodovoda in vojte iv vodnjakih je kmalu zmanjkalo. Požarne brambe so bile prisiljene dovajati vodo iz Save, ki pa teče kakih 10 minut od-dalfena mimo vasi. Delo je bilo težavno, ker stoji vas precej nad savsko vodno gladino. Vojaki so storili več, kakor jim veleva dolžnost. Z nadčloveškim Jia7 porom so vlačili iz že gorečih hiš pohištvo, * plezali na goreče strehe in gonili brizgalnice. Ljudje so gasilcem in vojakom res prav pridno pomagali. Vsem, gasilcem, častnikom, vojakom in civilistom, gre (zasluga, dia ni pogorela cela vas, kar bi se bilo sigurno zgodilo, ker je bril oster veter in je pomanjkavai-lo Vode. Ko so gasili gasilci iz Stože, se je podrl požarni zid, ki je zasul brizgalno. Pri tej priliki so bili ranjeni gasilci iz Stože., brizgalna) je pa tudi zgorela.
(Obseg katastrofe.
Pogorelo je devetim gospodarjem 22 poslopij, mnogo orodja, voz, strojev in obleke. Škode je nad
110.000	K. Skoda je velika in je zavarovanje niti dar leč 'ne dosega.
Žrtve pri gašenju, — več oseb ranjenih.
Pri gasilnih delih se je več oseb, deloma prav težko poškodovalo. Pri gašenju Zajčevega poda sta odletela Sitar Miha in Šinč Janez iz Stožce z brizgalne na tla, v tem hijpu je padla goreča greda s strehe 'in podrla oba ognjegasca z brizgalno vred. Nesrečnike so težko opečene izvlekli iz ognja, docim je brizgalna zgorela. Enaka nezgoda je doletela tudi Marijo Marn, ki je zadobila take opekline, da so jo prepeljali( v (ljubljansko bolnišnico, kjer je v torek zjutraj v strašnih bolečinah umrla. Hude opekline sta dobili tudi Frančiška Babnik in Štefka Blas, Nevarno se je poškodoval tudi neki artilerijski vojak, ki je padel s strehe in so ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Tudi druge ranjence so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, ko jim je na licu nesreče navzoči zdravnik podelil prvo zdravniško pomoč in jim 'za silo obvezal rane.
Kako je nastal požar?
Kako da je nastal požar, bo moral dognati še preiskovalni sodnik. Domačini slutijo in sodijo, da je najbrže zanetila 'požar zlobna roka. Najbrže je hote ali nehote zažgal kdo, ki je nedovoljeno prenočil na enem ali drugem podov. Ce je požar poslelMca maščevanja, kakor ljudje v Tomačevem sodijo, bo Plorai! o dognati sodišče. Neki sumljivi potepuh se je klatil po Tomačevem, o katerem sumijo, da Je zanetil o-genj.
!	E d e 1 s o h r o 11.
V	noči od nedelje dne 12. t. m. na pondeljek, je zadela prijazno 'planinsko vasico Edelsčhrot pri trgu Voitsbergu grozna nesreča. Zgorela So devetim posestnikom vša poslopja. Tudi zvonik, cerkve je zgorel. Vsled hude vročine so se stopili zvonovi, pet po številu in so popadali kot neka masa brez vsajke oblike na tla. Cerkev samo so rešili, le streha je hudo poškodovana, Vsled pomanjkanja vode je bilo rešilno delo zelo otežkqjČeno. Sreča v nesreči je bila, da je pihal le lahek zapadnik* ker bi sicer bila upičena. cela vapj. Človeških žrtev ni zahteval požar nobenih. Škodo cenijo nad' '130,000 K, ki je pa le deloma pokrita z zavarovalnino. Ker je istočasno začelo goreti na dveh v nasprotn/i smeri ležečih mestih, se sumi, d'a je požar zanetila zlobna roka.
'Na Spodnjem Štajerskem.
Tudi na Spodnjem Štajerskem je bilo v zadnjih dneh več požarov. Dne 11. t. m. je zgorela posestniku Strafeli v Spodnjem Raj d inju hiša z opravo vred, hlev in žito, Požar so zanetili po neprevidnosti lotroci.
V	ljutomerskem okraju je bilo istotako več požarov. Posebno kraj B e r k o v c i zadene prav pogosto požar. Dne 10. t. m. je zgorelo posestniku (Antonu Kaplenu vse poslopje; šjkbde je imel nad 3000
K.	V Berkovcih je zgorelo kovaču Korošcu gospodarsko poslopje, v 11 j a Š e V e i h je pogorel 'kmet Fr. Babič; pogorelo mu je vse.
Na ‘Ogrskem.
Na južnem Ogrskem je razsajal grozen vihar. V krajih Val van yos-Vasal j a je izmed 350 hiš
popolnoma razdjal 330 hiš. Podrte so tudi vse tamošnje cerkve. Vihar je zasul in usmrtil več Oseb, a štiri je vojaštvo še izkepalo iz podrtin. Prebivalstvo prebiva in prenočuje na prostem. Ranjenih je mnogo oseb. Primanjkuje 'živeža. Tudi sosedni kraji so deloma razrušeni. V kraju BereszJTelko je razdejanih 120 hiš in 200 drugih poslqpij.
