SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXV (29) # Ž^TTTriVTT A T TD DtT BUENOS AIRES štev. (No.) 40 V JJJ iN Ii\. JjIIJIvJDJ 7. oktobra 1976 ■ČLOVEŠKE PRAVICE V KOMUNISTIČNI PRAKSI VIKTOR BLAŽIČ OBSOJEN NA DVE LETI ZAPORA Un clima argentina El pasado domingo, al liablar a los peregrinos congregados en el santuario de Nuestra Sefjora de Lujan, el-cardenal Aramburu reflexionó sobre diversos temas. Destacamos de ellos los siguientes párrafos: “Este organismo que es el país lo formamos todos como miembros componentes del mismo, y con buena voluntad debemos hacernos conciencia del deber de cooperar para lograr una real y positiva recuperación humana, psíquica y espiritual y cada uno debe tratar de ser artífice de una adecuada solución. “Nuestra patria, dotada por Dios de reconocidas reservas y valores humanes, requiere y merece, como algo fundamental, un auténtico clima argentino que es de paz, convivencia y progreso”. Pismo ils*. Petra Urbanca iz Toronta prof. Borisu Pahorju v Trsti* Zakleti molk Komaj poldrugo leto je minilo,- ko se je zrušil južnovietnamski režim, ki ga je vodil protikomunistični general Nguyen Van Thieu, pa je domala ves svobodni svet že pozabil na Južni Vietnam in na sosednje države, ki so se kmalu za njim pogreznile v močvirje komunističnih diktatur. Svetovni tisk molči o preganjanju nekomunističnega prebivalstva, o zatiranju vseh oblik verskega življenja, od katoliškega do budističnega, o desetinah koncentracijskih taborišč in deset in deset tisočih političnih jetnikov. Moskva in Peking sta dosegla svoj namen komunizaeije jugovzhodne Azije, ko sta s pritiskom javnega mnenja j)reko istega svetovnega tiska dosegla umik Amerikancev. Za njimi se je spustila bambusova zavesa, ki je prav tako neprodirna, kakor železna zavesa, spuščena čez srednjo Evropo. Koncentracijskim taboriščem v Južnem Vietnamu je komunistični režim iz Hanoja nadel naziv „hoc c? p“ — prevzgojevalna taborišča. Po uradnih režimskih podatkih je v teh -taboriščih trenutno nad 200.000 političnih jetnikov. Desettisoči, ki so v poldrugem letu komunističnega režima v teh taboriščih pomrli, niso vključeni, štejejo samo žive jetnike, da število izgleda manjše. Orientalska prefinjenost trpinčenja političnih pripornikov,, kakor je znano, presega sovjetsko in drugih vzhodnoevropskih partijskih režimov. Ko je vietnamska komunistična policija lanskega junija lovila prve politične pripornike, jim je bilo ob aretaciji rečeno, naj si vzamejo s seboj obleke in hrane „le za nekaj tednov.“ Ti tedni so se podaljšali . v mesece in doslej že v poldrugo leto. Žrtve ugotavljajo, da jih rešuje samo smrt. Poleg nalezljivih bolezni, kakor so tifus, malarija, beriberi, kosi človeška življenja po teh taboriščih še najtežje prisilno delo, podhranjenost in druge vrste trpinčenja. Pripornike tudi neusmiljeno uporabljajo za čiščenje neštetih minskih polj, ki so ostala od vojnih operacij, žrtve enostavno naženejo v korak v strnjeni vrsti čez minsko polje in operacijo tolikokrat ponovijo v obeh smereh, dokler ni zadnja mina eksplodirala pod nogami nesrečnežev. Ne v Združenih narodih ne v drugih organizacijah, ki so jim baje pri srcu č 1 o ve č a n s kep r a v i c e, se ne dvigne glas v obrambo trpečega prebivalstva in V obsodbo komunističnih mučiteljev. V nemajhni meri nosijo za komunistično usodo Južnega Vietnama poleg taktičnih napak in neizmerne naivnosti svobodnega1 sveta krivdo tudi številna koristna budala med južnoviet-namskimi političnimi in verskimi vodir telji, ki so med komunistično revolucijo tako vztrajno minirali napore protikomunistične politike in vojaških operacij svojih rojakov in Amerikancev in si prizadevali doseči kompromis s komunisti odn. koalicijsko vlado z njimi. Mecl nje spadajo južnovietnamski socialistični vodje, univerzitetni profesorji, budistični vodje in celo nekateri domači katoliški duhovniki. Vse te koristne sopotnike je. novi komunistični režim prve mesece mirno pustil na svo- ■ bodi, da jih je. še bolj i zaslepil, toda od sredine lanskega leta pa se že vsi nahajajo v „prevzgoj hvalnih taboriščih“. Vietnamski komunisti sedaj koristnih budal ne potrebujejo ■ več. Med temi pomilovanja vrednimi vietu namskimi veljaki, ki sedaj trpijo po taboriščih, je npr. znani socialistični vodja opozicijskega bloka' v prejšnjem sai-gonskem parlamentu Tran Van Tuyen. Vztrajno 'e zahteval pogajanja in poznejše sodeloval s komunisti in neprestano miniral vlado grala. Van Thieua. V taborišču sedaj prenaša tegobe s takšnim odporom, da ga imenujejo Solže-nicina vietnamskega Gulaga. Ko so mu ukazali, da napiše lastno obtožbo, je Vah Tuyen zapisal na ponujeni papir samo dva stavka: „Proti vietnamski domovini ali ljudstvu nisem storil zločina. Če sem storil kaj napačnega, to misli samo Lao Dong (vietnamska KP).“ Med na Zahodu znanimi protikomunističnimi juznovietnamskimi voditelji se v taborišču nahaja tudi budistični V Svobodni Sloveniji smo poročali prejšnji mesec, da je 15. septembra pred sodiščem v Ljubljani začela razprava proti sodniku Francu Miklavčiču in novinarju Viktorju Blažiču. Miklavčič je, kot smo poročali, pod psevdonimom Jože Galičič napisal razpravo v tržaško revijo Zaliv pod naslovom „Politična laž ali zgodovinska resnica.“ V njej je dokazal, da je bila. OF ustanovljena dejansko šele ob Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 in ne aprila 1941,' kakor uradno zatrjujejo komunisti. Viktor Blažič pa je v številkah 50-51 in 52-53 Zaliva pod psevdonimom Zvonko Prelog napisal razpravo „Ustvarjanje in svoboda.“ Razprava ni nič drugega, kakor globoko in stvarno razmišljanje razočaranca nad „svobodo“, ki so jo obljubljali komunisti v „Osvobodilnem boju“, pa so dejansko uvedli diktaturo partije, ki zatira tudi svobodo duha. Komunistična Ozna je na perfidni način odkrila pravi imeni piscev in sta bila zato pred meseci aretirana. Petčlansko okrožno sodišče je v Ljubljani 16. septembra zaključilo razpravo proti Blažiču. Tanjugovo kratko uradno poročilo pravi, da je sodišče ugotovilo, da je kriv kaznivega dejanja sovražne propagande iz drugega odstavka 118. člena kazenskega zakona. -Obtoženec naj bi v svojih spisih zlonamerno vodja Bui Tung Huan, poleg njega pa še več budističnih svečenikov. Od teh se jih je od lanskega novembra dalje, ko so jih' javno aretirali, več kot 12 samozažgalo. Itd., itd. Od katoliških južno vietnamskih duhovnikov, ki so sicer upravičeno , protestirali proti korupciji in drugim težkim napifkam Van Thieujevega režima, a niso na drugi strani opozarjali tudi proti komunistični nevarnosti in se sedaj prav tako nahajajo v taboriščih, je predvsem znani Tran Huu Thanh. Komunistični režim ga je kljub „uslu- in neresnično prikazoval družbene in politične razmere v Jugoslaviji ter jugoslovansko zunanjo politiko. Ob.sojen je bil na dve leti strogega zapora. To poročilo objavlja ljubljansko Delo 18. septembra nekam sramežljivo, da bi bilo čim manj opazno. Do neke mere je to razumljivo, saj je obsojenec sodeloval v uredništvu Dela. Po razglašeni sodbi je bil Blažič izpuščen na svobodo, dokler ne postane sodba pravomočna. Proces proti Francu Miklavčiču pa še ni končan in bo sodba po vsej verjetnosti izrečena v tem mesecu. Obtožnica , mu očita poleg članka, ki ga je napisal o nastanku OF tudi to, da je izdelal osnutek smernic, kako naj bi se komunistični družbeni sistem v Jugoslaviji spremenil in nadomestil po vzorcu zapadnih demokracij. Jugoslavija je podpisala Splošno deklaracijo človeških pravic. Ta deklaracija v čl. 19 določa: „Vsak človek ima pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja; obsega tudi 'pravico, da ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mnenja in da sme iskati obvestila in jih razširjati z vsemi sredstvi ob-veščevanja, ne glede na državne meje.