8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
p,P,i26
PFcinnuRSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	_
Abo. postale I gruppo ( „ena 5UU Ut*
Leto XXXIX. Št. 35 (11.451)
TRST, sobota, 12. februarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bii je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
navzlic obstrukciji MIŠOV cev in radikalcev
Večina še upa v pravočasno potrditev odloka o davkih
Obe skupščini bi ga morali odobriti do 1. marca Vlada najbrž ne bo postavila vprašanja zaupnice
RIM — Stranke vladne koalicije niso še izgubile, kot kaže, upanja, jim bo uspelo doseči potrditev obeh vej parlamenta za tako imenovani *iiskalni« odlok pred rokom zapadlosti. Včeraj so namreč potrdile odločenost nadaljevati razpravo s pospešenim tempom kljub parlamentarni obstrukciji radikalcev in zlasti niisovcev, z namenom, da bi ga poslanska zbornica odobrila v prihodnjem tednu, tako da bi ostalo še morebiti dovolj časa za potrditev v se- i	:	,	...
»jamstev« od posebne komisije za
postopnik, ki naj bi iznašla prave poti, češ da ni mogoče dopuščati, da bi opozicija onemogočila delo večine, čeprav ima pravico, da glasuje proti njenim ukrepom.
Demokrščanski načelnik Bianco pa je potrdil namen vložiti vse sile za pospešitev razprave, a je pri tem poudaril, da pada največji del parlamentarnega bremena za preprečevanje zavlačevanja na poslan-
v se-
n*tni skupščini preil 1. marcem.
Toda uspeh je vse prej kot gotov, upoštevamo, da so včeraj dopolnili komaj splošno razpravo o 9. členi zakonskega odloka in da večinskim strankam še vedno ni povsem Jasno, kakšnih sredstev naj bi se v okviru parlamentarnega postopnika Poslužile. da bi premagale govorniško zavlačevanje zastopnikov MSI in j R- Načelnik poslancev PSI Labrio-la je namreč izjavil, da pričakuje
Vllllii||||||,||||||||||t|||||||||||||||||||||m||||||||,|1|||||||l,,J,||||||||||l|||||||||||||||||i||||||||||||||||iiiiiiii|||||||||
VSEDRŽAVNI SVET KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
De Mita za zbližanje s socialisti in laiki
Tajnik KD je v svojem poročilu napadel KPI vendar ni izključilda bi lahko vsekakor komunisti v daljni prihodnosti pristopili v vlado
REVI _ Umirjeni toni do laičnih sbank in predvsem do socialistov, Močnejša polemika s KPI, ki je ob-tožena, da je podpirala ekstremi-siične in «anarhoidne manifestacije delavcev«, popolna podpora Fanfa-n'jevi vladi in polivala Scottijeve-oiu sporazumu o ceni dela ter odločno nasprotovanje predčasnim vo-1 Ivani: to so glavne teme, ki jih J" obravnaval včeraj De Mita v *vojem poročilu, ko je odprl vsedr-pavhi svet krščanske demokracije, rifcdvidevanja o vsebini zasedanja s° se nagibala k ugotovitvi, da bo da vsedržavnem svetu precej «vro-de«, vendar kaže, da po zadnjih srebanjih, ki jih je imel tajnik De Mi-'a z levo strujo, ne bo prišlo do notranjega spopada, čeprav je v nekaterih krogih v krščanski demokraciji očitno nezadovoljstvo nad lern, kako De Mita vodi stranko.
lajni k krščanske demokracije je 'Ce|aj vsekakor izrabi) priložnost, da nastopi '-pomirjujoče* in se .je v Svojih izvajanjih omejil bolj na sin-‘Ozo svojega političnega gledanja in na problematiko splošne politične strategije.
po Mita je skušal predvsem omi-dtj odnose med krščansko demokra-Clio in laičnimi strankami, posebno s socialisti: potrdil je, da v seda djetn trenutku ni možen sporazum 1-a?en med petimi in to ne velja samo za sedanjo zakonodajno doljo, ddipak tudi za prihodnjo. Ob tem Jd izrekel polivalo Fanfanijevi vla fll- Tajnik KD pa je tudi pojasnil osnovne smernice svoje strategije in dodal svojo verzijo »alternative«. Po ue Mitovem mnenju naj bi šlo za ^Pleten proces, v katerem pa mo ra vsakdo dati svoj doprinos idej
Ul izkušenj.
"Alternaliva« je po mnenju tajnika KD sanio izbira med krščansko demokracijo in komunisti, ali sploš-ddje — tned zahodnim taborom in ^socialističnim*. Kaj naj torej po-
,ei’i to priznanje možnosti «zame-nJave vlade«? De Mita hoče najbrž s tem povedati, da bi lahko KPI, Se'eda v daljni bodočnosti in ko bo Postala bolj »odgovorna«, lahko pristopila v vlado. Vendar De Mila tu-di pravi, da sedaj v Italiji ni možnosti za tretjo laično ali socialistično silo: PSI mora zalo izbirali, saj ne more biti istočasno zaveznik KD v vladi in obenem stranka poten-
cialne alternative. Skratka, laične stranke in PSI imajo središčno vlogo, vendar kot podrejeni partnerji krščanske demokracije.
Med ostale zanimivosti, ki jih je včeraj De Mita posredoval vsedržavnemu svetu svoje stranke, gre zabeležiti v prvi vrsti vprašanje miru. Tu je tajnik KD podčrtal veliko vlogo katoliških gibanj in papeža samega. De Mita je tudi z zadovoljstvom ugotovil, da je prišlo do ponovnega zbližanja med KD in sindikatom CISL, kar se kaže v dejstvu, da so predstavniki tega sindikata po dolgih letih spet začeli pisati v glasilo krščanske demokracije «11 Popolo«.
Vsedržavni svet krščanske demokracije se bo zaključil danes z razpravo, ki bo po vsem videzu precej mirna.
R. G.
ce KD in je očital zaveznikom, zlasti socialdemokratom, nezadostno zavzetost (in prisotnost) za boj proti obstrukciji. Bianco je tudi zagotovil, da vlada ne bs> glede tega odloka postavila vprašanja zaupnice, saj bi v tem primeru odpadli vsi spreminjevalni predlogi, tudi tisti ministra Forteja, ki uvaja reformo davčnih količnikov.
Ravno zaradi tega amandmaja, ki predstavlja temeljno točko nedavno sklenjenega sporazuma o stroških za delovno silo med sindikati in delodajalci s posredovanjem ministra Scottija, komunisti ne ovirajo razprave (poslanci KPI se pri glasovanjih dosledno vzdržujejo) in celo ponavljajo pozive vladnim strankam k večji odločnosti. Njihov načelnik Napolitano je poudaril, da jih predvsem zanima «takojšnja uresničitev dogovora med vlado in sindikati« o razbremenitvi delovnih dohodkov, kar pa ne spreminja ostro kritičnega stališča KPI do «fiskalnega« zakonskega odloka in do celotne vladne finančne politike, zaradi česar bodo nadaljevali prizadevanja za spremembo zgrešenih ukrepov.
Tekma s časom se torej nadalju je. Razprava v poslanski zbornici se bo nadaljevala v ponedeljek, tedaj pa bodo načelniki skupin ocenili njen potek na osnovi večje ali manjše obstrukcije in bodo določili nadaljnji dnevni red zasedanja. Niso torej izključena presenečenja, kot bi lahko bila umaknitev in ponovna vložitev odloka, če bi se pokazalo, da je upanje v pravočasno odobritev neutemeljeno.
Znižanje cene kurilnega olja
RIM — V ponedeljek se bo cena kurilnega olja za ogrevanje znižala za 15 lir (namesto dosedanjih 549 bi’ bo stal liter 534 lir), prav ta.lto nafta za ogrevanje (od 615 na 600), medtem ko bo cena tekočega kurilnega olja padla za šest lir (od 439 na 433 za liter). Ukrep je bil nujen, da se tudi v Italiji prilagodijo cene naftnih derivatov cenam v ostalih državah EGS.
Milka Planinc in Grličkov sprejela zastopstvo SKGZ
BEOGRAD — Predsednik Slovenske kulturno-gospoda-ske zveze Boris Race in član izvršnega odbora Bogo Samsa sta danes obiskala predsednico Zvezntga izvršnega sveta SFRJ Milko Planinc in se dalj časa razgovarjala s članom predsedstva zveze konference SZDLJ Aleksandrom Grličkovi m.
V	obeh razgovorih je bil poudarjen velik interes Jugoslavije in njena velika zavzetost za vsestranski razvoj slovenske manjšine v ItaUji. Obravnavana so bila nekatera konkretna vprašanja povezana z globalnim zaščitnim zakonom, o katerem sedaj razpravlja rimski parlament. Predsednica izvršnega sveta tov. Milka Planinc je opozorila tudi na obstoječe gospodarske težave in na vebke napore Jugoslavije, da jih čimprej odstrani.
V	razgovorih z Grličkovom pa je bil še zlasti govor o stališčih posameznih italijanskih strank glede globalne zaščite, govorilo se je o splošnih italijansko - jugoslovanskih odnosih dobrega sosedstva in o krepitvi sodelovanja, še zlasti na mejnem področju. Končno je tekla beseda tudi o vaznih oblikah kulturnega, športnega in drugega sodelovanja.
Predstavnika SKGZ sta obiskala tudi repubUško konferenco SZDL Srb’ je, kjer sta s elani delegacije, ki je lani obiskala SKGZ v Trstu, Gorici in videmski pokrajini, obravnavala nekatere konkretne predloge za kulturno, športno in gospodarsko sodelovanje. Končno sta obiskala agencijo Tanjug, kjer je bil govor o obveščanju jugoslovanske javnosti o problemih Slovencev v Italiji in o splošnih gospodarskih, kulturnih in drugih dogodkih na področju Furlanije - Julijske krajine.
Kompromis v MDS o višjih deležih
\VASHINGTON - Na delovni večerji in razgovorih, ki so trajali pozno v noč, so včeraj zjutraj finančni ministri 22 držav, ki tvorijo in-terinalni odbor Mednarodnega denarnega sklada, dosegli načelen sporazum o povišanju deležev članic in povečanju razpoložljivosti sklada za 47,5 odstotka. Sporazum predstavlja kompromis med (omejevalnimi) stališči ZDA in Japonske na eni strani in (odprtejšimi) Kanade in Evropske gospodarske skupnosti na drugi, ne more pa povsem zadovoljiti držav v razvoju, ki so se zavzemale za podvojitev
Če bo odbor danes dokončno odobril sporazum, se bo sklad za posojila nerazvitim in državam v težavah povečal od 61 do 90 milijard «posebnih pravic do črpanja«, oziroma od 92.400 do 127.200 milijard lir. Hkrati so se dogovorili za manjše popravke pri deležih posameznih članic, tako da se bo nekoliko zmanjšal delež ZDA, medtem ko se bo za 1 odstotek zvišal skupni prispevek 10 najbolj razvitih držav, katerim se bo tudi povišala »glasovalna pravica« od dosedanjih 51,4 na 53 odstotkov glasov.
V DUHU KREPITVE PRIJATELJSKIH ODNOSOV
Lazar Mojsov od 17. t. m. na uradnem obisku v Rimu
Med tridnevnim bivanjem se bo pogo- > varjaJ tudi z vatikanskimi oblastmi
BEOGRAD — Zvezni sekretar Socialistične federativne republike Jugoslavije Lazar Mojsov bo v dneh od 17. do 20. t.m. na uradnem o-bisku v ItaUji in v Vatikanu. Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra spada v okvir že ustaljenega običaja letnih srečanj med šefoma diplomacije obeh sosednih držav in prijateljskih odnosov, ki so se še posebno okrepiU po sklenitvi osimskih sporazumov o gospodarskem in vsestranskem sodelovanju. Med o-biskom se bo Lazar Mojsov srečal z na j višjimi voditelji države in Vatikana.
O izhodiščih jugoslovanskih stališč, ki jih bo Mojsov posredoval italijanskim državnikom in med pogovori z vatikanskimi oblastmi je
iiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiKiiiiHiiiiiinniiiiiiiiiiiiMiiiuiiiimiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiii
S KOMPROMISOM IZRAEL PREPREČIL NOTRANJEPOLITIČNO KRIZO
razpravljal zvezni izvršni svet ŠF RJ. Obenem je izoblikoval izhodišča tudi za razgovore Mojst>Va“ z alžirskim Zunanjim ministrom Ah-melcm Talepom Ibrahimom, ki. je prišel na prijateljski obisk v' Beograd že 'včeraj in za bližnji sestane zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ z avstrijskim zunanjim ministrom Wiiibaldom Paiirom, ki bo že 15. t.m. ’'

OBRAMBNI MINISTER SAR0N JE ODSTOPU KLJUB TEMU PA BO OSTAL VBEGIN0VI VLADI
V
Nezadovoljstvo opozicije, ki sumi, da bo Šaron še vedno vplival na vojaške odločitve - Prebroditev krize omogoča nadaljevanje pogajanj o umiku iz Libanona
RIM — Včeraj je poteklo 54 let odkar sta Italija in Vatikan podpisala konkordat. Ob tej priložnosti je bil v Vatikanu sprejem.
JERUZALEM — Izraelski o-brambni minister Ariel šaron je vrnil svoj mandat premiere Be-ginu, a bo ostal v vladi kot minister brez listnice. »Volk sit in koza cela«, bi lahko oceniU to Be-ginovo mojstrovino, s katero naj bi pomiril opozicijo in svetovno javno mnenje, ne da bi si zato naprtil sovraštvo Šaronovih nristašev v svoji in v drugih skrajnonaciona-Ustičnih strankah.
Resor obrambnega ministrstva je začasno prevzel premier Begin. Verjetno že v ponedeljek bodo imenovab novega obrambnega ministra, ki bo po vsem sodeč dosedanji izraelski veleposlanik v ZDA Moše Arens. Taka izbira je že sprožila vrsto polemik, saj je Arens istega kova kot Šaron. Na tihem je marsikdo že prepričan, da bo šaron za kulisami kljub odstopu še vedno vodil niti izraelske
..................................iihiiiiimii..
ZMEŠNJAVAM V BOLNIŠNICAH NI VIDETI KONCA
Avtonomni sindikati zdravnikov napovedali novo vsedržavno stavko
Začela se bo v torek C0IL ■ CISL - UIL
VČERAJ V BRUSLJU
Sindikati EGS n zaposlovanje
BRUSELJ — Ob desetletnici ustanovitve zveze sindikatov jJDS je bUa včeraj zjutraj v Bfuslju nenavadna sindikalna •Manifestacija, katere se je udeležilo kakih šest tisoč ljudi iz domala vseh zahodnih evropskih držav. Udeleženci manifestacije so šli v povorki po središču mesta in vzklikali gesla z zahtevo Po zaposlovanju in gospodarskem preporodu.
Prav zaposlovanje oziroma brezposelnost in gospodarsko sodelovanje med evropskimi državami so bile glavne teme zaključnega zljorovanja, na katerem sta spregovorila tudi tajnik CISL Carniti in tajnik UIL Benvenuto. Svoja posega sta o-sredotočila na vprašanje brezposelnosti (danes je v Evropi že preko 16 milijonov brezposelnih) in zahtevala konkretne programe za odpravo tega nevzdržnega stanja.
zveze
RIM - Vse kaže. da je zmešnjava v italijanskih bolnišnicah še daleč od dokončne rešitve: zaskrbi je nost med bolniki, ki so potrebni takojšnje zdravniške pomoči in organizacijami. ki ščitijo njihove interese. je razumljivo vse večja.
Minister za zdravstvo, Altissimo, se je sestal s predsednikom Zdru ženja zdravniških zbornic, prof. Pa-rodijem, v upanju, da bi njegovo posredovanje utegnilo premakniti položaj z mrtve točke. Parodi je nato predstavnikom stavkajočih zdravnikov iz sindikalnih združenj ANA AO, ANPO, CIMO in F1MED posredoval pripravljenost ministra za zdravstvo na pogajanja o nekaterih normativnih vprašanjih, kot so na primer vprašanje stalne pripravljenosti za nujne primere, nadurnega dela in druga. Sam minister pa se je srečal s predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, nato pa še s samostojnimi sindikati ANA AO. ANPO, CIMO in FIMED.
Po sestanku so se samostojne organizacije zdravnikov bolnišnic zedinile za skupno sporočilo, s katerim so se odločile za napoved skupne vsedržavne stavke od torka, 15. februarja dalje, ki se bo odvijala v posebnih oblikah: odpoved stalne pripravljenosti za nujne posege zunaj normalnega delovnega urnika, odpoved vsakega nadurnega dela, tako nočnega kot prazničnega, prekinitev konvencionirane ambulantne službe v dodatnem delovnem času znotraj bolniških struktur ter prekinitev didaktičnih in raziskovalnih dejavnosti. Ob tem pa si zdravniški sindikati pridružujejo pravico spremembe oblik sindikalnega boja.
Po besedah generalnega tajnika ANNAO, Bonifatija. bo taka oblika stavke povzročila popolno zme do po bolnišnicah in postavila v o-spredje pomembnost vloge zdravnikov. kar je tudi njen namen. Ob tem pa se bodo lokalne stavke v teku, povečini nadaljevale vse do torka.
Medtem ko torej samostojni sin-
točno določenih oblikah ■ protesti organizacij za
dikat zdravnikov, zaposlenih v bol nišnicah, v celoti zavrača pogodbeni sporazum, ki so ga s predstavniki vlade podpisali konfederalni sindikati CGIL - CISL - UIL, in ga celo označujejo kot «hudo oviro za uresničevanje zdravstvene reforme«, pa omenjena vsedržavna sindikalna zveza ostro kritizira zadržanje samostojnih zdravniških sindikatov kot skrajno neodgovorno za zdravje ti-sočev državljanov. Izraža svojo o-dločno opozicijo stavkam v teku in potrjuje veljavnost sporazuma, podpisanega z ministrom Altissimom 2. februarja, ki zdravnikom zagotavlja pribitek za dobrih 630 tisoč lir mesečno, medtem ko znaša povišek za vse ostale delavce v bolnišnicah le
Hude kritike sindikalne zaščito pravic bolnikov
120 tisoč lir.
Iz številnih krajev Italije poročajo o prisilnih vpoklicih na delo. ki jih zdravnikom naslavljajo posamezni prefekti, vendar je to le izhod v skrajnih primerih, ki pa splošnega položaja ne more bistveno izboljšati. V bojazni, da bi paralizirane bolnišnice zahtevale nekatere nepopravljive posledice, kot so smrt ali občutno poslabšanje bolezenskega stanja bolnikov, sta svoje ostre proteste izrazila sodišče za pravice bolnika in odbor za zaščito porabnikov, saj «tudi še tako upravičene zahteve zdravnikov ne morejo zahtevati od nedolžnih bolnikov, naj za njih žrtvujejo svoje zdravje, a-li celo življenje«.
obrambe. Prav zato lahko v ponedeljek pričakujemo, da bo opozicija v parlamentu sprožila vprašanje o zaupnici vladi. Upa namreč. da se je razmerje sil v parlamentu obrnilo v škodo Begina. Marsikateri poslanec vladne koalicije ni namreč zadovoljen s salo- ZDA monsko Beginovo rešitvijo. Šaron si je s svojo arogantnostjo priskrbel privržence med preprostim ljudstvom, a se je zameril marsikateremu politiku.
TuRi pokol nemočnih palestinskih civilistov, žena in otrok, v Sabri irf Šalili, je i? dosedanje zaverovanosti predramil .marsikaterega Izraelca, ki noče biti kriv za zločin in se sramuje, da so ga omogočili ljudje, ki vodijo njegovo državo.
Prav tako burno je iz otopelosti predramil Izrael četrtkov atentat, ko je prvič po proglasitvi neodvisnosti Izraelca ubila židovska in ne arabska roka. Na pogrebu v Haifi, kjer so pokopali ubitega pristaša gibanja «mir takoj«, je idealno bil prisoten ves tisti Izrael, ki nasprotuje agresivni Beginovi politiki. Z njim so bili prisotni tudi izraelski Arabci, ki so se tako oddolžili spominu na človeka, ki jim je hotel biti brat. Prišlo je tudi do incidenta, ko je vdova ubitega z ogorčenjem prekinila rabina v trenutku, ko je ta podčrtal, da ni njihova reka vpletena v jjločin. «Vi ste ga ubili, Begin je njegov morilec«, je množica zabrusila rabinu, ki je o-sebni Beginov prijatelj
Vojne in nasilja siti izraelski pacifisti se dobro zavedajo, da jih j je Begin ponovno izigral. Ne sa- ’ mo, da je Šaronu omogočil, da o-stane v vladi, poskrbel je tudi, da ni osvojil sugestij Kahanove komisije glede vojaških vrhov. vlada bo izpopolnila preiskavo preden bo sprejela kak kazenski u-krep proti generalom.
Medtem pa Šaron ne miruje.
Svest svojega vpliva v Izraelu na široko poudarja, da je vlada s svojim sklepom pritisnila vsem Izraelcem pečat morilcev Kaj hoče z vsem tem doseči bivši o-brambni minister, tli še povsem jasno. Bržkone si hoče zagotoviti samostojno politično vlogo, potem ko mu .je uspelo, da je preprečil konec svoje politične kariere.
V vsem tem dogajanju pa je edina pozitivna nota ugotovitev, da se bodo lahko sedaj pogajanja o umiku izraelske vojske iz Libanona nadaljevala. Reaganov posebni odposlanec Habib .je včeraj po po govorih z Beginom prispel v Bej-se torej pripravljajo na novo mirovne ofenzivo, ki bi morala doseči popoln umik vseh tujih,, čet iz Libanona ob istočasni
veqji angažiranosti
banonu.
Amerike v Li
Reagan ponavlja poziv Andropovu
tVASHINGTON - Po sreeanki s podpredsednikom Georgeem Bushom in z državnim tajnikom Georgeem Shultzom, ki sta mu poročala o razgovorih z zavezniki v Evropi in na
Daljnem vzhodu, je predsednik ZDA Reagan ponovil, da se je pripravljen sestati s sovjetskim voditeljem Jurijem Andropovcm «kjerkoli in kadarkoli« z namenom, da podpišeta sporazum o odpravi jedrskega orožja srednjega dometa.
Zasedal bo odbor NATO
BRUSELJ — Pod predsedstvom Richarda Burta, ameriškega dr kavnega podtajnika za evronske zadeve, se bo v ponedeljek sestal v Bruslju posebni posvetovalni odbor NATO, ki sledi ženevskim pogajanjem o evroraketah med ZDA in SZ ter pripravlja predloge za a-meriško delegacijo.
V nasprotju z dosedanjo prakso bo ponedeljkovo zasedanje tega odbora, na katero polagajo v krogili NATO izredno važnost, potekalo ob precejšnji publiciteti.
Podpora razvoju obrtništva v SFRJ
BEOGRAD — Stabilizacijski program mora odpreti perspektivo drobnega gospodarstva, so poudarili na seji komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske stabilizacije, ki jo je vodil Sergej Kraigher.
Konkretno: zakaj s spremembo davčnega sistema ne bi tiste, ki vlagajo v proizvodnjo blaga in o-preme majhnih serij, oprostili faznih dajatev, odvisno od višine vloženih sredstev? Voditelj, delovne skupine za izdelavo dolgoročnega programa stabilizacije Kiro Gligorov meni, da bi tudi z ukrepi gospodarske politike morali oživiti razvoj obrtništva in gospodarskih storitev v turizmu, prometu in trgovini .V uvodni besedi je Gligorov dejal, da zaradi sektaškega odnosa 4p obrtništva na temelju privatnega lastništva za proizvodnjo, na drobno gospodarstvo najpogosteje gig-damo kot na ostanek preteklosti, kot na dodatek veliki proizvodnji, ki ga je nujno treba «trpeti», ne pa tudi razvijati. Gligorov je ugotovi), da je družbeni interes za razvoj drobnega gospodarstva v marsičem o-stal deklarativen.	$
Obstojijo neomejene možnosti za odpiranje novih majhnih obratov, ki se kažejo kot zelo smotrna oblika proizvodnje. Nova tehnologija vsiljuje takšen pristop in apogoča, da je posameznik lahko zelo' dobro vključen v proces proizvodnje tudi takrat, ko je njegovo delovno mesto doma.