Evharistična slavnost v mariborski bogoslovnici.
Mariborsko bogoslovje je priredilo v nedeljo, dne 12. maja evharistično slavnost. V ta namen je daroval zjutraj ob !46. uri prečastiti gospod kanonik in ravnajtelj dr. Matek slovesno službo božjo. Ob 9. url se je izpostavilo Najsvetejše in ostalo izpostavljeno v javno počeščenje do popoldanske službe božje. Ob 4. uri popoldne je bil pri glavnih cerkvenih vratih sprejem Njih Ekscelence knezo-škofa, Na to je bil evharistični govor, ki ga je imel prečastiti gospod Spiritual R. Janežič na podlagi psalmistovih besed:	.„iSpomin svojih čudežev je storil neskončno
dobri in usmiljeni Bog.“
Po slovesnih litanijah so zapeli knez in Škof: 3,|Te Deum“ ter s zakramentalnim blaigoslovom zaključili cerkveno slovesnost.
Drugi del slavnosti se je vršil v krasno ozaljšani bogoslovskj ohedniei, To slovesnost so počastili s svojo navzočnostjo Njih Ekscelenca knez in škof, prečastiti stolni kapitelj, tnnogo 'druge mariborske duhovščine in gojenci kn.-šk, dijaškega) semenišča. Program je bil sledeče sestavljen:	a) T. Haagh:
Saoris solemnis, moški zbor. b) Govor v latinskem jeziku (g. 'J. Cilenšek, IV. L), c) M, Haller: Coe-nantibus illis, moški zbor z bariton-solo (g. Hohnjec, IV. 1.). d) Govor v slovenskem jeziku (g. Al. Rez-maln, ITI. L), e) Fr. Schubert: Gott, meipe Zuversicht. Ta točka se je izvajala na harmoniju s spre-mljevanjem glasovirja. (Igral g. vojni kurat Lacina.)
f)	Govor v nemškem jeziku (g. Fr. Lukman, III. 1.)
g)	M. Haller: Tu es Petrus, moški zbor s spremlje-vanjem na glasovirju.
Ves program se je izvršil precizno in natančno. Pelo se je/ izvrstno pod vodstvom g. Pleivnika (III. 1.). Govorniki so razlagali Tomažev oficij za praznik presv. Rešnjega Telesa. Njih Ekscelenca so ves čas pazno sledili vsem točkam ' fin se v vidnem veselju zahvaljevali za tako krasno uspelo slavnost najprej Njemu, kateremu je bilo posvečeno to slavlje. Nato so izrekli 1 svojo zahvalo pevskemu 'zboru in vsakemu govorniku posebej v tistem jeziku, V katerem je govoril. Na koncu so pa podali v latinskem jeziku vsem bogoslovcem, v krasnih besedah petero zapovedij : Crede, Spera, Amia, Adore, Compmnica.
Višje-nadpastirski blagoslov ' je završil slovesnost, ki je bila posvečena Njemu, ki se slavi v tem evharističnem letu v naši Avstriji,
stanje srednjih šol v Avstriji v tekočem šolskem letu sledeče: Vseh gimnazij je 316; med temi 20 malih gimnazij, 2 štirirazredni realni gimnaziji, 4 male realne gimnazije,' 218 velikih gimnazij, 3 realne in ;velike gimnazije, 2 veliki realpi ^gimnaziji starega tipa, 62 osemrazreictaih realnih gimnazij (tipa (A) in 4 reformne realne gimnazije (tipa B). Potemtakem je poskočilo skupno število gimnazij od lani do letos za 20 zavodov; prirastek osemrazrednilp realnih gimnazij je 15 zavodov, reformnih realnih gimnazij 2 zavoda. V presnavljanju v osemrpzredne realne gimnazije je 33 gimnazij in 3 realke ;j razun tega sfe nadaljujejo realne paralelke na 7 gimnazijah; v reformno realno gimnazijo se presnavljata 2 realki, W realno gimnazijo dečinskega, tipa pa 1 gimnazija. — J. m;)
Preden se spustimo v nadaljnje 'razinotrivan-je, je treba te zavode točneje ozpačiti po njih bistvu in učnem načrtu,
iTdp A. Realna gimnazija ima: 1. osem razredov (prejšnja realna gimnazija le Štiri1 nižje); 2. od
3.	razreda dalje se poučuje mesto grščine kak) (moderni pii deželni 'jezik (francoščina, angleščina italijanščina itd.) ; 3. realnim učnim predmetom je določen širši obseg in odmenjeno več časa.
Tip B. Reformna realna gimnazija je na nižji stopnji (4 razrede) nekaka nižja realka, torej brez latinščine in brez grščine; višja stopnja (4j razredi) pa dobi gimnazijalnl značaj s tem, da se poučuje od 5, razreda dalje latinščina kot obvezni predmet; grščine se sploh ne uči, a mesto nje kakega modernega ali deželnega jezika.