“ Jugoslovanski'konzuli so podpisali to deklaracijo. Če pa se državljan Jugoslavije posluži pravic, ki mu jih priznava Splošna deklaracija — mora v ječo in je obsojen. gam“, ki mu jih je storil, vtaknil ža bodečo žico. Komunistični režim se trudi pridobiti diplomatsko priznanje združenega Vietnama in članstvo v ZN. Ni skoro vlade, ki bi komunistom v Hanoju zastavila vprašanje človečanskih pravic. Samo ZDA so V ZN lansko leto ve-tirale Hanoju vstop v ZN. Toda razen redkih izjem jim ni dal prav nihče, najmanj svetovni tisk. Kakor je ta prej kričal na vse grlo proti ameriškemu „vmešavanju“, tako sedaj ta isti tisk zakleto molči o komunističnem Vietnamu. In svet se vrti naprej... Čas je dal slovenski opoziciji na celi črti prav. Kar je pripovedovala, da bodo premnoge svoboščine odvzete in da bo pri tem njih ekonomija slabela, ker je protinaravna, se je zgodilo. Meni je žal, da mora slovenski narod iti skozi te žalostne čase in preizkušanje, kajti — kljub temu, da smo to napovedovali in se tega bali —, je to naš narod, kateremu smo vedno želeli samo dobro. Razmerje „zamejstva“ proti „izseljencem“ (zdomcem) ni dobro. Kadar pride človek na obisk v Trst ali v Celovec, se medsebojni stiki omejijo samo na kolikor zahteva družabnost, pogovor o politiki je „tabú“. Ko dobimo zanimive obiske šeni v Toronto, se obisko-vavci načelno držijo rezervirano, časopisje v Trstu (in tu ne mislim samo na Primorski dnevnik in Naš tednik v Celovcu), bi mirne duše lahko izhajalo v Ljubljani, častno izjemo vidimo v Gorici: ko smo se letos spominjali'povojne domovinske tragedije, je edino Katoliški glas omenil ta dogodek. Pa vendar se mi v tujini čutimo prizadete ob sleherni krivici, ki se dogodi zamejcem; vsako podiranje napisov nas zaboli, vsaka psovka na račun zavednih Slovencev. . . Ali mar deset tisočev in več pobitih Slovencev ni vredno niti' o-membe ? Na narodnem ozemlju Slovencev se je med vojno bojeval isti boj, le okoliščine in število žrtev je. bilo drugačno. V Prekmurju, v katero praktično OF ni imela vstopa, je prešel maj 1945 takore-koč brez žrtev. Štajerska je največ žrtev imela zaradi talcev, Gorenjska je mnogo trpela, največ pa seveda Ljubljanska pokrajina. Primorska je doživljala tragedijo centralne Slovenije v manjši meri, ker je tam OF začela s svojim delom šele po septembru 1943. Vztrajati na fikciji NOB ni potrebno danes niti pristašem režima, kajti Tito je že večkrat povedal, da so oni med vojno delali socialno revolucijo; samo za zavezniško uporabo se je govorilo o narodnoosvobodilnem boju! Čle izvzamemo prodor proti Trstu koncem aprila 1. 1945, je bila NOB, oziroma nje kamuflaža, nam silno škodljiva. Poglejmo samo nekaj resnic v zvezi z NOB na Primorskem, o katerih se je vse doslej zelo malo razpravljalo: Vojaško pomembnih akcij razen omenjenega prodora, koncem aprila 1945, ni bilo. Pobijanje posameznih okupatorjev, ki je povzročilo strahotne represalije, ,je bilo — zelo milo izraženo — velik nesmisel. Zasedba nekih maloštevilnih vasi', septembra 1943 in potem njih požig, ko so se partizani morali v naglici umakniti ter pri tem izguba par sto življenj, se ne da opravičiti. Kaj pa likvidacija nacionalnih partizanov, o katerih govori yes Trst, in o katerih si ni upal pisati še nihče? 16 justificiranih v Cerknem je bilo ubitih po nedolžnem, kajti po režimu je priznano, da je partizansko šolo izdal — partizan, še danes te nedolžne žrtve leže v gozdu, in se o kakšni drugačni rehabilitaciji sploh ne govori. Odklonitev slovenskih šol, uradov, sodnij s strani OF je začetek raznarodovanja, ki ga je povzročila KIBS. Sklenitev premirja med OF in Nemci, o čemer so bili letaki že nabiti v Postojni, priča o sodelovanju Nemcev in OF. Slovenski narod leta 1941 do začetka. 1945 ni imel drugačnega izhoda, kot čakati, da veliki narodi končajo vojno. Vse drugo bi bilo samomor. Vsak ugovor, da bi morali zanetiti upor proti okupatorju, pomeni nepoznanje razmer, kajti možnost uspeha je bila enaka ničli. KPS se je tega še bolj zavedala kot drugi, zato ji je okupacija in napad Hitlerja na Sovjetijo prišla prav, da je šele 22. junija začela revolucijo pod krinko OF in NOB, kakor je to Josip Broz-Tito večkrat sam potrdil. Med emigracijo se govori, da je treba računati tudi s tem, da je „Kocbekova afera“ podtaknjena od KPS. Zakaj je Kocbek 33 let molčal? Tudi bi človek . trdil, da prof. Kocbek ni bil nikdar poseben junak. Če pa je, zakaj ne gre v svojih priznanjih naprej ? KPS naj bi — pravijo — vrgla to kost emigraciji, da bi se o aferi nehalo pisati. Kdor ne prebira domobranskih glasil ali njih posnetkov v Ameriški domovini, si ne more predstavljati, kako težko je brati poročila o dogodkih med vojno po Dolenjskem in takoj po njej. faz npr. prve dni samo prelistam liste, šele čez par dni sem toliko močan, da si upam natančneje prebrati dogodke: potem pa par dni živim pod strašnim vtisom strahotne krivice, ki se je zgodila. Dokler ne bo priznanja vsega dogajanja in nekakšnega zadoščenja, bo ta trauma -trajala še naprej. Iz vseh teh opisov grozodejstev pa veje neka umirjenost, resignacija, ni nobene misli na maščevanje, tako da ni mogoče podvomiti o njih resničnosti. Pred meseci smo brali v Ameriški domovini o silni tragediji, ki jo je povzročil v Zvirčah direktno dr. M. Mikuž. človeku se ježijo lasje. Slišali smo, da ta slovenski zgodovinar privatno sam zanika verodostojnost zgodovine NOB. Bog ve, ali se bo kdaj dobila od teh ljudi kakšna izjava ali oporoka, ki bi mogla mnogo doprinesti k odkritju resnice in s tem h končnemu pomnjenju med narodom ? Tragedija iz mesece.v junij-julij 1945 se iz slovenske zgodovine ne bo več dala izbrisati. Dalo pa bi se ta strašni občutek krivičnega zločina nad enim delom naroda vsaj ublažiti, če bi zbrali ostanke teh žrtev ter njim in tudi ostalim postavili kdaj skupen spomenik. Tako gesto je napravil general Franco takoj po končani vojni. Tudi bi slovenski režim po tridesetih letih to lahko napravil. Politično bi ga to ne podrlo. Prav nasprotno: ako bi prišlo do te geste, in bi bila napravljena s' primerno pieteto, bi to silno ublažilo nasprotja, ki bi sicer lahko vodila do težkih konfrontacij. Slovenski narod si v tej zvezi ne more privoščiti novih žrtev. Zato se. morajo nasprotja pretekle vojne ublažiti, izgubiti morajo na ostrini, da bodo prihodne gospodarske razmere manj dramatične in bolj ci-vilizii'ane. Prof. Boris Pahor tega pisma ni objavil in je to sporočil dr. Urbancu s sledečim pismom: Spoštovani, zaradi odsotnosti komaj zdaj odgovarjam Vašemu pismu. Žal mi je, a ne bom objavil Vašega pisma, ker ima „Zaliv“ svojo specifično pot, katere se bo držal, dokler bo lahko izhajal. Seveda; je ta pot vse prej kot lahka, a mogoče . bo kdaj kaj vendarle obrodila. Prav lepo pozdravljam Bon-is Pahor l. r. Trst, 30. 5. 1976 Kili prinaša jubilejni HbnriMk Svobodno Slovenije Posvetilo, Miloš Stare dOJ SLOVENSKE MANJŠINE V KRŠKI ŠKOFIJI NA KOROŠKEM, AVSTRIJA, ZA VERSKI POUK OTROK V SLOVENŠČINI Sestavil dr. Anton Podstenar — Deveti del: Koroški Slovenci in civilna oblast — Četrto poglavje: Posebni razlogi za izredno zaščito. RAZPRAVE — DOKUMENTI — PRIČEVANJA . O 'Slovencih v begunskih taboriščih, John Corsellis, Anglija — V dachauskem taborišču, Vinko Lipovec, ZDA — Po Sloveniji in Jugoslaviji - popotni zapiski, dr. Jože Velikonja, ZDA — Nekateri nerešeni problemi samoupravljanja, dr. Ljubo Sire, Anglija — Hrvatsko vprašanje je zopet v ospredju, dr. Oton Ambrož, ZDA — KPJ in Jugoslavija, Pavel Fajdiga, Argentina. ZA ZGODOVINO _ Dokumenti dr. Krekove delavnosti v emigraciji — Bakuninov revolucionarni katekizem: 1. Uvodna beseda, 2. Mihail Bakunin: Revolucionarni katekizem (1869) — Izjava in poziv Narodnega odbora za Slovenijo, o božiču jubilejnega leta 1974 — Gozd ovijalk, dr. Milan Komar, Argentina. PRIMORSKI SLOVENCI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE Slovenska manjšina v Italiji, dr. Bogdan Nov^fe, ZDA — O beneških Slovencih, dr. Anton Kacin, Trst. NAŠI GORNIKI Cordon ‘Mascarello, inž. Jure Skvarča, Argentina — Petindvajset let slovenskega andinizma, dr. Vojko Arko, Argentina. SLOVENSTVU V ČAST — NARODU V PONOS Dr. Branislava Sušnik, Paragvaj — Dr. Bogdan Ciril Novak, ZDA — Franc Jerman, Argentina. OB 30-LETNICI Pogled ob tridesetletnici, Miloš Stare — Slovenska gospodarska podjetnost v Argentini, F. U. ■— Kako je nastala slovenska skupnost v Mendozi, Rudolf Uir-schegger — Naša zborovska dejavnost v Argentini, Kronist — Zdomska likovna umetnost, F. P. — Trideset let zdomske književnosti, dr. Tine Debeljak. RAZGLEDI Ob 80-letnici senatorja F. J. Lauscheta — Milivoj Emil Lajovic, senator v Avstraliji — Dr. P. Cigan - zbor „Gallus“ - gostovanje po Ameriki, Vinko Zaletel — Slovenska gimnazija v Celovcu pod lastno streho — Visokošolski dom „Koro-tan“ na Dunaju, I. J. — Slovenci v Brazilu — Spominski križ v Midlandu, Kanada — O Slovencih v Venezueli, G. J. Zbornik, ki obsega 500 strani, vsebuje tudi umetniško in planinsko prilogo. Zunanja oprema Zbornika je delo akademskega slikarja Ivana Bukovca. Sezite po tej knjigi, ki je ponos naše emigracije. EVROPSKI SOCIALISTI NAZADUJEJO TAKO V NEMČIJI KOT NA ŠVEDSKEM Preteklo nedeljo 3. oktobra so bile splošne volitve v Nemčiji. Na teh volitvah sta se bili vladna koalicija social-demokratov-liberalcev in opozicionalna krščanska demokracija. Pred desetimi leti so socialdemokrati izrinili iz vlade krščansko demokracijo, ko so, v nepričakovani (in neverjetni) gesti sklenili zvezo z liberalci. Tisti je bil njihov najbolj uspešen čas. Odtlej naprej se moč vladne koalicije krha in nedeljske volitve so bile nov dokaz, da do povratka krščanske demokracije na' oblast ni več daleč. Osebno sta se na nedeljskih volitvah spopadla kancler Helmut Schmidt in demokršeanski vodja Helmut Kohl. Isto ime, a popolnoma drugačna koncepcija političnega dela. Čeprav se je zmaga nagnila k vladni koaliciji, je vendar dejansko zmagal Kohl. Demokristjani so namreč dosegli 48,6 odstotkov glasov, socialdemokratom je pripadlo 42,9 odstotkov, liberalcem pa 7,7 odstotka glasov. Tako imajo demokristjani v parlamentu 244 sedežev, proti 213 sedežem socialistov in 39 liberalnih. Skupaj ima zmagujoča vladna koalicija 252 sedežev, torej komaj 8 več kot opozicija. Takoj potem, ko je bil znan izid volitev, je demokršeanski vodja Kohl izjavil, da bo od predsednika države zah-' tevaj naj mu poveri kanclerski mandat. Ta mu pripada, kajti demokrščan-ska zveza je bila najbolj voljena stranka na volitvah. Izjavil je tudi namen, da pokliče liberalce v koalicijo z demo-, kristjani. Seveda je kaj malo verjetno, da bi v svojih naporih uspel. Kljub pičli večini (8 poslancev) se bodo socialisti še nekaj časa obdržali na oblasti. Predsednik liberalne stranke, Hans Die-trich Genscher, je namreč izjavil, da je ves njihov volilni boj potekel v znamenju ohranitve liberalne stranke v koaliciji s socialisti, in da se z nje nima namena umakniti. Zaenkrat bodo torej stvari v Nemčiji ostale, kot doslej. A prav zaradi tako majhne razlike bo socialistični vladi skoraj onemogočeno voditi državo po volji, še bolj važno pa je, da so socialisti utrpeli veliko škodo na prestižu. Kljub obstanku na vladi so namreč na volitvah izgubili kar 38 poslancev. To socialistično nazadovanje ni izključno v Nemčiji. Je trenutno splošen evropski pojav, za katerega opazovalci trdijo, da bo še ojačen v bodoče. Nemški primer je prišel takoj za švedskim, kjer so bile volitve nekoliko prej. PO 44 LETIH KONEC VLADANJA V nedeljo, 19. septembra, so bile na Švedskem splošne volitve. In tamošnji volilci so pripravili vsemu svetu precejšnjo presenečenje, ko so podelili zmago nesocialistični koaliciji, ki jo sestavljajo sredinci, liberalci in konservativci. S tem so Švedi napravili konec 44 letni nepretrgani socialistični nadvladi. ■Sedaj socialisti, ki so bili povezani s komunisti, prehajajo v opozicijo. Premier Olaf Palme, znan po svetu zaradi svojih protizahodnih izpadov, je že od-- . stopil. V švedskem parlamentu jim o-stane 169 sedežev, proti 180, ki jih obvlada zmagujoča koalicija. Tej nače-ljuje. sredinec Thorbjoern Faelldin, ki bo po vsej verjetnosti tudi novi ministrski predsednik. Vzroke socialističnega poraza'iščejo sedaj razni politični opazovalci, pa tudi sociologi in državniki. Ne morejo si razložiti ljudskega odpora proti režimu, ki je švedsko vodil ’v gospodarski stabilizaciji in popolni socialni oskrbi. Mnogi pa ravno v tem vidijo kal socialističnega poraza: nenehna rast državne moči, poseganje države na področja, ki so najbližja osebnemu čutenju, in posledu-joča omejitev individualnosti. Kako gleda na bodočnost Jugoslavije Milovan Djilas Milovan Djilas, nekdanji Titov namestnik in član vrhovnega vodstva jugoslovanske komunistične partije, je pred leti vzbudil veliko pozornost v svetu, ko je nastopil proti Stalinu in Titu in postal disident Titovega komunizma. Dolgo let je preživel v ječi, sedaj pa živi v Beogradu. V zadnjih letih rad daje intervjuve raznim svetovnim časopisom. Tako je nedavno izjavil pariškemu listu Figaro: „Bodočnost Jugoslavije je negotova. Državi preti smrtna nevarnost od Sovjetske zveze.“ Po Djilasovem mnenju skušajo Sovjeti netiti razdor v jugoslovanski partiji sami, obenem pa razpihujejo nasprotstva med posameznimi narodi v Jugoslaviji. Posebno je Djilas pokazal na spor med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta spor razpihuje Moskva na prav „hudičevski način“ je dejal Djilas. Sovjeti hočejo razbiti Jugoslavijo in doseči, da bi nastala macedonska Republika v sklopu Sovjetske zveze. Dobesedno je rek§h „Ne pozabite, da tisti, ki na Balkanu izziva probleme z besedami, istočasno tudi že brusi nož.“ Kljub temu je Djilas zatrjeval, da „bo Jugoslavija obstajala tudi v bodoče, četudi bo morala drago plačati svojo neodvisnost.“ Djilas je tudi dejal, da pričakuje po Titovi smrti v Jugoslaviji več intelektualne in literarne svobode. Po njegovem mnenju Zveza komunistov ni monolitna. „Samo oblast je monolitna, družba pa ne,“ je dejal. Jugoslovanska politika neuvrščenosti je po mnenju Djilasa v bistvu pravilna. Vendar smatra, da bi se Beograd moral bolj približati Evropi. Po njegovem mnenju^je „edini imperializem, Mednarodni teden KUBA V TEŽAVAH. y sredo 22. septembra je Fidel Castro napovedal Kubancem težke čase. Castra tarejo gospodarske težave: cena sladkorja na svetovnem trgu je padla od 65 centov dolarja za funt (novembra 1974) na 7,5 centaiva v letošnjem septembru! cene potroleja pa so se dvignile. Castro pravi, da so dvajsetkrat višje kot proizvodni stroški. ZDA ne kupuje več kubanskega sladkorja in so kvoto razdelile med druge latinske države. Tega sicer Castro ni povedal, da „prodaja“ sladkor v glavnem Sovjetski zvezi, pa ne dobi plačano v dolarjih... Kubanske gospodarske težave bo občutila tudi Argentina, ki ima s Kubo, iz pogodbe za časa predsednika Campo-re, še za okoli 300 milijonov dolarjev neizvršenih obveznosti. ■ Toda ladje, ki so bile namenjene v Buenos Aires, so menda dobile nalog spremeniti' svojo pot. . . Toda kubanske čete v Angoli ne poznajo gospodarskih težav. Po zadnjih poročilih so skupaj z angolskimi četami in člani Ljudske organizacije Ju-žnozahodne Afrike (Nambije) priprav-' ljajo na uničitev protikomunističnih borcev Narodne zveze za osvoboditev Angole, ki še vedno drže precej postojank v Angoli. MIG-25.\ Japonska vlada je izjavila, da je pripravljena predati Sovjetski zvezi Mig-25, s katerim je pilot Be-lenko. izbral pot v svobodo. Mig-25 bi Japonci naložili na kako sovjetsko ladjo v pristanišču Hitači. Seveda pa zahtevajo plačilo za prevoz letala in pa odškodnino, ki jo je letalo povzročilo ob pristanku na letalšiče Hakodate. Medtem je okoli 200 strokovnjakov temeljito pregledalo letalo in so ga že tudi preizkusili na, letališču Hyakuri, kakih 100 lem severovzhodno od Tokia. IDI AMIN IN SOVJETI. Uganda bo dobila novo vojaško pomoč od Sovjetske zveze. Diktator Idi Amin je izjavil,' da to/ kaže, vsemu svetu, kako dobri so odnosi med Ugando in Sovjetsko zvezo. Povedal je, da bo dobil kar dve letali in „drug težak material.