Komisija je podprla ponujeno inačico položaja in razvoja drobnega gospodarstva, ki jo je pripravila njena delovna skupina, Ta dokument bo skupaj s stališči iz današnje razprave, kot so se dogovorili, postal sestavni del dolgoročnega programa stabilizacije, (dd)
KOT PRIČO HA PROCESU PROT! BIVŠIM VODITELJEM «K0R»
Lecha WaIeso zaslišali tudi včeraj pred poljskim vojaškim sodiščem
pri ustanavljanju novega sindikalnega gibanju
Velike težave oblasti
VARŠAVA — Bivši poljski sindikalni voditelj Lech Walesa se je tudi včeraj zjutraj moral predstaviti pred glavnim pravdnikom poljskega vojaškega sodišča v Varšavi. V njegov urad je vstopil ob 9. uri in tudi včeraj je njegovo zasliševanje trajalo štiri ure in pol. Kot je znano so Waleso poklicali pred sodišče kot pričo na procesu, ki teče proti bivšim voditeljem «Odbora za družbeno samozaščito« (KOR).
Walesa sam ni — enako kot dan prej — hotel dati o zasliševanju nobene izjave, povedal je le, da so sodne oblasti zahtevale od njega molčečnost v zvezi s to obravnavo.
Nekdanji sindikalni voditelj iz Gdanska je na vprašanja nekaterih časnikarjev odgovoril, da stanuje v Varšavi na sedežu tajništva tamkaj-
Stotisočglava množica v Neaplju proti mafiji in kamori
NEAPELJ — Koordinacijski odbor neapeljskih študentov je organiziral včeraj velike demonstracije proti mafiji, kamori in tamkajšnjemu podzemlju sploh. Demonstracije so naletele na izreden odziv, saj se je na njih zbralo kakih 100.000 dijakov ne le iz Neaplja, ampak tudi s Sicilije, iz Kalabrije in od drugod, ki so prispeli v mesto pod Vezuvom s 500 avtobusi, štirimi posebnimi vlaki, osebnimi avtomobili, ladjami in letali. Akcijo so podprle tudi šte vilne politične, sindikalne, kulturne in verske ustanove ter organizacije, svojo podporo pa je pismeno poslal tudi predsednik Pertini. Skozi mesto se je tri ure vil več kilometrov dolg sprevod, ki je povsem paraliziral mestni promet, na čelu pa so korakali najvidnejši politični predstavniki mesta in dežele.
Neapelj je tako ponovno zahteval odločne ukrepe, ki naj ne bodo samo policijski, temveč politični, da se končno strejo korenine zla.
Na sliki: del demonstraidov v dolgem sprevodu (Telefoto AP)
šnje škofije, v četrtek pa se je srečal z glasnikom poljskih škofov Aloj-zyjem Orszulikom. Na vprašanje, če se bo srečal tudi s kardinalom Glempom pa je Walesa dejal, da v to ne verjame, ker je bil njegov prihod v Varšavo dokaj nepričakovan.
Posredno se je izvedelo, da bodo Waleso zaslišali tudi danes. Njegov prihod v Varšavo ni vzbudil posebne pozornosti. Pred vojaškim pravdni-štvom se je zbrala le manjša skupinica ljudi, za vsak primer pa je bilo v neki bližnji, stranski ulici pripravljenih nekaj tovornjakov, polnih policistov. ..
Prav v času. ko poteka obravnava proti petim ustanoviteljem KOR, Ja-ceku Kuronu, Adamu Michniku, Janu Jožefu Lipskemu, Janu Litjmske-mu in Henryku Wujecu. pa je poljska uradna poročevalna agencija PAP napovedala izid dveli knjig, od katerih je ena posvečena KOR, druga pa sindikatu Solidarnost. Prva ima naslov »Teorija in praksa KOR«, osvetlila pa naj bi — kot piše agencija — vezi in stike med KOR ter sindikatom Solidarnost, obenem pa naj bi razkrila stike KOR z zahodnimi diverzantskimi in propagandnimi centri, kot tudi s tajnimi obveščevalnimi službami Zahoda.
Druga Knjiga («Fronta boja za oblast«) naj bi skušala prikazati prave namere voditeljev Solidarnosti, da bi postali bolj razumljivi njihovi pravi nameni, katere so uporabili pri vodenju sindikata. Agencija dodaja med drugim, da so »ekstremisti« v sindikatu hoteli s svojim delovanjem doseči zgolj politične cilje. Velik del knjige pa je posvečen tudi stikom s tujino, ki naj bi jih imeli najvidnejši voditelji sindikata.
Obe knjigi sodita, seveda, med prizadevanja poljskih oblastnikov, da bi spravili obe gibanji ob ugled ter si tako ustvarili boljše pogoje, za normalizacijo celotnega življenja v državi. Da jim pa to ne uspeva preveč, je priznal včeraj sam podpredsednik vlade Mieczyslaw Rakoivski, ko je govoril na ministvskem odboru i za sindikalna vprašanja. »Zavedamo
se, da je ustanovitev novega sindikalnega gibanja izjemno težka'«,'je dejal Rakoivski, »to kar potrebujemo pa so trenutno močni živci, vztrajnost in pogum, da vzdržimo nebrzdane napade predstavnikov politične o-pozicije*. V nadaljevanju . svojega govora ni skrival dejstva, da naletavajo pobudniki novega sindikata v tovarnah na velike zapreke, takft da doslej niso dosegli vidnejših rezultatov.	i , • '.
Predsednik Pertini V ’, odlikoval M. Montilja
ZAGREB — Italijanski nred-gd-nik Sandro Pertini .je odlikoval' z naslovom «viteza italijanske- republike« svetnika republiškega oro-tokola izvršnega sveta skupščine SR Hrvatske Mihajla Montilja za izjemne zasluge v prid sodelovanja dveh sosednjih in prijateljskih držav. Visoko italijansko odličje je Montilju na svečanosti v Zagrebu izročil italijanski generalni konzul Claudio Bai Rossi.
PROTESTNO AKCIJO OKLICAL SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
V	ponedeljek bo stavkalo učno osebje srednjih šol
V	ponedeljek na naših srednjih šolah ne bo pouka. Sindikat slovenske šole dežele Furlanije - Julijske krajine je namreč oklical za pojutrišnjem celodnevno stavko vsega učnega osebja slovenskih nižjih in višjih šol v protest proti nedavnim vladnim sklepom, ki šibijo poklicni stan šolnikov in v podporo nadaljnjemu boju suplen-tov za izplačilo njihovih plač.
Protest slovenskih šolnikov je usmerjen predvsem proti zakonskemu odloku iz začetka letošnjega leta, s katerim je bilo »zamrznjeno* število razredov in usmeritev na ravneh šolskega leta 1982-1983, kar bo v bistvu privedlo do zmanjšanja delovnih mest, Slovencem pa bo onemogočilo ustanavljanje novih učnih smeri. Odlok nadalje jemlje suplentom nedeljsko, praznično in počitniško plačo, s čemer se je položaj suplentov izjemno poslabšal. Ne smemo pri tem pozabiti, da letni suplenti na Tržaškem, tisti, ki jih je imenoval šolski skrbnik, še vedno niso prejeli ne decembrske ne trinajste in niti januarske plače, medtem ko so šolski organi goriške suplente že izplačali vse do januarja.
Na slovenski srednjih šolah se medtem nadaljuje bojkot ocenjevalnih sej. Profesorji bodo izmenično izostajali od teh sej še dalj časa, tako da je sploh vprašljivo, kdaj bodo dobili dijaki sporočila o njihovem učnem uspehu v prvem polletju.
Ob ponedeljkovi stavki je Sindikat slovenske šole sklical zjutraj sindikalno zborovanje, ki bo v veži telovadnice osnovne šole O. Župančič pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio, Trst). Zborovanje se bo začelo ob 9. uri.
PRIREJA CA KRAŠKA GORSKA SKUPNOST
V torek bo zapadel rok za vpis v tečaj za usposabljanje prostovoljnih čuvajev
Koristno bi bilo, da bi to možnost v prvi vrsti izkoristili Kraševci sami ■ Doslej se je v tečaj vpisalo okrog dvajset interesentov; največ jih je iz dolinske občine
V torek, 15., bo nepreklicno zapadel rok, v katerem bodo lahko vsi zainteresirani vložili prošnje pri Kraški gorski skupnosti za obiskovanje tečaja, na katerem bodo u-sposobili prostovoljne zaprisežene čuvaje. Manjkata torej še dva dneva (danes so namreč uradi KGS v Sesljanu zaprti), da zainteresirani izkoristijo to priložnost, ki jo jim nudi Kraška gorska skupnost na osnovi deželnega zakona štev. 34/82, ki je stopil v veljavo junija lani.
Kot smo že večkrat poročali o njegovi vsebini, gre ponovno interesentom osvežiti spomin, da omenjeni zakonski osnutek prepoveduje nabiranje zaščitenih vrst cvetja; nadalje omejuje nabiranje gob in dtu gih divjih sadežev ter še prepoveduje vožnjo z motornimi vozili po poljskih in gozdnih poteh. Gre to-
rej za zakon o zaščiti narave, kršitve katerega bi v glavnem morali preprečevati prav prostovoljni zapriseženi čuvaji. Naj k temu dodamo, da tečaj predvideva okrog dvanajst večerov; predvidoma bo potekal v mesecu aprilu, nakar bodo kandidati zaprisegli in nato lahko dejansko začeli izpolnjevati svojo funkcijo.
Odziv na tečaj ni bil ob njegovem razpisu med najboljšimi; lahko bi rekli, da pričakovanja prireditelja niso bila na samem začetku izpolnjena. V zadnjem času pa je zanimanje za obiskovanje tega tečaja precej naraslo: kot so nam povedali na Kraški gorski skupnosti se je doslej prijavilo okrog dvajset interesentov. V glavnem so iz dolinske občine, precej jih je tudi iz devinsko - nabrežinske, nekaj pa iz samega mesta. Pri tem poudarjamo,
•IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItfllllllllllHIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIillinillMIIIIIItlllMIIIIIIIIlIHIIIIIIIIIMHMnillllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII^r
V PONEDELJEK VES DAN
Stavka uslužbencev krajevnih ustanov
V ponedeljek, 14. februarja, bo na Tržaškem, kot tudi v drugih treh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine, celodnevna stavka uslužbencev krajevnih ustanov. Roke bo tako pri nas prekrižalo vse osebje tržaške in petih okoliških občin ter še pokrajine, ki se sindikalno združuje v e-notni zvezi FLEL (CGIL, CISL in UIL). Stavka bo potemtakem ohromila vse občinske in pokrajinske storitve, za katere so zadolženi omenjeni uslužbenci. Tako npr. v okoliških občinah tudi ne bodo odprte menze za učeče se otroke, šolabusi pa ravno tako ne bodo vozili.
Stavko je sindikalna zveza FLEL oklicala iz protesta, ker pristojne oblasti še niso pristale na obnovitev delovne pogodbe javnih uslužbencev, in to dva meseca po predložitvi us-strezne sindikalne platforme in po parafiranju celovitega sporazuma o izdatkih za novo pogodbo. Poleg takojšnje obnovitve pogodbe zahtevajo prizadeti čim večjo ublažitev okleščenja proračunov krajevnih u-stanov in zamrznitve organikov v smislu vladnega zakona o krajevnih financah. Zahtevajo tudi izenačenje med skrbstvenimi in bolniškozavaro-valnimi mehanizmi, da se odpravijo obstoječe diskriminacijske razlike. Nazadnje očitajo vladi, ker se pred sprejetjem zloglasnih ukrepov v obliki še zloglasnejših zakonskih odlokov ni posvetovala s sindikati.
Z VČERAJŠNJEGA POSVETA NA POMORSKI POSTAJI
UNIPOL je danes na 10. mestu med zavarovalnicami v Italiji
V letu 1981 je vrednost vnovčenih premij dosegla 230 milijard Pri svojem poslovanju zasleduje družba prvenstveno socialne cilje
Zavarovalna družba Unipol, ki slavi letos dvajsetletnico svojega delovanja, je priredila včeraj v dvorani na pomorski postaji posvet na temo »Prizadevanja in pobude za novo kakovost zavarovalnih stori-tev*. ki so se ga udeležile številne italijanske in slovenske osebnosti. V imenu deželne skupščine je prisotne pozdravil predsednik M. Colli, v imenu tržaške občine pa podžupan Pacor.
Iz uvodnega poročila, ki ga je v odsotnosti predsednika deželnega sveta Unipol Burla podal predstavnik deželne enotne sindikalne zveze C. Bravo, kakor tudi iz razprave, ki je sledila, in iz zaključkov, ki jih je zbral delegirani upravitelj družbe V. Neri, je bilo razvidno, da se je Unipol, kljub svoji »mladosti*, že krepko uveljavila v italijanskem zavarovalstvu. Z 230 milijardami nabranih premij, (v^. le(tu 1981; za lansko lčto računajo na 276 milijard) se je namreč uvrstila na deseto mesto med ^"zavarovalnicami. kolikor jih šteje italijansko tržišče.
MiliiiiiliiiiimiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiufmHiHtfuuifuiiniiiiniiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiM
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Spodbuden uspeh levice na študentskih volitvah
Napredna lista je prejela kar 47 odstotkov glasov
V nasprotju s pričakovanji je levičarska lista premočno zmagala na volitvah na tržaški univerzi. Po neuradnih podatkih je ta lista, ki združuje zlasti komuniste in pripadnike tako imenovane izvenparla-mentame levice, odnesla približno 47 odstotkov glasov, glavni poraženec teh volitev pa je gotovo katoli-ško-integralistična lista, ki je prejela približno 27 odstotkov glasov. Ta grupacija, ki je sad vsedržavnih gibanj »Comunione e liberazione* in »Cattolici popolari* je na volitvah pred dvema letoma povsod v državi in tudi v Trstu žela med univerzitetnimi študenti velik uspeh, sedaj pa so se očitno stvari zasukale v drugo smer in se morata tudi ti dve gibanji soočati s krizo angažiranosti mladih v družbi. Značilno je, da se je poleg te liste predsta vila na letošnjih volitvah tudi bolj »uradna* skupina katoliško usmerjenih študentov, ki se sklicuje na stališča KD. Ta lista je prejela približno 13 odstotkov glasov, isto tako kot laično-socialistična lista.
Volitve, kot smo že pisali v prejšnjih dneh, so potekale ob velikem brezbrižju velike večine univerzitetnih študentov. V našem mestu je na 12.251 vseučiliščnikov glasovalo le 1.485 (11,8 odstotka) študentov, najvišje odstotke volivcev pa so zabeležili na fakultetah za naravoslovje in za fiziko, kjer je levičarska lista odnesla najboljše uspehe. Ob teh u-gotovitvah pa gre pozdraviti spodbuden uspeh napredne liste, kar je mogoče resen pokazatelj, da si levica na univerzi spet utira pot po hudi krizi prejšnjih let. Naj omenimo, da letos ni bilo med kandidati alovenskih študentov.
Delegaciji socialistov in gradbenikov o krizi v gradbeni industriji
Te dni sta se sestali delegaciji PSI in zveza gradbenikov, da bi preverili možnosti za izhod iz hude krize, ki je zajela gradbeništvo v naši pokrajini. Graditelji so krivdo za krizo naprtili skrčenju zasebnih gradenj in neustreznemu načrtovanju javnih del. Obsodili so prakso, da se pri dražbah za oddajanje velikih del daje prednost podjetjem s sedežem izven Tržaškega, medtem ko se redčijo licitacije za manjša dela pa še na teh je neizprosna konkurenca. Predlagali
so revizijo urbanistične zakonodaje, preosnovo pravilnika o gradnjah in drugačno politiko na finančnem področju s pripombo, da predstavlja gradbeništvo temeljno industrijsko dejavnost za razvoj krajevnega gospodarstva.
Socialistični predstavniki so soglašali z zadnjo ugotovitvijo in s potrebo, da se na licitacijah za oddajo javnih del da prednost domačim podjetjem. Strinjali so se tudi s potrebo po reviziji načrtovalnih instrumentov ter v tem smislu predlagali odprtje posebne agencije za planiranje gradbenih del.
Danes zapuščata v Ljubljani ledih stan
TJAŠA PAVLETIČ in
JOŽE LACKO
Prve korake mlade družinice v novo življenje spremljajo najboljše želje in voščila svojcev, ki se radujejo njune sreče.
Zavarovalnica Unipol se razlikuje od drugih zavarovalnic tako po svojem nastanku, kakor tudi po svojem delovanju in po ciljih, ki jih zasleduje. Nastala je namreč na pobudo Zveze zadrug ter so njeni člani še sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL, Vsedržavna zveza obrtnikov in Confcoltivatori. Cilji, ki jih zasleduje, niso kakor pri drugih zavarovalnicah špekulativne narave (večino njenih nepremičninskih naložb predstavljajo na primer stavbe, v katerih imajo svoje sedeže oziroma poslovalnice razne zadruge in sindikalne organizacije) in to ji omogoča tudi tesnejši stik z zavarovanci in »prozornost* pri poslovanju. Značilno za demokratičnost njenega delovanja je na primer to, da se Unipol na pristojnih mestih priza-va, da bi klavzule zavarovalnih polic ne bile le «odraz stoletnih izkušenj in interesov ene same pogod-behe strani*, da bi tarife za zavarovanje vozil v prometu določal 'neposredno Medministrski odbor za cene in da bi javne oblasti izvajale stalno nadzorstvo nad poslovanjem italijanskih zavarovalnic. Njena prizadevanja na tem zadnjem področju so lani doživela uspeh, da je bil ustanovljen poseben Zavod za nadzorstvo nad zavarovalstvom (IS VAP), ki pa še ni začel delovati. Značilno za poslovanje Unipol je tudi, da priznava družba posebne popuste avtomobilistom, ki v danem obdobju ne zakrivijo nobene nesreče. da poravnava nastalo škodo hitreje kot druge zavarovalnice, da zavaruje tudi škodo, ki nastaja pri »socialno političnih nemirih* in pri naravnih ujmah ter da se sploh obnaša kot organizacija, ki nudi posameznikom in skupnosti določene storitve, in da torej »koristi, in ne izkorišča* zavarovancev.
Deželna komisija obiskala Zavod združenega sveta
Deželna komisija za izobraževanje, ki ji načeluje svetovalec Bran-cati, se je včeraj, ob prisotnosti deželnega odbornika Barnabe, srečala z rektorjem Zavoda združenega sveta Sutcliffom na začasnem sedežu v hotelu Europa pod Nabrežino. Ob priložnosti je tekla razprava o tej instituciji, katere cilji so usmerjeni v pripravo mladih za pro-pedevtične študije. Sestanka sta se udeležila tudi podpredsednik Zavoda Besse in predstavnik računske ga dvora Lamia.
Pred tem so člani deželne komi-
sije obiskali poslopja v Devinu, kjer bo Zavod, po končanih obnovitvenih delih, imel svoj stalni sedež. Naj še dodamo, da Zavod obiskuje o-krog sto študentov iz 32 držav.
Interpelacija sen. Gerbec
Komunistični senatorji Gerbec, Pieralli in Valori ter senator PDUP Milani so naslovili interpelacijo ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru, v kateri ju spričo tragičnih vesti, ki prihajajo iz Nigerije. sprašujejo, kakšno je zadržanje italijanskih oblasti do teh dogodkov, kakšne ukrepe je vlada sprejela ali namerava sprejeti, da bj olajšala nečloveški položaj prizadetih beguncev ter kako je ukrepala, da bi zaščitila italijansko skupnost^ ki živi v tej deželi.
— DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
da bi bilo koristno, da bo to možnost v prvi vrsti izkoristili Kraševci sami; najbolje poznajo svoj teritorij in gotovo so občutljivejši od meščana na vse to, kar se na njem dogaja. Koristno bi tudi bilo, da bi se v tečaj vpisali in nato opravljali naloge zapriseženih tečajev tudi naši lovci, saj so med tistimi, ki so v dnevnem stiku s teritorijem in podrobno poznajo vse njegove značilnosti.
Rok za vpis v tečaj se bo, kot rečeno, zaključil v torek, ob 13. uri. Naj še dodamo, da se interesenti za dodatna pojasnila lahko obrnejo na tajništvo Kraške gorske skupnosti v Sesljanu štev. 56/B (kjer i-ma svoj sedež tudi letovisčarska in turistična ustanova) od 9. do 13. ure (razen ob sobotah). Informacije lahko dobijo tudi po telefonu, če zavrtijo številko 299-026.
Za čimboljši uspeh tečaja se je angažirala tudi Kmečka zveza. V njenih uradih so namreč v teh preostalih dneh na razpolago obrazci, ki jih morajo interesenti izpolniti za obiskovanje tečaja. Dvignejo jih lahko odborniki, kakor tudi zaupniki KZ, tudi v imenu tistih interesentov, ki imajo pri srcu zaščito Krasa in bi radi vstopili v službo prostovoljnih čuvajev. Prošnjo bo nato Kmečka zveza posredovala Kraški gorski skupnosti.
V SOBOTO V AVDITORIJU
Manifestacija združenj obrtnikov
Združenje obrtnikov iz Trsta, pokrajinsko združenje vsedržavne konfederacije obrtnikov ter Slovensko deželno gospodarsko združenje so z veliko zaskrbljenostjo ocenile položaj obrtniškega sektorja v tržaški pokrajini s posebnim ozirom na dejstvo, da v dokumentu pokrajinske uprave o uporabi finančnih sredstev po zakonu štev. 828, niso predvideni posegi v korist tega sektorja. Zato so ta združenja sklenila nastopiti z enotno akcijo, da bi na tak način sensibilizirali politične in administrativne sile ter javno mnenje s problemi sektorja in z odgovarjajočimi zahtevami, ki so jih že davno postavile preko pokrajinske komisije za obrtništvo.
uuaaro*
Zato bodo v soboto, 19., ob 9,30, v tržaškem avditoriju priredile javno srečanje — razpravo na, temo »Obrtništvo, stvarnost in obveza za gospodarstvo Trsta*.
Pisma uredništvu
DVOJEZIČNOST IN GODBENA REVIJA
Zelo mi je žal, da vam ne morem pisati-v slovenščini, ki jo le površno poznam, vseeno pa vas prosim za objavo teh vrstic.
Nisem več mlad. Ljubim glasbo, lepo petje in folkloro. Ta je že po tradiciji za slovenske ljudi bogato in, rekel bi, zavidljivo premoženje. Zato v nedeljo, 30. januarja, tudi nisem mogel manjkati na Reviji godb v Kulturnem domu.
Mislim, da se ne motim, če trdim, da je bilo med zelo številnim občinstvom vsaj 20 odstotkov italijansko govorečih oseb; to sem ugotovil najprej med množico, ki je pred edinim okencem čakala na vstopnico, pozneje pa še v sami dvorani.
Glede na to, da je mlada napovedovalka nizala tudi podatke o nastanku, razvoju in značilnostih posameznih nastopajočih godb, smatram, če že ne za hudo pomanjkljivost, vsaj za zelo negativno dejstvo, da ni spregovorila tudi v italijanščini, ki za naše kraje po moji sodbi ne predstavlja nobenega problema.
Verjemite mi, do takšnih pomanjkljivosti prihaja pri nas pogosto. Tako se z druge strani na primer spominjam, kako je 21. novembra lani nastopil v tržaškem Avditoriju
- - '
priznani godbeni ansambel od Korošcev, ki jih brez dvoma naseljujejo slovenski ljudje; no, tedaj se je napovedovanje točk na programu odvijalo izključno v italijanskem jeziku.
Upam, da boste sprejeli to mojo opazko brez vsakega predsodka in jo tudi ocenili v njeni pravi luči. Iskrena vam hvala.
Guerrino Bartoli
RAZLIČNI KRITERIJI ZA POLOGE?
Spoštovano uredništvo, rad bi se obrnil na vas s problemom, ki verjetno zanima veliko naših rojakov v matični domovini. Pred kratkim mi je umrla tašča; ker imam več sorodnikov v sosednih krajih Jugoslavije, sem jih seveda takoj obvestil in jih povabil na pogreb. Tu pa se je nekaj zataknilo: sorodniki iz Poreča (torej v Hrvaški) so v desetih minutah pri pristojnih oblasteh dobili dovoljenje, da so lahko brez vsakršnih težav prišli na pogreb. Drugače pa je bilo s sorodniki iz Ajdovščine (torej v Sloveniji), ki so za prekoračenje meje morali plačati polog. Na pristojnem uradu so jim menda rekli, da bi bili oproščeni pologa samo v primeru smrti najbližnjega sorodnika, recimo očeta ali matere. Ven-
POPOLDNI TRADICIONALNI SPREVOD NA OPČINAH
DANES 17. KRAŠKI PUST Z UPANJEM V LEPO VREME
V Repniču obudili tradicijo pustovanja
Kraški pust na Opčinah bo ob vsakem vremenu. Tako je včeraj odločil pustni odbor, ki pa seveda upa, da se mu bo tudi letos vreme nasmehnilo. Alegorični vozi in prijavljene skupine mask se bodo začele danes zgodaj popoldne zbirati na Pikelcu, od koder bo pustna karavana točno ob 14. uri odjadrala po Narodni ulici proti središču vasi do Brdine, kjer bo na sporedu kronanje kralja pusta, razglasitev rezultatov in loterija (prva nagrada pršut, druga nagrada kolo sira, tretja nagrada »bokal* domačih klobas). Zvečer se bo pustno slavje nadaljevalo v dvorani Prosvetnega doma s pustnim plesom z ansamblom Lojzeta Furlana. Delovala bo tudi osmica, ki jo upravlja ženski zbor.