Tip C, V prvih dveh razredih so Še vsi učenci združeni in se uče po vsi enotnem načrtu tudi latinščine. V tretjem razredu se učenec odtoči ali za gimnazijalno ali za realno smer; v prvem slučaju se uči grščine, Iv drugem pa francoščine kot obveznega predmeta, doČim ostane v ostalih predmetih pouk skupen.
To (velja za 3. in 4. razred. V 5, razredu pa se prične 'popolna delitefv; realisti opuste latinščino kot obvezen predmet, a se je uče lahko še nadalje neobvezno; zato pa se uče tekom višjih štirih razredov Še angleščine, kemije in opisne geometrije.
Gimnazijalci pa se uče še nadalje latinščine; prost predmet postane zanje prostoročno risanje, ki je v nižjih razredih za vse obvezno; razun tega se lahkb uče francoščine, angleščine, opisne geometrije in kemičnih vaj kot prostih predmetov. V višjih razredih je torej popolna delitev v realni in gimnazijal-ni oddelek; od leta 1910-1911 pa imajo na tem zavodu še poseben realno-gimnazialen oddelek, torej trojno cepljenje (.„dreifache Gabelung“-).
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Državni zbor.
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
Josip Wester.
Ljubljana.
(Dalje.)
B. Reformni zavodi.
Kakor znajno, je zborovala ,na Dunaju v aueh od dne 21, do dne 25, januarja) 1908 od naučnegja ministrstva sklicana srednješolska enketa, katere so se udeležili poleg šolnikov zastopniki ministrstjva, znanstveniki, pedagogi in visokošolski profesorji, vojaški otostojanst(veniki itd,, tudi 'zastopnice ženskah vzgojevalnih zavodov.
Vspeh te enkete se je pokazal Še isto leto v naredbah naučnega ministrstva z dne 8. avgusta 1. 1908, štev. 34.180. S tem odlokom, se je namreč načelno dovolilo, fda se smejo (poleg obstpječiih 4-fraz-reGnih realnih gimnazij) osnovati tudi novo organizirani osemrazredni zavodi, to je osemrazredne realne gimnazije (tip A). Razun teh se sipe tudi poskusiti z reformnimi realnimi gimnazijami (tip B).
To Sta dva nova reformna tipa srednje šole.
Tiretji pa je takozvani ,/deČinski tip“ ' (tip C) realne gimnazije; že leta 1907 je bilo naučno ministrstvo dovolilo, da se občinska 'realna gimnazija v DeČlnu ob Labi preosnuje v (višjo realno gimnazijo s posebnim učnim načrtom. Sedaj je ta zavod v u-pravi države in tvori takozvani „deČinski tip.“
(Tako torej imamo v državi troje vrst reformnih 'zavodov, že ta trajnost kaže, Sia se sedaj Še poskuša, kateri tip ge najbolje obnese. A' že vsa: znamenja/ kažejo, da se bo najprej in najbolj udomačila osemrazreotna realna gimnazija (tip A). Po statističnem pregledu za leto 1910-11, 1 izdanem od naučnega ministrstva v naredbenem listu 1 dne 15. januarja 1911, (je bilo v tostranski državni polovici 296 gimnazij; med temi 21 malih gimnazij, 'dve Štirirazredni realni gimnaziji starega značaja, 3 male realne gimnazije, 215 velikih gimnazij, 4 realne in velike gimnazije, rdve veliki ‘ realni gimnaziji štarega značaja, 47 osemrazrednih realnih gimnazij (tip A) in dve reformni realni gimnaziji (tip B). Med temi se preosnavlja 34 humanističnih gimnazij v realne, o-ziroma reformne gimnazije in 'Štihi realke v realhe, oziroma reformne gimnazije.
(Statistični pregled za pričetek leta; 1911-1912 je objavil naredbenik naučnega ministrstva št. 1 z dne 1. januarja 1942. Na, podlagi teh podatkov je
Dunaj, 14. maja.
Državna, zbornica je danes naglo delala. Rešila. je v vseh treh branjih kazensko pravdno, novelo, nekaj sprememb kazenskopravdnega reda in pa (vštevanje preiskovalnega zapora v kazen. Druga 'točka dnevnega reda je bila predloga o pomnoževalnih aparatih. K tretji točki dnevnega reda, ki vsebuje spremembo zakona o potih in ‘cestah, je tudi govoril poslanec Piše k, ki je utemeljeval potrebo, uravnave določil o servitutnih potih, o javnih in zasebnih potih -v prilog kmečkemu prebivalstvu. Tudi (a točka dnevnega reda je bila sprejeta v drugem in tretjem branju. Kot četrta točka dnevnega reda je bila zakonska predloga 'o varstvu znamenja in imena Rudečega križa. K tej točki* je obširno gojvoril poslanec dir. Jankovič, k|i je. zahteval, da državna uprava izdatno podpira to važno institucijo, > ki tudi v mirovnem Času vrlo dobro deluje. Predlaga resolucijo, v kateri zahteva, da se, izpopolni skrb za bolnike na deželi, D tej stvari je tudi izpregovoril notranji minister Heinold, Nadaljevala se je razprava-o nujnem predlogu o hišnonajerrmjnskem davku. O tej stvari je bila razprava prekinjena; seja se je zaključila ob %4. url popoldne.