“ Po izraelskem napadu na letališče Entebbe za osvoboditev talcev je Uganda izgubila kakih deset vojaških letal sovjetskega ki danes obstaja na svetu, sovjetski imperializem.“ Moskvo pa ovira le senca Kitajske, da si ne upa tvegati kake pustolovščine proti Zapadu. To So glavni Djilasovi pogledi na Jugoslavijo in njeno bodočnost. V o-stalem je izrekel priznanje voditeljema italijanske in španske komunsitične partije Berlinguerju in Carillu, ker se oddaljujeta od Stalinizma. Šef francoske partije Marchais pa je po njegovem mnenju stalinist. Voditelj francoskih socialistov, Francois Mitterand, pa naj bi bil „nerazumljiv in neodgovoren.“ V kolikor ima Djilas prav glede Jugoslavije, bo pokazala bližnja bodočnost. SLOVENCI PO Pismo iz Kanade SVETU Letošnji XVII. Slovenski dan v Kanadi se je vršil 27. julija na Slovenskem letovišču pri Boltonu kot pretekla leta. Posvečen je bil 100-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja in pesnika Dragotina Ketteja. Dopoldne je ob asistenci gg. Hudla, župnika iz Kaplje na Dravi ter časla od Marije pomagaj v Torontu, dr. Janez Hornboeck, ravnam telj družbe sv. (Mohorja v Celovcu o-pravil sv. mašo za vse žive in mrtve Slovence, pri kateri je tudi pridigal. Popoldanski program se je pričel ob 14. Po kanadski in slovenski himni je častne goste in vse navzoče v imenu Društva Slovencev Baraga pozdravil društveni predsednik Otmar Mauser. Od častnih častov so navzoče pozdravili: g. dr. Hornboeck, g. Janez Kopač, ki je tudi posvetil nekaj misli Cankarju in Ketteju, g. Hudi, član torontskega mostnega sveta g. 'George Ben in g. Kranjc, predsednik letovišča Holyday Gardens. Med gosti so bili tudi predstavniki slovenskega javnega življenja in organizacij, ki delujejo na področju velikega Toronta. Glavni govornik dneva je bil Simon Kregar, arhitekt iz New Yorka, ki je lepo prikazal veličino Cankarja kot pisatelja in kot človeka. Spored dneva sta vodila dva mladca: v slovenščini ‘ Andrej Mar-keš in v angleščini Peter Koželj. Med nastopajočimi so bili: fantje in dekleta mlade plesne skupine, ki jo voditA Janez Mesec in Marta Demšar, skupina deklet poji vodstvom ge. Nežke Škulj s simboličnim plesom, šajnovičeva fan-tek in punčka s harmonikami, telovadci in člani STZ iz Toronta pod vodstvom inž. Franceta Grmeka, recitatorja pa sta bila gdč. Marta Jamnik, ki je recitirala Cankarja in Lojze Ponikvar, ki je recitiral Kettejevo poezijo. Po končanem programu je bil srečolov z lepimi dobitki, v novem Baragovem domu pa se je nato razvila prosta zabava s plesom ob zvokih orkestra „Karavan“. Obisk je bil zelo dober in ves program je potekel brez hib in v splošno zadovoljstvo vseh. Dne 15. avgusta pa so na svojem letovišču pri Wolf jezeru v Sudbury-ju tamkajšnji Slovenci pripravili svoj slovenski dan. Sv. mašo dopoldan je o-pravil in pri njej pridigal g. Ivan Pla-zar iz Toronta. Popoldanski program, ki ga je pripravila sudburška mladina je vseboval nekaj lepih točk. Nastopali sta folklorni skupini iz Sudbury-ja in Toronta posamič in nato skupno, otroci so vprizorili kratek prizorček in recitirali, glavni govor pa je imel predsednik sudburškega Driuštiva Slovencev. Kot gosta pa sta navzoče pozdravila g. Ivan Blazar in Otmar Mauser. Dan je bil lep in po končanem programu so rojaki še dolgo ostali v prijateljskih raz-, govorih. - Na Slovenskem letovišču se -je 5. septembra vršil Baragov dan. Ob veliki množici zbranih Slovencev je novi prevzvišeni škof dr. Alojzij Ambrožič, blagoslovil kip škofa Barage z majhnim Indijančkom, delo akademskega kiparja Franceta Goršeta. Ob tej priliki sta govorila g. Janez Kopač ter prevzvišerti škof Ambrožič. Pevski del programa je opravil zbor Marije Pomagaj ob spremljavi Osane na harmoniju, Blaž Potočnik pa je kot solist odpel Baragov oratorij. Recitirala sta Vilko če-kuta in mlada deklica v narodni noši. Dan je bil hladen pa lep. Kip Barage, ki je iz brona, bo odslej naprej krasil Slovensko letovišče in nas spominjal na velikega monsinjorja in škofa severnoameriških Indijancev. Dne 12. septembra se je vršilo vsakoletno spokorno in spominsko romanje v Midland, kjer sedaj stoji naš spominski križ. Že zgodaj so se ljudje pričeli zbirati ob križu in točno ob napovedani uri (11.30) se je pričel spominski program. Najprej so pevci zapeli pod vodstvom Dušana Klemenčiča pesem „Polje, kdo bo tebe ljubil,“ nato pa je zbrane Slovence pozdravil in v kratkih besedah označil pomen spominskega dne ter povedal, da je bila iz Vetrinj, iz Pliberka in Podrožce prinesena zemlja, Ciril Preželj, predsednik DSPB-Toronto. Prosil je Lojzeta Babiča, predsednika DSPB-Tabor, da je prinešeno zemljo potrosil okrog skal, ki r predstavljajo koroški del slovenskega križevega pota. Predsednika obeh borčevskih organizacij sta nato skupno položila pred spominski križ lep venec, ki je nosil na trakovih napis: Slovenskim mučencem v hvaležen spomin. Navzoče je nato nagovoril Lojze Babič s kratkim govorom, zatem je Vilko čekuta podal priložnostno recitacijo. Glavni govor je imel Otmar Mauser. Z zaključno pesmijo, ki so jo pevci občuteno zapeli, je bil spominski program končan. Vsa množica je potem opravila križev pot na prostem, molitve ob postajah pa je vodil Lojze Babič, ker so bili duhovniki zaposleni s spovedovanjem. Ob 13.30 so slovenski romarji do zadnjega, kota napolnili cerkev kanadskih mučen- Dobite duhove, izredno nadarjene,'ki so vedno jalovi samo zato, ker, so zaradi šibkega značaja preveč nepotrpežljivi, da bi počakali, da bi stvari dozorele. Friedrich Nietzsche Iz življenja in dogajanja v Argentini Ko so pred šestimi meseci oborožene sile prevzele oblast v Argentini, so postavile za cilj svojega deiovanja v prvi vrsti uničenje gverile. V veliki meri se jim je to posrečilo. Eno izmed prevratnih organizacij (trockistično Ljudsko revolucionarno vojsko) jim je tudi uspelo obglaviti in operacijsko skoraj onemogočiti. Pretekli teden pa so varnostni organi zajeli in pobili, v o-strem spopadu v Buenos Airesu, glavni štab propagandne in politične veje pe-ronistične gverile. Ti uspehi sovpadajo z vedno bolj omejenim delovanjem prevratnikov, čeprav razne subverzivne skupine še vedno izvajajo drzne in velikopotezne udarce. A opaziti je že utrujenost, pomanjkanje orožja in zlasti pomanjkanje članov, odkar je vlada v prvi vrsti napela sile, da bi preprečila nabiranje kandidatov med srednjo in višješolsko mladino. A čim hitreje teče boj proti gverili, v čemer ima vlada zaslombo praktično vseh skupin argentinskega življenja, tem bolj se kritizira pomanjkljivosti na ostalih področjih vladnega delovanja. Svojo pozornost bo vlada morala posvetiti kmalu bistveno tem pro- LETALO VOHUNILO. Sredi septembra so bili v Severnem morju vojaški manevri članic NATO, ki so se imenovali „Team Work 76“. Na te manevre so — „v duhu Helsinkov“ — povabili tudi vojaške opazovalce drugih držav, tudi izza železne zavese. Toda od tam se niso povabilu odzvali. So rajši „neuradno“ , vohunili. Tako so zahodni listi objavili prav lepo sliko sovjetskega izvidniškega letala ki ga na Zahodu imenujejo „Medved delta“, ki je'pridno slikal premikanje vojaških ladij sil NATO. Tik za njim je složno letel lovec ameriške mornarice F-14 „tomcat“ z letalonosilke John F. Kennedy. bleTnom. Ko je preteklo nedeljo kardinal Aramburu govoril v Lujanu, je med drugim dejal, da je obnova toliko bolj težka, ker se je treba boriti tako proti nasilju sovražnikov reda in države (gverila), kot proti nepočakanosti in pritisku tistih sil in skupin, ki bi radi drugačne metode in pota. Razen fanatičnih, pristašev vladne , stranke, je ves narod 24. marca stal za državnim udarom. Ta enotnost se sedaj razblinja v megli nepočakanja, nei--gaštva, iskanja lastnih koristi in delne vladne nesposobnosti. Treba je razumeti, da je težko izpeljati državo iz stanja, v katerem se je nahajala Argentina pred 24. marcem. Takrat se je že govorilo o „državnem konkurzu.