Včeraj se je medtem nadaljeval škedenjski pust, in sicer s hvalevredno pobudo organizatorjev, ki so v popoldanskih urah priredili v škedenjski dvorani koncert godbe na pihala za handikapirane otroke. Slovenski veseljaki so se tudi sinoči zbrali v Domu Jakoba Ukmarja, kjer sta združenje staršev škedenj-ske osnovne šole »Ivan Grbec* in Dom Jakoba Ukmarja priredila tradicionalni kiosk.
Zelo pomembna pustna vest je včeraj odjeknila tudi v Repniču. Vaški pustni odbor je namreč po 15 letih oživil staro tradicijo pustovanja po vasi. Maske bodo tako na pustni torek pustovale od hiše do hiše in se nato razvedrile na pustnem rajanju v gostilni Batič. Na pepelnično sredo pa se bodo prebivalci Repniča dostojno poslovili od letošnjega pusta in ga med pogrebnim obredom sežgali «pri Malnu*.
V sredo pustni pogreb na Kontoveiu
Na Kontoveiu se bodo tudi letos dostojno poslovili od letošnjega pusta. Tako je sinoči odločil vaški pustni odbor po treznem premisleku v domači društveni gostilni. Pusta Bertolda XIV. bodo pospremili na zadnjo pot na pepelnično sredo, in sicer ob 14.30 od hiše žalosti, društvene gostilne na Kontoveiu 151, po kcntovelskih in proseških- ulicah do Žabje mlake. Žalujočo vdovo Nježo Zeljetovo bodo tolažili domači godci, prijatelji in znanci in obi-, čajni vsakoletni gosti, ki jih tudi letos gotovo ne bo manjkalo.
RADIO ZORANA MALALANA ODDAJA NA VALOVNI DOLŽINI 105,1 MHZ
«RacSio Opčine», prva naša zasebna radijska postaja
Številnim zasebnim radijskim postajam, ki kratijo Tržačanom čas s svojimi celodnevnimi pretežno zabavnimi glasbenimi programi, se je zadnji mesec pridružila še ena, dokaj posebna, povsem različna od drugih, in prav zaradi te svoje različnosti za nas nadvse zanimiva: gre za »Radio Opči-ne», prvo zasebno radijsko postajo. ki oddaja v slovenskem jeziku.
Kot že samo ime pove, .je postaja «zrasla* na Opčinah in ima tudi na Opčinah svoj sedež, na domu ideatorja tega radia. Zorana Malalana.
»Pravzaprav ima za nastanek ‘Radia Opčine’ največ zaslug moj sin Mitja*, pravi Zoran (domačini ga poznajo z vzdevkom »Žilca*). in pokaže na 12-letnega fantiča ki s slušalkami na glavi vodi oddajo za mešalno mizo. Ukvar;an,je z radijskimi aparaturami je bilo od zdavnaj pravcati konjiček Zorana Malalana. Tako je že s šestnajstim letom «zgradil» mpčan oddajnik na kratke valove (na 16 metrov), ki so ga zavezniki dalj časa iskali s svojimi napravami, da bi ugo tovili, odkod oddaja.
Njegov sin Mitja .je prevzel oče-
IlllliiillillllllliiilMiililliHiiMiiiiMftiUHniiiiiumMiiiHfniiiiiifiiiiiiiiiiiMiitiMMiiiiiiilifiiiiiiirfiniiMiifiiiiiiiMiiniliMiiiiiiMiiniiiiiMniMiiiiniiriiiiMiiiiiiiiiiiiiiini
SLABO VREME SE NADALJUJE TUDI PRI NAS
Pust je prinesel sneg, dež in burjo
V večernih urah se je stanje na Krasu poslabšalo
Lahko mirno rečemo, da nam je letos pustni čas prinesel zelo muhasto vreme. Včerajšnji dan je tako potekel v znamenju burje, dežja in snega, kar je povzročilo v mestu in v okolici precej nevšečnosti. V jutranjih urah je zlasti v mestu pihala silovita burja, okrog enajste ure pa je pričelo tudi sne žiti, kar se v Trstu ne dogaja po-gostoma. Gasilci so imeli ves dan polne roke dela, zlasti pri odstranjevanju ometa, ponekod pa so morali poseči tudi delavci podjetja Acega, saj je močna burja v nekaterih predelih poškodovala žice električne napeljave. Na Krasu pa je pričelo snežiti že v zgodnjih jutranjih urah, močni sunki burje pa so pre prečili, da je sneg pobelil pokraji no. Nekaj težav je bilo le na državni cesti št. 202 med Padričami in Prosekom in na pokrajinski cesti Opčine - Bazovica vse dokler niso delavci Anas in tržaške pokrajine
posuli cestišče z gramozom in s soljo.
Slabo vreme je včeraj botrovalo tudi dvema avtomobilskima nesrečama. Prva se je pripetila ponoči v Ul. Flavia na križišču, ki pelje v Naselje sv. Sergija. Avtomobil, ki ga je upravljal 20-letni delavec Paolo Viezzoli in v katerem so se deli še 22-letnj Roberto Marinich in 20-letni Sante Rosiello je zaradi spolzkega cestišča trčil v obcestni zid. Vsi trije potniki so bili v nesreči lažje ranjeni. Podobna usoda pa je na isti ulici v zgodnjih popol danskih urah doletela tudi 20-letno Luiso Persello. Dekle se je peljalo v fiatu 500, ki ga je zaradi močnega burjinega sunka zaneslo s ceste.
V večernih urah se je stanje na kraški planoti skoraj povsod poslabšalo. V trenutku ko pišemo sneži od Nabrežine do Bazovice. Največ snega je doslej zapadlo na Pesku,
kjer se promet na mednarodnem mejnem prehodu odvija s precejšnjimi težavami. Zimska cestna oprema ie primerna na odseku Bazovica -Pesek, drugod pa so ceste prevozne, čeprav ne gre izključiti, da bo ponoči prišlo do poledic.
V	torek počastitev padlih sovjetskih partizanov
V	torek, 15. februarja, ob 10.30 bodo na vojaškem pokopališču v Trstu počastili spomin sovjetskih partizanov, ki so padli v naših krajih v boju proti nacifašizmu. Svečanosti se bosta udeležila tudi prvi tajnik sovjetskega veleposlaništva v Italiji Vasilij Kirjuščin in vojaški ataše pod-polk. Aleksander Gjoclo.
go, posnel je večer slovenskih kantavtorjev v Kulturnem domu, izvedel vrsto intervjujev in okroglih miz o športu, skratka, pokazal .je tisto življenjskost, ki je nujno potrebna za obstoj medija.
Z Zoranom Malalanom je bil govor tudi o prihodnosti radia. Poleg načrtov o potenciranju oddajnika je prišla na dan potreba po samostojnem, primernejšem studiu (Zoran ima v tem smislu že nekaj za bregom) o pripravi in pregledu posameznih programov, o reklami (»Radio Opčine* je pre .jel doslej že precej ponudb za re klamo, o čemer pa bo govor šele po pustu). S primerno ureditvijo teh vprašanj bo nudila prva slovenska zasebna radijska postaja O pencem in tudi drugim tržaškim Slovencem še boljšo in popolnejšo oddajo, seveda vedno v ritmu u vodnih taktov »Openskega tramva ia*. ki si ga je »Radio Opčine* izbral za svojo siglo.
tovo ljubezen do radia: pred nekaj j zbora Tabor, koncert kvarteta Su-meseci .je sam napravil po kosih I majhen radijski oddajnik z močjo 20 milivatov in začel oddajati v eter. Slišati ga je bilo sicer le kakih 200 metrov, t.ja do openske banke; čeprav Mitja tega še ni vedel, .je bil n.jegov poskus že zametek sedanjega »Radia Opčine*.
Po prvem poskusu je fant povečal moč svojemu oddajniku, najprej na 3 vate (spre.jemali so ga vse do openske cerkve), nato na 25 vatov. Nadaljnji korak na poti k ustanovitvi »Radia Opčine* .je bilo srečanje Zorana Malalana z Igorjem Malalanom, mladim openskim kulturnim delavcem, ki je Zoranu namignil možnost, da bi se dalo vse te njegove radijske naprave lepo izkoristiti za pripravo prve slovenske zasebne radijske postaje. Ideja je padla na rodna tla:	Zoran je predstavil pristoj-
nim oblastem vse potrebne papirje (prošnjo na pošto, policijsko dovoljenje, prijavo na trgovinsko zbornico), Stojan Košuta, radijski entuziast iz Križa, je uredil za ra dio mixer, in «Radio Opčine* je pred približno enim mesecem postal realnost.
Prva slovenska zasebna radijska postaja oddaja na valovni dolžini 105.1 MHz; ob našem obisku je še oddajala prek stovatnega oddajnika, tako da .jo je bilo slišati na Krasu in v nekaterih mestnih predelih (pri Sv. Ivanu in na Marsovem polju), nekaj dni zatem pa so Malalan in njegovi sotrudniki namestili že močnejši oddajnik, da «pokriva» sedaj »Radio Ončine* velik del tržaške pokrajine.
»Radio Opčine* ima svoj studio v eni od sob Malalanovega stanovanja; tu se poleg vsakovrstnih a-paratur, gramofonov, kasetofonov, magnetofonov, mixerja, mikrofonov. kablov in stikal gnetejo kupi plošč in kaset, ki služijo tehniku Mitji za pripravo glasbenih programov. Vse naprave stanejo. Zoran pa meni, da ni bilo to kdove kako veliko breme, ker so se apa rature «nabrale» v njegovem študiju s časom.
Radio oddaja mnogo glasbe, narodnozabavne in lahke, ima na tu di že dokaj uspele govorjene programe: v prvi vrsti gre tu omeniti programe Igorja Malalana z glasbo po željah (eno od prejšnjih nedelj je dobil Igor kar 45 telefonskih pozivov na radio) in otroško oddajo (20 pozivov). »Radio Opčine* pa se je kljub kratkemu življenju s svojo prisotnostjo že uve liavil med opensko in širšo sli.ven sko javnostjo. Tako .je na primer snemal nedeljski koncert ženskega
skemu načrtu miljske občine so se nam številke nerodne poigrale. Ni res, da bo zelenim površinam namenjenih 145 hektarov, res pa je, da bo na vsakega prebivalca odpadlo 45 kvadratnih metrov, namenjenih zelenju, rekreaciji in javnim storitvam.
dar tudi sorodniki iz Poreča niso bili v nič tesnejšem sorodstvu s po kojnico. Zato se sprašujem, odkod dvojno merilo. Ali nista Ajdovščina in Poreč v isti državi, v kateri bi morali za vse republike veljati isti predpisi?
S spoštovanjem
Z. Š.
Občni zbor TPPZ odložen na petek 18. februarja
Sinoči bi moral biti v Bazovici občni zbor Tržaškega partizanskega
pevskega zbora «Pinko Tomažič*, je pa odpadel zaradi nenavadno slabega vremena. Prenešen je bil na P«; tek, 18. februarja, zvečer. Ob 20. uri bo kratka vaja za pevce in orkester, brž nato pa obračun pretekle sezone s poročili predsednika, tajnika, blagajnika, umetniškega vodje in nadzornega odbora, razpravo in izvolitvijo novega odbora. Sinoči-bi občni zbor koledarsko sovpadel * ustanovnim občnim zborom TPPZ z dne 11. februarja 1973 v Trebčah.
ZARADI GRADBENE KRIZE
Sindikati zahtevajo takojšnji sestanek s tržaškim županom
Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in zveze gradbincev FLC sta zaprosili za nujnosten sestanek s tržaškim županom Cecovinijem. Predori' ti mu hočeta zaskrbljujoče stanje v zvezi z gradbenimi deli na prifito-ru bivše Tovarne strojev pri Sv-Andreju. Obstaja nevarnost, da #■ stanejo zaposleni gradbinci na cesti, a o zaposlitvi nezaposlenih pa tedaj ne bi bilo sploh govora. Sindikalisti menijo, da je treba brž nastopiti za zagon gradbenih dejavnosti tako na stanovanjskem kot na infrastrukturnem področju, sicer bo zdajšnja huda kriza postala nepovratna.
Smrtna nesreča Tržačanke v kraju Valle di Cadore
Tržaška turistka je izgubila #v' Ijenje v strahoviti prometni nesreči v kraju Valle di Cadore blizu Bel-luna. 45-letna Giovanna Beltram* Santi, tako ji je bilo ima, iz Ul-Diaz 19 se je s svojim A 112 P*' ljala po državni cesti št. 55 iz Cof' -tjiif ri'Ampp7.zn proti Pieve di Cadore (po vsej »erjetnosti se je vračala proti domu), ko je v kraji Valle di Cadore njen avtomobil i* že nepojasnjenih razlogov silovit# čelno treščil v nasproti vozeče dostavno vozilo, za volanom katerega je sedel 25-letni domačin Vanni Via-nello. Beltramejeva se je v nesreči hudo udarila v glavo in utrpela še druge poškodbe; v globoki nezavesti so jo prepeljali z rešilcem v bolnišnico v Pieve di Cadore, kjer pa so bila vsa prizadevanja zdravnikov, da bi ji rešili živi hm je, zaman. Zdravniki so ugotovili, da si je Tržačanka v nesreči prebila lobanjo.
Tamkajšnja prometna policija je uvedla preiskavo o nesreči ter obenem seznanila tržaško kvesturo # tragediji. Agenti letečega oddelka kvesture so nato obvestili svojce pokojnice.
Kvadratni metri ne pa hektarji V včerajšnjem poročilu o predstavitvi variante k splošnemu regulacij-
■llillllliiiii.mnii.iiiMmiiiliimiiiiimitiminiiliiiiitiiiililiiMmiMitiiulMiiiiiliiiiiiiiitniittitiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiluiiiimiitiitliiillllll*111*
Skupina »Radia Opčine* med nedeljskim snemanjem v Prosvetnem domu na Opčinah. Prvi z leve mali tehnik Mitja Malalan
PO BRZOJAVNEM SPOROČILU POLICIJE^ ZRN
DOMNEVNI MERCANTIJEV MORILEC ŽE SKORAJ MESEC DNI V ZAPORU
Milan Stojakovič, domnevni morilec 24-letnega Roberta Merc a n te ja, upravitelja penziona Žara v Ul. Rittmeyer 2, je že v zaporu, in sicer v Zvezni republiki Nemčiji. Aretirali so ga že 14. januarja, torej istega dne. ko so odkrili truplo Mercantija, vendar so tržaški pre iskovalci zvedeli o aretaciji šele včeraj. Milan Stojakovič .je po o krutnem umoru (naj spomnimo, da je bil Mercanti ubit s štirinajstimi udarci kladiva) pobegnil iz Trsta z avtomobilom žrtve. Vozilo so nekaj dni po umoru našli v Trbižu. Preiskovalni organi so takoj zasumili, da se morilec skriva nekje v Nemčiji Izkazalo se je. da so bili na pravi poti. Stojanovič je namreč ilegalno vstopil v Nemčijo preko Avstrije in tu pa .je policija odkrila. Pri sebi je imel revolver kal. 7.65 in nož. kar predstavlja po nemškem zakonu prekršek, zato so ga aretirali in odvedli v zapor v Bad Reichonhall. Državno pravdništvo iz Trsta je že
poslalo nemškim oblastem zaporni nalog in vso potrebno dokumenta-ciei.jo za pravno izročitev. Zamude v sporočanju, (saj je nemška policija preko Interpola brzojavila tržaškim preiskovalnim organom vest o aretaciji skoraj mesec dni po umom), so povzročili, kakor pravi načelnik letečega oddelka Petro sino, birokratski zapleti, saj zahtevajo mednarodne preiskave zapletene pravne postopke.
Požar povzročil
več milijonov lir škode
Včeraj zjutraj so morali gasilci vdreti v stanovanje v drugem nadstropju v Ul. Machiavelli 19, zaradi požara. Najemnica, 57 letna Liliana Villarosa stanuje začasno v Ul. Trento 12, ker obnavljajo stanovanje. Zato ni bilo hujših posledic za osebe ali pohištvo, kljub temu pa gre po mnenju gasil -jev za več mi lijonov lir škode.
Prispevki
Namesto cvetja na grob drage tete Milke Vitez por. Umek darujej# Jana, Majda in Danilo Gerdol 20 tisoč za TPK Sirena, 20.000 za pevski zbor KD v Barkovljah in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB i* Barkovelj.
V	spomin na mamo prijateljic# Neve Ferjančič darujeta Zlata in Mirko Ferfolja 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Lina Che-berja darujeta družini Schiozzi in Bosich 10.000 za KD Slavec Ricma-n.je - Log in 10.000 lir za ansambel Pomlad.
V	počastitev spomina Lojzke Pečenko daruje Grozdana Čebohin 10 tisoč lir za Združenje aktivistov o-svobodilnega gibanja za tržaško o-zemlje.
Namesto cvetja na grob Mare Ferjančič darujeta Grozdana in Ito K o-lerič 10.000 lir za Dijaško matico.
V	drag spomin na Nevino mamo gospo Maro Ferjančič darujeta sestri Bizjak 10.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 10.000 Ur za Glasbeno matico.
V	spomin na Josipa Počkarja daruje družina 10.000 za KD Ivan Grbec in 10 000 lir za etnografski muzej Skedenj.
GORIŠKI DNEVNIK
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST
priredi v ponedeljek, 14. februarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu srečanje na temo
TRST-OBMEJNA IDENTITETA
Srečanje in razgovor bosta potekala v prisotnosti avtorjev Istoimenske knjige Claudia Magrisa in Angela Are. To bo priložnost tudi za debato o slovenskem deležu v tržaški kulturi.
KD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR IZ BOUUNCA
vabita v gledališče F. Prešeren na
PUSTOVANJE
Ples bo danes, 12. februarja, od 21. do 4.00; jutri 13. februarja, od 20. do 24.; in v torek, 15. februarja, od 21. do 4. ure. Jutri, 13. februarja, od 15. do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Vse večere vas bo zabaval ansambel POMLAD, v ponedeljek pa VESELI GODCI. Deloval bo dobro založen bife.
Gledališča
VERDI
Danes ob 17. uri tretja predstava «Knez Igor*, (red S). Dirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablič. Pri Magajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic.
ROSSETTI
Danes, 12. t.m., ob 20.30 red 2. sobota, gostuje Teatro Stabile iz Tu-rina z delom Cristopherja Marlowa »DOKTOR FAUST», v režiji Flavia Ambrosinija. V abonmaju odrezek št. 5- Rezervacije pri glavni blagajni.
Od torka, 15. t.m., bo gostovalo Stalno gledališče iz Genove z delom Oliverja Goldsmitha »E lei per con-luistar si sottomette». Režiser Mar-oo Sciaccalunga. V abonmaju odre-sok št. 6 avditorij
Danes, ob 16. uri in 20.30 PODRE-KOVE LUTKE predstavijo «Lunin Svet» Carla Goldonija. Glasba: Jo-sePh Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek štev. 10. Rezervacije Pri glavni blagajni.
OANKARJEV DOM • LJUBUAIMA
Sprejemna dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kultur-ne dragotine Slovenije.
Mala dvorana
Danes, 12, t.m., ob 10. uri: Otr. matineja «čarobni copatek*.
Od 14. do 19. t.m., ob 18. in 20. Ur' Teden kratkega filma
Preddverje
Do 20. februarja: Razstava — Prešeren v grafiki in ilustraciji Tomaža hišnika.
Vstopnice so v prodaji pri bi a ga j-m Cankarjevega dor.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom nredstave. Rezervacije po te-
lpfnn„ 999
Kino
Cappella Undergrouhit 18.1)0—'22.00 *Al riparo da sguardi indisereti*. Ariston 17.00 »Grog*. F. Nero, S.
Milo. Film -d vsakogar.
*-'den 16.30 «Executor». W. Prince, K. Klinski.
Nazionale 15.00 «Strumtruppen». Za vsakogar.
brattaeielo 16.00—22.15 «L’extrater-festre* Film za vsakogar 11'niče 16.30 «11 tempo delle mele H.». Mladinski film. mignon 15.30 «Virtor Victoria*. Film *a vsakogar.
r,'odrammatico 15.00 «La doppia b°cca di Enrica*. Prepovedan mladini pod 18. letom, jjbiora 16.00 «1 banditi del tempo*. Vapitol 16.30 «Sogni mostruosamen-'e proibiti* Paolo Villaggio. Lristallo 16.00 «Grease II.» Film za vsakogar.
"mdernn 15.30-22.00 »Arniči miei II* H,dio 15.30 «Sensual story». Prepove dan mladini pod 18. letom, vittorio Venetu 16 30 «Porkys. que-s*i pazzi pazzi porcelloni*. Prepo 1 Verian mladini pod 14. letom. *‘nrnlere 16.30 »Stati di aliucinazio-Jie*. Prenovpdan mladini pod 14. H-m
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 12. februarja DAMTJAN
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob t7.26 — Dolžina dneva 10.14 — Lu-"a vzide ob 7.17 in zatone ob 16.48 Jotrl, NEDELJA, 13. februarja KATARINA
^reme včeraj: ob 13. uri 3 stopinj, *ra,5ni tlak 990.8 mb močno pada, eter 60 km na uro vzhodnik seve-°vzhodnik s sunki burje 85 km na “ri), vlaga 68 odstotna, nebo oblač-morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
BODILI so SE: Davide Colasuon-5,°' Filippo Salamone in Annalisa * errari.
DMrlj gg. 83-ietni Giovanni De č'aj'b, 73-letni Mario Giardino, 80-Zora Ferrati por. Mismasi, y-letni Primo Cenda.
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
- Trg Sonnino 4. Trg LibertA 6, Erta r: Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina. Boljunec, Milje (Lungo mgre Venezia).
tod 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14 in Ul. Giulia 14.
nočna služba lekarn
„ (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. Na brežina, Boljunec. Milje (Lungomare venezia 3).
Koncerti
Societa dei coneerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert ansambla «1 solisti italiani*.
V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, bodo jutri, 13. t.m., ob 11. uri proslavili 100-letnico smrti velikega nemškega skladatelja Wagne-rja. Njegove skladbe bo izvajal komorni ansambel Severina Zanneri-nija. Popoldne, ob 17. uri pa bo izreden simfonično - vokalni koncert Wagnerjevih skladb, ki jih bosta izvajala orkester in zbor gledališča Verdi.
Ta koncert bodo ponovili 15., 16., 17. in 18. t.m., za šolarje in dijake. Vstop 500 lir.
(^Čestitke
V Gropadi praznuje naš dragi PEPI SOSIČ zavidljiv 87. rojstni dan. Še na mnoga zdrava leta mu kličejo Aldo, Sonja, Kristina in Egon.
Dragi TJAŠI in JOŽIJU želijo vso srečo bivše soigralke prve Borove odbojkarske ekipe.
Razstave
V	domu JLA v Ilirski Bistrici bo razstavljalo podjetje Bor iz Nabrežine izdelke svoje kraške umetne obrti. Razstava bo odprta do 16. februarja 1983.
V	galeriji TK, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Bogdan Borčič.
V	Cappelli Underground, Ul. Franca 17, razstavlja Franko Vecchiet objekte in igre. Urnik: vsak dan od 18. ure dalje.
V	Galeriji za moderno umetnost na Korzu 9 je odprta do 28. februarja razstava Lucie Digiesi. Umik: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih samo od 10. do 13. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec priredi na pustni torek, veseli večer. Rezervacije v društvenih prostorih od 19. do 20. ure.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi jutri, 13. februarja, od 15. ure dalje v srenjski hiši v Borštu otroško pustno rajanje. Vabljeni.
Prosvetno društvo Mačkolje vabi na pustno prireditev, ki bo danes, 12. Februar ia ob 18.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu bo veseloigra »Kaviar*. Sledila bo vesela družabnost.
KD Ivan Cankar priredi v ponedeljek. 14. februarja, od 15. ure dalje v Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje otroško pustno rajanje. Vstop prost.