Prihodnja seja se 'danes vrši.
* *
*
Razen plenarne seje je zborovalo Mili več odsekov:
V	brambnem odseku se je nadaljevala generalna debata o brambpi reformi.
V	učnem odseku se je razpravljalo o spremembi § 55 državnega ljudskoMskega zakona. Glede na uravnavo učiteljskih plač izjavlja vladni zastopnik, öa vlada k vprašajnju o enačenju učiteljev z uradniki Četirih zadnjih plačilnih (11.—8,) razredov do sedaj ne zavzema nobenega stališča, temveč bo zbirala tozadevno Statistiko.
V	vodnogospodarskem odseku je bila ! volitev predsedstva. Za predsednika1 / je bil izvoljen če^ki agrarec poslanec Uđržal, za podpredsednike pa poslanci dr. Korošec, Schreiner in Daszynsld.
Delovni program z bo mice,
Pod predsedstvom dr. Syljvestra je imel senio-renkonvent posvetovanje zastran sestave delovnega načrta držajvne zbornice za predbinkojštnoi /poslovno dobo. Ker so se večinske stranke izrekle, da se bud-getni provizorij odkaže brez prvega branja todseku so se temu upi raje manjšinske stranke, osobito Jugoslovani, ki so zahtevali prvo branje; sporazum se torej ni dosegel, Tozadevna pogajanja so nadaljuje-
B ČE H SS Z 3Si
Stran 3.
.jo. Zbornica bo prihodnji teden imela vsak dan do vštetega četrtka plenarne seje. 'Potem boon seje prekinjene zavoljo binkoštnih praznikov. Naslednja plenarna stoja državne zbornice se vrši v četrtek dne
30.	majnlka.
Hrvaško.
Brzojavka, ki jo je dr. Mile Starčevic z Opatijskega sestanka poslal 'dr. Šušteršiču, slovi:
„iDr. Ivan Šušteršič, Beč, Konferenca bivših poslancev stranke prava za sajbor v Zagrebu, ki se je radi izjemnega stanja v Hrvaški tukaj s.e sl a, eno-dušno izreka svoje priznanje in najtoplejšo zahvalo Hrvaško-slovenskemu klubu, ker se je V tem kritičnem času v državnem zboru in v delegacijah jasno in odločno postavil na pravaško stališče in pred največjimi faktorji monarhije zahteval končno in pravično rešitev hrvaškega vprašanja. Ob enem Vas pa prosim, da izvolite izraziti zahvalo stranke prava vsem klubom v državnem zboru; in onim Članom de-legajcije in gosposke zbornice, ki so v Čustvu pravičnosti zavzeli stališče za obrambo hrvaškega naroda. Za konferenco: Dr, Mile StaröeviÖ.“
OgrsKO.
V listu „ßudapest“ objavlja Košjut članek, v katerem izraža največjo nezadovoljnost, ker je Lukacs razpravljal o volilni reformi le z 'Justhovo stranko. Košat 'se pozivlje na to, da je po Banffyje-vem padcu Szell sestavil komisijo, V kateri so bili poleg vladnih tudi opozicijonelni pdlitikarji, in ta komisija je razpravljala o uravnavi parlamentarnih razmer. Tako postopanje bi se zdelo Košutu tudi sedaj primerno.
* » *
Socialistično glasilo i„Nepsizava“ se posmehuje Lukacsevemu volilnemu načrtu in izjavlja, da bi moralo delavstvo priti ob pamet, če bi le en trenutek resno mislilo na Lukacsevo spako, Tiukacsu očita, da se daje od grofa Tisze vleči na vrvici, kakor jna-rijoneta.
Novi ogrski ministrski predsednik Lukacs vodi dolgotrajna pogajanja z vodjem opozicije, Justh-om, da bi dosegel delamožnost ogrske zbornice, Lu-kacs je zopet poskusil (pridobiti Justha > za svoj na-črt preoanove volilne pravice, toda zaman. Justh zahteva splošno in enako volilno pravico. Razmere bodo se torej razvijale v starem tiru 'ter, je pričajkova-ti, da se prične prihodnji petek) v ogrski zbornici že znana pusta tehnična obstrukcija 'Justhovcev. Ni Še pa popolnoma izključeno, da se vendar najde neka pot sporazuma med opozicijo in Lukaosem, ker se tudi bojeviti Geza Polonyì trudi za sporazum. Toda ni še upanja, da bi se mažarski baroni,'sprijateljili z idejo demokratične volilne pravice.
Ministrski predsednik Lukacs je bil dne 14. t. m. v, Nagy-Enyed enoglasno izvoljen za državnega poslanca.
Nemško-češki spori.