“ Ali je mogoče tako stanje urediti v šestih mesecih? Po drugi strani: ni celotna vladna ekipa sestavljena iz najboljših elementov. Zlasti vmesni funkcionarji so lahko bili imenovani pod pri-• tiskom raznih (osebnih) interesov. Če stvar vzamemo bolj velikopotezno, obstajajo velike razlike kriterijev v načinu kako reševati gospodarsko krizo, s kakšno lučjo osvetliti socialne probleme, katera pot je najboljša na vzgojnem področju... V državi, kjer je na volitvah nastopalo (na državni, provinci jski in občinski ravni) okoli 200 strank, je kaj težko govoriti o edinosti kriterijev. To edinost je pogrešati celo v samih vrstah oboroženih sil; najprej med njenimi različnimi rodovi (vojska, mornarica, letalstvo), in še v, raznih podskupinah, ki se vsaka karakteri-zira po svojem načinu delovanja. Lahko trdimo, da po šestih mesecih vlade oborožene sile lahko beležijo lepe uspehe na področju boja proti gverili. Precej manj na gospodarskem in socialnem področju. Vlada pa bo morala odslej največ pozornosti posvečati nesoglasju v raznih skupinah krogov, ki so jo ob nastopu podpirali, in tudi v svojih lastnih vrstah. „Hlapec Jerneji“ na mendoškeni odru Dvakrat se je slovenska Mendoza v letošnjem letu poklonila sinu slovenskega naroda Ivanu Cankarju. Prvič nam je govoril Cankar v našem Domu z odlomki svojih najlepših in najznačilnejših črtic iz „Mojega živ-ljenja‘‘ in „Podob iz sanj.“ Spominsko besedo mu je tedaj govoril pisatelj Karel Mauser, ki je bil tačas med nami na obisku. Drugič pa smo poslušali in spoznavali Cankarjevo duhovno in umetniško veličino pa globoko čuteče človečansko srce v nedeljo 19. septembra. (Naši igravci so nam na oder postavili njegovega dramatiziranega „Hlapca Jerneja.“ Dramatizacija se z vso vernostjo in točnostjo naslanja na izvirno besedilo Cankarjeve povesti; tako nam je dejansko iz igre govoril on sam. 'Prvič je bila igra vprizorjena v mariborskem cev. Najprej je romarje pozdravil pa-* ter Rye, direktor božjepotne cerkve, nato pa sta k oltarju pristopila gg. Ceglar iz Hamiltona in Janez Kopač, župnik pri Brezmadežni v Torontu. Recitator pri sv. maši je bil 'Stane Pleško. V pridigi je g. Kopač orisal mučeni-štvo kanadskih in slovenskih mučencev in sadove, ki jih je mučeniška1 kri pridobila za katoliško Cerkev. Po sv. maši so bile še pete litanije Matere božje z blagoslovom in s poljubljanjem relikvij kanadskih mučencev, kar je slovensko spokorno in spominsko romanje zaključilo. Kakor lani ob blagoslovitvi spominskega križa, tako je tudi letos v Midland prišla velika množica vernih ¡Slovencev, ki so s svojimi molitvami gotovo sebi in našemu trpečemu narodu izprosili novih milosti. Pri župniji Marije Pomagaj je bil v nedeljo 19. septembra slovesen sprejem novega torontskega škofa, našega rojaka prevzvišenega g. dr. Alojzija Am-brožčia. Zjutraj, ob 10.45 je pred oltarjem Marije Pomagaj, kjer je svoj čas pel svojo novo mašo, sedaj opravil veličastno pontifikalno sv. mašo, po maši pa so imeli župljani Marije Pomagaj, kot že prej župljani Brezmadežne v New Toronto, priliko novega škofa pozdraviti in se mu pokloniti na slavnostnem kosilu. ' . .' , Pri župniji Brezmadežne v New Toronto so nastale manjše spremembe V . dušnem pastirstvu, župnijo sta zapustila gg. Janez Jeretina, ki je bil imenovan za župnika na slovenski fari v Montrealu ter g. Ivan Plazar, ki je bil imenovan za župnika v 'Winipegu. Na njuna mesta pa sta prišla torontskim Slovencem že znana gospoda in sicer g. Ivan Jan iz Montreala in g. Jože Mejač iz Winipega. mestnem gledališču 1. 1922 v režiji in glavni vlogi Milana Skrbinška. Kot slušno igro pa jo je v priredbi Bratine oddajal 1. 1930 Radio Ljubljana. Za mendoško slovensko kulturno življenje je bila ta uprizoritev spet velik in zelo pomemben dogodek. Nič čudnega tedaj, če smo dvorano v Domu napolnili do zadnjega kotička. Skoro bi bilo primerno, da bi igro — pohovili! Mlade igravce je igra razgibala in navdušila; prvič zavoljo „igranja“ samega, drugič pa nič manj ne, zavoljo svoje vsebinske problematike. Za marsikateri trenutek je zanimiv razgovor med igravci ob vsebinski zamotanosti prekinil študij igravskih vlog, pa s tem seveda mnogo pripomogel k pristnejšemu doživljanju ter podajanju. G. Rudi Hirschegger se je režiji posvetil zopet z vso svojsko vnemo, ljubeznijo do odra in požrtvovalnostjo. In — ni majhna stvar na oder postaviti — „Cankarja“! Glavno vlogo je prevzel 'sam. V pripravi scenerije mu je pomagal arh. Božidar ¡Bajuk. Igravci so se zares z vsem ognjem in zanimanjem navdušili za študij ter igranje. Prav zato je režiser mogel iz njihovih vlog ustvariti to, da je z odra zadihalo med navzoče — pravcato življenje. Ob prepričevalnem ter doživetem igranju se je v kratkih presledkih med posameznimi slikami „dejanje“ nekako med gledavci v razgovorih „nadaljevalo“ in razvijalo dalje. In porajala so se zanimiva vprašanja kot npr.: „Kaj je bil zares 'Cankar tako veren človek, da je vse to zrastlo iz njegovega doživljanja?“ Za uvod je prof. B. Bajuk podal nekaj strnjenih misli (namesto Gledališkega lista), v obrazložitev odrskega dela in njegove vsebinske problematike. Pomudil se je ob življenjskem problemu hlapca Jerneja in podal bežno sliko tedanjega socialnega stanja, ob katerem je tudi Cerkev ponovno dvignila svoj glas v zgodovinsko pomembnih socialnih okrožnicah. Uprizoritev je ob splošnem priznanju vseh navzočih dosegla riepričakova-no' velik uspeh. Brez dvoma je potek in napetost igre držal nepretrgoma na potrebni višini R. Hirschegger tako s svojo režijsko tehniko, s katero je pritegnil sodelujoče v enovito igralsko skupino, kakor tudi z osebno interpretacijo glavne vloge, ki je pač skozi vso igro osrednja os, okoli katere se suče vse dogajanje. Ker so se naši igravci Odločili, da uprizoritev ponovijo tudi v Buenos Airesu, bomo s podrobnejšo analizo uprizoritve in posameznih vlog v našem tedniku počakali do njihovega obiska v Slovenski hiši, 9. oktobra, ko bodo nastopili pod okriljem Gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije. Bb. SLOVENCI V LJUBLJANA — Glasbenik Jurij Gregorc je zbral in priredil sto slovenskih ljudskih pesmi. Namenjene so mladinskim oziroma dekliškim zborom, pi’i-rejene so triglasno. Nekatere pesmi so splošno poznane po vsej Sloveniji in bi mogla oznaka področja odpasti. Po številu je 21 pesmi dodeljenih Koroški, 36 Gorenjski, 10 Dolenjski, 7 Beli Krajini, 16 Štajerski, 3 Primorski, 2 Prekmurju, 5 Notranjski. Objavil pa ni no-nebe iz Beneške Slovenije, Rezije niti s Tržaškega: Vsekakor precejšen spodrsljaj sicer dobro pripravljene zbirke. KRIŽE — šola v Križah je četrta šola s celodnevnim poukohn na Gorenjskem. Podobne šole so še v Predosljah, Žirovnici in Kranjski gori, kjer imajo „celodneven“ pouk vsi učenci od 1. do 8. razreda, v Križah pa je „celodnevna“ šola omejena na nižje razrede. LJUBLJANA — Znani ljubljanski gostilni „šestici“, ki sodi med najstarejše ljubljanske gostilne, in ki je septembra praznovala dvestoletnico obstoja, so šteti dnevi. Že nekaj let ji groze, sedaj pa je menda prišla ura, ko bo staro poslopje zamenjala betonska stolpnica. SOLČAVA — Dom pod Korošico praznuje stoletnico. Prvo kočo, leseno, je zgradil Jurij Planinšek leta 1876, 'a je čez pet let zgorela. Že naslednje leto so postavili novo, leta 1912 pa je nadučitelj iz Gornjega grada Fran Kocbek zgradil kamnito kočo, ki so jo leta 1928 in 1935 znatno razširili, lani pa tudi nekaj preuredili. Kocbekov dom, kakor se imenuje po nadučitelju in borcu za slovensko planinstvo, stoji ha višini 1808 metrov. LESKOVEC PRI KRŠKEM — 18. septembra' so odprli v Leskovcu novo šolsko poslopje. Celotna investicija je bila 48- milijonov dinarjev, nekaj od tega so krili tudi prebivalci s samoprispevkom. SEVNICA — Sevniška Kopitarna je praznovala 16. septembra 90. obletnico ustanovitve. Sedaj ^zaposluje 280 oseb, izdeluje-pa precej manj kopit kot pred leti, ko je bila vodilna tovarna v Sloveniji in Jugoslaviji. Svojo proizvodnjo je tovarna sedaj preusmerila v izdelavo oziroma dopolnila z izdelavo plastičnih kopit, pet, lesenih obutev in plastičnih rolet. LJUBLJANA — Ljubljanska Opera je letošnjo sezono pričela 16. septembra z slavnostnim otvoritvenim koncertom. Poleg domačih solistov, zbora in orkestra so sodelovali tudi baritonist Radovan Ferdinand, ki poje že več let v Nemčiji, sopranistka Nada Sirišče-vič iz Zagreba in italijanski tenor Bruno Sébastian. Za to priliko so naštudirali vrsto arij in celih prizorov iz oper Werther, Othello, Samson in Da-lila, Figarova svatba, Lucia Lammer-moor, Viljem Tell, Ples v maskah ter iz Bravničarjeve opere Hlapec Jernej. KOČEVJE — V Kočevskem likovnem salonu sb odprli retrospektivno razstavo slikarke Jele Trnkoczy r. Umek, ki je umrla leta 1957. Kritiki pravijo, da se je na razstavi pokazalo, da je bila pokojna ena .