SKD S. Škamperle in Union vabita otroke na pustno rajanje v ponedeljek. 14. februarja, ob 15. uri v prostorih KD S. Škamperle na stadionu «1. mai*.
KD F. Venturini vabi na pustovanje. Ples bo danes. 12. februarja, od 20. do 24. ure, jutri, 13. februarja, od 15. do 18. ure otroško pustno rajanje, od 20. do 1.00 ples in v torek. 15. februarja, od 20. do 1.00 ure. Igra ansambel ARIES.
SKD Igo Gruden priredi v ponedeljek. 14. februarja, ob 16. uri v društvenih prostorih v Nabrežini otroško pustno rajanje.
SKD Barknvljc vabi na pustovanje danes. 12. februarja, ob 17. uri. Nagrajene bodo najlepše maske.
Nravstvena dežurna služba
Nočna službe od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do ‘D ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: 'M 226 165; Opčine: tel. 211-001: Posek: tel 225 141: Božje polje jpOnik: tel 225 596: Nahrežma: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
BANCA Dl CBEDItO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S.P.A.
THBT - MI 'CA r. FU ZMO- L® 61-A4CJ
11. 2. 1983
Ameriški dolar	1.360.—
Kanadski dolar	1.120.—
Švicarski frank	689.—
Danska krona	160.—
Norveška krona	194.—
Švedska krona	184.—
Holandski florint	519.—
Francoski frank	200.—
Belgijski frank	26.—
Funt šterling	2.130.—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	574,—
Avstrijski šiling	81,50
Portugalski escudo	13.—
Pezeta	10 —
Jen	5.—
Avstralski dolar	1.270.—
Drahma	12.—
Debeli dinar	18.—
Srednji dinar	18.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12
vabi na
PUSTOVANJE
danes. 12. februarja, od 17. ure dalje.
čakajo vas: zelje, klobase, »pasta all’amatriciana», fanclji, domače pecivo, dobra kapljica. Nagrajene bodo najlepše maske.
Dijaški dom Srečko Kosovel prireja v torek 15.2.1983 ob 20.30
TRADICIONALNO
PUSTOVANJE
Informacije ob delovnem času, ali na tel. 573-141 ali 573-142.
ŠPORTNA ŠOLA TRST
vabi na
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
jutri, 13. febr. 1983, ob 15. uri na stadionu «1. maj*.
Za zabavo bosta skrbela čarodej in ansambel ZVEZDE.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA
priredi danes, 12. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
PUSTN I PLES
z ansamblom
LOJZETA FURLANA
Vabljeni!
RESTAVRACIJA VOLNIK
priredi jutri, 13. februarja
PUSTNI PLES
z ansamblom Lojzeta Furlana. Rezervacije na tel. št. 227-349.
Gimnastični odsek ŠZ Bor priredi
v torek, 15. t.m., na stadionu «1. maj*
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
z začetkom ob 15. uri.
Na sporedu bo tudi krajši nastop mladih telovadk.
RAZMIŠLJANJA PO DVEH USPELIH PREDA V MUTA
Upravičenost izbire doberdobske občine o zaščiti okolice jezera in vsega Krasa
0 zaščiti Krasa sta v Doberdobu predavala dva ljubljanska profesoija, Habič in Peterlin ■ Podobnost s primeri v Sloveniji in drugod po svetu
Komunisti so za enotno reševanje vprašanja dvojezičnih smerokazov
Komunistični svetovalci Poleto, Spacal, Marcon, Vidato in Brumat so poslali predsedniku pokrajinske uprave interpelacijo v zvezi z enojezičnimi, oziroma dvojezičnimi smerokazi in tablami na dvojezičnem ozemlju. Omenjeni svetovalci meni jo, da je prišlo do različnega tolmačenja v postavljanju teh tabel s strani pokrajinske uprave in go-riške občine. Ta je sedaj, ko je po-i stavila table z nazivi ulic in manj-( ših krajev v goriškem predmestju, ravnala zelo restriktivno. Ni upoštevala niti, da so že predloženi v l rimskem parlamentu zakonski osnut-| ki KPI, PSI in KD. Celo v demo-! krščanskem zakonskem osnutku, ki ga je predložil poslanec Piccoli, je j napisano, da bodo lahko vsi javni napisi, vključno kažipoti, dvojezični, ter da sodi v ta seznam, upoštevajoč predloge samega Piccolija, Plešivo v kriminski občini, občine Doberdob, Števerjan, Sovodnje ter kraji Pevma - Oslavje, Štandrež in Podgora v goriški občini. Goriška občina naj bi po mnenju podpisni-
Publika na četrtkovem večeru, ko je predaval profesor Stane Peterlin
SMReKK in MLADINSKI KROŽEK F.B. SEDEJ
vabita na
PUSTNI PLES V MASKAH
ki bo danes. 12. februarja, ob 20.30 v Sedejevem domu v ŠTEVERJANU.
Igral bo ansambel SUPERGROUP
Vstop z vabili!
SPDT obvešča smučarje in tečajnike, da bosta še preostala dva izleta v Ravascletto v nedeljo, 20. in v nedeljo, 27. februarja.
KD Valentin Vodnik priredi 27. februarja smučarski izlet v Trbiž. Prijave sprejema Davorin Ota, od 19. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma, tel. 228-303. Rok vpisovanja do 21. t.m. Cena izleta: 10.000 Ur.
Razna obvestila
Slovenska zamejska skavtska organizacija priredi v nedeljo, 13. t.m., PUSTOVANJE za volčiče in veverice v Slomškovem domu v Bazovici. Začetek ob 15. uri.
Pustni odbor Mačkolje vabi na pustovanje jutri, 13. februarja, ob 20. uri in v torek, 15. februarja, ob
20.30	v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Jutri nas bodo zabavali VeseU godci, v torek pa Fulvio Jurinčič z elektronsko harmoniko.
Združenje staršev iz Skednja in odbor doma Jakoba Ukmarja vabita na veselo pustovanje vsak dan do torka zvečer v prostorih doma. Ul. Soncini 112.
ŠD Polet vabi na pustni ples, ki bo v torek, 15. februarja, od 20.30 dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabila lahko dvignete v trgovini pohištva Renar . Narodna ulica in v trgovini čevljev Malalan - Pro-seška uUca. Nagrajene bodo najlepše maske.
KD Vesna vabi na otroško pustno rajanje, ki bo jutri, 13. 2., od 15. ure dalje v maU dvorani doma A. Sirka v Križu.
KRUT sprejema prijave za plavalno uro v bazenu v Strunjanu ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure do vključno 24. februarja, na začasnem sedežu, Ul. Montecchi 6, 4. nadstropje - tel. 795-136.
SPDT prireja v ponedeljek, 14. februarja, v Dijaškem domu v Trstu s pričetkom ob 20. uri, tradicionalni in priljubljeni »PUSTNI PONEDELJEK*. Vabljeni so vsi, planinci, ne-planinci, člani, nečlani, simpatizerji, mladi in starejši in vsi, ki bi se radi za pustni ponedeljek nekoliko pozabavali v maškari. Na sporedu bo ples, disko in tradicionalni, žrtje in pitje, vse mogoče igrice, kratek nastop zamejskega kantavtorja Iva Tula iz Milj in še marsikaj drugega. Vabljeni!
| Ljudski dom Križ. V torek, 15. februarja. od 15. do 18. ure otroško I pustno rajanje; od 21. do 5. ure I pustni ples.
V	zadnjem času se veliko govori o zaščiti okolja in v ta okvir sodi tudi pobuda doberdobske občine, da zaščiti in uredi okolico Dober -dobskega jezera. O tem je bilo že veliko govora, o tem smo že tudi poročali in poudarili, da gre za istočasno akcijo s sosednjo tržiško občino, kjer nameravajo urediti kraško področje na griču nad mestom.
V	Doberdobu so se s tem vprašanjem ubadali zastopniki občine s člani zadruge Naturstudio iz Trsta, ki je pripravila obsežen načrt, kako urediti okolico jezera in tudi druga področja na Krasu. Ta načrt so poslali v vednost deželi in zaprosili finančno podporo za kritje stroškov, ki bodo nastali, ko bo do prešli v konkretno akcijo. Načrt je seveda ambiciozen in tudi, če bo denar prihajal po obrokih, ga bodo uresničevali v večletnem razdobju.
O tem je bil govor lani na sestanku med občinskimi upravitelji in zastopniki vaških društev in takrat so prišla na dan različna gledanja. O tem so govorili tudi na lanskem mladinskem raziskovalnem taboru, ki .je bil na pobudo raznih slovenskih ustanov in društev v Doberdobu. Takrat sta med mlade raziskovalce prišla tudi profesor Habič in profesor Stane Peterlin iz Ljubljane. Občinska uprava .je navezala stik s tema dvema strokovnjakoma in v sodelovanju z večnamenskim kulturnim središčem iz Ronk priredila v sredo in četrtek zvečer v Doberdobu dva zanimiva večera, ki sta bila ugodno sprejeta med prebivalstvom. O-ba večera je predavatelja predstavil župan dr. Mario Lovrenčič.
Profesor Habič .je v sredo pripovedoval o kraških pojavih pri nas in v drugih evropskih državah. O-risal je podzemlje Krasa, jarne. podvodne reke. se posebej zaustavil ob postonjskih in škocjanskih jamah, govoril o posebnostih do-berdobskega jezera. Predavanje je opremil z diapozitivi.
V	četrtek pa je profesor Peterlin govoril predvsem o odnosu človeka do narave v preteklosti in v sedanjem času, potem pa prikazal s pomočjo diapozitivov, kako so v Sloveniji rešili nekatera vprašanja ki so podobna tistim, s katerimi se nameravajo spoprijeti Doberdob-ci okrog njihovega jezera. Videli smo tako urejenost Divje jame pri Idriji, Rakovega Škocjana, Šmarno goro pri Ljubljani, pa še nekatere angleške narodne parke.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuvuiiiiiiiiiiiiiimiiiNiffiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiHiiiiiiiimiMimiMiiiiniHHiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiuminniiiifiiHiiiiiijiitiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ PRVA OBRAVNAVA
Šestintrideset ljudi pred sodniki pod obtožbo razpečevanja mamil
V večini gre za mlade razpečevalce, nekaj pa je tudi večjih rib - Je prišlo med procesom do ustrahovanja ?
Na goriškem sodišču se je včeraj dopoldne pričela sodna obravnava proti skupini 36 razpečevalcev mamil, ki so jih agenti tržaške in go-riške kvesture ter tržiškega komisariata aretirali konec julija lanskega leta, predvsem v Tržiču in okolici, pa tudi v Trstu, Gorici in v drugih krajih v deželi. Bolj kot za organizirano tolpo, gre za razčlenjeno mrežo razpečevalcev, v kateri imajo razni obtoženci različne odgovornosti. Nekaj je namreč večjih razpečevalcev, ki so nadzorovali dobršen del tržišča heroina, kokaina ter drugih lažjih mamil, ne samo v naši pokrajini, ampak tudi na Tržaškem in v južnem delu furlanske nižine. Ostali, predvsem mlajši obtoženci, so pretežno občasni razpečevalci, tako imenovani
ZVEZA
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi v torek, 15. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu
OTROŠKO
MAŠKARADO
Zabavne točke, film, srečolov.
Vabljeni otroci do 99. leta!
.........III..
Normalno delo zdravnikov v goriški bolnišnici
Radio, televizija, časopisi nam v teh dneh poročajo, da vlada v številnih italijanskih bolnišnicah pravi kaos, kajti zdravniki in vodilno administrativno osebje ne sprejemajo sporazuma, ki so ga z vlado dosegli konfederalni sindikati o novi delovni pogodbi za vse uslužbence krajevnih zdravstvenih enot, v sklop katerih sodijo tudi bolnišnice.
Konfederalni sindikati sicer trdijo, da so zdravniki dobili s to pogodbo takšne poviške kakršnih ni dobil nihče drug v državi. Zdravniki pa kljub temu niso zadovoljni. Ponekod so prefekti-izdali odlok, da morajo zdravniki na delo in so tako prekinili stavko.
Pozanimali smo se včeraj kako je v goriški splošni bolnišnici. Zdravniki tu ne stavkajo, čeprav jih
KD »Sovodnje*
vabi na
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
danes ob 16. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Otroci, prišel bo tudi čarovnik!
Vabljeni so otroci iz cele občine.
je večina njih izjavila da solidarizira s protestno akcijo svojega zdravniškega sindikata. Goriški zdravniki so na delovnem mestu, doslej ni nobena služba zaradi tega trpela. Le v zunanjih ambulantah je prišlo do nekaterih zastojev, niso pa bile prizadete najnujnejše službe.
Planinski ples drevi v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo danes zvečer že tradicionalni planinski ples. Namenjen je članom in prijateljem tega najstarejšega društva v Gorici in vabila so že bila vsa pred časom oddana. Kot vemo bo na pla ninskem plesu vzdušje veselo, kot se pač spodobi za slovenske planince.
Renzo Redivo ponovno tajnik KPI
Renzo Redivo je bil na prvi seji novoizvoljenega pokrajinskega vodstva KPI potrjen za političnega tajnika. Predsednik {»krajinske nadzorne komisije pa je Umberto Cla-pis. Sejo je vodil deželni tajnik Giorgio Rossetti.
»zadnji členi* v razpečevalski verigi, ki tudi sami uživajo mamila in jih prodajajo.
Poglejmo seznam obtožencev. Iz Tržiča so Massimo Crivellari, 0-razio Di Marco, Giuliano Bobig, Paolo Zanetti, Fabio Corrain, Massimo Sergio, Luriano Privitello, Alberto Pinelli, Romeo Paolo Rossi, Sergio Buiat, Paolo Grubiesa, Roberto Pariš, Giorgio Marchesan in Luigi Marcone,; iz okolice Tržiča: (Fossalon, Ronke, Doberdob, Špeter in Škocjan ob Soči) so Flavio Chert, Silvan Lakovič, Mauro Parondtti, Klavdij Devetta, Giuseppe Calabro, Flavio Lenardon, Franco De Fa-bris, Mauro Regolin; iz Trsta so Paolo Ballarini, Lucio Apollonio, Roberto Sulas, Francesco Ravalico, Chiara Callin, Edoardo De Wonder-weid in Luca Satti. Nekaj obtožencev je iz Veneta, predvsem iz okolice Verone, in sicer Claudio Dal Mas, Francesco Bistaffa, Renzo Ma-rangoni ter Ugo Aloe; ostali obtoženci so Enrico Usella, iz Zagraja, Gianpiero Millitari iz Gorice in Maurizio Barusso iz San Giorgia di Nogaro. Večinoma so stari od 20 do 26 let, nekaj pa je tudi starejših.
Od vseh 36 obtožencev je trenutno 9 v zaporu, ostali pa so na začasni prostosti. Eden, Edoardo De Wonderweid je medtem umrl. včeraj so sodniki sklenili ločiti od sodnih aktov tudi postopek, ki zadeva Sal-linovo. Obtoženka je namreč odsotna zaradi bolezni in ji bodo naknadno sodili v Trstu, ker je obtožena razpečevanja samo na Tržaškem. Ločitev so branilci zaprosili tudi za enega od glavnih obtožencev, Uga Aloeja, ki sedi v zaporu zaradi drugih prekrškov, vendar je sodni zbor zavrnil prošnjo. Nasprotno. so sodniki sprejeli zahtevo, da se na tem procesu sodi tudi Robertu Clementeju in Robertu Puntinu (oba sta iz Ronk), proti katerima je bil v teku postopek zaradi nakupa 80 gramov hašiša. Hašiš naj bi jima prodal eden od obtožencev na tem procesu, od tu združitev obeh postopkov. Skupno število obtožencev je tako ostalo 36.
Že v uvodnem delu razprave se je pokazalo, da delo sodnikov ne bo kratkotrajno, ne lahko. Takoj potem, ko je predsednik Marinelli prebral obtožnico, ki posamezne obtožence dolži razpečevanja večjih in manjših količin heroina, kokaina, hašiša in marihuane, I.SD in drugih mamil v raznih krajih naše dežele v obdobju poletje 1981 - julij 1982. so se pričeli govori branilcev, ki jih je v dvorani kar 35.
Nekateri odvetniki so zahtevali, da se razveljavi dokazno gradivo, ki so ga zbrali na osnovi nepravilno izvedenih telefonskih prisluškovanj in s pomočjo fotografskih posnetkov. Drugi, predvsem Pedroni, kj zagovarja enega od glavnih ob tožencev Calabroja, so že takoj nakazali vodilno nit obrambne strategije, s katero bodo skušalf doka zati, da vsa preiskava dr. Staffe sloni bolj na sumničenjih, glasovih, hipotezah, kot pa na objektivnih (in dokazanih) dejstvih.
Da ne bi preveč zavlačevali s procesom, so si sodniki pridržali odločitev obeh prvih ugovorov in pričeli z nasliševanjem obtožencev. Pred sodniki se je zvrstilo 32 obtožencev Trije so namreč bili odsotni zaradi '.raznih razlogov. Cri-vitello pa se je doslej izognil aretaciji.
Presenetile so predvsem izjave manjših obtožencev, saj jih je veči na preklicala dober del tega. kar
kov interpelacije ravnala slabše kot v preteklosti, ko je dala nadomestiti dvojezične table pred Štandre-žem, Podgoro, Pevmo, Oslavjem in štmavrom. Prav tako ni prav, da niso več prišle na svoja mesta table, ki jih je najprej dala postaviti pokrajinska uprava, potem pa je, vsaj nekatere med njimi odstranila, in sicer na briškem področju.
Komunistični svetovalci menijo, da bi morala pokrajinska uprava zavzeti na raznih ravneh pobude, da se stvar uredi, upoštevajoč smernice, ki jih. je sprejela geriška pokrajinska uprava na konferenci o manjšinah v letu 1974 in smernice kasnejšega mednarodnega posveta o manjšinah, ki je bil v Trstu.
Nedeljska matineja v goriškem avditoriju
je povedala med preiskavo. Povedati je treba, da sloni večina obtožb proti skupini, ki je vodila razpečevalsko mrežo, prav na pričevanju ostalih obtožencev. Precej od le-teh pa je včeraj izjavilo, da so obtoževali tega ali onega, ne zato, ker bi zagotovo vedel, da je j razpečeval mamila, ampak ker so t6' vedeli iz govoric ki so krožile v njihovem ambientu.
Očitno je prqd procesom prišlo do ustrahovanj. Nekateri manjši obtoženci so se branili, saj so jih neznanci fizično napadli v prvi obravnavi v Trstu, (preden so proces premestili v Gorico, ki je teritorialno pristojna), drugi, da so jih ustrahovali, tretji spet, so bili med včerajšnjim zasliševanjem v zadregi in očitno preplašeni.
Včerajšn.ja obravnava .je bila v celoti posvečena zasliševanju obtožencev. Zaradi pozne ure je moral predsednik Marinelli zvečer prekiniti obravnavo, preden bi lahko zaslišal priče in odložiti njeno nadaljevanje na soboto, 19. februarja.
Zadnji koncert kulturnega združenja Lipizer je bil v letošnjem ciklusu koncertov prava novost. Bil je namreč ves posvečen jazzu v izvedbi B. F. Diiieland jazz banda in Gruppe Jazz Improvisazzione Contemporanea. Prvi ansambel je dirigiral Guido Comisso (trobentar), celotna skupina pa je pokazala že ob prvih notah obladovanje, zanimivega žanra Dixyelanda. Najlejše od vseh skladb je izvenela klasična Back O'town blues Loiusa Armstronga. Razen že omenjenega Gina Co-missa so jazz band sestavljali še Adelino Antognazzi (sax in klarinet), Ennio Bornia (trombon), Mauro Meroi (bania), Fabio Serafini (kontrabas), in pri bateriji Sandro Asti. Zlasti slednji je pokazal res hitre možnosti vigravanja, saj je moral v zadnjem trenutku nadomestiti baterista Nevia Bassa, ki se je ponesrečil in je moral svojo vrisot nost odpovedati.
Nič manj profesionalna ni bila druga skupina nastopajočih, ki se je predstavila z modernejšimi skladbami in sugestivnim sporedom. Sestavljali so ga Armando Baitiston (klavir), Gino Comisso (Rog), .Lucio Zarattini (kontrabas) in Sandro Asti (bateria). Seveda je občinstvo doseglo živahen «bis» in z odobravajočim ploskanjem nagradilo zlasti izvedbo skladbe A. Battiston.
Naslednja matineja bo predstavila Massima Gona s klavirskim recitalom. Še prej pa bo v sredo, 16. t.m., v Verdiju nastopil v ciklusu velikih izvajalcev ruski violinist I-gor Ojstrah ob klavirski spremljavi žene Natalie Zertsalove.
Razstave
V občinski razstavni dvorani v Ul. SanFAmbrPgio v Tržiču bodo danes zvečer, ob 18. uri odprli razstavo tržaškega slikarja Miele Reina.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 20. t.m. smučarski izlet v Šesto (Sexten) na Južnem Tirolskem. Prijave na sedežu društva do 16. 2.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo 20. t.m. v Fomi di Sopra tekmovanje za peti pokal Skdanc v priredbi ŠD Mladina iz Križa. Smučarji, ki se tekmovanja nameravajo udeležiti naj se do 15. t.m. prijavijo na sedežu društva.
NOVE SMERNICE DELA KATOLIŠKE PROSVETE
V	januarju izvoljeni odbor Zveze slovenske katoliške prosvete se je sestal pod vodstvom novega predsednika Emila Valentinčiča. Na sestanku. na katerem je bila udeležba polnoštevilna, je bilo govora o željah in novih idejah za nadaljnje delo. Predsednik je uvedel v delo odbora nekatere novosti. Poudarjeno je bilo tudi, naj ZSKP kaže odprtost v odnosih do drugih sorodnih organizacij in naj naveže ali ohranja stike z organizacijami v zamejstvu, matični Sloveniji in z italijanskimi organizacijami. Kjer je le mogoče naj se ti stiki okrepijo, čeprav, kot je prišlo v debati do izraza, je to delo včasih težko.
Nadaljevali bodo z že tradicional nimi ljudskimi prireditvami, ki jih imajo v programu tudi včlanjena društva. Letos bodo počastili 100-letnico Pregljevega rojstva, 25-let-niqo revije Cecilijanka, 10-letnico svoje glasbene šole. Pogledali bodo če je moč ustanoviti skupino, ki bi skrbela za umetniško vodstvo pri zvezi.
V	odboru so kot podpredsednik Simon Komjanc. tajnik Marilka Koršič, zapisnikarka Adrijana Malič, blagajnik Viktor Prašnik, odgovorna za tisk Harjet Dornik, gospodar Viktor Selva, referent za prosveto Božidar Tabaj, referentka za organizacijo Franka Žgavec.
Čebelnjak na podstrešju
V neki stanovanjski hiši v Ul. Do-gana Vecchia v Tržiču, je lastnik, Tulio Stanig, ki ni bil več let na pod-
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE
PRIREDI
PUSTN! PLES
jutri, 13. februarja 1983
Vstop z vabili!
strešju hiše, odkril zelo velik čebelnjak. Prestrašil se je. poklical gasilce in nekega čebelarja, ki so odstranili več tisoč čebel.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi jutri, 13. t.m.i ob 16. uri pustovanje v mali dvorani Kulturnega doma. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago od jutri dalje na sedežu društva od 10. do 12. ure ter v gostilni pri Pavlinu, pri Pepiju na Oslavju in pri Jožefu Češčutu v Sovodnjah.
Šolske vesti
V ponedeljek bo stavka na slovenskih srednjih šolah. Oklical jo je Sindikat slovenske šole. Stavko so oklicali tudi vsedržavni konfederalni sindikati.
Kino
(tvricu
VERDI 17.30-22.00 »Vado a vivere da solo*. Jerry Cala. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «11 conte Tac-chia*. E. Montesano. Barvni film. VITTOR1A 17.30—22.00 »Josephine 1’immorale*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
I rži c
EKCELSIOR 17.30—22.00 «Sturmtrup-pen II.»
PRINCIPE 18.00-22.00 »In viaggio con papa*.
Sora Gorivu
in okolici1
SOČA 18.00 »Mister Montenegro*. Švedsko-angleška drama.
22.00	«Resniene zgodbe*, IV. del. Nemški erotični film.
SVOBODA Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44 382.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna, Ul. sv. Mihaela, tel. 85-136.