Položaj v sporazumnih vprašanjih, ki se je v zadnjem času vsled sklepa čeških narodnih socijal-cev poostril, se ije zqpet nekako ublažil. Češki narodni soci j alci1 so bili sklenili odpoklicati svoje zastopnike iz stalne sporaizumne konference. O Vem vprašanju se bo bavila družba Čeških deželnih poslancev. Zadevo nameravajo uravnati na ta način, da se bo končni sporazum med Cehi in Nemci določil še le po izvršenih pogajanjih glede vseh spornih vprašanj. Na ta način bi bila narodnim socijalcem dana prilika, da se isti Še večino lahko umaknejo iz sporazumnih .pogajanj. V tem slučaju bi pa druge češke stranke le Sporazumno s Češkimi radikalci dovolile skupen sporazum. Med namestnikom / knezom Tjhunom in med načelnikom naroofno-politične komisije, grofom Clam-Martinitzem se ! vriše neprestano posvetovanja, glasom katerih nameravajo sklicati na skupno posvetovanje dne 18. t, m. komite referentov, kakor tudi komisijo delovnega odseka. Vlada je pa češkemu deželnemu odboru dovolila predujme na ra-'zna odkazila, vsled česar je Češki deželni odbor Še vsaj do jeseni t. 1. zavarovan pred pretečim finančnim bankerotom.
Bosna.
Dunajski „Fremdenblatt“ poroča, da odpotuje ■skupni finančni minister Biljnski dne <3. junija t. 1. v Bosno.
Albanija.
Račun med Turki in 'Albanci še vedno ni poravnan. Po petmesečnem ljutem boju, v katerem je padlo nad 10.000 mož, so razmere sedaj ravno take, kakoršne so bile pred albansko vstajo. 'Sicer se je odkupil mir s težkimi denarnimi žrtvami, izvršilo se je nekaj reform, a v bistvu je ostalo vse pri starem. Sedaj uvideva Turčija, da ne gre tako cMje, fče noče, da ne nastanejo v notranjem položaju še večje zmede, kot /sto bile do zdaj, če noče, da ji ne vpade v hrbet ljut sovražnik, ki ga navdušuje laška propaganda. Pogodbe, ki so se sklenile med turško tvlado in Albanci, so ostale le na papirju. Zgradili niso nobenih Šol, nobenih cest in tudi za med vstajo (porušena poslopja vstašjev se ni izplačalai obljubljena odškodnina. Zgodilo se ni nič, kratko malo nič v po-mirjenje ljudstva, da bi se zagotovil trajen mir. Sedanji nemiri ne pridejo tedaj povsem nepričakovano. Na Biallkanu 'je pričakovati z napeto pozornostjo novih, dalekosežnih dogodljajev. Italija v zvezi g Cr-uogoro očitno podpihuje vstašno gibanje v Albaniji.
Med Arnavti v Albaniji vre. Nad Ipekom in okolico se je (proglasil preki sod. Vstaški Arnavti, kakih 2 tisoč mož, dobro oboroženi, so zbežali v gorate kraje, da podpihujejo ljudstvo k očitni vstaji, 'Skušajo se polastiti skladišča za orožje v, D jakovi. 'Turčija koncentrira vojaštvo, V Albajniji vre silno in le z velikanskimi žrtvami in s skrajnim naporom bo uduši-la Turčija to gibanje,	_________
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Začasno je umrovljena stalna učiteljica na dekliški šoli v Šmarju pri Jelšah gdč. Marija Ferlinc.
‘ Iz poštne službe. Gospod Franc 'Krajnc je imenovan poštnim oficijantom za Pragersko.
V Dr. Lovrenc Mayer. Dne 13. t. m. je umri na Dunaju dvorni župnik, škof dr. Lovrenc Mayer v visoki starosti. Pokojnik je bil znan kot slovit pridigar, Bil je tudi spovednik našega cesapja ' in pokojne cesarice Elizabete ter veroučitelj mnogih nadvojvod in nadvojvodinj, med njimi tudi kronprinca Rudolfa, Na najviŠjem mestu je vžival največje zaupanje, kar se Je zrcalilo v tem, da je bil prvi dvorni župnik,, ki je bil škof.
Iz južne železnice. V službo so sprejeti fiasle-'dni aspitranti:	Franc Müller za Sevnico, Adolf
Girzikowskì za Gornji Dravograd, Albin Knobloch za Slov. Bistrico, Vinko Sajovic za Trbovlje. Prestavljeni so: Jakob Cidrih, adjunct, iz Ptuja v Celje, Alojzij Ušaj, adjunt, iz Radgone v Ptuj, I. Malgaj, adjunkt, iz Grobelna v Mürzizuschla|g, Friderik Oberstein, pristav, iz Pölfinga v Celje, Franc Erma-cora, pristav, iz Celja v Beljak, Ferofinand Liebiseh, aspirant, iz Beljaka v Pölfing, ‘Jožef Prinz, aspirant, iz Ruš v Bisltrico, Jurij Ilešič, pristav, iz 'Jenbaeha v Trst, Friderik Punčuh, aspirant, iz Rajhenburga v ‘Spodnji-Dravograd, Friderik Riegler, pristav, iz Spodnjega-Dravograda tv ' Marija-Enzersdorf, Vitin Novak, aspirant, iz Wildona v Velikovec in Jeronim Hvala, aspirant, iz Sentjurija ob južni železnici v Trst.