„najboljših slovenskih umetnic,“ njena, glavna dela so portreti in cvetlična tihožitja. LJUBLJANA — Zadnji potres 15. septembra, ki -je ponovno močno poškodoval Beneško Slovenijo in Tolminsko,, je precej škode povzročil tudi v Bohinjskem kotu. Prestrašil pa je tudi Ljubljančane; mnogi so pobegnili na ceste v spalnih oblekah in s torbami v rokah. V Trbovljah je potresne sunke kar dobro prestal 360 metrov visoki dimnik; niso ugotovili nobenih poškodb, čeprav se je menda kar precej majal. RODICA PRI DOMŽALAH — Na sestanku kmetijskih strokovnjakov so razpravljali o potrebi povečanja površine, posejane s pšenico in drugimi žitaricami. V zadnjih letih je bila pšenica posejana v Sloveniji na 54.000 ha, ostala žita pa ná 20.000 ha. NOVA GORICA — Odprli so 10. septembra nov dom za ostarele ljudi. Toda pozabili so rešiti problem oskrbnine: Stroški so na osebo okoli 3000 dinarjev, a malokateri upokojenec, ki bi potreboval oskrbo v zavodu, dobi pokojnino, s katero bi mogel to plačati. KANIŽARICA — Premogovnik, ki ga je zalila voda pred meseci, pospešeno raziskujejo in upajo, da bodo kmalu mogli začeti z deli za popravo. Ta dela pa bodo precej počasna, ker je treba naročiti in izdelati potrebne stroje za tamponiranje rova, v katerega je vdrla voda. Pri raziskavah so tudi naleteli na nove sloje premoga, tako da bo rudnik rentabilen še vsaj 30 let. Nekateri celo računajo, da so zaloge še večje. BLED — Že tri leta zapored je bil ha Bledu „kmečki dan,“ ki sta- ga pripravila Turistično društvo in Konjeniški klub. Letos pa ga ne bo, ker ni denarja in ker „ni prave volje do dela.“ MARI BOR — Mariborsko letališče je odprto od 14. septembra tudi za mednarodne polete; tega dne se je odpeljalo v Koeln na svetovno foto-kino razstavo 114 potnikov. LJUBLJANA — Letošnja turistična bera' 'v Sloveniji je bila slabša, kot so „načrtovali.“ Posebno devizni iztržek je bil manjši od lanskega: 82,8 milijona dolarjev je kar za 11 odstotkov manj kot leta 1975. Umrli so od 12. do 16. septembra 1976: LJUBLJANA: Inž. Davorin žvan; Rafael Štolfa, up.; Angela Lavtižar, 86; Jakob Grahek, up.; Alojzij Tony, up., 81; Ferdinand Accetto, klepar; Peter Jaklin; Franc Jerneje, 86, up. čevljarski mojster; Magda Zupančič r. Lozic; Izidor Sadar, obratni inž.; Rozi Moljk r. Melinc, 87; Marija Marinko r. Koželj, 66; Alojzija Šulem, up.; Iva Puntar r. Keršmanc, 61; Frančiška Grum r. Černe, 88; Jože Zorc; Valentin Gartner, postani up.; Maks Magušar, sodni izvedenec; Marija Čamer-nik; -Jakob Mihevc, posestnik; Julijana Šušteršič, up., 77; Ana Lekšan r. Flajnik. RAZNI KRAJI: Vera Romana La-dinek r. Hribar, up. uč., Cirkulane; Roman Bratuša, up. železničar, 78, Ljutomer; Franc Saje, up., Trbovlje; Olga Schreiner r. Kettner,. Maribor; Jože Krumpak, 51, pilot, doma iz Rogaške Slatine; Dušan Ivanuš, pilot, 29, doma iz Ljubljane ter stevardese Lidija Ofen-tavšek, 29, Jelka Žagar, 24, obe iz Ljubljane in Mojca Sila, 23, iz Ilirske Bistrice, umrli v letalski nesreči pri Zagrebu; Amalija Rebernak r. Smrke, Sevnica; Jože Kump, šofer, Obrh pri Dragatušu; Erna Cerar r. Smolej, Bled; Anton Napast, up. šolski upravitelj, 68, Maribor; Alojz Koren, up., Dobrr na; Ivanka Bergant r. Družnik, Jesenice; Fortunat Krivec, up.; Gornji grad; Milan Krevs, čuvaj, Slovenska vas; Francka Sodja, knjigovodja, Bohinjska Bistrica; Marija Lavrič r. Ko-šmerlj, Loški potok; Anton Rome, Kocjanov ata, 87, Mala Stara vas pri Grosupljem; Alojz Mencin, up., Velike Lašče; Alojzij Rot, up., Cerklje; .Nikolaj Jakopin, up. zidar, Bizovik; Franc Umek, up., 68, Otavice; Franc Rode, up. mesarski mojster, D. M. v Polju; Franc Podržaj, posestnik, Perovo, Leopold Burkeljc, up. železničar, Vrhovo. Šopek na grob ge. Roze Tropea A si reve Izguba dragega, ki ga neizprosna smrt iztrga iz kroga domačih, je vedno težka in za vse boleča. Trikrat pa je težka in grenka, kadar je njena žrtev postala mati sredi srečne drulžine in so ljubljeni otročiči na mah^ ostali brez dobre mamice. V svoji otroški naivnosti se ta ali oni morda v prvih trenutkih še ne zave neandomestljive izgube; a kmalu pričenja čutiti ■— čeprav še ne v polni zavesti , da se mu je odtegnila roka, ki ga je tako iskreno in mehko negovala, da so ugasnile tiste oči, ki so ga s tolikšno toplino spremljale korak za korakom, da je umolknil tisti sladki glas, ki mu je bil milejši, kot najslajša pesem, da se je ustavilo srce, ki je tako zvesto bilo zanj in ga spremljalo od trenutka do trenutka. Tako se je — po božjih mislih, ki niso naše misli ■— zgodilo v srečni družini našega rojaka dr. Vitala Aši-ča. V nedeljo, 1®. septembra je v zgod- nji jutranji uri Vsemogočni ustavil trpljenje, ki ga je v kratki, a mučni in zavratni bolezni z vso vdanostjo prenašala njegova mlada žena gospa dr. Roza Tropea Ašičeva, odvetnica, spoštovana in priljubljena pri številnih Slovencih. Z možem in otroki se je u-deleževala slovenskih prireditev, zlasti romanj v ¡Lujan k Materi božji. Gospod, Vital je ostal brez dobre in zveste življenjske družice; trije otročiči — med njimi je najmlajša Julijana Rozika komaj dopolnila leto dni —, pa so ostali brez mamice. Ko stojimo ob tem novem grobu, ne moremo storiti drugega, kot da vdano sprejmemo božjo voljo ter prosimo' Boga, da sprejme dušo rajne v svoje naročje ter pomaga osirotelim otrokom s svojo milostjo, da ob močni roki očeta in ob spominu na dobro mamico rastejo in napredujejo v dobre člane človeške družbe. ) R. Osebne novice Rojstvo. V družini Tomaža Hostnika in ge. Marjetke roj. ¡Stariha iz Adro-gue se je 29. septembra rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime * Ignacij Tomaž. iSrečnim staršem naše- čestitke! Poroka. V cerkvi Sltella Maris sta 2. oktobra med poročno sv. mašo sklenila sv. zakon gdč. Marjanca Stariha in Pavel Osterc. Za priči sta bila nevestin oče Božo Stariha in ženinova mati ga. ¡Marija Osterc. iPoročil ju je g. Marjan Bečan. Mladim poročencema čestitamo ! FRANC GRBEC — umrl Naša skup-nost, posebno ^ .Jr ■ lanuška, je iz- HB gubila še en dejavni ti-■■■t .¿."j; hi zgled kr- ščanskega živ-—fc', *■»* ■Jfffl ljenja. V po- SHHB ,Mp nedeljek 27. sept. zjutraj, ' ho je ' jKfgg ■™ vstal in se pri- - f-t MBH pravljal, da Š , Rre, kot vsak ■VU. < r dan, k darit- ■!. vi svete ma- .8 še, se je od - srčne kapi za- det zgrudil mrffev. Naslednji dan smo ga s slovesno sv. mašo, pod vodstvom nečaka, župnika g. Mirka in somaše-Valca misijonarja župnika g. Andreja Prebila in podpisanega, pokopali na pokopališču v Lomas de Zamora. Vidno je bilo prepričanje vseh pogrebnih udeležencev, da smo prisostvovali velikemu srečanju Franca z Jezusom in Marijo v nebeški slavi. Rojen je bil 17. avgusta 1897 v vasi Travnik v Loškem Potoku. Je že vstopil v 80. leto. ¡Sin pobožne in globoko verne kmečke družine, po domače pri Kaplarjevih. V mladosti je bil član Marijine kongregacije. Imel je isto usodo kot mi vsi. Tukaj je živel pri znani Grbčevi družini kot najskrbnejši striček svojim nečakom in nečakinjam1. Zmanjšati njegovo veliko krščansko osebnost z omejitvijo tega ali onega tihega, skromnega in vestnega opravila, kot npr. točno raznašanje slovenskih publikacij, bi pomenilo krivo ga prikazati, ne odkriti ga. France je bil predvsem mož vere v Jezusovo osebno zakramentalno resnično navzočnost pri sv! maši, velik Marijin častilec in ponižen človek. Iz dejavne vere v Jezusovo navzočnost pri daritvi sv. maše, se je preprosto in pobožno udeleževal dnevno vseh sv. maš, ki jih je dosegel, bodisi pri Mariji Kraljici, 'bodisi pri Sv. Jožefu ali pri nečaku g. Mirku na župniji Naše Gospe Itatijske. Ta mnogoštevilna udeležba je napravila njegovo življenje združeno z Jezusom: Ne živim večjaz, ampak Kristus živi v meni. Tako je^ doživljal resnico, izraženo po sv. Pavlu. Marijin , častilec. Koliko sv. rožnih vencev je zmolil na dan, ve samo Bog; in presveta Devica. Ponižen mož. čeprav vesel, vedno nasmejan, povsod pričujoč in delaven, vendar za površne oči nepoznan. Je bil pač v Jezusovi in Marijini šoli vsak dan. Kot tak, njun učenec, je razdajal svoje imetje in se napravil za prostovoljnega berača za vsako dobro stvar. Po vsaki sv. maši, ki se je je udeležil pri sv. Jožefu, je pokleknil še na Hladnikov grob, zvestoba prijatelju v veri. Dragi g. Striček: ne pozabite na nas in na, naše zadeve pri Mariji in Jezusu, Kmalu na svidenje! Vaš Tone Škulj SAN MARTIN Predavanje o starem Egiptu V soboto, 18. septembra je bilo v Slovenskem domu v ,San Martinu izredno zanimivo predavanje g. župnika Franceta Berganta o starem Egiptu. Predavanje so spremljali številni krasni diapozitivi, ki sp gledalcem pokazali stara egiptovska' svetišča, razkošne kraljeve grobnice, piramide, sfingo ter egiptovsko pokrajino do znamenitega jeza v Asuanu. Vse slike je g. Bergant posnel sam. ¡Posebej moramo omeniti zanimivo razlago lepo ohranjenih fresk v egiptovskih grobnicah. —- Po predavanju so se navzoči zadržali v domu pri domači večerji. Roditeljski sestanek Lepo število mater in očetov se je zbralo v nedeljo, 19. septembra, na roditeljskem sestanku v Slovenskem domu. Sestanek je vodil predsednik šolskega odbora Janez Petkovšek, ki je pozdravil msgr. Oreharja, ki je nato v enournem predavanju nazorno pokazal, kako naj se vrši verska vzgoja v družini. Po predavanju je voditeljica šole gdč. Katica Kovač omenila nekatere zadeve slovenske šole. Sanmartinska tombola Letos je Slovenski domj San Martinu pripravil v nedeljo, S. oktobra že svojo šestnajsto tombolo. Obisk je bil nad vsa pričakovanja velik in so bili zasedeni vsi domovi prostori. Tombolo je s svojo znano spretnostjo vodil Lojze Rezelj, ki je v imenu, doma prisrčno pozdravil vse navzoče, posebej pa še rojaka iz Kanade, člana Narodnega odbora za Slovenija dr. Petra Urbanca in njegovo soprogo Leo ter ju prosili da sporočita pozdrave navzočih vsem Slovencem v Kanadi.' Oba sta se za pozdrav lepo zahvalila. Letošnja tombola se je odlikovala po res bogatih dobitkih. Glavni dobitek ARGENTINI je bil moderen living, katerega je zadela ga. Marija Planinšek; drugi dobitek kolo — pa je zadel Pavle Homan. Poleg teh je bilo razdeljenih še 40 tombol in 150 činkvinov. —- Po tomboli se je razvila živahna ljudska veselica ob zvokih orkestra Zlate zvezde, ki ga sestavljajo člani bivše priljubljene Planike. Ta orkester je odbor doma najel tudi za silvestrovanje. SLOVENSKA VAS 25. mladinski dan Mladina Slovenske vasi je v nedeljo 19. septembra pripravila svoj 25. mladinski dan. Potek celodnevne prireditve se je . pričel z mašo. Daroval jo je č. g. Franc Sodja. Med pridigo je nanizal misli pomembne zlasti za mladino, ki se je številno udeležila svete daritve. Svetoval je pozornost do besede a tudi pohvalil idealizem vaške mladine, ki ga je v zadnjih letih v znatni meri pokazala. Spomnil je na tiste člane in prijatelje Slovenske vasi, ki so zdaj kot laiki ali duhovniki v misijonih ali so v bogoslovjih. Omeniti je treba skrbno pripravljenp petje ob spremljavi kitar in nove pesmi z globoko duhovno vsebino. Takoj.po maši je prišlo na vrsto sprotno tekmovanje v odbojki pri dekletih in nogometu pri fantih. Nagrado v odbojki je dobila skupina deklet iz San Martina, lanuško moštvo pa si je prisvojilo pokal v nogometu. Popoldne ob 16. uri, z nekaj zamude, se je pričel drugi del programa z argentinsko in slovensko himno. Pozdravni govor je imel predsednik centralne BFZ, v imenu mladine Slovenske vasi je pozdravila goste predsednica SDO Zalka Virčeva. Takoj za tem so se vsi nastopajoči z voditelji zbrali na odboj-kinem igrišču in se predstavili ude- Seja NO za Slovenijo. Narodni odbor za Slovenijo je imel v soboto 2. oktobra v Buenos Airesu izredno sejo. Po poročilih predsednika 'Miloša Stareta in ostalih navzočih članov odbora je sledil razgovor o položaju v emigraciji, zamejstvu, domovini in v svetu. Za bodoče delo so bili sprejeti potrebni sklepi. ležencem, ki so jih s ploskanjem sprejeli. Sledili so nastopi mladine in otrok, ki so v nekaterih točkah pokazali del letošnjega dela. Najprej najmlajši pod vodstvom gdč. Anice Sušnikove in Boga Rozine, nato pa naraščajnice, sledile so proste vaje naraščanikov pod istim vodstvom. Zatem je bilo rajanje narodnih noš ob spremljavi harmonike. Nato so mladenke pod vodstvom gdč. Adrijane ¡Mažgonove pokazale ritmične vaje; sledil je nastop skupine otrok s kotalkami, katerega je pripravil Mirko IBerčič, nato ples narodnih noš; za zaključek so naraščajniki prikazali o-snove prve pomoči pod vodstvom Dušana Šušteršiča. Morda je bil spored preobširen, če upoštevamo, da niso priprave okrog od-bojkinega igrišča najbolj primerne, ljudje so stoje sledili skoraj dveurnemu programu. Tako je končala krasna pomladanska nedelja in mladinski dan s prosto zabavo v dvorani Hladnikovega doma. K povedanemu naj dodamo še nekaj pripomb. Obisk mladinskega dneva je bil odličen, tudi iz drugih okrajev so se tokrat udeležili lanuškega mladinskega dne, za kar je tudi prispevalo svoj delež; krasno vreme. - Kar se tiče organizacije, je pohvale vredno delo, ki ga izvršujeta mladinski organizaciji in pohvale vredno tudi tisto delo, ki v o-zadju podpira vidnejše delavce. I. I. Predavanje na nkrajinsko-slovenski fakulteti Ukrajinska katoliška univerza papeža sv. ¡Klementa, je v nedeljo 20. septembra priredila za svoje slušatelje in za vse občinstvo predavanje prof. I. Romanjuka o Ivanu Frankoju kot marksistu. Letos namreč praznujejo Ukrajinci 120-letnico rojstva velikega modernega pesnika I. Frankoja, ki ga smatrajo za Tarasom Ševčenkom za svojega drugega predstavnika ukrajinske književnosti. Če je Ševčenko izšel iz ruske Ukrajine, je Franko iz drugega centra — iz galicijske Ukrajine za časa: Avstrije. Živel je v času na prehodu naturalizma v mbderno fin de siecla kot naš Cankar, celo istočasno sta živela na Dunaju in bogve, če se nista poznala? ¡Predavanje je pokazalo, da je Franko šel isti razvoj kot naš Cankar: iz naturalizma ih pristaša socialne , avstrijske demokracije, h kateri se je priključil iz literarne mode in iz do- morodnega reševanja ukrajinskih delavcev v poljskem miljeju pri petrolejskih rafinerijah v Galiciji, toda je pozneje priznal, da nikdar ni bil pravi socialni demokrat, da je bil pristaš demokratske evolucije. „Franko je bil socialist v obliki angleškega fabijanizma,“ ali avstrijskega reformnega socializma. Nastopil je celo javno proti znanstvenemu marksizmu, Obsojal je revolucijsko nasilje nad buržoazijo in bil je velik ukrajinski domoljub in nacionalist. To je bilo videti iz uvoda v njegovo največje delo, v ep Mojzes, ki ga je recitiral g. Nazarik in iz pesmi Moja ljubezen, ki ga je recitirala gdč. L. Duh. Slovenci smo občutili predavanje, kot da nam govori o dobi analognega Cankarjevega marksizma in smo zato prof. Romanjuku za predavanje še posebej hvaležni. td Po športnem çvetu LJUBLJANSKA OLIMPIJA je v prvi ligi nogometnega prvenstva dosegla prvo zmago šele po petem kolu, ko je v Zagrebu premagala Zagreb z 2:0, v šestem kolu, ki je bilo 19. septembra pa je v Ljubljani premagala državnega prvaka Partizana iz Beograda s 4:2. V prvih kolih je dvakrat remizirala in dvakrat igrala neodločeno. V drugi ligi je ljubljanskega Mercatorja premagal v šestem kolu Maribor s 4:1. Prej se je Mercator kar držal, v petilr tekmah je zbral pet točk. Toda posebno dobro mu ni kazalo že od začetka:, zabil je samo en gol, prejel pa do poraza z Mariborom tudi samo enega. Maribor ima po šestih tekmah šest točk s tremi zmagami in tremi porazi. V slovenski nogometni ligi vodi po treh kolih soboška Mura s tremi zmagami in odličnim napadom: 8 golov, iz svoje mreže pa so Sobočani pobrali, le enega. So pa člani Slovenske nogometne lige letos poleg Mure še Pohorje iz Ruš, Šmartno iz Šmartnega ob Paki, Rudar iz Trbovelj, Kladivar iz Celja, Litija, Rudar iz Velenja, Železničar iz Maribora, Ilirija iz Ljubljane, Primor- je iz Ajdovščine, Izola in Slavija iz Ljubljane. V TEKMOVANJU ZA KARAVANŠKI POKAL v hokeju na ledu je v prvem kolu doma ljubljanska Olimpija nepričakovano izgubila proti ATSE iz Gradca s 2:3, nato pa sp v Gradcu nadigrali nasprotnike in zmagali- s 7:5 in na tekmi pod Možakljo premagali • še „večne“ nasprotnike Jeseničane z 6:3. Jeseničani pa so doma premagali ATSE z 9:4. Poleg omenjenih klubov igra za pokal še KAC iz Celovca. EVROPSKA PRVAKINJA V TENISU, Mariborčanka Mirna Jaušovče-va, ni imela na 48. državnem prvenstvu v Zagrebu kakih velikih težav. O-svojila je damsko prvenstvo, bila prva z bratom Zoranom v mešanih dvojicah in prva s klubsko tovarišico 16-letno Leo Legen v ženskih dvojicah. Mrani-kovca Košak (slovenski teniški prvak) in Tomovič sta osvojila tudi naslov prvakov v moških dvojicah, le med posamezniki je naslov ušel Mariborčanom, prvo mesto je zasedel Zagrebčan Ivančič. Od vsepovsod MEJA —• 120 LET. cesto v listih beremo reportaže o stoletnikih in celo stopetdesetletnikih. Sedaj so listi prinesli novico, da je Stidanec El šerif Muhamed Ahmed star kar 280 let. Toda zdravniki, ki so se zbrali na simpoziju v Bad Mergentheim v Nemčiji sodijo, da je biološka meja starosti komaj 120 let in da, je zdaj nemogoče, da bi kdo živel dlje kot toliko. To podkrepljujejo zdravniki z dejstvom, da je najstarejši človek, čigar starost je nedvomno dokazana, star le 113 let. Znanstvenik Bayreuther pojasnjuje starostno mejo s tem, da se celice veznega tkiva niso zmožne obnoviti več kot petdesetkrat v življenju človeka in pravi, da bo genetiki morda nekoč .uspelo podaljšati življenje, a je to sedaj še neuresničljiv sen. ŽLAHTNI PLINI V ZRAKU. Znano je, da so v atmosferi poleg dušika, kisika.vodika, ogljikovega dioksida še „žlahtni“ plini — argon, helij, krip-ton, ksenon in radon. 'Razen argona nastopajo v tako majhnih količinah, da so sprva mislili, da je njihovo odkritje v zraku le „znanstvenega pomena“,-kasneje pa se je izkazalo, da so tudi „žlahtni“ plini važni za mnoge procese na zetalji. Kako malo je žlahtnih plinov, pokaže naslednja ponazoritev: če bi imeli tako ozko cev, da bi prepuščala vsako sekundo samo eno molekulo ozračja, bi prihajale v glavnem iz cevi le molekule dušika in kisika. Vsaki dve' minuti bi bila vmes molekula argona, vsakih osem mesecev molekula kriptona, na molekulo ksenona pa bi morali čakati kar 60 let. REKORD NE BO PRIZNAN. Nenavaden rekord, ki je zapisan tudi v znani Guinessovi knjigi največjih in najbolj nenavadnih dosežkov, ima 64-letni Roy Sullivan iz Virginije: Petkrat ga je zadela strela, pa je ostal živ. Pred kratkim ga je oplazila še šestič — tako vsaj pravi sam. Toda rekord ne bo priznan, ker zdravnik ni mogel ugotoviti ožganin na rokah in nogah. STOLETEN KIČ. Pred Dubrovnikom so v začetku avgusta potapljači odkrili ladjo, ki se je potopila v XVI. stoletju. Arheologi so bili že zelo veseli, da bodo našli kaj izrazito novega, kajti na ladji je bilo nad štirideset zaprtih zabojev. Toda našli so posodo, nože, trakove, steklen. nakit in podobno — šaro. Kaže, -da so tudi v starih časih znali dobro prodajati nekoristno kramo, čeprav še ni bilo posebne propagande OBVESTILA SOBOTA, 9. oktobra: V Slovenski hiši ob 21 uprizoritev „Hlapec Jernej in njegova pravica.“ Gostuje slovenski oder iz Mendoze. NEDELJA, 10. oktobra: 20-letnica Našega doma v San Justo. V slovenski cerkvi Marj j e Pomagaj mladinska maša, nato zvezni sestanek. SOBOTA, 16. oktobra: SKAD prireja yečerjo. Vabljeni vsi akademiki! NEDELJA, 17. oktobra: ¡Na Pristavi mladinski dan. V Hladnikovem domu bo malgaški asado. Prijave do vključno petka, 8'. oktobra. SOBOTA, 23. oktobra: III. likovna razstava SKAD-a ob Cankarjevi stoletnici ob 20 v Slovenski hiši. Ta dan bo razstava odprta od 20. 23. ure. NEDELJA, 24. oktobra: V Slovenski hiši tradicionalna skupna misijonska proslava. Začetek ob 16. uri. III. likovna razstava SKAD-a ob Cankarjevi stoletnici v Slovenski hiši od 10. do 13. ure. Na Pristavi materinska proslava. SOBOTA, 30. oktobra: Proslava Narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši. NEDELJA, 31. oktobra: Na Pristavi v Castelarju, pristav-ski dan. SOBOTA, 13. novembra: Zaključna proslava Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka v Slovenski hiši. Na Slovenskem ljudskem Taboru v Slomškovem domu, Ramos Mejia, je bila izžrebana štev. 417. ! LUČKA OSTERC, ■ ■ “OCCHI” ■ ■ ■ ■ vabi na pomladanski letni modni i prikaz 23. oktobra 1976 v prosto- ■ rih “Asociación Pro-Ayuda al Que-; mado”, Cuba 1930, Capital Fede-! ral (višina Cabildo 1900) ob 18. • uri. Rezervirati prostor na telefon 761-1730. • j Gospodje podjetniki! ■ ■ j Vse vrste INDUSTRIJSKIH in j AVTOMOBILSKIH OLJ, razne ■ produkte iz katrana, bencin, ben-col, terpentin, petrolej ter des- ■ infekcijska sredstva, strup za 5 mravlje in pod., znamke YPF, SHELL, ESISO vam dobavi po ; znižani ceni in dostavi na dom ■ ■ MARJAN PUGELJ ■ ■ ! ‘Naročila na: T. E. 652-9455 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL ' CASCAME jffiscrlbano Público Cangallo 1642 Buenos Air». Pta. baja, oílc. 2 T. E. 35-8827 Prof. dr. JUAN JESUS RLASNSK. Specialist za ortopedijo in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja Capital Federal Tel. 41-1413 Ordinira v torek in petek od 17 do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon $28-4188. Vodstvo Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka sporoča profesorjem, dijakom in staršem, da bodo izpiti 9. in 23. oktobra; 30. oktobra seja profesorskega zbora; 6. novembra skupni šolski izlet in 13. novembra zaključek tečaja. •X- -X- -X- Pevski zbor „Slovenske mladenke“ bo nastopil 9. oktobra in 16. oktobra, obakrat ob osmih Zvečer v cerkvi sv. Mihaela v Castelarju, ul. Mercedes in Salcedo v sklopu koncertov, ki jih organizira Coordinadora Intercoral. DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija tudi letos pripravlja otroško počitniško kolonijo v cordobskih gorah pri dr. Hanželiču. Prijave za kolonijo se sprejemajo v pisarni Z ** «S?g ■ «"o FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5?7K TARIFA REDUCID/ Concesión N* 38¡U Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.311.428 Prireditve na Slovenski Pristavi v Castelarju Nedelja, 17. oktobra 1976: Mladinski dan pristavske mladine Nedelja, 24. oktobra 1976: Materinski dan Nedelja, 31. oktobra 1976: Pristavski dan Vse prireditve so celodnevne in ob vsakem vremenu Lepo vabi Društvo Slovenska Pristava ZAHVALA Slovenski dom v SAN MARTINU se prisrčno zahvaljuje za izredno lep obisk na tomboli 3. oktobra. Dalje se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem in darovalkam dobitkov in peciva,, ter vsem požrtvovalnim. sdoelavcem in sodelavkam pri pripravi in izvedbi letošnje tombole.