Ptica za beneški karneval
MESEC DNI KULTURE V SEŽANSKI OBČINI
Eden izmed beneških obrtnikov, ki se ukvarjajo z izdelovanjem mask /a pustne šeme. Kot vidimo je ta obrtnik - mojster izbral za motiv ptico. Za reklamo se je tudi sam prelevil v ptico.	(Foto AP)
Sežanska Zveza kulturnih or1 ganizacij organizira letos prvič mesec kulture. Prične se s prireditvami, posvečenimi slovenskemu kulturnemu prazniku — 8.- februarju, nadaljujejo pa se vse do 18. marca, obletnice rojstva krnskega pesnika Srečka Kosovela. Kulturna akcija ne zajema samo Sežančanov, ampak se bodo številne prireditve zvrstile tudi v o-stalih krajih sežanske občine.
Da bi se umetniška raven ljubiteljske kulture iz leta v leto dvignila, morajo poskrbeti domači u-metniki. Sežanski srednješolci so prejšnji petek (4. 2.) s kulturnim programom popestrili razstavo ob 100-letnici rojstva Alojza Gradnika in predstavitev jubilejne zbirke njegovih Pesmi, ki jo je uredil Denis Poniž. Tako smo lahko prisluhnili mladim glasbenim in literarnim ustvarjalcem sežanskega kulturnega prostora na predvečer Prešernovega dne. Na proslavi so se predstavile tudi pevke iz Skednja. Tako je ženski pevski zbor iz zamejstva vrnil obisk.
V počastitev 8. februarja so se vključili tudi delavci upravnih organov skupščine občine Sežana, ko so odprli knjižno razstavo, razstavo umetniške fotografije Slobodana Jovanoviča in predstavili mlado pesnico iz svojega kolektiva Olgo Knez Stojkovič. V Dutovljah pa se je predstavil na samostojni slikarski razstavi študent Likovne akademije Peter Rehar, doma iz Kobjeglave. Sinoči, 11.
t.m., pa je v Mali galeriji v Sežani odrpl slil carsko razstavo Janko Kastelic.
Prihodnji petek, 18. 2., ob 18. uri bo v Kosovelovi sobi v Sežani predstavitev knjige Pesniški almanah mladih, v kateri je zastopan Aldo Žerjal, doma iz Pliskovice.
Vrata umetniškega sodelovanja pa so odprta tudi amaterskim ustvarjalcem iz drugih občin. Tako je mjmlajše te dni razveseljevalo lutkovno gledališče iJože Pengovi> iz Ljubljane z igrico «Tr-doglavček» J. \Vilksevskija. Glasbena mladina organizira koncert kitarista Jerka Novaka v ponedeljek, 14. 2., ob 20. uri v sežanski osnovni šoli, naslednji dan pa še v Dutovljah in Hrpeljah.
V	ponedeljek, 21. 2., ob 20. uri si bomo lahko v sežanski kinodvorani ogledali Lfesetega brata v izvedbi amaterskega gledališča iz Ilirske Bistrice. Prireditve bodo popestrili umetniki, znani v širšem slovenskem kulturnem prostoru. V Kosovelovi knjižnici bo v sredo, 23. 2., ob 18. uri srečanje z mladinskim pisateljem Slavkom Preglom, v petek, 4. 3., ob 18. uri pa otvoritev razstave slik in literature Jeana Vadina.
V	ponedeljek, 7. 3., ob 20. uri si bomo lahko v sežanski kinodvorani ogledali igro «Občinski svetnik Josef Švejk, v kateri nastopa Janez Hočevar; v sredo. 9. 3., ob 20. uri pa premiero slovenskega filma Boj na požiralniku.
O.	K. St.
........................................minimumi......n
OB VELIKI RAZSTAVI V BEOGRAJSKEM NARODNEM MUZEJU
Zenitizem - najnovejši balkanski tip konstruktivne ustvarjalnosti
v
Ha razstavi je poleg Minskega, Chagala in njim podobnih, navzoč tudi Cerm-goj - Kakšna je bila zgodba pcbudtika revije «Zeitil» in zenitizma Ljubomira Miciča
Ko smo se v četrtek «sprehodili po tržaških galerijah in razstavi ščih», smo na koncu dodali tudi kratko vest, da naš tržaški likovni mojster in likovni pedagog prof. Avgust Černigoj razstavlja trenutno v Beogradu. Vodstvo beograjskega Narodnega muzeja ga je namreč povabilo v Beograd, kjer so priredili veliko razstavo z naslovom aZenit in avantgarda dvajsetih let». Gre za veliko razstavo, na kateri se prikazuje svojevrsten pojav, ki ga literarni in umetnostni zgodovinarji pozirajo pod naslovom <tzenitizem». Na tej razstavi v Beogradu so razstavljena čela tedanjih in sedanjih velikih likovnih mojstrov kot so Kandinsku, Chagal in drugi, pa tudi literarna dela, ki so ji podpisala izredna imena iz tedanjega pa tudi današnjega leposlovja kot so Majakovski, Je-s^hin. Gorki in drugi. Med velika imena, ki jih je zbiral okoli sebe pobudnik tega umetniškega gibanja Ljubomir Mocič. še je Bit vključil tudi naš tržaški mojster Avgust Černigoj. Momčilo Stojanovič pa je pojav ZENITIZMA in revije ZENIT ter seveda njenega tvorca Miciča v zagrebškem «Vjestnikut zatole prikazal:
Na križišču vladajočih tendenc dvajsetih let — med ekspresionizmom. futurizmom, dadaizmom in konstruktivizmom — je bil zeniti-ztrn naše edino gibanje, ki je bilo enakopravno vključeno v evropsko avantgardo.
Kaj je zenitizem in za kaj se poteguje, bomo naibolje videli iz pisanja in iz publikacije tvorca zanitizma Ljubomira Miciča «sto-tinu vam bogova* (Beograd 1922).
Ljubomir Micič v mladih letih
>rej iz publikacije, v kateri pe-nik vodi svojo »zenitistično pe-niško šolo. prvo svobodno čenčalo za balkanizacijo Evrope*. 'U je zapisano, da je »zenitizem ajnovcjši balkanski tip konstruk-ivne ustvarjalnosti*.
»Mi smo mednarodni pesniki in pestujemo balkansko raso.* se .oudarja v manifestu zenitizma. Občudujemo prebujeni barha roču — ker absolutni ustvarjalci 0 vedno genialni. Samo materam e usojeno roditi. Mi ustvarjamo iovo zenitistično pesništvo kot i-raz dobe in časa najgenialnejših laradoksov. Komur od vas ne .o dano dojemati velikega časov-icga smisla paradoksa, ta ne mo-e razumeti tega norega in para loičnega zenitisličnega pesništva, 'a ne more biti niti slušatelj ali ičenec prve zenitistične šole. ki o odpiram tu na ruševinah papir-latega stolpa kot zavesten in o-iljuvan zmagovalec. Preko radio-elegrafskih aparatov se morejo /a je hkrati vršiti na Avali — Hi-nalaji - Fudžijami - Kavkazu — iieri Nevadi — Vladivostoku...*
Jz Micičevega proglasa bomo lavedli še nekaj tolmačenj zeni-jstične politike: »Paradoks je e-innent zeniti stičnega pesništva*. ?simultana eksplozija istočasnih n različnih dogodkov je najvarnejši element zenitističnega pe urištva*. »zenističn* poezija mora šiti konstrukcija*, »zenitizem je lajupomejše dejanje mlade barbarske rase*. «zenitisticna pesem mora biti razširjenje izven dimen lip, »zenitistično pesništvo mora
biti enostaven izraz človeka, neposreden izraz duše, stvarna filmska projekcija dobe. jasnosti*.
Ko tb prebiramo, še nam vsiljuje misel, ali ve ali bolje ali more mlad človek vedeti, kdo je oziroma kdo je bil Ljubomir Micič?
Ljubomir Micic se je rodil v Sošicah pri Jastrebarskcm 1895. leta. Končal je filozofsko fakulteto v Zagrebu, kjer se je začel ukvarjati tudi s književno in likovno kritiko. Pomemben je datum 1. februar 1921. leta, ko je v Zagrebu dal pobudo za časopis »Zenit*. Publikacija je imela več podnaslovov: internacionalna revija za novo umetuost; za umetnost in kulturo: mednarodni list za zenitizem in novo umetnost itd. Zelo zgodaj je zbral okoli sebe oziroma okoli svoje publikacije širok krog domačih in tujih sodelavcev.
Na straneh »Zenita* so se našli prispevki avtorjev kot so Ratko Petrovič, Dušan Matič, Miloš Cr-njanski, Stanislov Vinaver. Boško Tolkin, Dragan Aleksič, Ri-sto Ratkovič in drugi. Mnogi izmed njih so se kot izraziti individualisti kaj kmalu ločili od zenitizma. Vendar je zanimivo, da je Micič pritegnil k sodelovanju tudi imena kot so Jesenjin, Majakovski, Hlebnikov, Ilija Ehren-burg, Maksim Gorki. Lunačarski, Kandinsky, Marinetti in drugi. »Zenit* je ime stalno sodelavce v Beogradu, Parizu in Pragi. V listu so bili teksti objavljeni v jezikih, v katerih so bili napisani, torej v nemščini, francoščini, ruščini, madžarščini, češčini, v flamskem jeziku in tudi v esperantu. S svojim dinamičnim vzorom ali vzorcem kulturnega odpiranja k besednemu in vizualnemu eksperimentu se je »Zenit* organsko vključil v evropske avantgardne tokove 20. let, poleg italijanskega futurizma, nemškega ekspresionizma, madžarskega aktivizma, berlinskega dadaizma, ruskega in poljskega konstruktivizma, češke avantgarde.
Upoštevajoč vse zenitistične a-vantgardne in tudi rušilne usmerjenosti, je bil odpor proti listu Zenit razumljiv. Sam Ljubomir Micič se v enem izmed svojih u-redniških pisem ob koncu prvega leta izhajanja »Zenita* v Zagrebu pritožuje nad jugoslovanskim tiskom. Med drugim pravi, da je zenitizem »za njih strašilo, o-bjekt zasmehovanja*. Poudarjajoč, da že leto dni izhaja takšen list v Jugoslaviji, v Zagrebu, s čimer »se ne more ponašati nobena sodobna revija v Nemčiji*. Micič poudarja, da se skozi vse to leto ni pojavil niti en edini resen prikaz z argumenti za ali proti reviji. Namesto tega «so se pisale parodije, šale in osebni napadi na mojo osebnost, na mene kot ured nika in očeta vsega gibanja, ki je temu mestu zelo nesimpatično in neprijetno.*
Poleg izdajanja časopisa Micič v Zagrebu zbira tudi umetniška
dela avantgardnih umetnikov širom po Evropi in formira v Zagrebu na Starčevičev em trgu galerijo »Zenit*.
Usoda Miciča in njegovega zenitizma pa se je razvijala nekako takole: njega so 1923 vrgli v Zagrebu iz službe. Predaval je namreč filozofijo na neki srednji soli. Zato se je skupno z »Zenitom* preselil v Beograd. Tu je v giasbetri šoli »Stankovič* v maju 1924 priredil »Zenitovo* mednarodno razstavo nove umetnosti. V januarju 1926. leta je bila 43. številka revije Zenit prepovedana. Miciča pa so začeli policijsko preganjati in zato je pobegnil v Pariz. Ko je bil tako časopis za dušen, je z njegovo smrtjo umrl tudi zenitizem. ki je že prej krenil po poti navzdol. S časom so se namreč Micičevi sodelavci začeli odmikati in osipati in je na koncu ostal sam. V Parizu se je Micič začel ukvarjati z literaturo. vendar le v francoščini. Objavil je več romanov. Deset let kasneje se je vrnil v Beograd in tu izdal samo eno številko lista «Srbijanstvo». Toda od tedaj ni več sodeloval ne v književnem ne v kulturnem življenju Beograda. Umrl je leta 1971 skoraj povsem pozabljen. Njegova zapušči-
na je pripadla Narodnemu muzeju in Narodni biblioteki v Beogradu.
Sedanja razstava v Narodnem muzeju v Beogradu z naslovom »Zenit in avantgarda 20. let*, ki jo je pripravila hustos tega muzeja Irina Subotič ob sodelovanju nekaterih strokovnjakov, se deli na več zaokroženih delov. Najpomembnejši del razstave predstav-l a zbirka .umetniških slik. črte-žev, grafik in skulptur, ki so pripadale Ljubomiru Miciču. To so delavki so jih ustvarili mojstri, kot so Kandinsky, Chagal. Delau-nay, Charchoune, Arkipcnko. Li-sitzky, Moholy - Nagy. Lotmvicki in dragi. Od tedanjih jugoslovanskih umetnikov so ,s Zenitom sodelovali Mibail S. Petrov, Jo Klek, Jovan Bijelič. Vilko Gecan, V era Biller, Vinko Foretič - Visa, Edvard Stepančič in Avgust Černigoj (ki je tedaj živel še v Ljubljani op. ur.).
Posebno celoto predstavlja kompletno ohranjeni opus Micičevega brata Branka, ki se je rodil v Sošicah leta 1898 a je 1940. umrl v Parizu. Branko Micič pa je poznan ped psevdonimom Ve Poljanski po majskih poljanah, koder je preživel svoje otroštvo. Bil je prav tako pesnik in slikar.
LA GUERRA LAMPO DE1 FRA-TELLI MARK — «Duck soup», 1933. Režija: L. McCarey. Igrajo: Groucho, Harpo in Chico Mara. Canale 5, v nedeljo, 13. februarja, ob 23.55.
Batje Mara, nedvomno med najbolj pomembnimi mojstri komike, so postali popularni najprej na gledaliških odrih, šele nato na filmskih platnih. Njihov najbolj uspel film je prav gotovo «Duck soup»: satira evropskih diktatur in film za čas nenavadne »svobode*. Značilnost njihove komike je spretna uporaba zvoka (v tistih časih prava novost). Grouchovo naglo blebetanje se prepleta s Harpovo nemostjo in njegovo otroško mimiko ter s Chicovim narečjem ali pa Chicov klavir se meša z Grouchovo kitaro in predvsem s Harpovo harfo (po kateri je prevzel vzdevek). Osebnost bratov Mara gre preko režiserjeve vloge in oni sami so avtorji filmov, v katerih prevladuje nesmisel in surealističen pristop do problemov tedanje družbe.
LA DOLCE VITA. 1960. Režija: F. Fellini. Igrajo: M. Mastroianni, A. Ekberg in drugi. Canale 5. v ponedeljek, 14. februarja, ob 20.25.
Fellini je svojo filmsko kariero začel kot Rossellinijev sodelavec in tako prišel v krog italijanskega neorealizma. Film »La dolce vita* prištevamo med njegova boljša dela (»La strada* 1954. «Armacord» 1973, »Casanova* 1976). Gre za zgodbo časnikarja, ki ga zanima rimsko nočno življenje v 60-letih. To je seveda samo povod, da režiser razkrije lenobno življenje rimske buržuazije, pokvarjenost, perverznost in kaos dražbe, ki ne nudi ničesar, človek v taki dražbi zgubi smisel do življenja in ne pozna več lepote in nežnosti.
UN BORGHESE PICCOLO PIC-COLO, 1977. Režija: Mario Moni-celli. Igrajo: A. Sordi, Sherlley Winters, Romolo Valli, Vincenz.o Crocitti. RAI 1. v četrtek, 17. februarja. ob 20.30.
Uslužbencu na ministrstvu Gio-vanniju Vivaldiju, ki bo kmalu stopil v pokoj, je edina skrb ta, da spravi svojega sina na lastno službeno mesto. Zaradi tega vstopi V masonerijo. vendar mu roparji neke banke med begom ubijejo sina. Giovanni izgubi tako vse svoje upanje in sklene, da se bo maščeval. .
Poleg mnogih komičnih filmov s Totojem (med katerimi sta tudi »Vita da cani* 1950 in »Guardie e ladri* 1951) je Monicelli režiral tudi filme «1 soliti ignoti* (1958), »La grande guerra* (1959) in film »Amid miei* (1975). ki se ga privedli v krog priznanih italijanskih režiserjev. V svojih filmih prikaže določene značilnosti italijanske dražbe. Scenarij pričujočega filma je napisal Goričan Amidei.
CASANOVA, 1976. Režija: F. Fellini. Igrajo: D. Sutberland. T. Aumont, Cioel.v Broune. Canale 5, v petek, 18. februarja.
Scenarij filma je povzet po »Spominih* Giacoma Girolama Casanove. čeprav je bil Casanova priznan literat, ga režiser obravnava samo kot «velikega avanturista* jn »razvratneža*. Ne zanimajo ga torej zgodovinska dejstva, marveč samo interpretacija, ki jo lahko iz njih potegne. Casanova je v Fellinijevem filmu spolni avtomat, robot, figuriran z mehaničnim ptičem, ki ga venomer nosi s seboj, da bi mu dajal ritem pri spolnem
delu. Vedno ga izbirajo za užitek: sadomazohistka, ki ji je služil za njene naslade; bolnica, ki ga je izbrala za zdravnika; grofica D'Urfe, ki ga je zvabila v svoje igre. Režiserju služi Casa-novin lik, da ponovno prikaže »tipičnega Italijana* — kot v filmu «1 vitelloni* (1953), ki je venomer omejen in se ne zmore osamosvojiti varstva Matere, Cerkve, Režima.
VESELICA, 1960. Režija: Jože Babič. Igrajo: Miha Baloh, Mira Sardoč, Nika Juvan in drugi. TV Koper, v petek, 18. februarja, ob 20.15.
Poleg uspešnega in obsežnega delovanja v slovenskih in zamejskih gledališčih se je Jože Babič uveljavil tudi kot režiser k ratko-metražnih in celovečernih filmov ter televizijskih oddaj. Svoj prvi celovečerni film je posnel leta 1959. Pričujoči film razgrinja usodo mladega fanta Aleša, ki je med narodnoosvobodilno borbo izgubil roko. Počuti se nepotrebnega, manjvrednega in zapostavljenega, tudi ker ga nekateri člani kolektiva, v katerem dela, zasmehujejo in ponižujejo. V bežnem trenutku se mu zazdi, da zagleda svoje bivšo dekle. Ko jo zares najde, zve, da je poročena; to ga postavi na realna tla in spozna, da je kljub invalidnosti lahko enakovreden član družbe.
v kinodvoranah
M'STER MONTENEGRO (ali Biseri in svinie) — «Montenegro or Pigs and Pearls*. 1981. Režija: Dušan Makaveiev. Igraio: Sn»an Ansnach, Eriand Josephson. Per Osca^sson. Bora Todorovič in drugi. K*uo K^Or V» (Nova Gorilni, v snl)o*o. 12. februarja, ob 18.00 in ob 20.00.
»Sweet Movie* (1974), «W. R. Misterije organizma* (1971) in «M’\ Monteneero* so juvoslovansk^a režiserja Makaveiava uveljavili na evropski ravni. Pričujoči film bi lahko proglasili za »socialno dramo in tragediio* zdomstva na Švedskem, vendar ni samo to. Srečanje dveh svetov, dveh kultur (biseri in svinje): švedski »napredni* kapitalizem, ki jo predstavlja bogata buržu.ika, in sknoi-na jugoslovanskih zdomcev. Kdo koga izkorišča? Makavejev si postavi to vprašanje, a ne dobi odgovora. Razvajena ženska (Susan Anspach) ne ve, kaj bi hotela in se zato «zateče» v bar Zanzibar, kjer dobi «razbesnelo» družbo. Prevzame jo »primitivnost* zdomca Montenegra. Nič nima tu konca: orgija z vložki strip teasa, krvava pretepanja in še pretihotapljeni alkohol. barbarsko tuljenje (petje). Susan pozabi na moža. na družino. na dolgočasno sterilno življenje v imenitni vili in se ljubi na umazanih ležiščih Zanziba r. Vendar tudi te »idile* mora biti konec. Zenska ve, da ne bi mogla večno živeti v okolju, kot je Zanzibar. Pa tudi njen ljubimec ne v njenem sterilnem svetu. Zoprna ji je tudi misel, da bi ponovno zaživela staro življenje, zato vse skupaj preprosto »ukine*:	servira jim
(možu. otrokom, Montenegru) zastrupljeno kosilo in s tem se film Dušana Mak a ve je v a konča.
Pravzaprav edina rešitev problemov današnjega sveta je za Makavejeva živalska spolnost, ki združuje dva popolnoma različna svetova.
Da bi se zagotovilo izvajanje programa, ki so ga delovni ljudje in občani idrijske občine sprejeli aprila 1982 z referendumom za izvedbo 2-odstotnega občinskega samoprispevka, je skupščina občine Idrija na predlog predsedstva OK SZDL Idrija imenovala koordina cijski odbor, ki mu predseduje predsednik SO Idrija Stane Brelih.^
Člani koordinacijskega odbora so delegati vseh štirih krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, SO Idrija in šol, za katere bodo zbrana sredstva porabljena. Koordinacijski odbor se je že večkrat sestal in obravnaval različna vprašanja v zvezi z uresničevanjem programa. Zadolžil je vse bodoče investitorje — šole. da so ustanovile gradbene odbore, ki bodo v pomoč in zagotovitev hitrega načrtovanja in racionalne gradnje.
Da bi odbori upoštevali pripombe občanov, so v njih vključeni tudi delegati iz KS s potrebnim strokovnim znanjem in seznanjeni z delom na področju investicijske izgradnje objektov. Koordinacijski odbor- je smatr al za potrebno. da se z Razvojno projektivnim centrom Idrija podpiše dogovor o izpeljavi vseh investicij v skladu s sprejetim programom. RPC Idrija nudi oz. nastopa v vlogi projektnega inženiringa in vključuje; pripravo dokumentacije. giavne projekte, nadzor in organizacijo izvajanja del. Ta dogovor podpišejo vsi investitorji in koordinacijski odlx>r. po predhodnem natančnem definiranju nalog in odgovornosti RfC Idrija.
Izgradnja objektov bo potekala po sprejetem programu, pri čemer se strogo upošteva: planirani obseg in funkcionalnost objekta, planirani obseg sredstev, to je cena iz 1981. leta iz programa in priliv iz povečanja osebnih doliodkov za
Idrija, v ospredju železna konstrukcija za novo telovudnico, ki jo bodo pokrili že letos
vsak objekt posebej, kar pomeni, da se investicija izvede izključno v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Tem kriterijem se morajo podrediti investitorji, projektanti in izvajalci del. Posebna točka dogovora ureja prav te zadeve, saj določa odvisnost sredstev za o-pravljena dela od cene objekta in časa gradnje tako, da se RPC Idrija prizna za hitrejšo in cenejšo gradnjo več sredstev, obratno pa manj.
Gradbeni odlx>r za telovadnico pri osnovni šoli v Črnem vrhu nad Idrijo že deluje, takp da potekajo vsa potrebna pripravljalna dela za projektno dokumentacijo in za da ločitev, kakšen naj bo objekt. Mon-
tažni ali klasični in pa glede velikosti, ki naj bi ustrezala predpisom o športnih igriščih za posamezne igre z žogo.
Sredstva za ta objekt se že na-tekajo od 1. januarja letos, zbrana pa naj bi bila po programu do konca junija, telovadnica v Črnem vrhu pa naj bi bila v letošnjem letu tudi dokončana.
Enako kot v Črnem vrhu je z delom pričel gradbeni odbor v Spodnji Idriji, saj je pred člani odbora veliko drobneea. toda zahtevnega dela, če želijo uresničiti načrtovano investicijo v 1984. letu, to je; nadgraditev prepotrebnih učihiic na osnovni šoli v Spodnji Idriji, Pred tem gradbenim odbo-
......................murni..................im.m.....•■■■■■■■■.m*
Kakšna dela predvideva program četrtega občinskega samoprispevka v občini Idrija
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.55	Za svetovni pokal — slalom za moške
12.30	Check - up — oddaja o zdravstvu
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
13.40	Športna sobota boks: Hagler - Sibson
14.25	Nogomet: Ciper - Italija
17.00	TV DNEVNIK — kratke vesti
17.05 Programi prihodnjega tedna
17.20	Problemi gospoda Rossija
18.10	Izžrebanje loterije
18.25	Iz parlamenta
18.50	Viareggio: Sprevod mask
19.45	Almanah in vremenske razmere
20.00	TV DNEVNIK
20.30	Al Paradise — glasb, oddaja
22.00	Kitajska pot patra Mattea Riccija
22.40	TV DNEVNIK
22.50	VVorcester (USA) — boks: Hagler - Sibson Košarka: Italija - Kuba
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Bis
12.00	Opoldanski program
12.30	Za in proti
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Kultura in zanimivosti
14.00	Odprta šola
14.30	Pozor na mornarje — film
16.15	čarobna kocka
17.30	DNEVNIK — kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Programi prihodnjega tedna
18.00	Dnevnik — Lepa Italija
18.30	Dnevnik — Športne vesti
18.40	Blitz
19.45	TV DNEVNIK
20.30	TV film iz serije «Saranno famosi*
'Študenti so pripravili, v a kviru svojega diletantskega odra, Shakespearovega »O-tella*. Toda na dan predstave napovejo učitelji stavko. To pa pomeni, da bi bilo treba predstavo odpovedati. Ta da kako se odreči temu zadovoljstvu, ko pa je že vse pripravljeno in ko so te priprave zahtevale toliko dela, toliko naporov. Z druge strani pa so učitelji in profesorji upravičeni stavkati in so študenti povsem na njihovi strani. TV film nam bo na gornje vprašanje dal odga vor.