f Prof. dr. 'Josip Schorn (Som): Danes zjutraj ob 5. uri je nepričakovano umrl c. kr. profesor na gimnaziji v Mariboru, gospod dr. Josip Schorn. Zadnje dni je pač nekaj bolehal, , a katastrofe ni nihče pričakoval. Pogreb 'jbo v petek dne 17, t. m., popoldne ob 4, uri od hiše žalosti, Goethejeva ulica štev. 24 'fia mestno pokopališče. Maša zaušnica se bo brala v soboto (dne 18. t. m. v frančiškanski cerkvi, ob 10. uri dopoldne. — Dr, Schorn je bil rojen dne 13. inarca '1855 v Dstrožnem pri Celju in je obiskoval ljudsko Šolo in gimnazijo v Celju; modroslo-yne Študije je dovršil na Dunaju in v Gradcu, Položivši leta 1884 profesorski izpit, je ,»končal poskusna leto na II. državni gimnaziji v Gradcu in je nato služboval v Hallu na Tirolskem .(1885—1888), 1 na I. drža(vni gimnaziji v Ljubljani \(1888—1909, izza leta 1890 definitivno nameščen) in od Šolskega leta 1909-10 do smrti na gimnaziji v Mariboru. Leta 1907 je bil pomaknjen v VII. činovni razred. Rajnki je bil na glasu kot dober filolog; 'specialist je bil v presoji besedila poznejših rimskih zgodovinarjev; ( in je izdal o njih celo vrsto Znanstvenih razprav; ena izide še letos kot posmrtno delo. Umrlega profesorja je dičila srčna dobrota — nikomur ni mogel reči žal besede — poštenost in skoraj plašna skromnost ; zato je bil' priljubljen pri vseh, ki so imeli priliko ga bližje spoznati. Lahka mu zemljica!
f Baron 'Chiari. V torek predpoldne je nenadoma umrl na svojem posestvu v Triebenu v visokih Turali na Gornjem Štajerskem ud gosposke zbornice in bivši načelnik nemškega nacipnallverbanda baron dr. Chiari. Zadela ga je kap. Kot načelnik nemškega najcionalverbanda je doživel marsikatero bridkost vsled spletkarjenja v lastni stranki, kar mu je poleg bolezni bržčas dalo povod, da se je leta) 4908 v toliko umaknil iz političnega življenja, 1 da ni vee kandidiral v državni zbor. Istega, leta je, bil tudi še povzdignjen v baronski stan. Februarja ! letošnjega leta je pa bdi poklican v gospcjsko zbornico, kjer bi naj zastopal koristi veleindustrije.
Dr. Šlajmar smrtnonelvarno obolel. Znanega dr. Slajmarja je pred nekaj dnevi na nogi odrgnil čevelj, vsled česar je nastopilo zastrupljénje krvi. Gospod doktor si je vbrizgnil vsled tega tetanus serum. Nato je nastopila silna vročina in je položaj postal še nevarnejši. Vročine je bolnik imel 42 stopinj. Sest zdravnikov je prihitelo na porpoč, med temi en zdravnik iz Gradca. Pripravljah so se že na operacijo, ko je gospodu doktorju postalo nekoliko boljše.
Nemška fehtarija postaja po nemških mestili, zlasti tudi v Mariboru, že naravnost umazana in grda. Beračenje je po javnih prostorih1, zlasti pa go onih krajih, ki so namenjeni za takozvane „boljše“ kroge, prepovedano. Marsikatero revico, ki bi rada naprosila za kruh svoji družini, se neusmiljeno iz-tira. Vsiljive fehtarce bojnih društev bogatega nemškega naroda ,pa smejo neovirano nadlegovati ljudi s svojimi cvetlicami ali raznimi nabiralniki. To je že naravnost drzno. Kako pridejo pristaši drugih narodnosti do tega, da se morajo venomer braniti sitnih nemških babnic. Si prepovemo enkrat za vselej, Če ne, znamo postati tudi surovi. 'Oblast n ai tukaj napravi red.
Na tomboli liberalne požarne hrambe ivanjkov-ske v krčmi Petovar-Rajha v Jeruzalemu so preteklo nedeljo zaklali enega fanta.
Čedne razglednice za slovensko Šolo v Mariboru se dobiVajo v Mariboru |v obeh slovenskih trgovinah s papirjem in tudi drugod po deželi. Naslikal je razgledpico na motiv „Rože je na vrtu plela)“ naš domači slikar gospod Horvat, Komad stane 10 v, 100 komadov, 6 K,
Štajersko.