21.30	Zlata vdova — film
22.15	TV DNEVNIK
22.20	Zlata vdova — 2. del
23.45	TV DNEVNIK
Tretji kanal
16.45	»La bataglia di Algeri* film
Film, ki pride danes popoldne na spored, nosi naslftV.. «Alžirska bitka*. V Franciji so film »krstili* «proklsti film*. Razloga za to sta vsaj dva: predvsem je bitka v Al žiru zahtevala tudi na francoski strani veliko žrtev, z droge stra i se je z njo za kijučila francoska dominacija v Severni Afriki. Toda še huje je bilo za Francoze dejstvo. da jim je ta film razgaljal početje francoske vojske in francoske oblasti v tem njim tujem in tudi sa vražnem svetu, kjer so dolgo let gospodarili, niso si znali pridobiti naklonjenosti pre bivalstva. kar je pri prebu jajočem ljudstvu bilo tudi nemogoče.
18.45	Programi prihodnjega tedna
19.00	TV DNEVNIK
19.35	Že gledani in programi, ki jih bomo videli v prihodnje
20.05 L'orecchiocchio — glasbena oddaja
20.30	Guttusov dnevnik
21.25	TV DNEVNIK
22.00	Očetje in sinovi — po roma nu Ivana Sergejeviča Turgenjeva
rom je zlasti zahtevna naloga v tem. da bodo morali izvajalci del opraviti večino dela v poletnih — šolskih počitnicah leta 1984. Čas je izredno kratek, kar narekuje temeljita pripravljalna dela.
Po načrtu in prilivu sredstev IV. občinskega samoprispevka, so bila finančna sredstva v višini 13 milijonov dinarjev v drugi polovici leta 1982 namenjena za dograditev zdravstvenega doma v Idriji in in vestitorju tudi nakazana. Dne 23. decembra lani je SGP «Zidgrad* Idrija obvestil investitorja, da je gradnja zdravstvenega doma ‘v Idriji zaključena in je objekt pri pravljen za tehnični prevzem. Pregled objekta je bil 3. februarja 1983.
Datum otvoritve zdravstvenega doma v Idriji bo določen kasneje, odvisno pač od obsega pomanjklji vosti, ki bi jih ugotovila komisija in jih bo potrebno še pred nase litvijo odpraviti. Izčrpno zaključno poročilo o gradnji zdravstvenega doma v Idriji bo objavljeno v prihodnji številki »Tribune* — Ria sila občinske konference SZDL Idrija.
Poleg sredstev samoprispevka, ki bodo v 1983. letu namenjena za izgradnjo telovadnice v črnem vrhu in nadzidavo OŠ v Spodnji ■ Idriji, bo del sredstev v višini 7.9 milijona dinarjev namenjen tudi za pokritje oziroma zaprtje telovadnice pri osnovni šoli v Idriji.
Glede na naloge, ki jih odbori za izgradnjo objektov imajo, je razumljivo, da je od njihovega pri zadevnega in hitrega dpla odvisna pravočasna, cenena in funkeional na gradnia posameznih obiektov. kar je bilo ob razpisu in razpravah o programu TV. občinskega samoprispevka tolikokrat upravi čeno poudarjeno.
S. KOVAČ
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.15	Poročila
8.20	Zverinice iz Rezije
8.40	Ciciban, dober dan
8.50	Mali odred
9.20	Arabela — otroška nadaljevanka
9.55	Markstein: Slalom za ma ške — 1. tek
11.25	Muzeji Makedonije
11.55	Markstein: Slalom za ma ške — 2. tek
13.00	Popotnik pripoveduje
14.35	Poročila
14.40	Smučarski teki na 10 km za ženske, posnetek z Igmana
15.25	Velika parada komedij «Ko je kraljevala komedija* je najbolj znan film režiserja Roberta Youngsona. Po velikem uspehu tega montažnega filma - dokumentarca o velikih filmih neme furle-ske s Chaplinom, Keatonom in dragimi velikimi te zvrsti, je posnel še več filmov pa dobnega žanra. Vsi so dosegli precejšen uspeh in odkrili, tudi po zaslugi televizije, posebno mlajšim gledalcem, svet neme burleske. VELIKA PARADA KOMEDIJ prav tako sodi v to zvrst, le da avtor tokrat ni dal poudarka nemi burleski, ampak velikim komedijam zvočnega filma — od Laure-la in Hardyja. pa bratov Mara. do Clarka Gabla in celo Grete Garbo.
16.55	PJ v košarki Partizan - Zadar
18.30	Japonska pravljica
18.45	Muppet show:	Jonathan
\Yinters
19.10	Risanka
19.20	Cik - Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vremenske razmere
20.00	Sobotna TV križanka
21.30	Nočni kino: Iz življenja marionet
Film Iz življenja Marionet je kot vsi ostali Bergmanovi filmi prava psihološka drama, v kateri avtor na svojevrsten način prodira v dušo svojega junaka Petra. Na številna moralna in življenjska vprašanja poskuša Bergman najti odgovore. Je Peter slabič, da ni zmožen pravih odnosov z drugimi ljudmi? Je ta nemoč predvsem v drugih ljudeh? Kakšno vlogo igra zasliševalec pa Petrov znanec Tim? Bergmanovi junaki trpe zaradi njih samih in izhoda nimajo. To je njihova usoda. Filmski kritiki so Bergma nov film. Iz življenja Marionet zelo pogosto poveza
' "..V'atT"š' 'Kafkinim romanom
Proces. Struktura tega filma je precej nenavadna, saj ne sledi toku logičnih da godkov.
23.10	Poročila
Koper
16.45	Z nami pred kamero
16.50	TVD novice
16 55 Košarka: Partizan - Zadal
18.30	Markstein: slalom za moške posnetek
19.30	TVD stičišče
20.15	TV film iz serije Novi po licaji
21.15	TVD - danes
21.30	Hudičevo seme — drama 2. del
Zagreb
15.40	Tek na 10 km za ženske — posnetek z Igmana
16.10	Slalom za moške — posnetek iz Marksteina
16.55	Košarka: Partizan - Zadar prenos
18.45	Neuvrščenost — vest člo
Vest V 3
19.30	TV DNEVNTK
20.00	Merrillovi bojevniki — film
22.00	Po vašem izboru
TRST A
7.00.	8.00. 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja. I-mena naših vasi, Sobotni trim;
10.00	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 14.00 Poldnev-niški razgledi: »Bom naredu st'zdi-ce, čjer so včas’ b’le*, Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljeva njih: »Trenutki in leta*; 14.30 O-troški kotiček: »Najdihojca*: 15.00 Iz studia neposredno; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Slovenska žena v življenju in boju.
KOPER
(Sloveosk1 program)
6.00,	6.30. 13.00. 14.00 Poročila: 6.10 Glasba za dobro jutro; 7.00 Druga jutranja kronika: 7.15 Val 202; 13.00 Na vatu radia Koper; 13.30 Zamejska reportaža; 14.10 Glasba, zanimivosti in informacije; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.10 Objave in zabavna glasba; 16.30 Mladim poslušalcem.
KOPER
(Italilonski program)
6.30. 7.30, 12.30. 16.30, 18.30 Ra dijski dnevnik: 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 13 30 14.30, 17.30 Poročila; 0.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro: 7.15 Horoskop; 8.32 Popevka tedna; 8.45 Knjige v izložbi; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.32 Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Popevka tedna;
12.00	S prve strani: 12.05 Glasba po željah; 12 30 Nazdravimo z
15.15 Country mušic: 15.32 Glasbeni weckend; 16.15 Igra ansambel Casadei: 17.00 Pozor na
ona dva; 18.45 -Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13-00.
14.00,	17.00, 19.00 Poročila; 9.02 Zeleni val; 10.03 VVeek . end: 10-15 Black - out; 10.55 Glasbeni spored; 11.10 OrnelJa Vanoni predstavlja: 11.44 Izložba umetnosti; 12.58 Ze leni val; 13.00 Izžrebanje loteri je; 14.25 Pool sportivo; 16.30 Stičišče; 17.30 Program za najmlaj še; 18.00 Objektiv Evrope; 18.40 Športna oddaja — odbojka; 19.15 Start; 19.30 Jazz na radiu; 20.40 Odprti oder; 21.03 Z kakor zdra v je; 22 28 Radijska drama; 23.10 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00. 9.00, 10.00. It.00.
12.00,	14.00, 17.00, 22.00, 23.00 Pa
ročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Mati nejski koncert; 9.45 OPZ glasbe ne šole Postojna; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci: 11.35 Srečanje republik in pokra jin; 12.10 Godala v ritmu: 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Naši po slušalci čestitajo: 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melo di je:	14.05 Kulturna panorama;
15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Ob vnstila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino: 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Mladi mostovi: 19.55 Domovina je ena: 20.00 So botni zabavni večer; 21.00 Za Slo vence po svetu: 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Od tod do polnoči; 00 05	5.00 Nočni program.
/
SMUČANJE
PO VČERAJŠNJI ZMAGI V MARKSTEINU
Stenmark spet «kralj' slaioma»
Šved je bil v obeh vožnjah izredno zanesljiv - Odlično drugo mesto De Chiese - S slabšim drugim spustom je Križaj obtičal na desetem mestu - Ph. Mahre osvojil kombinacijo
MARKSTEIN — V slalomu za sve-5"» »kal. ki je veljal tudi za kom-■nacijske točke, je Šved Ingemar tenmark z dvema prepričljivima Pustoma slavil zanj izredno podrobno zmago. Svetovni smučar-eliti in strokovnjakom je do-ve<^no nima enako-ednega tekmeca, če mu uspe obe speljati brez napak. V prvi ožnji je bil edini, ki mu je uspe-® Pd°go speljati pod 53’, v drugi Er. Je bil hitrejši od njega samo rol Mahre, a še to samo za tri *^nke sekunde.
«10 dobro se je v Marksteinu
VRSTNI RED SLALOMA }• Stenmark (Šve.)	1’44”54
f	Chiesa	(It.)	1’45"04
’•	Mahre	(ZDA)	1’45”23
l “enzel (Liecht.)	1’45 ”38
, ' pirardelli (Luks.)	1”45”52
!:• Križaj (Jug.)	1’46”15
‘L Giorgi (It.)	1’46”69
Kuralt (Jug.)	1’46 ”75
LESTVICA 7A sp ,.?•	Ph. Mahre (ZDA) 18«	točk; 2.
Jischer (švi.)	160; 3.	Zurbriggen
Svi.) 150; 4. Stenmark (Šve.) 132;
Muller (švi.) 123; 6. Wenzel J-leeht.) 120; 7. GirardelM (Luks.) /'! 8. VVeirather (Av.) 100; 9. Ra-j£r (Švi.) 99; 10. S. Mahre (ZDA)
vrstni red kombinacije
„*• ph. Mahre (ZDA) 2. VVenzel 'roecht.) ; 3. Girardelli (Luks.); 4. phriggen (švi.); 5. Liischer (Švi.).
KGNCNA lestvica KOMBINACIJ za sp *• Ph. Mahre (ZDA) 75; 2. Gi-47. elli (Luks.) in Zurbriggen (Švi.)
j 4. Liischer (Švi.) 41; 5. VVen-*eI (Liecht.) 40.
nesel Paolo De Chiesa, ki je bil r®. Pnvem spustu 3., vdrugič je za-J«. žele 4. čas, a je zaradi slab-ti? ,Vo^enj tekmecev vendarle ob-na odličnem drugem mestu. vodilni na skupni lestvici, Ame-dan Phil Mahre, ni segel po naj-uvrstitvi, a previdna vožnja v “P*11 spustih se mu je kljub temu pestovala, saj je bil za 15 stotink 8unde hitrejši od Andreasa Wen-s čimer je prav temu tekmo-a*du iztrgal prvo mesto v kombi-*piji. S tem pa je Mahre tudi po-vodstvo na skupni lestvici
®°ian Križaj, ki je bil po prvi ®*nji šesti, se je moral ob koncu ^novoljiti s povprečnim desetim
'"""■nun.
mestom. Glede na dosedanje uvrstitve je treba njegov včerajšnji slalom označiti za uspešnega, a na dlani je, da se popularni Bojan otepa bolj ali manj rahle krize.
Med ostalimi Italijani je bil Gior-g: 15., Mally pa 20. Ostali Jugoslovani pa so dosegli naslednje uvrstitve: 27. Franko; 31. Benedik; 36. Petrovič.
V NORDIJSKI KOMBINACIJI
llwc Dolzauer (NDR) pred Majorovom (SZ)
SARAJEVO — V nordijski kombinaciji za svetovni pokal v Sarajevu je zmagal vzhodni Nemec Uwe Dot-zauer.
VRSTNI RED TEKA (15 km)
1.	Lench (ZDA) 46”46””8; 2. Ka-rialoinen (Fin.) 46’50’T; 3. Langer
(NDR) 47’21”3 . . 49”07’”5.
16. Vidic (Jug.)
KONČNI VRSTNI RED KOMBINACIJE
1. Dotzauer (NDR) 412.85; 2. Ma-jorov (SZ) 408,115 ; 3. Klinko (ČSSR) 398,615 ... 22. Vidic (Jug.) 354,195.
Včerajšnja mednarodna tekma v smučarskih skokih pa je zaradi slabega vremena odpadla in so jo tako preložili na danes.
TENIS
S. Simmonds uspešna
INDIANAPOLIS - Italijanska teniska igralka Sabina Simmonds je premagala Američanko Benjamin s 7:5 in 6:4 in si tako zagotovila u-vrstitev v nadaljnji del turnirja v Indianapolisu, ki je veljaven za a-meriški Grand Prix.
NAMIZNI TENIS
JUTRI V ZENSKI A LIGI
KRAS PRED ZADNJIM GOSTOVANJEM
Igral bo v San Elpidiu proti moštvu Waltercassa, ki se na vse kriplje bori pred izpadom - V moškem promocijskem prvenstvu danes slovenski derbi
V predzadnjem kolu namiznoteniške A-lige čaka jutri Krasova dekleta zadnje prvenstveno gostovanje. V San Elpidiu se bodo pomerila z moštvom Waltercas, ki se krčevito bori pred izpadom in je trenutno v skoraj brezupnem položaju.
Waltercass je bil doslej le enkrat uspešen in to je odraz zelo slabega starta, saj v prvih dveh kolih, ko je igral doma proti slabšima ekipama. ni nastopila njegova zvezda Mauriello zaradi znane izključitve in poraz je bil tako neizbežen. Na lestvici ima sedaj Vigor iz Ternija. ki jutri gostuje pri že obsojenem Ca-nottieriju, dve točki prednosti pred Waltercassom. V zadnjem kolu pa bo neposreden obračun v Terniju. Če bo Vigor zmagal v Leccu, kar je skoraj zanesljivo, se VValtercass lahko reši le v primeru, da jutri premaga Kras in nato slavi še v Terni ju. Krasovke so torej obveščene! Domačinke bodo igrale na vse ali
imiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»imniiiiiiitiuiiiiimiiiiiimiiiii«i»iiiiiiiiiii»iiiiniiiMiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii»iiiiiiiiiiiiiiiii»iiiii
KOŠARKA
V ITALIJANSKI C-l LIGI
Jadran v Treviso po novi točki
Stefanela morajo «plavi» nujno premagati - Začetek ob 18.30
IlllilllttliuiiimnillMMiiiuiiHHinnuii
nogomet
Jadranovi košarkarji bodo danes gostovali v Trevisu in jurišalj na zmago proti tamkajšnjemu moštvu Stefanel. V prvem delu prvenstva so »plavi* pred domačim občinstvom premagali nedeljskega tekmeca, vsekakor pa je moštvo iz Trevisa precej uigrana celota, ki razpolaga tudi z nekaterimi dobrimi posamezniki. Naši bodo morali torej zaigrati z maksimalno angažiranostjo, kar sicer zahteva vsako gostovanje, saj so neugodnosti na tujem mnogo večje kot na domačem igrišču.
Zaradi raznoraznih pustnih prireditev so bile mnoge telovadnice v petek zasedene, v športni palači pa se je začel košarkarski turnir »Del Negro*. tako da so jadranovci včeraj trenirali v telovadnici športnega centra tržaških pristaniščni-kov na Proseku.
Za mnenje o nedeljski tekmi smo tokrat vprašali Petra Žerjala in Klavdija Starca, ki sta se po večtedenski odsotnosti zaradi poškodb ponovno vrnila na igrišče. Peter in Klavdij sedaj že redno trenirata
KVALIFIKACIJE ZA EP
Italija za točo golov
Ciper mora premagati s čimvečjim šte-vilom zadetkov - TV prenos ob 14.30
LlMASSOL — Tudi kvalifikacijsko rorio za evropsko prvenstvo s Gi-j! °ro bo Italija odigrala z običajno Kvo, ki je zablestela na špan-, ero »mundialu*. Bcarzot se krčevi-drži svojih zvestih varovancev in J*y nič ne kaže, da namerava izko-. stlti lažji nastop s Ciprom za ka-žtiokoli eksperimentiranje. Izmed , roagonistov SP bo na tribunah se-P le Marini, vsi ostali in sicer Zoff, entile, Cabrini, Oriali, Collovatti, k*rea. Causio, Tardelli, Rossi An-,J>n°ni in Graziani, pa bodo jutri
' po-
14.30 na igrišču. Če ne bi bil kf°dovan bi bil med enajstimi «iz-
anc”i» tudi Conti. Klop za rezervne sfaloe je italijanski selektor name-1 Bordonu (koliko časa jo bo še asedal?), Bergomiju, Vierchowoo-U' Ancelottiju in Altobelliju.
Po vsem sodeč želi torej Bearzot 2l everiti formo svojih igralcev. Se . asti ga zanima, kako se bodo iz-7alj igralci Juventusa, pri čemer JJ. sPbh ne skrbi, da je bil njihov ež v prvenstvu doslej nadvse krronen.
. Po drugi strani pa je povsem res, 1a. Ciper ni takšen nasprotnik, ki bi oko vlil »azzurrom* strahu. Nje-* va bilanca v dosedanjih kvalifi-
kacijskih tekmah za SP in EP je naravnost porazna. V 58 tekmah je Ciper doživel kar 54 porazov. Zmagal je samo dvakrat (leta 1969 s Švico in leta 1973 s Severno Irsko), prav tolikokrat pa je iztrgal točko (Izraelu leta 1960 in Romuniji leta 1979). Proti Italiji je moštvo bolgarskega trenerja Spasova doživelo dva poraza.
Česa se lahko torej bojijo Italijani? Predvsem majhnega in nagubanega igrišča, ki oškoduje tehnično boljše ekipe, a tudi ciprske o-brambe, ki bo na vse kriplje skušala čimdlje ohraniti nedotakljivost svoje mreže. In povsem jasno je, da »azzurrom* ne sme biti vseeno, ali bodo samo zmagali, ali pa bodo nasprotnika tudi zasuli pod točo zadetkov. Tega pa Italijani, tudi proti lahkim nasprotnikom, niso vselej zmožni storiti.
Za Ciper bodo nastopili naslednji igralci: Constantinou, Patikkis. Ke-zos, Klitos, Pantziaras, Iangouda-kis, Mavris, Kouis, Savvides, Chri-stodoulou, Theophanis.
Tekmo bo v neposrednem prenosu predvajala tudi italijanska televizija po prvi mreži.
in bosta v Trevisu zanesljivo na igrišču.
»V Trevisu moramo nujno zmagati,» nam je po telefonu povedal Žerjal, «v nasprotnem primeru bi si zapravili vsako možnost za napredovanje in tega si ne moremo privoščiti. Istega mnenja je tudi Klavdij Starc, ki je besedam soigralca še pripomnil: »Odslej bomo morali odigrati vsako tekmo z izjemno koncentracijo in si ne smemo dovoliti niti najmanjšega spodrsljaja.*
Tekma med Stefanelom in Ja dranom se bo začela ob 18.30.
Cancia
danes kar dvakrat predvajala v posrednem prenosu in sicer ob 13.40 in 22.50.
NOGOMET,
V PRIJATELJSKI TEKMI
nič, častnen poraz jim v bistvu ne koristi. Proti tako obupanemu in motiviranemu nasprotniku je vedno težko igrati, saj prav v takih o-koliščinah slaba ekipa igra s podvojeno močjo.
Krasova dekleta morajo zato i-grati izredno zbrano in učinkovito. Tudi če bi domačinki Maurieliovi, ki sodi v sam italijanski vrh, uspelo premagati vse tri naše zastopnice imajo Krasovke še vse možnosti, da zmagajo. Ne smejo pa si privo-
Organizacijskl odbor sporoča, da je
8. TRNOVSKI MARATON
preložen na 27. februarja.
Udinese v Splitu
107:59
MLADINCI Bor — Alabarda
(34:52)
BOR: Pregare 13 (1:7), Jankovič, Cerasari, Volk 10 (2:4), Stricca 5 (3:6), Tavčar, Devčič, Maver 12 (2:2), Kovačič 10 (0:6), De Carli 9 (3:7).
Borovi mladiHcl so odigrali zaostalo tekmo proti Alabardi in doživeli visok poraz na lastnem igrišču. Naši so sicer ponovno nastopili okrnjeni, to pa ni opravičilo za tako visok poraz. Da so borovci imeli zelo slab dan, že zgovorno kaže katastrofalen odstotek pri prostih metih (11:32).
KOLESARSTVO
Začetek «Sei giorni* v Milanu
MILAN — Drevi se bo v športni dvorani San Siro v Milanu pričel tradicionalni šestdnevni kolesarski maraton »Sei giorni*. Dirke se bodo letos udeležili tako profesionalni kot amaterski kolesarji. Ob tem pa bodo priredili tudi evropsko prvenstvo v hitrostni vožnji, ki se ga bo udeležilo šest tekmovalcev.
Hanegraaf prvi
LUNEL (Francija) — Nizozemec Hanegraaf je osvojil zmago na prvi etapi kolesarske dirke Etoile de Besseges. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Švicarja Seiz jr Olaus.
BOKS
Ob 13.40 in 22.50 TV prenos dvoboja Hagler-Sibson
WORCESTER — Dvoboj za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije med Marvinom Haglerjem in izzivalcem Tonyjem Sibsonom, ki je bil ponoči v Worcesterju, bo prva italijanska televizijska mreža
VIDEM — Nogometaši Udineseja bodo jutri odigrali prijateljsko srečanje v Splitu proti domačemu Haj duku.
Tekme se ne bosta udeležila Causio, ki je na pripravah z italijansko reprezentanco, ter Edinho, ki je lažje poškodovan.
ATLETIKA
EUGEN (ZDA) — Ameriška tekačica na dolge proge Mary Decker Tabb ne bo nastopala na letošnjem dvoranskem prvenstvu zaradi težje poškodbe na nogi.
Tabbova se bo predvidoma vrnila na atletsko stezo maja meseca.
ščiti več kot enega spodrsljaja proti objektivno slabšima drugi in tretji domači igralki. Prednost je nedvomno na strani naših tekmovalk, vendar pa je potrebna zvrhana mera zbranosti in požrtvovalnosti.
MOŠKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Že danes ob 17. uri se bosta v ; Križu pomerila v slovenskem derbiju domača Mladina in Kras. Tekma je zelo pomembna predvsem za Krasovo moštvo, ki brani prvo mesto na lestvici, medtem ko Mladina zasleduje prestižno zmago. Objektivno bi morala biti majhna prednost na strani Krasa, vendar pa so Križani letos že nekajkrat dokazali, da so sposobni vsakršnega podviga.
(B. S.)
EVROPSKA LIGA
Italija s Cergolovo premagala Nizozemsko
HEERENVEEN (Nizozemska) - V okviru evropske namiznoteniške lige je Italija v gosteh premagala Nizozemsko s 4:3.
Za Italijo je igrala tudi krauovka Marina Cergol, ki je v srečanju po-
sameznic izgubila proti De Kruiffo-vi z 19:21 in 8:21. V mešanih dvojicah pa je skupno z Bisijem premagala nizozemski par Van Spajne -De Kruiff z 21:18 in 21:17.