Ruše. Dodatno k našlemu zadnjemu dopisu iz Ruš: „Fdo je pri nas naroden?“ poročamo, da je g. Miha Sernc tudi „Feuerwehrhauptmann“, ki kot tak še vedno ni prišel iz gotovih manir, ampak Še vse samo nemški poveljuje. 'Možu se gotovo zdi lepši: „Habt Acht!“, kakor pa lepi slovenski: „Pozor!“ in možu očitno bolj ugaja, Če gasilci lepo:	„tLinks
schaut!“ napravijo, kakor pa Če bi po slovensko na levo pogledali! Le tako naprej, gospod 'Miha! Da bo drugače, že poskrbimo! — V zadnjem „Narodnem Listu“ se nekdo spodtika nad našim poročilom v „iStraži“ o znamenitem ribjem lovu na Bistrici, kjer je ribil nek velik gospod iz Ruš, V odgovor edino to-le: Mihela iz Ruš bomo že naučili, da bo vedel za razloček 'med liberalcem in klerikalcem, Luki iz Smolnika tega ni več potreba, ker že prav dobro izvaja, kakor veš, Miha, posledice iz Vašega vprašanja,
Ptuj in okolica, V imenu odbora opozarja podpisana na 'velevažen in zanimiv tomesečni shod flaše zveze, ki se vrši v nedeljo dne 19i. t. m. takoj po večernicah v društvenih prostorih (kmečka posojnhi-ca v minoritskem samostanu). Na dnevnem redu je med drugim tudi petje in vprizoritev zabavnega in poučnega / dramatičnega prizora; :„|Prvi in zadnji majnik.“ Članice, pridite polnoštevilno! Gostje dobro došli! — 'Terezija Breznik, predsednica.
Radvanje. IStletni dečko Bogomir Piki v Spodnjem Radvanju je hotel pretečeno nedeljo streljati s pištolo. Ker je pri tem neokorno ravnal, se mu je pištola v roki sprožila in strel ga je zadel v desno roko, katero mu je hudo razmesaril. Težko ranjenega ‘dečka so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Hoče. Fri c Partlič, llletni šolair v Spodnjih Hočah, je hotel ‘dne 13. t. m. skočiti preko jarka, pa je padel !v jarek, kateri je poln vode in si je zvinil desno nogo.
Petrovče. Radi nepričakovanih ovir se preloži igra, 'ki bi se imela vršiti to nedeljo dne 19. t. m., na nedeljo dne 9. junija.
Novaštifta pri Gornjemgdaidu. Noypfetiftìski liberalci so zopet za eno „pridobitev“ bogatejši. Naš vrli somišljenik gospod Albert Savin^ek, okrajni cestar, 'je pred kratkim nadučitelju gospodu Kelcu v obraz povedal, da njegov sin Milan celo zakonskih žen ne pusti na miru. Ker je bila s tem čast sevjeda silno žaljena, je Milan vložil tožbo 'radi razžaljenja časti. Pri obravnavi dne 25. aprila se je pa s pričami dok alzalo, da je bilo to očitanje resnično in 'ko potem tudi Milan ni več tajil, je bil gospod SavinŠek popolno oproščen. Ker se je pa par dni potem gospodu Savinšelcu nud51a prilika, da bi on lahko Milana tožil, je ta v nedeljo dne 28. aprila prav ponižno prišel k njemu ga prosit, naj mu prizanese. In gospod SavinŠtek je res pokazal, da bolje izpolnjuje krščansko ljubezen, kot pa liberalci. Tudi proti gospodu Savinšeku so že na vse načine delali in ga radi ceste, M (je po sodbi vseh najflepša v celem o-kraju, tožili celo na deželni odbor. No, inogoče se bodo sedaj kaj poboljšali, ker so jo dobili tako lepo po nosu. Da, da, Bog Se skrbi, ‘da nobepo drevo do neba ne zrase.
Brežice. Na vnebohod dne 16. . m. se v drugič vprizori igra s petjem „Fabijola in Neža.“ Izobraževalno društvo vabi vse, ki se jim) je igra že v prvič dopadla, zlasti pa Še one mnogoštevilne, ki je prvikrat nišo videli. Začetek točno ob VA. uri v veliki dvorani Narodnega doma.
Brežice. Člani ljubljanskega deželnega gledališča z režiserjem gospodom Nučičem so dne 8" t. m. igrali v veliki dvorani Narodnega ‘doma v Brežicah burko )„Nebesa na zemlji.“ Obisk je bil dober.
Vojska.
Dardanele,
Dardanele sedaj še niso odprte. To je zelo lahko umljivo, ker Turčija ne mara odpreti Dardanel, če ji plešejo italijanske 'vojne ladije po celem Egejskem morju ter je pričakovati vsak hip novega napada. Turčija se sicer izgovarja, da mi n zaradi' slabega vremena ne more odstratoiti, desnični vzrok pa leži v tem, da turška vlada ne mara izpostaviti svojega glavnega mesta nenadnemu italijanskemu napadu.