NOGOMET
TURNIR V VIAREGGIU
Danes polfinale
VIAREGGIO — V polfinale mednarodnega mladinskega nogometnega prvenstva v Viareggiu so se u-vrstili Dukla iz Prage ter italijanskega moštva Fiorentina. Inter in Roma. Danes bodo v bližini Firenc odigrali polfinalno srečanje med Fiorentino in Romo ob 15.00. Inter in Dukla pa se bosta pomerila v Viareggiu ob 17.30.
Veliki finale med zmagovalcema današnjih srečanj bo na sporedu 14. februarja v Viareggiu.
KOŠARKA
Na turnirju «Dsi Kegro>
V finalu Bic in APU
Tržačani so premagali ekipo America Eagie, Videmčani pa Buccijev Sapori
Na turnirju »Del Negro* v Trstu so sinoči odigrali obe izločilni tekmi. V finale za prvo mesto sta se po pričakovanju uvrstila tržaški Bic in videmski APU, da bodo lahko ljubitelji košarke drevi priča deželnemu derbiju med tema dvema prvoligašema.
Bic — American Eagie 103:95 (54:57)
BIC: Robinson 23 (3:6), Zarotti, Valenti 15 (1:1), Bertolotti 24 (2:2), Harper 35 (7:9), Fabbricatore 8, Čuk 4, Agostinis 4, Floridan, Bo-bicchio.
AMERICAN EAGLE VIGEVANO: Ross 19 (5:6), Clerici, Claudio 12, Cafarelli. Pollorri 8, Negri, Della Valle 4, Cima 10, Zorzoli, Thomas 42 (8:10).
PROSTI METI: Bic 13:18, American Eagie 15:20.
Priča smo bili zelo povprečni tekmi. V prvem polčasu sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. V tem delu tekme je bil Američan gostov
Thomas praktično neustavljiv, saj je dosegel kar 28 točk.
V	drugem polčasu so Tržačani zaigrali mnogo boljše, predvsem v o-brambi, saj sta Valenti in Agosti-nis zaustavila Thomasa. Tržaška peterka si je tako zagotovila nekaj točk prednosti, ki jo je nato obdržala do konca tekme. Poleg Thomasa bi pohvalili tudi H ar perja, ki je
dosegel 35 košev.
• * *
APU - Sapori 104:96 (61:50)
V	prvem sinočnjem srečanju pa je videmski APU, kot rečeno, po zelo hitri in privlačni tekmi odpravil ekipo Saporija iz Siene. Najboljša na igrišču sta bila Američana Bucci (Sapori) in Valentine (APU). ki sta dosegla vsak po 28 košev. (L.F.)
DANAŠNJI SPORED
Finale za 3. mesto (17.30) Sapori - American Eagie Finale za 1. mesto (19.15)
Bic - APU
viiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiimiHiiiitiitiiMttntifiiiiiMimiiiiiiiiimiiiiiiiminiuutiiiiMHiimHtiiittniiiiiMimiimMiiuiitiiimiiiifiiittiiMiimiiiimtintiMmimttfHB
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
v v
V SREDISCU POZORNOSTI DERBI NA PROSEKU PRIMORJE ZARJA
Gaja že danes - Sicer pa bomo le danes izvedeli, če bodo tekme regularno odigrali - Zaradi slabega vremena bi lahko vsa srečanja odložili
če bo vreme dopustilo, bo jutri na sporedu 20. kolo nogometnih prvenstev prve in druge amaterske bge. Tekme tretjeligaškega prvenstva na Tržaškem, pa so bile že včeraj odložene zaradi slabega vremena. Naj o-menimo, da bo v prvenstvu druge amaterske lige Gaja že danes odigrala svojo tekmo z Muggesano.
1. AMATERSKA LIGA Palmanova — Vesna
Za to tekmo so vsi igralci Vesne
nared, z izjemo Somme. Vzdušje v ekipi pa se ni bistveno izboljšalo, saj je marsikateri igralec že vrgel puško v koruzo glede na obstanek v ligi. Med tednom so trenirali precej redno kljub temu da je trener Vidonis bolan.
Palmanova je ekipa, ki bi jo lahko uvrstili med «srednje nevarnimi* moštvi. Jutrišnji nasprotnik Vesne razpolaga s precej solidno in nekoliko grobo obrambo ter z nevarnim napadom, v katerem se odlikuje se-
bični Di Blas. Upati je, da bodo Križani strnili svoje sile in dosegli pozitiven rezultat,
2. AMATERSKA LIGA Primorje — Zarja
V ospredju jutrišnjega kola je seveda derbi na Proseku med Primorjem in Zarjo. Tu se bo verjetno odvijal zagrizen boj za točki, ki sta obema ekipama zelo potrebni. Prosečani se, kot kaže, niso še otresli krize, ki jih pesti že nekaj časa. Tudi v zaostali tekmi, ki so jo odigrali v, sredo proti Domiu, niso igrali ravno najbolje. Jutri se
ODBOJKA
Nllllltlllllllllll lili MlllllllllllllllllllllllllllflltllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIJIlMf 11111111111111(111)11111111111 II	MII llllllplMll>lf||i(Vf||||f|fflllMII|||||||iit|||iiHlll||||||||||||||||in
SLOVENSKE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
NAJZANIMIVEJE BO TOKRAT V MOŠKI C-2 LIGI
Tokrat bodo naše odbojkarske e-kipe odigrale nekaj manj tekem kot pred tednom. S sedemnajstimi prvenstvenimi srečanji pa bo spored enako dokaj pester. Glede na to, da se v moški in ženski C-2 in D ligi končuje prvi del, bosta v teh dveh konkurencah dve izredno pomembni tekmi. Tokrat bomo dali prav tema dvema ligama tudi prednost.
MOŠKA C-2 LIGA
Osrednja in obenem odločilna tekma v tej konkurenci bo nocoj v Štandrežu med 01ympio Terpin in tržaškim Rozzolom. Obe šesterki imata po 8 točk in zmagovalec tega neposrednega srečanja osvoji 3. me sto na končni lestvici in s tem obstanek v C-2 že po prvem delu prvenstva. Druga slovenska šesterka v skupini Juventina Belca pa ima tudi 8 točk, a je, žal. izpadla iz kombinacije, ker ima najslabšo razliko v setih.
Trener in igralec 01ympie Terpin Guido Neubauer je pred tem izred no pomembnim domačim nastopom povedal naslednje: »V povratnem delu prvenstva smo osvojili tri tek me, od katerih dve v gosteh in povrhu še z vodečima ekipama Vec-chia Pallavolo in Interjem 1904 oba iz Trsta. Izgubili smo samo v domačem derbiju z Juventino Belco. Z drevišnjim nasprotnikom pa ima mo za nameček še odprt račun, saj
DANES
SOBOTA, 12. februarja
KOŠARKA
C-l LIGA
18.30	v Trevisu: Stefanel - Jadran
promocijsko prvenstvo
^ 18.00 v Gorici, Kulturni dom: 0B|' - Časa del Carrozziere.
KADETI
15.30	v Nabrežini: Sokol - Stella J*žzurra; 16.30 na Vrdelski cesti: Li-
-	Bor B; 18.30 v Miramar-v*ro drevoredu: Ferroviario B -*ontovel.
DEČKI
5»ba na Kontovelu: Kontovel A -
»PROPAGANDA*
i.	l'-00 na Opčinah: Polet - Grandi C*°n; 15.00 na Vrdelski cesti: Li-
-	Bor.
MINIBASKET
j.	15.45 v Trstu. Istrska ulica: Don /jsco A — Kraški zidar; 15.30 na
Komis: CAMR - Sokol; 18.30 na j*dionu «1. maj*: Bor . Ferrovia-bo b.
NAMIZNI TENIS
promocijsko prvenstvo
17.00	v Križu: Mladina - Kras.
NOGOMET
l. AMATERSKA LIGA «* 0Q v Miljah: Muggesana - Gaja.
""Ullllllllllllllllllllliilllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllltlltlllllllllllllllllllllllllll..
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 pri Domju: Čampi Elisi Pri-sco - Kras; 15.00 na Proseku: Primorje - Zarja.
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu: Mladost - Juventina; 15.00 v Tržiču: Italcantieri-Sovodnje.
NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo)
10.30 v Dolini: Breg - CGS.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Greti: Saba - Bor Radenska.
DEČKI
9.00	na Kontovelu: Kontovel B -Ricreatori; 9.30 na stadionu «1. maj*: Bor . Ginnastica.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA v San Elpidiu: Waltercass -
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor Intereuropa - Viaggi Leonardi;
20.30	v Fiume Venetu: Itas Fiume Veneto - Sokol Meblo.
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Repnu: Slova • OMA 01ympic.
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Štandrežu: 01ympia Terpin -
Preložili več noyometnih tekem
Pokrajinska nogometna zveza nam je sporočila, da zaradi slabega vremena odpadejo vsa srečanja v 3. amaterski ligi na Tržaškem In obenem tudi vsa mladinska srečanja.
Pri deželni nogometni zvezi pa smo dobili naslednje sporočilo: glede prve in druge nogometne amaterske lige bodo odločili danes zjutraj, če bodo vremenski pogoji in seveda igrišča dopuščali, da se bodo tekme lahko regularno odvijale.
Rozzol Trst; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Juventina Belca - Vecchia Pallavolo Trst; 18.00 v Maniagu: Asso Calzature - Bor JIK Banka .
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Fontanafredda; 20.00 v Felettu Umbertu: Kennedy - Kontovel Electronic Shop; 20.45 v Dolini: Breg -Agi Gorica.
MOŠKA D LIGA
20.30	v Tržiču: Italcantieri Auto-lisert - Jamlje.
ŽENSKA D LIGA
18.00	pri Banih: Sloga CP Pie-ris; 17.00 v Nabrežini: Sokol - Luci-nico.
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v telovadnici Borgo San Ser-gio: Nuova Pallavolo Greta - Bor.
JUTRI
NEDELJA, 13. februarja
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
15.00	v Palmanovi: Vesna.
Palmanova
10.00 Kras .
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30 v Štandrežu: 01ympia Berto-lini - Italcantieri Gorian Tržič.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Bor; 15.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Nuova Palla volo Trst - Breg A.
»UNDER 15» - ŽENSKE
10.00	pri Banih: Sloga A - Breg A.
smo v Trstu izgubili šele po petih setih igre. Ni potrebno posebej poudarjati, da je za nas ta prvenstveni obračun izredno važen, saj bomo igrali za obstanek v tej konkurenci in to potem, ko po prvih petih prvenstvenih nastopih ni kazalo za tako ugoden zarplet. Naša igra je zadnje čase boljša kot v prvem delu prvenstva, ko nismo bili še dobro uigrani. V tem pomembnem nastopu bomo nastopili z najboljšo postavo, ker je tudi Marko Cotič povsem okreval. Prednost domačega igrišča bi morala nagniti jeziček tehnice na našo stran pa ne glede na to, da niti nasprotnik, ki ima enake možnosti kot mi, ne bo že vnaprej vrgel puške v koruzo. Pokopati nas bi moral samo izredno slab dan.*
Ob isti uri pa se bo v telovad niči Kulturnega doma v Gorici pričel še drugi goriško-tržaški derbi. Juventina Belca bo namreč gostila Vecchio Pallavolo. Igor Orel, ki ji trener in obenem igralec ekipe iz Štandreža pa je dejal naslednje:
«Deseti prvenstveni nastop za nas ni več važen in zato bomo odšli na igrišče povsem sproščeni brez vsake bojazni pred porazom. Skupina, v katero smo naleteli je bila izredno močna in prav pomanjkanju bolj šega mesta na končni lestvici prvega dela prvenstva. Usodna sta bila dva poraza z Rozzolom in to doma ter v gosteh, ko smo igrali izpod naših sposobnosti. Do izraza ie prišla izkušenost ekip, kot so Vecchia Pallavolo in 01ympia Terpin. Pri ostalih ekipah pa so igralci precej mladi in visoki, da resnično nismo mogli doseči kaj več, kot smo. Drugi del prvenstva pa bo izredno izenačen in pravi boj na nož nas šele čaka.
Naš tretji zastopnik v tej konkurenci, Bor JIK Banka gostuje popoldan pri Asso Calzature v Ma-nagu in na vrsti je nov poraz, saj je domača šesterka kot edina v tej konkurenci nasploh še nepremagana.
ŽENSKA C-2 LIGA
Srečanje med Borom in Fontana-freddo je pomembno samo za gos-stje, ker imajo še nekaj možnosti za osvojitev tretjega mesta na lestvici. Domačinke pa se bodo morale zadovoljiti z zadnjim. Neposredni obračun med Bregom, ki je prvi in Agi iz Gorice, ki je zadnji, bo za domačinke le dober trening. Verjetno pa bo tudi za Kontovel Electronic Shop zadnje kolo le še zadnja prvenstvena obveznost, ker je Kennedy nesporen favorit za osvojitev izkupička.
ŽENSKA B LIGA
Odbojkarice Bora Intereurope bodo v prvem domačem nastopu drugega dela prvenstva gostile šester-ko Viaggi Leonardi iz Padove, ki
je v prvem kolu počival in igral v prvem delu prvenstva v 1. podskupini, da je našim igralkam povsem neznan nasprotnik. Borovke niso brez možnosti za uspeh, a za zmago bo potrebno pokazati precej več kot na zadnjih nastopih.
Nabrežinski Sokol Meblo ima lepo priložnost, da pospravi in za nameček še na gostovanju drugi zaporedni par točk, ker je Itas iz Fiume Veneta premagljiv. Dokaz več za to je, da so slovenske odbojkarice tega nasprotnika premagale v prvem delu boja za točke kar dvakrat.
ŽENSKA C 1 LIGA
V domačem derbiju se bosta tretjič v letošnjem prvenstvu spoprijeli Sloga in Orna 01ympic. Tržačanke so prvi dve srečanji dobile, toda cilj domačink je v drugem delu boja za točke povsem drugačen kot varovank trenerja Cipolle, ki se potegujejo za napredovanje v B ligo. To pa zna biti lahko za gostje tudi usodno, ker že v drugem srečanju je Sloga grenila drevišnjim nasprotnicam pot do zmaga kar pet dolgih nizov.
ŽENSKA D LIGA
Tako Sloga kot 01ympia Bertolini imata po 10 točk. Sloga bo drevi gostila Pieris, ki ima enako število točk kot jutrišnji nasprotnik Gori-čank Italcantieri Gorian iz Tržiča.
Slovenska ekipa, ki bo tokrat zmagala, bo osvojila dokončno tretje mesto. Možnosti pa imata obe malo, kar pomeni, da bo odločal količnik v setih in v tem primeru je Sloga na boljšem.
MOŠKA D LIGA
Odbojkarji Jamelj bodo sklenili prvi del prvenstva v Tržiču s srečanjem s solidnim Italcantierijem Autolisert. Prav gotovo so slovenski odbojkarji na pragu 8. zaporednega poraza.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Od treh slovenskih šesterk bo igral ta konec tedna samo Bor z Nuovo Pallavolo iz Grete, ki ima dve točki in gostje lahko pospravijo prvi par točk.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Borovke imajo lepo priložnost, da z zmago prebolijo poraz z Vivai Bu-sa, ker Cus ni tako nevaren. Prva postava Brega pa lahko tudi spravi na kolena in za namešček v gosteh odbojkarice Nuove Pallavolo iz Trsta. Obe šesterki imata po 4 točke.
«UNDER 15» - ŽENSKE
V edinem slovenskem derbiju nasploh si bosta pri Banih stala ob mreži Sloga A in Breg A. To bo povratno srečanje, a prvo je bilo preloženo in tako je izredno težko dati katerokoli napoved. (G.F.)
iiiiMiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiKiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiKiiiiiiii
OBVESTILA
Gimnastični odsek ŠZ Bor priredi v torek, 15. t.m., na stadionu «1. maj* otroško pustno rajanje. Začetek ob 15. uri.
* * *
ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom
organizira danes, 12. februarja, od 17. do 19. ure otroško pustno rajanje za otroke, ki obiskujejo vrtce, za osnovnošolce In srednješolce. Rajanja se bodo udeležili tudi vrstniki pobratenega društva
Most pri Ljubljani.
* * *
ŠD Mladina - baletni odsek
sporoča, da je spremenjen urnik treninga in sicer dvakrat tedensko ob torkih ob 17. uri za prvo in drugo skupino, ob 18.30 za tretjo skupino; ob petkih ob 16. uri za prvo in drugo ter ob 17.30 za tretjo skupino.
• • •
Jadralni klub Čupa
iz Sesljana obvešča člane, da bo 11. redni občni zbor v petek, 25. feb.uarja 1983, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v
Gregorčičevi dvorani v UL sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. otvoritev, 2. nagrajevanje, 3. sprememba statuta, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja, 5. pozdravi gostov, 6. diskusija, 7. razrešnica odboru, 8. volitve novega odbora, 9. razno. Vabljeni vsi člani. Odbor.
• • *
Športna šola Trst
Starši, ki bi radi telovadili skupaj s svojimi 2- in 3-letnimi otroki, pozor!
Na stadionu «1. maj* na Vrdelski cesti št. 7 je organizirana za vas skupna vadba otroci - starši.
Vabimo vas, da se je udeležite v športni opremi ob ponedeljkih in čelrlkih od 17. do 18. ure.
V primeru, da se snežne razmere popravijo, bosta še preostala dva izleta zadnji dve februarski nedelji, in sicer, 20. in 27. fe-fruarja 1983.
• • •
SK Devin
obvešča, da se nadaljnje splošna telovadba v nabrežinski telovadnici ob četrtkih od 17.30 do 19. nre.
bodo morali »rdeče-rumeni* pošteno potruditi, saj bi jim lahko v nasprotnem primeru trda predla.
Pri Zarji tokrat ne bi smeli imeti težav pri sestavi moštva. V zadnjem času pa so imeli dokajšnje težave zaradi treningov, ki so se zaradi slabega vremena in blatnega igrišča odvijali neredno. Razpoloženje v ekipi je precej dobro.
Muggesana — Gaja
Gaja bo že danes popoldne gostovala v Miljah proti prvouvrščeni Muggesani. Glede na položaj na lestvici bi lahko menili, da Gaja nima večjih možnosti za uspeh. Vsekakor pa je Gaja v zadnjih tekmah pokazala lep napredek, saj je dosegla dva remija in bi si celo zaslužila zmago. Zato je morala v ekipi precej dobra. Gajevci, ki ho-do igrali brez izključenega Križman-čiča, lahko tudi danes poskrbijo za lepo presenečenje.
Čampi Elisi — Kras
Kot so nam povedali, so imeli krasovci med tednom nekaj težav, saj je precej igralcev, med katerimi bi omenili Škabarja, prehlajenih. Jutrišnja tekma pa bi lahko bila za Kras precej težka, saj Čampi Elisi deli prav s Krasom četrto mesto na lestvici. Vsekakor pa bodo krasovci jutri morali nujno star-tati na zmago, če nočejo izgubiti stikov z vodečimi. Naj omenimo, da bo pri Krasu tudi tokrat odsoten izključeni Olivo. (Igor Pavletič)
3. AL NA GORIŠKEM
Julri v Doberdobu slovenski derbi Mladost -Juventina
Mladost — Juventina
V Doberdobu bo jutri prvi slovenski derbi v povratnem kolu (derbi med Sovodnjami in Mladostjo so zaradi snega odložili na kasnejši datum) prvenstva 3. amaterske lige na Goriškem. Na dlani je. da bo jutrišnje srečanje na visoki tehnični ravni, saj se bosta srečali ekipi, ki zasedata visoke položaje na lestvici. Juventina je namreč na četrtem mestu, Doberdobci pa ji sledijo z dvema točkama zaostanka.
Zato bo tekma izredno pomembna za obe enajsterici, ki sta v teku za napredovanje. Mislimo, da imajo Doberdobci trenutno večjo potrebo Po točkah, čeprav je treba povedati, da tudi štandrežci ne smejo ved zabeležiti negativnih rezultatov, saj bo drugače razlika s prvimi postala prevelika.
Srečan;e Mladost - Juventina pa bo veljalo tudi za našo posebno priznanje, ki upošteva slovenske derbije. Trenutno so na prvem mestu prav Doberdobci, pred Sovo-denjci in Štandrežci.
Italcantieri — Sovodnje
Sovodenjci bodo gostovali v Tržiču (tekma bo danes ob 14.30) protj skromni enajsterici Italcantieri. Obe ekipi sta na spodnjem delu lestvice, zaradi česar smo prepričani. da bosta dali vse od sebe, da bi dosegli pozitiven rezultat.
Danes se poročita
TJAŠA PAVLETIČ in
JOŽI LACKO
Obilo sreče na skupni žit Ijenjski poti jima želi
odbojkarska sekcija ŠD Breg
V Ljubljani se danes poročita
TJAŠA PAVLETIČ in
JOŽI LACKO Vso srečo jima ieli odbojkarska sekcija ŠZ Bor
Uiednistvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchi 6, PP 559	I el. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9000 lir — celoletno 65.000 lir
V SFRJ številko 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Liubliuno Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš 43 mmi
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1 500, osmrtnice po format*, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVh 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI.
12. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Č?an italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PO PRITOŽBI STIKIH POSLANCEV PROTI RAZPUSTU BKNDESTAGA
UGIBANJA V ZR NEMČIJI 0 RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA GLEDE VOLITEV
Sodniki bodo odločitev objavili na pepelnico, večina pa meni, da bodo vsekakor potrdili marčne volitve
Skrivnostni umori v Londonu tržaški dnevnik
SPRIČO ODLOKA 0 REORGANIZACIJI SERVISNIH POSTAJ
da se bo »seveda* ravnal po sklepu ustavnega sodišča, še vedno je izredno ve ika verjetnost, da volitve bodo. Toda večina prebivalstva se prav v teh dneh do pepelnične srede ukvarja z manj resnimi zadevami, to je s pustom in pustnimi šemami, ki so preplavile širno področje od Flensburga do bavarskih Alp, kot je zapisal neki časopis. Kljub temu politika in politiki niso pozabljeni. V žgočih in satiričnih verzih se jih sposojajo bolj ali manj nadarjeni rimarji pod milim rte-bom ali v dvoranah. Nekateri trdijo. da je tudi letošnji pust postal del velike in bučne volilne kampanje.
BOŽIDAR PAHOR
MOSKVA — Prvič odkar je bil 14. oktobra 1964. leta zamenjan, se v sovjetskem tisku pojavlja ime bivšega šefa sovjetske partije Nikite
(Dopisnik Dela	1 Vsekakor bo zahodnonemška jav-
z.a Primorski dnevnik)	j nost prihodnjo sredo zvedela, ali
BONN 7- Že ves teden se v Bonnu ; l£d° 6‘ '"ar,ea vj°litve. ali. ne. in drugih mestih Zvezne republike Predsednik Carstens je ze izjavil, Nemčije širijo govorice o domnevni neugodni razsodbi zveznega u-stavnega sodišča glede koraka zveznega predsednika Carstensa, ki je v začetku januarja na predlog kanclerja Helmuta Kohla in po izglasovanju nezaupnice v Bundes tagu razpustil zvezni parlament in razpisal volitve za 6. marec.
Kot je znano, so nedavno štirje pcslanei iz treh strank vložili pri ustavnem sodišču v Karlsruheju tožbo proti Carstensovi odločitvi, češ da je neustavna. «AUgemeine zei-tur.g» iz Mainza je poročal, da se je v drugem senatu ustavnega sodišča že izoblikovala večina petih proti trem sodnikom v prid tožnikom in proti predsedniku Carstensu, kar bi, gotovo pomenilo preložitev volitev. Po nekaterih drugih poročilih so se štirje sodniki v osemčlanskem senatu Odločili za Carstensa ih štirje proti. V tem primeru bi po veljavnih zakonskih predpisih obveljal- sklep zveznega predsednika in^hi bila zavrnjena tožba poslancev.
Toda iz krogov ustavnega sodišča se je neuradno zvedelo, jla bodo’ sodniki šele te dni odločali p tej zadevi in da bodo. kot je bilo že napovedano, sporočili svoj sklep .javnosti v sredo, 16. februarja.
Ugibanja o domnevni razscdbi u-stavnega sodišča so se pomnožila tudi zaradi izjave predsednika SPD Wil1vja Brandta pred novinarji v Muenchnu. Brandt je podvomil o volrvah 6. marca in ni popolnoma izključil možnosti, da bi ustavno sodišče prihodnjo sredo strankam »prekrižalo račune*. Kljub temu je bi' Brandt mnenia. da bo sodišče na j verjetne‘e volitve potrdilo, a da b-- postavilo pravne in ustavne smernice, kako je treba ravnati v podobnih primerih v orihodnosti.