Z (ozirom na Dardanele pa grozi sedaj zopet Turčiji konflikt z Rusijo. Neki visokostoječi diplomat se je namreč izrazil glede dardanelskega vprašanja sledeče : Rusija pod nobenim pogojem ne bo trpela, da ostanejo Dardanele Še nadalje žaprte. 'Niti misliti ni na to, da bi pripustila Rusija), da se ji izpod-veže glavna zveza z južnimi deželami in trgi. To edino (vem, da bo zahtevala Rusija, ne glede na to, kar se godi med Italijo in Turčijo, da se odpre morska cesta iji da bo to tudi dosegla. Priznavam, da je položaj Turčije zelo težaven, toda kaj briga Se to nas? Mi ne napadamo niti' v Vzhodni Aziji, niti na Balkanu, povsod zasledujemo samo gospodarske cilje. Eno pa je treba reči, dardanelsko vprašanje je življenjsko vprašanje za Rusijo, ' zato bo treba, po končani vojni novih’ tozadevnih pogajanj.-
llr Prevzamem vsa dela Mg oekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Celje
1^. Gospodska ulica 5.	>
Tovarniška znamka,
sl bä y 2806,/■ // / /6
za>
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kempeile,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
:
♦
X
♦
♦
♦
♦
♦
♦
!
I
!
♦
♦
f Kateri
kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponud človeka naravnost zbega!
Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem
pravem : Franckovem : pridatku
za kavo
s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne ;
od tega zadostuje : manjša: množina; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo!
:
♦
♦
♦
❖
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Franc Pleferiek «
M.rit>or, Zaloga
cesta 10. POniStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa ,za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Naznanjam, da sem se preselil s svojo pisarno £ ::	v Mariboru Fabriksgas^e štev. 21 v :: g
Blumengasse štev. 29 na vogalu Blumen- g gasse in Querstrasse.	m
Franc Pograjc» Glavni zastopnik „Vzajemne 0 132	zavarovalnice v Ljubljani.	g
Fotograf Adolf Skušek
v Mariboru, Tržaška cesta 15
nasproti cerkve sv. Magdalene
se priporoča birmskim botrom in botram za napravo ličnih slik birmancev kot
hirmska darila v lep spomin!
Navadno obiskuje tudi birmske dneve.
131 Delo zajamčeno dobro! Nizke cene!
Kitajske kapljice za
_	fl Po porabi teh kapljic preneha takoj
S zr.bobol. Se takoj dopcšije kot vzorec brez vrednosti, če se naznani natančen naslov in se priloži v znamkah 1 K 20 vin.
Mestna lekarna pri c. kr. .Orlu" v Mariboru («la¥i)i trg Sik refovža,	n3
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. "‘‘IpÉlfl
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovžka cesta št. 5
Darila za birmo
'Velika laloga ar, dragama-mstl, srebrnine Sn optičnih stvari po vsaki sent «a «srčke s tttastv, sušit «aitasi ärasufsee stì 30 is 208 K. SiWcsta remoEt.-nrs E 8'BO Pristna arebnsa ur» „ 7*— Original omeg» ur* „ l '5' — Kuhinjska ur»	,	P—
Badiljka, nikiaste	,	3"~~
Porodni prstani	,, 5L—
Srebrne verižic	„	S —
— V o&’.etua jamstvi —
Nasi. Dietinger
Ties! Fthrenbacii
tirar in cČaSar 447
Maribor, Seapaska site 21*
kspajsu «fatali« la «reterà, “i&e
XXXXXXXXXX
Na pr od» j je gostilna fn brod pet
minut od cerkve, petnajst od kolodvor*, primerno za penzijonisža ali obrtnika Zamenjam tudi s kiki M mali a posestvom, Cena 600 kron. Brezno ob Dravi št. 26. Križan.
Priporočam
svojo veliko zalogo manufaktornega, modmga in platnenega blaga, svilene robce, kakor tndi druge vrste, vse najnovejše. Srajce, kravate, odeje perje, posebno pa priporočam cenj odjemeleem veliko isker za SV. birmo belo in barvano blago vse po ja t o nizki ceni. Se priporočam za obilen obisk
Jožef Ulaga, Maribor
Tegethofova cesta 21.	499 Solidna postrežba.
za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja maj cenej e
Jugoslovanska razpoSilJaina
. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Trgovina s špecerijskim blagom
Pozor Slovenci I
Trgovina z moko in dežel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Graška cesta 21.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na, drobno ! Točna in. solidna postrežba,! Na debelo !
Prva jažao-štajeriska kamnoseška družba v Celju.
lap, brasi la straži s strojnim obratom. :: Zavod za paniranji Irt. :: Izvršuje nagrabil spminibi ja vsa monumentalna in staves « bena dela iz ta- ia inozimsbiga materijala. = s=s Plošče za iMtva » razsabsraaiga marmarla. :: Velika zalaga izgatavijiaiji nagrad spsmeniftiv. :: Najnižje cim. :: Kulantnl « » plačilni pspji. :: Haračila si izvršujejo tečno, s t=s Gambi in strašbnvni proračuni brezplačna, irzajavbt: Kamnoseška družba s C e 8 j e.