Tudi politični in pravni strokovnjaki se nagibajo k temu mnenju in se pri tem sklicujejo na prakso u-s’avnega sodišča, ki pušča, kolikor .je le mogoče, v veljavi velike in pomembne politične odločitve, vendar naknadno vtika vanje pravne in ustavne norme, ki »postavljajo politične odločitve v pravo luč*. Tako je bilo po sklenitvi osnovne pogodbe, ki ureja odnese med Zvezno republiko in Nemško demokratično republiko. in tako je bilo tudi po tožbi dežele Bavarske, češ da so vzhodne pogodbe, ki jih je bil Brandt podpisal v Moskvi in Varšavi, neustavne.
Hruščova. Ime je kar trikrat omenjeno v članku generala Dimitrija Leljušenka «Zmaga na Volgi*, ki ga priobčuje partijsko glasilo »Komunist*.
AVASHINGTON - Elizabeth Dole je postala prva ženska v Reaganovem kabinetu. Imenoval jo je za sekretarko za prevoze.
Italiji 90 milijard lir za plin in avtoceste
LUKSEMBURG - Komisija evropskih skupnosti in evropska investicijska banka sta nakazali Italiji vsoto 90 milijard lir, s pomočjo katere bo izboljšala svojo oskrbo z naravnim plinom in prometne zveze z avtocestami z Avstrijo in drugimi evropskimi državami. Od te vsote je 40 milijard lir namenjenih gradnji odseka avtoceste od Tablja preko Trbiža do avstrijsko-italijanske državne meje.
Prodajalci bencina nezadovoljni z zaslužkom in delovnim urnikom
TURNEJA GENERALNEGA SEKRETARJA OZN V AFRIŠKIH DRŽAVAH
De Cuellar rešuje v Afriki predvsem vprašanje Namibije
Pred njim pa so še mnogi drugi žgoči problemi črne celine, zlasti vprašanje beguncev
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Generalni sekretar OžiN Javier Perez De Cuellar je po prihodu v Nairobi. predzadnji postaji njegove turneje po osmih aafriških držav, izjavil, da je zaradi nenehnega zavlačevanja na mibijske neodvisnosti porasla na varnost za mir na jugu Afrike. Kenijski voditelj Daniel Arap Moi, sedanji predsednik Organizacije a-friške enotnosti (OAE), pa je pozval k učinkovitim mednarodnim sankcijam proti južni Afriki in rekel, da Afrika predvsem pričakuje od zahodnih držav, da uporabijo svojo ekonomsko moč v boju proti rasizmu.
Generalni sekretar OZN je vče-
•llllllllillllllllllllllHIIIIIIIIfllltlllHIIIIIIIIIIIIMHIIIIimttlimtIllItlllllltlllMIlIKIIIIIIIMlUllUlifIlllllllltllllllll
SNEŽI DOMALA PO VSEJ ITALIJI
Zakasnela zima povzroča težave
O hujših zapletih poročajo le iz Abru-cov - V nedeljo novo poslabšanje
RIM — Teden, ki se pravkar iz- pa hujših zapletov ni bilo. Bržkone teka, je bil nad vso Italijo v zna- pa bodo nastale nove težave v ne-menju prave zime z dežjem, snegom deljo, ko napovedujejo novo občutili vetrom. Nad alpskim lokom je . nejše poslabšanje. Temperatura bo v teh dneh padlo od 20 do 100 cen- | povsod pod februarskim povpreč-timelrov snega, da se bo vsaj v j jem, da bo v severni Italiji snežilo
VZt.cdnih Alpah smučarska sezona nekoliko podaljšala, ce si turistični operaterji v zimskih centrih končno manejo roke, saj je bila letošnja zima izredno skopa s snegom, to ne velja za cestarje, gasilce in civilno zaščito, ki so imeli polne roke dela. Ob včerajšnjem poslabšanju je morala v Abrucib priskočiti na pomoč tudi vojska.
[n prav iz te dežele prihajajo najbolj dramatične vesti. Nad 500 metro«' sneži, v višjih predelih pa že štiri dni divjajo pravi snežni viharji. Na desetine in desetine vasi in zaselkov je poginoma odrezanih od sveta. V raznih območjih nad 1000 metrov je snežna odeja debela že preko dva metra. Novozapa-dli sneg pa se ni še prijel na staro podlago, da se iz ure v uro veča nevarnost plazov. Abruški vladni ko misar je odredil poseg vojske, in sf er alpinccv. ki se bodo skušali z živežem in zdravili prebiti d° o-dre/.-njli vasi. Glavna bojazen pa je pred današnjim in jutrišnjim navali m turistov proti zimskoš|iort-n;m centrom. Prefektura je odsvetovala vsem, da še podajo v hribe, ij boji, se, da ne bo nihče upošteval n enega priporočila. V takem primeru bi prišlo do pravega zastoja v prometu, saj še že sedaj odvija po pol/je. Karabinjerji so morali marsikateremu avtomobilistu že pre teklo noč priskočiti na pomoč, ker je obtičal v snežnih zametih. Povsem razumljivo so šole v Abrueih prazne, tudi v drugih dejavnostih beVžijo odsotnosti delavcev in urad nikov. ki jim ni Uspelo prispeti na svoja delovna mesta. V Aguili so morali izseliti tudi stanovalce iz ne katerih ljudskih hiš, ki jim je teža snega porušila strehe.
7. izjemo cestnih zastojev zaradi obilice snega po skoraj vsej Italiji
vse do nižin.
Potresni sunek v Furlaniji
VIDEM — Predsinočnjim ob
23.30	je potresni sunek 3,8 stopinje po Richterjevi lestvici (5-6 po Mer-calliju) vrgel iz sna pravi preplah med prebivalstvom Furlanije, ki ga je leta 1976 prizadel potres. Sedanji sunek pa ni po vzročil gmotne škode.
raj dopotoval na štiridnevni obisk v Kenijo, potem ko je že obiskal šest prifrontnih držav z afriškega juga. Ta njegova prva afriška turneja je posvečena v prvi vrsti reševanju namibijskega vprašanja in kdt jtf rekel" V Nairobi ju. se je želel »na kraju samem oreprieati*. kakšne so možnosti za uspeh. Po njegovem je poglavitna ovira za čimprejšnjo rešitev namibijskega vprašanja južnoafriška nepopustlji vost zastran volilnega sistema, kot ga predvidela resolucija 435 var nostnega sveta. OZN.
Težave se pojavljajo tudi pri sestavljanju posebne skupine opazovalcev svetovne organizacije UN TAG, vendar po mnenju De Cuel-lar ja niso bistvene. Kar pa zadeva povezovanje namibijske neodvisnos-nosti z umikom kubanskih sij iz Angole, pri čemer vztraja Južna Afrika ob podpori ZDA, pa je De Cuellar znova poudaril, da ga odločno zavrača.
Med obiskom v Keniji, od koder bo v nedel jo odpotoval še v Ugando, se bo De Cuellar pogovarja' Se o drugih žgočih vprašanjih celine, zlasti o begunskem problemu. Picd sednik Moi .je pojasnil, da je problem petih milijonov afriških beguncev v mnogih primerih nolitič-ne narave, zaradi zatiralskih režimov, c’a pa so po sredi tudi ekonomski razlogi, to je beg pred sušo in lakoto. Kar zadeva najnnvej-ši problem dveh milijonov izgnanih nezakonitih priseljencev iz Nigerije, je Moi pozval vlado v Lagosu, naj ga obravnava kar se da previdno.
Kenijski voditelj, ki so mu novembra lani, po prugem spodletelem poskusu sklicanja rednega a-
član tega odbora skupaj v voditelji Angole, Etiopije, Kenije, Konga. Lesota. Malija. Mozambika. Nige/ije. Tanzanije, Ugande in Zambije. je že obvestil predsednika Moi.ja, da se bo osebno udeležil šestaMKa''V N&irbbiju.
Za enotnost v afriških vrstah so se zavzeli tudi v tanzanijskem mestu Arushi, kjer se je včeraj začela 40. ministrska seja osvobodilnega komiteja OAE. posvečena predvsem namibijskemu vprašanju. Nigerijski zunanji minister prof. Adu je na tej seji pozval članice OAE. na.i podvoje napore za enotnost organizacije, da bi lahko tako pripomogli k popolni osvoboditvi celine.
TIT DOBERšEK
LONDON — Zagonetka v zvezi z odkritjem trupel v neki greznici in v stanovanju v londonski četrti Cricklevvood se nadaljuje. Scotland Yard je včeraj razširil preiskavo tudi na neko stanovanje v Ul. Melrose. kjer domneva, da bedo v 'vrtu in v greznicah našli ostanke še drugih 13 trupel. Angleška policija je tudi aretirala nekega 37-letnega moškega, ki naj bi bil izvršitelj vseh teh zločinov.
Preiskovalci namreč trdijo, da so umori delo nekega moškega, ki se je sestajal z mladeniči v kavarnah tega londonskega okraja. Nato naj bi jih povabil v svoje stanovanje, kjer jih je zadavil, «razrezal» telesa na manjše dele in jih nato dobro skril. Kaže, da je moški vse to skupaj še skuha’. Skratka, šlo naj bi za množični umor in preiskovalci se bojijo, da bi lahko zagonetka dobila še večje razsežnosti.
Ob tem se ni čuditi, da je poveljstvo Scotland Yarda včeraj prejelo ogromno telefonskih pozivov obupanih mater, ki so spraševale za svojimi izginulimi sinovi. Naj ob tem povemo, da je lani v Londonu izginilo kar 2 tisoč mladih starejših od štirinajstega leta. Zaradi zelo težavne identifikacije pa je delo preiskovalcev močno otežkočeno, tako da bo treba najbrž precej časa preden bodo prišli zadevi do konca.
Na sliki (tele Vito AP); iz stanovanja v Ul. Melrose nosijo trngo z ostanki trupel mladeničev.
NA PROCESU O «MAFIJI IN DROGI»
Pričanje bančnika Cuccia hudo obremenilo Sindono
Sindona je bivšemu predsedniku Mediobance grozil prek mafijcev
friškega vrha, za nedoločen čas po-, ,|a| preiskovalnemu sodniku Imposi-
PALERMO — Včeraj je na trideseti avdienci procesa proti «mafiji in drogi», ki že dalj časa poteka v Palermu, pričal nekdanji predsednik Mediobance in eden največjih nasprotnikov Micheleja Simlonc, milanski bankir in odvetnik Cuccia.
Cuccia je v celoti potrdil verodostojnost izjav, ki jih je leta 1979 po
daljšali mandat na čelu OAE, bo generalnega sekretarja OZN obvestil tudi o nastali krizi v afriških vrstah. Kot je izjavil, bo konec prihodnjega tedna. 18. februarja. 'Sklical v Nairobiju sestanek posebnega 12-članskega odbora za posredovanje, da bi razrešili nasfa!o in povzročil I krizo. Rekel .je, da sicer «še uolre
na dokončna rešitev ni izdelana«:, a hkrati opozoril, da za to niso ob-več skrajni napori in žrtve.
Libijski voditelj Gadafi, ki je
matu: v njih je obtožil Shidono, da mu je s posredovanjem mafijcev večkrat grozil, ga dal zasledovati in vznemirjati s sumljivimi telefonskimi pozivi. Vzrok za Sindonove grožnje pa je tičal v bankirjevem prepričanju. da je prav- Cuccia vplival na Uga La Malfo. da je« stari politik zavrnil povišanje glavnice finartč-ne družbe «Finambro», ki jo je Sin-dona nadzoroval, v znesku 200 milijard lir.
Milanski bančnik je nato govoril
o stikih, ki jih je imel z bivšim Sindonovim odvetnikom Guzzijem in njegovim zetom Alessandrom Magno-nijem. Rekonstruiral je obdobje, ko so ga v Milanu vztrajno zasledovale sumljive osebe in mu grozile po te-Enrico; lefonu, še posebno po uboju Giorgija Ambrosolija. likvidatorja Sindonove Bance Private. Poudaril je tudi, da so mu grozili ljudje s sicilsko-ameri-škim jezikovnim naglasom, kot da bi šlo za Italijane, presajene na ameriška tla.
Zakasnela zima je še najbolj prizadela pustno vzdušje. Kljub dežju in ledeni burji pa ui prestrašila pustnih šem na Trgu »v. Marka » Benetkah	(Telefoto AP)
Evropski parlament sprejel dodatni proračun za leto 1983
STRASBOURG - Evropski parlament je odobril dodatni proračun za leto 1983. ki predvideva tudi nadomestne mere za Vel. Britanijo in Zah. Nemčijo. Sklep o odobritvi so sprejeli potem ko so nekateri britanski člani grozili z . izstopom Vel. Britanije iz te skupnosti.
Tudi CIA bi morala začeli preiskavo o atentatu na papeža
NEW YORK — Ameriška tajna služba CIA se obnaša izjemno neodgovorno v zvezi s preiskavo o atentatu na papeža. To zatrjuje v nekem intervjuju ameriški konser vativni republikanski senator Al D'Amato, ki se te dni mudi v Rimu. Po mnenju tega Američana bi morala CIA začeti preiskavo na svojo roko, ne da bi se pri *em vmešavala v delo italijanskih pre iskovaleev, kajti v očeh Američanov ima to odgovornost, da odkrije. kar se je zares dogodilo
Republikanski senator je namreč zelo razočaran nad dejstvom da so mu predstavniki CIA povedali da bi bil njihov poseg očitno vmešavanje v itali.jjm.ske zadeve.
Dne 3. januarja je predsednik vlade podpisal odlok o nekakšni reorganizaciji prodaje bencina, nafte in plina za motorna vozila ter o nekaterih spremembah v obratovalnem urniku servisnih postaj. Določila, ki jih odlok vsebuje, so veljavna za dežele z navadnim statutom, ne pa za one s posebnim statutom, kakršna je Furlanija - Julijska krajina; tu pritiče zadnja beseda prefektom, kar pa že spet ne pomeni, da ne bi tudi pri nas lahko obveljala ena in ista določila, čeprav z i-zjemami, ki jih lahko narekujejo specifične razmere na potresnem območju ali v odročnih predelih dežele. Razgovori v tem smislu so v teku. Ker nas je zanimalo, kaj o vsem tem menijo neposredno prizadeti, smo pri delu zmotili enega od mestnih bencinskih «točajev».
Kakšen je vaš sedanji obratovalni urnik?
Naporen. Od 7. do 12.30 in od 15. do 19. ure, in to skozi ves teden s soboto vred. Ob nedeljah se vrstimo, tako da moram jaz točiti gorivo vsako četrto nedeljo, a naslednji dan, ponedeljek, sem prost. Toda radi bi bili prosti tudi ob sobotah: čemu ne velja tudi za nas tedenski počitek, ki so ga deležni drugi prodajalci? Bodo petrolejski magnati gledali zdaj še na drobiž?
Vam januarski odlok v tem pogledu ne gre na roko?
Le deloma. Po novem naj bi imeli prost sobotni popoldan, drugače pa ostane vsa pri starem, le zjutraj bo-, mo smeli črpalko odpečatiti pol ure j pozneje, to je ob pol osmih. Cdlok tudi odreja, da mora ob sobotah popoldne in ob nedeljah oziroma prazničnih dneh ostati odprtih vsaj 25 odstotkov vseh servisnih postaj. O-čitno zato. da se kakšnemu narob-nsžu ne bi izsušil tank. Kaj pa kruh? Ob nedeljah krušne peči v mestu mirujejo, pa si mora vestna gospodinja hlebce nabaviti dan prej. Ali ne bi lahko bili enako previdni tudi vozniki, jim je na tankanje zares treba čakati zadnji dan?
Kaj pa zaslužek?
Tudi ta nam ne gre v račun, premajhen je. Glejte: liter bencina su per prodam za 1163 lir, mene pa stane 1114,152 lire in kaj mi ostane? Ostane mi 50,848 liie, kje pa je davek IVA — 20 od sto, in kje druge pristojbine in računi Acega? Nazadnje pospravim kakih 25 lir pri litru, levji delež gre petrolejskim družbam in državi. Od tod tudi naša odločna zahteva po zvišanju marže.
Si zaslužka i«e morete zaokrožiti?
Kaj pa mislite! Nikakor ne. Števce čipaik moram zvečer lepo zapečatiti, v poseben register — pravimo mu Utif, pa sem dolžan do kapljice zabeležiti prodano gorivo in o-stanek nasproti količini, ki mi jo je pretočila avtocisterna. Sicer pa nad nami skrbno bdi financa, ki te lahko obišče vsak trenutek in ti še skrbneje pogleda skozi prste.
Razumem, toda onega o zaokrožen ju mat že nisem mislil tako.
Aha, v mislih ste imeli obrobno j prodajo, denimo, mazivnega olja, svečk eh siceršnjih nadomestkov. Že, toda s tem poslom si kaj malo pomagamo. Krpanje preluknjanih pnevmatik, to se je splačalo, toda kaj, ko je za opravljeno delo po novem treba izdati davčno pobotnico! Enako velja za pranje vozil. To si lahko privoščijo le upravitelji in lastniki velikih servisnih posl a,j. ki jih pravzaprav pri nas ne primanjkuje.
Kako pa kaj prodaja bencina?
Upadla je. Odjemalci so mi ostali zvesti, toda na polno tankanje sem skoraj že pozabil. Ljudje štedijo. Veste, kaj so si izmislili ponekod v notranjosti države? Bencin so začeli oddajati za 5 ali 10 lir ceneje, da bi ga prodali več.
Čemu vam gre na smeh?
Nečesa sem se spomnil. Jugoslovanskih kupcev je zdaj pri nas toliko, da jih lahko na prste štejemo. Ker pa so v domovini z bencinom v škripcih, tankajo tudi pri nas. Pa pride k meni možakar srednjih let z avtom ljubljanske registracije in me vpraša: «Oprostite, mi lahko rezervoar čisto do kraja napolnite?* Še kako, sem odvrnil, (dg)
di kako veselo dogodivščino ali pa tudi nesrečo, ki bi pojasnjevala značaj naših ljudi in njihovo gledanje na poklic.
Zbrano orodje, ki ga ni več dobiti, ali je zelo redko, dobi posebno priznanje in bo shranjeno v zbirki Društva.
2.	Izdelke naj izročijo učenci ali njihovi starši svojemu razredniku ali zastopniku Društva, dijaki srednjih šol pa zastopniku Društva mladinske glasbene skupine ali odboru, ki se sestaja na sedežu Društva, Ul. D’Annunzio 62 v Miljah vsak torek, ob 20. uri.
Zadnji rok za izročitev izdelkov je določen za 3. maja, od 16. do 17. ure na sedežu Društva (lahko tudi v vrtcu in šoli).
Komisija za pregled in ocenjevanje izdelkov se bo sestala od 6. do 10. maja v popoldanskih urah na sedežu Društva. Komisija bo sestav-
ljena takole: en zastopnik Društva, en zastopnik učiteljev, en zastopnik staršev, po en zastopnik mladinskih listov, po možnosti priznana osebnost domačega mladinskega slovstva.
Predsedoval bo zastopnik odbora Društva.
3.	Razglasitev in nagrajevanje h'**1 najboljših izdelkov, ločeno za osnovno in srednjo šolo, bo izvršeno n* letni Veselici, predvidoma 28. maj a tJ.
Vsi izdelki in zbirke bodo razstavljene v prostorih Veselice in potei® še 15 dni v prostorih Društva..»*?■
Nagrajene izdelke bo Društvo P*J slalo v objavo mladinskim listom.«* sta Galeb in Pastirček pa tudi os®j lim 'vodobnim izdajam, po možno® tudi v matični domovini.
4.	Pritožbe zoper sklepe komisij* ne bodo sprejete. Vse morebitne pd" pombe pa bo Društvo upoštevalo Prt naslednjih natečajih.

NATEČAJ DRUŠTVA
SLOVENCEV M1LJSKE OBČINE
«Nekdanji poklici naših ljudi»
Društvo Slovencev miljske občine razpisuje tudi letos pismeni natečaj za učence in dijake slovetiskih šol iz miljske občine o podatkih, spominih, dejavnostih, načinu življenja, orodja, noš in navad naših ljudi v preteklosti. Naslov letošnje pismene naloge jc »Nekdanji poklici naših ljudi«.
Naloga je primerna za vse naše učence in dijake od 3. razreda osnovne šole naprej.
1. Nalogo lahko napiše posameznik ali skupina in lahko zajame največ dve do tri takšne poklice, ki jih ni več. z vsemi značilnostmi orodja, delavnice in spretnosti. Razvidno naj bi bilo. kako je bil poklic koristen in potreben, kje in kako se je vršil.
K pismenemu izdelku priporočamo tudi primerno risbo. Pri opisu »okli ca lahko učenci in dijaki dodajo tu-
Mali oglasi
KROJAČNICA Košuta, Drevored D'Annanzio 11 — Trst, razprodaja blago za moške in ženske obleke, suknjiče, plašče, zimske kostime (tailleur). hlače in krila, ki jih ki o ji po meri.
V NAJEM oddam stanovanje na Trgu Garibaldi, veliko približno 90 kv. m za urad ali ambulanto. Cena 500.000 lir. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Triglav'*.
NOVO - NOVO. Emajliranje kopalnih kadi. Hrapavost poškodbe na vaši prsni ali kopalni kadi odpravimo z novo emajlno prevleko. Delo brez umazanije na vašem domu. Na novo emajlirana kad bo gladka z novim sijajem, obrt. garancija. Naročila telefon 061 - 573 061 ali 061 - 571 621.
PRODAM avto polo volksivagen
900, letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večernih urah na štev. (0481) 30-890.
DRUŽINA išče študentko ali diplomiranko z znanjem slovenščine in angleščine za poučevanje dveletnega otroka. Možnost potovanj. Ponudbe z naslovom in osebnimi podatki na up -avo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Učenje».
KOSILNICO dvotaktno z zobatim rezilom 4 KS prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 040/220?,63.
KOZMETIKA 90 Opčine. V pustnem času. do 15. februarja, barvamo stare in mlade, moške in ženske.
NA PARTIZANSKEM prazniku v Lipici — je bil zamenjan moški dežni plašč temno p’ave barve. Zainteresiranega prosim, da telefonira na št. 040'228252.
PRODAM fiat 500 L v dobrem stanju z opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati na štev. (040) 228637.
PRODAM 900 kv. m zazidljivega te rena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577.
NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*. Tržič, Corso del Popolo 45. nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk.
OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na številko (0481) 882 307.
OSMICO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj.
telefon (040) 7946 72
OSMICO je odprl Anton Gombač, h9-njer 291/1. Toči belo in črno domačo kapljico.
OSMICO so v Doberdobu odprli P11 Kukukevih, Ul. Dol, kjer točijo v? lo in črno vino lastne proizvodni*-
NA OPČINAH sem izgubil listnico 1 dokumentom o lastništvu moped* tomos št. 242180. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na sl-040/211178.
OSMICO je v Praprotu odprl LuP'nC' Toči črno in belo vino.
ODOAMO v najem delno obdela1’ vinograd (približno 700 kv. m P° vršine) med Mi ram arom in Ko”' tovelom. Možna gradnja vike”® hišice. Resne ponudbe na upra' Primorskega dnevnika Ul. M0®’ tecclii 6. ood šifro »Vinograd*-
PRODAM karavan biirstner 5 m le" nik 1978 v izredno dobrem stanju-Teleron 040/212954.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrousk* - Zagradec L Toči pristno dom* čo kanliico.
GOSTILNA z vrtom na zahodnem Krasu išče najemnika z družin0-Telefonirati na št. 200-818.
PODJETJE Malalan - Benčina fijjT daja v rezidenčni coni na Opa' nah stanovanja v gradnji razlic'1 velikosti, tudi z vrtom in boso®-Za informacije tel. 211043.
KUPIM ali najamem hišo v okoli*} Trsta ali na Krasu. Telefonira1* na št. (040) 228-834 ali 817-265.
PRODAM hišo na Krasu brez vrta-Telefonirati v večernih urah •>* št. 200-634
PRODAM gliser silent kraft 4 m * motorjem evinrude 55 KM s prij'0' lico elle bi za prevažanje. Telef01* 040/212954.	...
PRODAM parcelo pri morju v bližin Reke. Pismene ponudbe poslal’ ”* upravo Primorskega dnevnika Gorico nod šifro »Zazidljivo*.
2eiiš sliko
nepozabnega trenutka? Naroči jo pri fotostudiu
TRST — Korzo Italia 13 Tel. 68580
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
18. Razstava kmetijskih strojev
12. - 20. februarja
AGRIEST
'JJi*.*
Urnik: ob delavnikih 13.30 - 18.00 — ob eobotah in nedeljah 9.00 - 20.00
SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO