Slovenski LETO XII., ŠTEV. 218 Ljubljana, nedelja 16. septembra 1951 POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN Maršal Tito ljudstvu Hercegovine Enotnost naših narodov je največja zmaga, ki smo jo do danes dosegli Maršal Tito v razgovoru s prebivalci in predstavniki ljudske oblasti v Slunju. Poročilo o njegovem obisku v Vojniču in Slunju Je bilo objavljeno v torek. V petek je maršal Tito obiskal s svojimi spremljevalci, med katerimi je bil tudi predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, Hercegovino ter je bil na vsej poti navdušeno pozdravljan od prebivalstva. Najlepši sprejem so mu priredili mostarski prebivalci, ki so se v velikem številu zbrali pred poslopjem mestnega odbora Ljudske fronte. Maršalu Titu je izrekel dobrodošlico sekretar oblastnega partijskega komiteja. maršal Tito pa je imel naslednji govor: »Nenavadno sem srečen, da sem prišel v vašo sredino, da vas lahko danes pozdravim tu, čeprav bi bil moral to storiti že davno prej. Upam. tovariši in tovarišice, da mi boste oprostili, ker tega do sedaj nisem storil. Tovariši in tovarišice, ta veličastni sprejem, ki ni bil pripravljen, saj niste vedeli, da bom prišel, je najboljši dokaz in najboljša spodbuda ter največje poroštvo, da smo po tolikih letih mirne graditve, po vseh težavah, napadih in presenečenjih, na pravilni poti. Ce bi nas bili sprejeli tako 1945 in 1946, bi bilo to razumljivo, bilo bi posledica zmage naše osvobodilne oborožene sile. Toda, da ste meni in tovarišem. ki so prišli z menoj, danes pripravili tak sprejem, to je mnogo več. To nam je poroštvo o enotnih mislih naših narodov, govori nam o enotnih težnjah naših narodov. To govori, da se nismo žmotili v pričakovanjih. v zaupanju v visoko zavest naših državljanov, naših delovnih ljudi mesta in vasi, To je najboljše poroštvo, da bomo tudi zmagali ne glede na vse. kar bj lahko prišlo kot ovira pri izpolnjevanju naših nalog, v izvajanju načrtov ki so pred nami. Moram vam reči. tovariši in tovarišice. da mi je celo malo nerodno, ker ne vem. kje bi začel. Mi govorimo večkrat in ne malo. toda jaz bi vam rad povedal sedaj to. kar pričakujete. rad bi zadel vaše misli, ker je to, kakor gotovo sami veste, za nas velikanskega pomena. Ni bistveno, da si pripravim neki govor in da pridem sem in povem, kar sem si pripravil. Jaz bi rad z vami razgovarjal kot s kolektivom, rad bi, če bi bilo v takih razmerah mogoče, -slišal tudi vaše mnenje. Poslušati glas ljudstva, ko gremo po vaseh in mestih naše države v takem ali manjšem obsegu, to je naša osnovna vodilna misel ko opravljamo dolžnost voditeljev te države. Rad bi. da bi bilo tudi to današnje zborovanje koristno za naš nadaljnji razvoj. Zato vam ne bom govoril o filozofskih in visoko političnih stvareh, pač Nadaljevanje na 6 strani Minister Milentije Popovič otvarja Zagrebški velesejem PO KONFERENCI TREH ZUNANJIH MINISTROV V WASHINGTONU Soglasje zahodnih velesil pri reševanju perečih vprašanj Za obojestransko «a dovoljiv sporazum z Zahodno Meniči jo — X ujnost vzpostavitve svobodne in neodvisne Avč rije — Razgovori o reviziji mirovne pogodbe z Italijo se bodo nadaljevali vili pobudo francoske vlade, naj bj bi. la ustanovljen: evropska skupnost premoga in jekla kot skupen korak v srn«* ri enotnosti in krepitve gospodarstva Zahodne Evrope. Na koncu deklaracije izražajo zunanji ministri treh zahodnih velesil pre. Za našo svobodo se bomo znali vselej postaviti v bran Snoči je bilo v Ljubljani veliko manifestacijsko zborovanje v čast 4. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Mestni odbor Osvobodilne fronte v Ljubljani je sklical snoči v dvorano kina »Union« manifestacijsko zborovanje, ki je dostojno proslavilo četrto obletnico priključitve Slovenskega Primorja k naši državi, hkrati pa pokazalo naš prezir do italijanskih šovinističnih hujskačev, ki bi še vedno radi uveljavili svoj imperalistični pohlep na naš račun. Po-zivu mestnega odbora so se odzvali številni možje in žene, mladina, pripadniki vojske in drugih poklicev, ki so napolnili veliko unionsko dvorano. Pročelje dvorane je bilo za to slovesnost primerno okrašeno. Preko vse njegove širine se je blestel velik napis: »Svojega ne damo, tujega ne zahtevamo.« Kmalu po 18. je sekretarka mestnega odbora Osvobodilne fronte tov. Ada Klanjšek s pozdravom vsem navzočim odprla zborovanje. Ko je poudarila, da je ta zbor ne samo proslava vse jumaške borbe primorskega ljudstva med dolgoletno okupacijo, temveč tiidi opomin vsem, ki segajo s fašističnim apetitom po naši zemlji, je podala besedo članu Centralnega komiteja KPS tov. Francu Kimovcu-Zigi. Ta je toplo po. zdravljen od zborovalcev obširno orisal borbo primorskega ljudstva in hkrati poudaril pomen današnjih dni v mednarodnem dogajanju in življenju. Med drugim je dejal: Washington, 15. sept. (Tanjug) Včeraj je bilo objavljeno sporočilo o rezultatih razgovorov, ki so jih imeli zunanji ministri ZDA, Britanije in Francije od 10. do 14. septembra v Washingtonu. Sporočilo poudarja, da so trije zunanji ministri z zadovoljstvom ugotovili rezultate, ki so jih njihove države že dosegle v skupnosti z drugimi zahodnimi državami glede zagotovitve miru. V Washingtonu je prišla do izraza temeljna enotnost treh zahodnih velesil zlasti pri reševanju perečih vprašanj. Četrto obletnico priključitve Slovenskega Primorja in Istre praznujemo v okoliščinah, ki nas opozarjajo, da duh agresije in šovinizma, katerega nosilec Je bil fašizem, še ni pregnan s sveta. Merodajni krogi v Italiji na primer Imajo prav sedanji čas za primeren, da blatijo čast naših narodov, čast naših borcev narodnoosvobodilnega boja. čast naše Jugoslovanske armade in skrunijo spomin tisočerih žrtev Italijanskega in nemškega fašizma. Cernu to delajo? Prav gotovo ne zato, ker žele, da se prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Italije utrdi. Ta njihova umazana propaganda le raz-p ih uje šovinistične strasti in odvrača italijanske množice od resnice. Tov. Kimovec je nato obširno opisal vso težko borbo, ki so jo vodili Slovenci in Hrvatie skozi 13 stoletij za svoj obstoj. Poudaril je posebno posledice divjanja fašistov, ki so s pogromi proti Slovencem in Hrvatom zatirali naše ljudstvo vso dobo 25-letne okupacije. Primorsko ljudstvo se je temu zatiranju upiralo, posebno pa se je izkazalo med vojno, ko je organizacija Osvobodilne fronte v kratkem povezala vse kraje Slovenskega Primorja v enoten organiziran odpo-r. Med narodnoosvobodilnim bojem se je v formacijah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v Julijski krajini borilo nad 72.000 borcev. Samo na tem ozemlju je padlo v borbi 21.000 borcev, a nad 12.000 jih je bilo ranjenih. Ko ie tov. Kimovec podrobno opisal veličastni odpor primorskega ljudstva med narodno osvobodilno vojno, je nadaljeval: Kaže pa. da so vodilni možje Italije pozabili, kam je italijanski narod pripeljala pot, ki se je začela v 90. letih prejšnjega stoletja z napadom na Abe- V Istri so odkrili noro nahajališče izvrstnega premoga V istrskem premogovnem bazenu bo kmalu začelo obratovati novo nahaia-lišče premoga, in sicer na področju pod gornjim tokom reke Raše -;n Pod-pičanskim poljem. Po mišljenju strokovnjakov je nahajališče zelo bogato založeno s prvovrstnim premogom, ki bo po kakovost, eden izmed najboljših v Jugoslaviji Računajo da ga bodo mogli izkoriščati 15 let, če bodo delali s polno zmogljivostjo. Na površinskem delu tega področja bpravljaio s^daj voljka melioracijska dela ki se žp končujejo. Z dovršitviio melioracijskih HpI v gornjem toku reke Raše in na Podpičanskem polju ter Z ureditviio hudournikov s sistemom zajemajočih in odvajajočih prekopov bodo hkrati na tem področju sproščene velike količine vode. ki jo bodo uporabljali za namakanje državnega posestva »Cepič«. Doslej so namakali okoli 200 hektarov tega plodnega polja. It* .r, n* osušili še Italijani. V. M. sinijo, ki se je leta 1913 nadaljevala i okupacijo Dodekanoza, k: je I. 1915 dala londonski pakt in 1. 1920 Rapall. sko pogodbo. Po tej poti dalje je šel Mussolini osvajat Abesinijo, Albanijo, velik del Jugoslavije, Grčije itd. Po tej poti je tudi prišel do klavrnega konca v Milanu, italijansko ljudstvo pa še danes plačuje zablode, ker se je dalo zavesti, da se da na lahek način na račun sosednih narodov priti do blagostanja in slave. (Odobravanje.) Drži sicer, da ves italijanski narod take politike ni podpiral, niti v preteklosti, niti je ne podpira danes, ker je jasno, da to ni ljudsk politika. Najboljši odgovor na vsa ta izzivanja so bile jasne in iskrene besede tov. Minister za zunanjo trgovino vlade FLRJ Milentije Popovič je v svojem govoru označil pomen letošnjega velesejma v našem in mednarodnem gospodarstvu. Poudarjal je, da ima letošnji velesejem v Zagrebu predvsem komercialni značaj, ker so na njem razstavljeni izdelki in pridelki, ki so zelo važni v blagovni izmenjavi, ki je med našo in drugimi državami od leta do leta živahnejša. Kakor je naša država zastopana na velesejmih tujih držav, tako so tudi tuje države letos dobro zastopane na našem velesejmu. Ko je izreke! zahvalo našim delov, nim ljudem in podjetjem, ki so orno-godili tako pomembno gospodarsko prireditev, je naglasil, da je decentralizacija v naši državi zbudila večje in tudi nove ustvarjajoče sile. Svoj go-vor je zaključil s poudarkom, da so vedno večje in živahnejše gospodar, ske žveze naše države z drugimi državami tudi važen prispevek mednarodne vzajemnosti in svetovnega miru. Na Bolju so nakosili 1500 vagonov sena Posestva agroindustrijskega kombinata Belie so letos pripravile, nad 1.500 vagonov sena. kar je za približno 600 vagonov več kakor lani. Tudi kakovost letošnjega sena je mnogo boljša veže nit narodnoosvobodilne vojne, bi lahko izbral pisatelj naslov, ki bi povezal \*e zgodbe v enoto. Knjigo je lepo opremila inž arh. Jakiča Accetto. Tone Glavan. prekinjena pogajanja za premirje, ogorčeni, vendar lokalizirani boji. Američani in Južnokorejci so se prebijali meter za metrom spričo srditega odpora Kitajcev v vrsti napadov, ki so imeli »omejene cilje«. Iz vsebine propagandnih oddaj pjongjanškega in pekinškega radia ni videti, da bi bili Kitajci in Severnokorejci pripravljeni, ponovno pričeti pogajanja. V Tokiu ne vidijo nobenega znaka za to, da bi general Matthew Ridgway popustil in privolil v novo preiskovanje obdolžit-ve, da so oborožene sile čet Združenih narodov kršile nevtralnost keson* škega področja. Črnogorci podpirajo kulturna prizadevanja koroških Slovencev »Prežihov skiao« pri seicciji Društva koroških Slovencev v Mariboru razve. seljiv0 raste. Ker je njegov osnovni namen, podpreta kulturna prizadevanja zamejskih koroških bratov, jasno izražen, so le redki okraji, ki ga še niso podprli. Ljudje, kS so pobudniki te zamisli, so znali najti pota za do-seg0 ciljev po Sloveniji, kjer se odzivajo delovni kolektivi in organizacije z znatnim« zneski, temveč tudi izven naše republike. Tako je pokloni] doslej izven Slovenije najvišji znesek glavni odbor Ljudske fronte Črne gore. ki je daroval 103.000 din, druga podpora iz Crne gore pa je prispevek 30.000 din od Zveze borcev na Cetinju. Glavni odbor Zveze borcev Slovenije je prispeval tudi 100.000 din in je tako zdaj v skladu, ki bo na razpolago pokrajinskemu odboru Demokratične fronte Koroške, že 503.409 d« n. Z zbranimi denarnimi sredstvi bodo predvsem podprli izdajo- - E-ichhol zer jeve - ^Slovenske čitanke za Koroško, omogočili študira-nje koroški mladini in dajali podpore prosvetnim organizacijam. Ob tej priložnosti pa je treba naglasiti. da so okraji, kakor celo Slovenj Gradec, ki se doslej še niti zganili niso s kakim prispevkom, ali zbrali koma j nekaj čez 1000 din, medtem k0 je Šoštanj dal 21.000 din. Dobrodošli so seveda tudi manjši zneski, saj tudi »male ribice napolnijo ribnik«. Sporočilo vodstva otroške klinike v Ljubljani Ker je klinika preobremenjena, bo odslej sprejem le z napotnico od zdravnika, ki ie ugotovil, da je spreiem res potreben in da sam ne more več v ambulanti ali v ordinaciji zdraviti otroka. Za otroke do 3 let morajo starši prinesti s seboj poročilo o rojstvu, ki ga dobijo na matičnem uradu, za otroke, starejše od treh let pa poleg napotnice od zdravnika še bolniški list, ki ga izda delodajalec staršev. Brez teh listin bo moral dežurni zdravnik sprejem odkloniti. razen v primerih, ko gre za otrokovo življenie in ko starši niso mogli pravočasno dobiti potrebnih listin. Zaradi obremenitev ustanove je potrebno, da se čim več otrok zdravi po pristojnih ambulatorijih i.n pri zdravnikih, ki pod okriliem socialnega zavarovanja ali posvetovalnic v posebnih urah opravljajo zdravniško službo za otroke. Dežurni zdravnik ustanove je v službi, da sprejema bolne otroke z napotnico, poleg tega pa v času svoje službe opravila zdravniško službo na kliniki. S tem delom je popolnoma obremenjen m ne more opravljati ambulantnih pregledov. Zaradi tega morajo biti otroci prvenstveno pregledani v ambulatorijih, kamor spadajo po svoji zdravstveni pri-sromosti, n. pr. otroški ambulatorij DZSZ, ambularorij MLO, šolska poliklinika. privatni zdravniki, nočna po-serra služba DZSZ. Če bo ljudstvo razumelo potrebne ukrepe, bo ustanova lahko nemoteno izvrševala svojo funkcijo. Objava kmetijske glavne uprave Glavna uprava za kmetijstvo v Ljubljani na podlagi 7. točke odredbe vlade LRS o prevozu krompirja s pod. ročij. okuženih s koloradskim hroščem. z dne 10. septembra 1951. ob« javljene v »Slovenskem Poročevalcu« z dne 13. septembra 1951 objavlja: V ljudski republiki Sloveniji niso okužena s koloradskim hroščem področja mesta Maribora in okrajev Ma. ribor-okolica, Poljčane. Murska Sobota ter Črnomelj Glavna uprava za kmetijstvo LRS v Ljubljani Dopolnitev Naše včerajšnje poročilo o obisku avstrijskih gozdarskih strokovnjakov dopolnjujemo v toliko, da je goste pozdravil tudj zastopnik podpredsednik« vlade LR Slovenile in predsednika Sveta 7C predelovalno industrijo dr. Marijana Breclja dr. Soba. Ta ugottk vitev je včeraj Po pomoti izostala. ŠTEV. 218/16. SEPTEMBRA 1951 St O YENS KI POROČEVALEC Str. 8 Zastavo najboljših rudariev ® artavt Kolektiv rudnika v Velenju «prejema danes prehodno zastavo vlade FLHJ kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici tega leta skupno z na. grado 365.000 — din. Velenje je že skoro sto let star rudnik, a vse doslej je delal le v majhnem obsegu. Se pred vojno je velenjska jama dajala le okrog 250 ton lignita dnevno, zdaj pa ga kopljejo že petkrat toliko in ko bo v celoti do. grajen novi jašek na Prelogu, se bo predvojna proizvodnja povečala desetkratno. \ Zaenkrat je njegova oprema res še zastarela in to so — razen polproletar-skega značaja delavcev in iz tega izvirajoče nediscipline — v glavnem navajali kot razlog, zakaj je bilo Velenje lani vedno na repu, med najslab. iimi rudarskim kolektivi v Sloveniji. Bilo je. res nekaj na tem. a še bolj res je to, da je riba smrdela pri glavi, da so delavci videli nedisciplino pri svojem nekdanjem direktorju in glavnem inženirju in so zato sami laže zapadali isti boiezni. Nov veter je zavel v Velenju. Prej Je uprava prepričevala nadrejeno vod. stvo. da stara jama ne more dajati več kot 1.400 Ion dnevno, a že danes, v začetku postopnega povečanja, kopljejo v jami čez 1.600 ton lignita dnevno, to je pa prav toliko več kolikor daje premoga cel Zabukovški rudnik. Ker je povzročal največje te-tave izvoz, so uredili enakomernejši priliv vozičkov iz raznih smeri na pdl-nišče. Začeli so tovariško, a ostro tekmovanje. v katerem še danes vodita 40. brigada izkušenega rudarja Jakoba Grčarja, ki presega s svojimi ljudmi na etaži C normo tudi za 20% in 24. mladinska brigada, ki jih včasih potolče še za 10 %. Vsako soboto so uvedli tako imenovano velenjsko soboto. Takrat gredo v jamo vsi, tudi direktor in nameščenci. S tem je odpadla potreba po nedeljskem obratovanju. Mladi jamski obratovodja ing. Ludvik Mali je vedno povsod in zato to povsod tudi rudarji in preddelavci. Medtem ko je bilo prej tudi po 50 plavih ha dan. beležijo zdaj dnevno samo po 2 ali' 3 izostanke. One pa, ki so bili zares nedisciplinirani, je upravni odbor že davno odpustil. Kljub zmanjšanemu številu delavcev je -rudnik izpolnil polletni plan kot prvi rudnik v Sloveniji, produktivnost vsa-, kega delavci se je povečala za eno četrtino in te dni je bilo podjetje proglašeno za najboljši rudarski ko- je osvojilo Velenje lektiv v državi. Iz bosanskih Banovi-cev se je zastava preselila na zeleno dolino pod Skalami. Ne smemo popustiti »Saj velenjski knap ni tako slab« — je menil novi direktor Nesti 2gank — »zaveden je včasih še preveč.« Pri tem je mislil na slabosti v poslovanju okrajne preskrbe. Zakaj »o rudarji v Velenju dobili v prejšnjem mesecu najprej samo 40 dkg sladkorja in ostanek šele 24. avgusta in prav tako tudi moko, da je moral vzeti rudar za malico s seboj v jamo namesto doma pečenega kruha žemljo, ki mu jo je šla žena kupit na otrokov račun v otroško restavracijo? Zakaj morajo stati rudarske žene iz Velenja pred mesnico za kos mesa že ponoči, medtem ko imajo na primer v vasi Rečici mesa dovolj? Ali je prav, da pro. dajajo meso v Celju, ki ga dovažajo iz šoštanjskega okraja, ceneje, kot ga v domačem okraju plačujejo rudarji? Prav to in pa nenavadna poteza rudnika Raše, ki je poslal v Velenje pred kratkim dva zastopnika, ki naj bi med velenjskimi rudarji nabrala delovno silo, pri čemer sta jim obljubljala boljše življenjske pogoje, je vplivala na to. da je bila v avgustu izpolnitev planske naloge za spoznanje slabša kot je bila doslej. »Tudi na polno lastno ceno bomo morali bolj paziti« — je na zadnji seji opozarjal upravni odbor podjetja. V avgustu so namreč s preveliko uporabo lesa in streliva povečali proizvodne stroške pri toni lignita za 7.20 din. »V novem finančnem sistemu se bo to pošteno poznalo na zaslužku«. Novi zaveznik vstaja Kmalu bodo pa velenjski rudarji dobili poleg svojih rok in zavesti močnega zaveznika v borbi z lignitom — novi jašek. V treh letih je zrastel na polju v Prelogu 45 m -visok železobe-tonski izvozni stolp z bunkerjem ter 350 m globokim rovom pod seboj. Ob njem je postavljena strojnica z najmodernejšim izvoznim strojem, ki je že montiran. Ta silni vlačilni orjak ameriškega izvora je bil namenjen, da bi dvigal rudna bogastva iz globine 1.000 m nekje v Aziji, zato pa ga je bilo treba zdaj v Velenju temeljito preurediti za ustrezajočo globino Nemalo dela ima pri tem vestni' ing. Petrič., kt je te dnj začel že s prvim poizkusnim obratovanjem novega stroja. Tudi večina ostale opreme za jašek, zlasti kletke za prevoz rudarjev in Živahna gospodarska delavnost v ljutomerskih zadrugah Preteklo soboto so se v Ljutomeru zbrali predsedniki kmečkih delovnih zadrug okraja Ljutomer in se pogovorili o važnih gospodarskih vprašanjih, kot s0 odkup žita, intervencija s krompirjem, izvoz in uvoz, jesenske setve fed. Ugotovilo se je, da so v posameznih zadrugah n. pr. v Stari novi vasi C ven. Vučji vasi, Salimi itd. delili belo žito med zadružnike kar pavšalno — ne glede na to, koliko je kdo v zadrugi delal. Drugod pa so delil, po storjenem delu, kar je mnog0 boljše tn pravičnejše za vse zadružnike. Zadruge so sprejele prostovoljne obveznosti glede oddaje belih žit državi. Okraj pa je te dni na podlagi raznih ugotovitev, tako hektarskega donosa ln zmožnosti posameznih zadrug že izdal dokončne odločbe o oddaji belih St. V 10 dneh bodo zadruge svoje obveznosti do države izpolnile. Zraven te©» bodo ljutomerske obdelovalne zadruge do 15. t. m. oddale 15 vagonov krompirja na intervencijski trg v Trbovlje. Pozneje bodo izvozili še nad 60 vagonov krompirja v delavska sredi K». Reški delovni kolektivi se pripravljajo na II. kongres Zveze sindikatov Te dni, ko je kolektiv reške ladjedelnice *Viktor Lenac* dobil prehodno zastavo Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, so delavci tega podjetja napovedali delovnemu kolektivu ladjedelnice »3. m*tekmovanje v polastitev II. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Ne sestanku so sklenili, da bodo zadruge začele graditi velika pitališča kot jih že dograjujejo v zadrugah Nor-šinci, Stročjii vasi in drugod. Prihodnje leto bodo zadruge oddale državi že čez 2000 pitancev. Zadruge so dobile od države nov kredit, katerega bodo tudi delno uporabile za gradnjo modernih pitališč. Tudi v Bučečovcih, Lukovcih in drugod se zavzema j 0 za pitališča. V kratkem bodo sprejele zadruge celo vrsto novih kmetijskih strojev iz inozemstva — za kar so izvozile govedo. konje, vino itd. Med dospelimi stroji bo tudi 5 novih traktorjev. V kratkem bodo ljutomerske zadruge prodale v inozemstvo zlasti v Avstrijo in Zahodno Nemčijo še več konj. lesa itd. in za to blago kupile nove stroje. M. I. Začetek jesenske setre v Makedoniji Hkrati z drugimi poljskimi deli se makedonski kmetje pripravljajo tudi na jesensko setev. V radoviškem, štap. skem, kumanovskem in nekaterih drugih krajih so se setvena dela že začela in so doslej posejali okrog 100 ha z ozimnim žitom. V zsctajih dneh je bilo v vseh krajih republike precej dežja, tako da so dani vsi pogoji za množični začetek setve. Ker so priprave v zaključni fazi, pričakujejo, da se bo splošna setev začela prihodnji teden. Kmetje sedaj čistijo seme, v strojnih delavnicah pa popravljajo traktorje in druge stroje. V razliko od lani je živina letos dobro hranjena in sposobna za delo 30 tonski sejalec za separacijo so že tu. Namesto madžarske tvrdke, ki je prelomila pogodbeno besedo, se na njih blešči napis domačih rok — CRD Trbovlje. Tudi preko 2 km dolg železniški tir od novega jaška do postaje v Šoštanju je že položen. Ko bo prispel še skip za dviganje premoga iz globine, ko bo urejena glavna separacija in dokončana električna napeljava, bo nov; jašek lahko dajal okrog 5.000 ton lignita dnevno. Goriška fronta se mora bolj zavzeti za obnovo ▼ sredo •• «e sestali v Solkanu predsednik in tajniki krajevnih organizacij Osvobodilne fronte. Sestanka so Je udeležil tudi Clan Iz-vrtilnega odbora OF tov. Milo Vižintin. V imenu vs’eh frontovcev Goriške so udeleženci sestanka uvodoma ugotovili, da nas vpitje onstran meje po reviziji mirovne pogodbe z Italijo in zahteve po Trstu ter skomine po Reki, Pulju in Dalmaciji ne bodo preplašile. Ce kdo, tedaj ima pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe samo Jugoslavija. Zato naj vedo na oni strani, da bo doletel vsakogar, ki bi hotel vtikati svoj nos preko naših meja z zlem! nameni ln osvajalnimi cilji, kvečjemu udarec, kakršnega zasluži. V povojnih letih so storili vaški frontni odbori n.a Goriškem zelo mno- Najnovejši reakcijski motor »Nene«, izdelek tovarne Rollce-Royce; poganja ga kerozin, proizvaja pa 2650 kg pritiska, kar ustreza okrog 5000 konjskim silam. S takimi motorji so opremljeni lovski aparati britanske mornarice »508«, ki so najhitrejši avioni na svetu. Motor je razstavljen v britanskem paviljonu zagrebškega velesejma. Goriški delavci so izvolili delegate za II. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije go za politično vzgojo svojega članstva. Dosegli so, da je skoraj sleherni volilec tudi član frontne organizacije. Pri obnovi podeželja in raznih komunalnih delih je ustvarila Fronta go-riškega okraja v prvih letih po vojni 112 milijonov vrednosti in organizirala 38 delovnih zadrug. Bolj kakor uspehe so obravnavali na tem sestanku pomanjkljivosti fron-tnega dela na vasi in potrebo po izmenjavi izkušenj pri prizadevanju, najti pravi način dela za poživitev množičnih organizacij tam, kjer so le-te nedelavne. Mnogo je bilo govora tudi o novih gospodarskih zakonih in našem bodočem finančnem sistemu. Ne katere vaške frontne organizacije namreč ne vidijo sprememb, ki so v teku, in jih članstvu ne pojasnjujejo Danes, ko na vasi skoraj ni več kampanjskih akcij, pravijo ponekod, da nimajo kaj delati. Tajnik frontne organizacije v Orehovljah na pr. ni sklical sestanka, češ, o čem naj končno razpravljamo. V Dobravljah je vaški frontni odbor sicer sklenil poživeti delo v organizaciji, vendar ni vedel, kako naj to stori. Zato je ostalo vse pri starem. Drugačni so v Braniku (Bihember-ku). Tu so odstranili iz odborov množičnih organizacij najprej nedelavne odbornike in šele nato so začeli z resnim delom. Redkim posameznikom, za katere je bilo dokazano, da niso vredni biti člani Fronte. So sklenili odvzeri člansko legitimacijo. Z vztrajnostjo je odbornikom uspelo, prepričati cmah-lijvce o potrebi, da pospešeno obno vijo svoje še neobnovljene domove in gospodarska poslopja. V ta namen so tudi dobili od Izvršilnega odbora Fronte 10 milijonov kredita, ki so ga razdelili med tiste/ kraje, v katerih je vprašanje obnove' še danes pereče. Po vaseh 'odkrivajo tudi posameznike, ki so se na račun obnove neupravičeno okoristili. Za obnovitvena dela je treba na Te dni so bile po vseh sindikalnih podružnicah volitve delegatov za okraj, no konferenco v zvezi z II. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije. V nedeljo pa so voljeni delegati, ki so zasedali v kulturnem domu v Solkanu, izbrali za II. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije J delegate, in sicer Bruna Delaka, delavca iz tovarne pohištva »Edvard Kardelj« iz Nove Gorice, Jo. žefa Spacala, tajnika okrajnega sindikalnega sveta in Franca Pipana, predsednika sindikatov obrtniških delavcev. Na konferenci so med drugim razpravljali tudi o delu med prvim in drn-.im kongresom. V goriškem okraju je okrog 6450 organiziranih delavcev, izven organizacije je samo še okrog 700 delavcev. Hvalevredno je delo sindikalne podružnice v cementarni Anhovo. Vzgiedno delo je tudi v sindikalnih * podružnicah postaje Gorica, v vozovni delavnici, kurilnici in sekciji za vzdrževanje prog, ki je prejela za dosežene uspehe v prvem polletju prehodno zastavico zvezne vlade. Vzorna je tudi sindikalna podružnica pri Zvezi kmetijskih zadrug. Čeprav ima svoje članstvo razkropljeno, sklicujejo redne mesečne konference poverjenikov grup, s katerimi obravnavajo vsa vprašanja. Težave pa imajo predvsem v sindikalnih podružnicah obrtniških delavcev, predvsem v sindikalni podružnici Zveze mizarskih obrtnikov v Sol- 4500 letoviščarje? v Dubrovniku Čeprav smo že sredi septembra, je turistična sezona v Dubrovniku še vedno na višku. Zadnje dni je bilo v Dubrovniku okrog 4500 domačih in tujih letoviščarjev, tako da so bili vsi hoteli prenapolnjeni. Tolikšnega obisika letos v Dubrovnik ' še ni bilo. V Zagrebu vozijo tramvaji tudi ponoči Pred dnevi so v Zagrebu uvedli tudi nočni tramvajski promet. Zaenkrat bodo tramvaji vozili samo po najbolj prometnih ulicah. Nočni tramvajski promet se začne v Zagrebu ob 23.45 in traja do jutra. Vsake pol ure odhajajo tramvaji s postajališč: Črnomerec—Trg republike—Zrinjevac—Glavni kolodvor— Maksimir in drugih. Nočna vožnja je za ICO odstotkov dražja; podražili so jo od 2 na 4 dinarje. kanu in sindikalni organizaciji komu-nalnih delavcev v Šempetru. Zato bo obrtniškim delavcem dobrodošla pomoč, ki jim jo bo nudil voljeni delegat za kongres tov. Pipan. Na mladinski progi bodo del predora Ljeskove vode izkopali kot usek Strokovna komisija Generalne direkcije za gradnjo železnic, ki je proučevala gradnjo predora Ljeskove vode na mladinski progi Doboj—Banjaluka, predlagala, da 262 m predora izkopljejo kot usek. Usek bodo kopali od 104. do 376. metra na vzhodni strani Do tega sklepa je prišlo zaradi težav na katere so naleteli graditelji. Üsek ki so ga že začeli graditi, bo globok okrog 30 m. Zaenkrat dela na tem od seku predora okrog 600 mladincev in mladink iz brigad, pozneje pa se bo njihovo število povečalo na 2400. Mia dinske brigade bodo morale namreč iz-kopati 110.000 kub. metrov peščenega materiala. Delo bodo kar najbolje mef-hanizirali, da bo hitreje končano. Kopanje useka bo sicer precej zahtevno ddo, vendar bo cenejše kakor dosedanji način gradnje. Če bo treba, bodo zabetonirali še gornji del useka tako, da bo tudi na tem odseku predora Ljeskove vode na«al pravi predor. Največ)! j es za vinodolsko hidrocentrale Okrog 560 komunistov, ki so se odzvali Pozivu CK KP Hrvatske, in približno tisoč industrijskih delavcev je začelo graditi velik Jez na »lokvami«, največjem preostalem objektu na gradbišču hidrocentrale «Vinodol«. Ta jez, ki ga bodo gradili tri leta, bo ustvaril največje jezero v vsem sistemu hidrocentrale. V jez bod0 vgradili okrog pol milijona kubičnih metrov različnega materiala. Na južnem delu hidrocentrale končujejo z vso naglico zadnja gradbena dela. En agregat te hidrocentrale bo začel delovati še letos. Ker imajo dovolj delovne sile, nameravajo še pred jesenskim deževjem končati preostalih 100 m cevovoda, položenega čez Llško polje. S tem cevovodom, ki je dolg okrog 5 km, bodo napeljali vodo iz umetnega jezera na turbine. Uspešno delo kmetijskih zadrug v Dornbergu Splošna kmetijska zadruga je za izvozno blago nabavila traktor Fiat z dva-brazdnim plugom z diskom in hidravličnim dvigalom. V prvem mesecu sproščene trgovine je imela zadruga nad tri milijone in pol dinarjev prometa ter si je ustvarila preko 215.000 din dobička. Ima pa zadruga to slabost, da ne zna izrabiti razpoložljivih finančnih sredstev za svojo osamosvojitev. Zadruga ima namreč kreditni odsek brez vlog. Kreditni odsek v Dornbergu bi lahko imel več vlog, kakor jih imajo v sosedni vasi Branik. S tem bi lahko zadruga prevzela odkup pridelkov od kmetov v pretežni večini z lastnimi obratnimi sredstvi. V preteklem mesecu je zadruga odkupila od kmetov nad 920« kg namiznega grozdja. 8600 kg zelenjave, 716 kg sliv, 464 kg hrušk ter nad 600 kg ostalega sadja in nekaj zdravilnih zelišč. Imeli bi pa lahko še večje uspehe, če bi - jim ne konkurirala poslovalnega okrajnega odkupnega podjetja »Rastlina« ter razni drugi kupci od drugod, ki so dvignili cene. — jp. splošno reči, da marsikje ! ljub odobrenim kreditom še niso prav strti«. Frontovci namreč ponekod niso več tako vneti, kakor nekoč, da bi pomagali pogorelcem in oškodovancem, predvsem pa starejšim ljudem m vdovam. ki do danes niso imeli potrebne delovne sile, da bi že bili obnovili svoje domove; zato so doslej s prostovoljnim delom potna gali drugim. Tisti, ki danes že imajo streho nad glavo, so pozabili na to njihovo nekdanjo pomoč in ne čutijo, da bi jim bili dolžni pomagati. Cisto drugačen, zgleden- primer dejavnosti daje frontna organizacija V Oreho.vici pri St. Vidu. Ker se krajevni ljudski odbor St. Vid sam ni do. volj zanimal za komunalno dejavnost, so člani Fronte v Orehovici sami sklenili uvesti samoprispevek, s katerim so popravili vaški vodovod, ce te in drugo. JP. Novo študentsko naselje v Skopljn Približno 600 študentov skopi Janškega vseučilišča se bo vselilo v začetku oktobra v dve veliki poslopji novega študentskega naselja pri Skopi ju, ki bo v kratkem zgrajeno. V tem šolskem letu, ko bo dograieno še tretje poslopje, se bo vselilo še 300 študentov, ki bodo dobili udobno stanovanje. Novo študentsko naselje razpolaga s učilnicami, knjižnicami, fizkulturno dvorano, menzo ter drugimi prostori, potrebnimi za praktično delo, učenje in razvedrilo študentov. Kulturne in umetniške prireditve na zagrebškem velesejmu Med zagrebškim velesejmom bodo v Zagrebu številne kulturno-umetniške prireditve. Pri izvajanju programa bo. do sodelovale vse zagrebške kulturno-'umetniške ustanove. V dveh mestnih gledališčih bodo izvajali 9 opernih in baletnih in šest dramskih predstav. Gledališče »Komedija« bo imelo med velesejmom predstave vsak dan. Na programu bo tudi 9 operet. Kulturno-umetniško društvo »Joža Vlahovič« bo organiziralo 22. in 27. septembra večer hrvatskih plesov in pesmi člani zagrebških gledališč pa bodo priredili dva večera opernih arij in večer baleta in humorja. Priredili bodo tudi dva večera jazz glasbe. V velesejmskih dneh bosta nastopila s svojimi programom tudi pionirsko gledališče in artistični oder. Zagrebški muzeji bodo med velesej. moro odprti vsak dan od 9. do 17. ure. Odprli bodo tudi posamezne galerije, gipsoteko itd. Na zagrebškem sprehajališču Zrinjevcu in v Maksimiru bodo vsak dan koncerti in zabave. Kaj ie to? Skedenj ali zidanica ? Ko se Je naš poročevalec preteklo nedeljo mudil na Raščic! in v Velikih Laščah, ga je domačin povabil, naj sl ogleda še šolo - enorazrednico na Velikem Osolniku, KLO Rob pri Turjaku. Ta šola, ki. jo je naš fotoreporter tudi posnel, je v takem stanju, da je pač v sramoto grosupeljskemu Okraju. Nameščena je v bajti s slamnato (!) streho, skozi katero pronica dež. Učiteljica na tej šoli poučuje več razredov v enem samem prostora. Mnogokrat je že prosila, da bi ji šolo vsaj pokrili z opeko in naposled so v okraju nakazali za šolo 1000 kosov strešne opeke. S to količino pa si na Velikem Osolnika ne morejo nič poma- gati, kajti za pokritje vse strehe je potrebno 2008 strešnikov. Dokler ne prejme šola vse potrebne količine, je ni vredno pokrivati, kajti na polovici strehe hi še vedno deževalo v razred. Domačini, ki Imajo svojo šolo radi in so Je veseli, bi Jo radi vzdrževali v lepšem stanju, hočejo pa, da jim odgovorni postavijo streho na šolo, ker so brez te neučinkovita vsa ostala izboljšanja in popravila. Slika kaže šolo - enorazrednico na Velikem Osolniku, ki leži okrog 700 m nadmorske višine ter Je z njega prelep razgled na Vel. Lašče, Turjak, Golo, pa tja do Šmarne gore. Uspehi vinarske zadruge v Vipavi v letih svobode Število članstva je poraslo za novih 1000 članov Pod toplimi žarki septembrskega lonca že dozoreva sladko grozdje na Vipavskem. Se nekaj dni pa bodo v vinogradih zadoneli zvoki vesele pesmi trgačev. Rodovitna Vipavska dolina se razteza od praga Nove Gorice do prelaza Razdrto. Vino pridelujejo na dobro obdelanih latnikih, ki se vrste eden nad drugim po »terasah« nizkih gričev. Vipavska ima iste značilnosti kakor Brda, le da je tod več njiv posejanih s koruzo in krompirjem. Glavni pridelek pa je vino. Vinarska zadruga v Vipavi ga j« lani odkupila od svojih članov in nečlanov 121 vagonov. Posebej pa ga je odkupovalo še podjetje Vino-Gorica. Iz čistega dobička je zadruga razdelila svojim članom, za grozdje in vino z višjo gradacijo, ki so ga vnovčili pri zadrugi, denarne nagrade v znesku do 10.000 din. Zadruga je dajala kmetom tudi nasvete o umnem kletarstvu, preskrbela jim je vinogradniške potrebščine ter semenski krompir ln _ gnojila. Od ustanovnega zbora zadrug* je preteklo že 57 let 2e takrat so •* namreč vipavski vinogradniki začeli «lirsatl izkoriščanja raza Ih Vinskih trgovcev in prekupčevalcev ter so se ; združili v zadrugo fn tako prodali svoja vina na dunajskem in praškem tržišču ter drugod brez posredoval- j £ev Kar niso zmogli kot poedinci, so dosegli v skupnosti in zgradili tudi moderno vinsko klet. Najhujše obdobje je. zadruga preživela za italijanske okupacije. Vzajemna i>omoč kmetov je vzdržala italijansko konkurenco. obenem pa se je zadruga borila zoper gospodarsko in nacionalno raznarodovalno politiko. Da bi čim bolj ustregla svojim članom in vnovčevala njihovo vino, je zadruga ustanovila v Gorici svoja lastna vinska skladišča in točilnice. Vino so usmerjali tudi v Idrijo in druge primorske kraje. Njej enaki sta bili tudi zadrugi v Selu in Dobravljah. Dobravljska zadruga ni vzdržala italijanskega pritiska in je podlegla, selska pa je jedva ostala pri življenju. Vipavska vinarska zadruga se je dodobra razživela šele v svobodni domovini. Po izgonu fašističnega osvajalca iz Primorske, za kar so dali tudi vipavski delovni kmetje velik delež. sta se vipavska ln selaka zadruga spojili. Zadruga se je nato aaglo razvijala, V začetku je štela 200 članov, danes pa jih ima 1000 več. Samo letos je od sprostitve trgovine vstopilo v za-drugo novih 100' članov. Ti se zavedajo, da bodo le tako najbolje vnovčili svoje vino. Pa ne samo to. Čedalje večji krog delovnih kmetov vidi, da lahko dobe v zadrugi pomoč v obliki posojila ali predujma na svoje bodoče pridelke, ki jih zadruga solidno vnov-čuje. Na ugledu pa je pridobila zadruga posebno letos, ko je prešla od zgolj trgovskega tudi k pospeševalnemu gospodarjenju ter ne odkupuje več samo vina in ne nabavlja samo vinogradniških potrebščin za svoje člane. ( Letos je zadruga kupila tri hektare zemljišča, večjo površino pa ga je dobila od ljudske imovine. To ji je omogočilo, da je v "Vrhpolju ustanovila svojo trsnico. Tu so nacepili 50.000 trt, ki so zelo dobro uspele. Cepljenke bo zadruga oddajala svojim članom po režijski ceni in tako pospešila obnovo vinogradov. Ključe je cepila po asor-timaju trt, po katerem vinogradniki najbolj. povprašujejo in ki najbolj uspevajo v Srednji in Gornji Vipavski, to je 50V« rebule, zatem »Vipavski zelen« ter nekatere poskusne sorte. bodo strojno obdelovali. Ta bo vipavskim vinogradnikom za zgled, kako urejevati in obnavljati vinograde. V Selu pa bodo uredili vzoren matičnjak. Z denarnimi sredstvi, ki jih Imajo v skladu za kulturo in prosveto In ki znašajo skoraj pol milijona dinarjev, vzdržujejo 2 mladinca na kmetijski šoli v Mariboru, • od katerih je eden postal že praktikant v vinogradništvu in kletarstvu. Iz tega sklada črpajo tudi sredstva za poučne ekskurzije Tako je odpotovalo v četrtek 13. t. m. preko 50 članov zadruge na ekskurzijo v vinogradniške kraje. Na Grmu pri Novem mestu si bodo ogledali kmetijsko šolo, nato pa. bodo odšli v Metliko in Črnomelj ter si spotoma ogledali tudi obdelovalno zadrugo v Vivodinl na Hrvatskem. Druga skupina članov pa bo odpotovala, dan po proslavi IV. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ, v koprsko okrožje, kjer si bo ogledala tamkajšnje vzorne vinograde in kletarstvo v Pučah in drugih krajih. Tako zadruga vsestransko skrbi za vzgojo novih kadrov. V zadružni delavnici že pripravljajo sode za »PTejem letošnjega vina. Ko v teh dneh pridete v prijazni vipavski trg, vas bo presenetilo otlo nabijanje. jo, v katero spravijo 80 vagonov vina, skupina delavcev nabija in žigosa transportne sode raznih velikosti. Ra. dovednost nas je gnala, da smo si ogledali tudi klet in ostale obrate v kar je prijazni in podjetni predsednik zadruge Anton Kosovel rad privolil. Med drugim nam je predsednik po-jasnil, da je bilo vse vino, ki so ga v lastnem obratu predelali iz grozdja (zadruga namreč odkupuje 4udi grozdje), izvozno blago. S tremi električnimi in dvema hidravličnima stiskalni, cama lahko stisnejo v enem dnevu v sladki mošt 6 vagonov grozdja. Mošt teče potem v velike sode ležake in cisterne, obložene s steklom. Povsod je vse snažno. Očiščeni in namazani stroji čakajo, da začnejo predelovati groz. dje. Z njimi pridobe tudi do 5 litrov vina od stota grozdja več kakor če bi ga stiskali z ročnimi stiskalnicami, čeprav je nekatere vinograde napadla -Plesen, pričakujejo letos srednje dobro vinsko letino, približno enako lanski z alkoholno gradacijo 10.8 do 11 mali-ganov če^bodo kmetje pustili grozdje popolnoma dozoreti in začeli s trgatvijo v začetku oktobra. Obenem nam ie pojasnil, da bedo letos ponovno odprli skladišče in gostilno v Idriji in Postojni ter verjetno tudi v Ljubljani. Otnrli bodo še nove kleti ter postavili obrat za predelavo žganja iz tropa. J. P. . rod«« p* Stom V začetku oktobra bodo v vipavskem Slapu začeli rigolati 3 ha zem Nehote obrnete oči v smer odkoder Uttfia H Korea vinograd, katerega 1 prihajajo udarci. Pred zadružno klet- r I« Dnevne vesti ) KOLEDAR ' Nedelja. 16. septembra: Ljudmila. Mila Ponedeljek, 17. septembra, Frančišek, Lambert Torek, 18. septembra: Irena, Tomaž, Miroslava. SPOMINSKI DNEVI 16. IX. 1806. — Rojena v Ljubljani Julija Marija Primicova, pesniški ideal Prešerna. 16. IX. 1947. — Priključitev Slovenskega Primorja in Istre k FLRJ. 17. IX. 1942. — Usmrtitev talcev v gramozni jami v Ljubljani. L. • NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: Miklošičeva c. 20, tel. 50-81. Celje: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska cesta 36 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. ♦ Prof. dr. Hebein zopet ordinira. 2444-n Delavska knjižnica v Ljubljani, Prešernova cesta 42 (Delavski dom) javlja svojim članom, da je oa 17. septpmbia dalje octprta vsak ponedeljek, sredo m petek oa 10—12 ter vsak delovni dan od 16 do 19. 2542-n Slovensko Narodno gledališče v Ljubljani. V prihodnjih uneh bo objavita Uprava SNG repertoar Drame in Opere za sezono 1TJ51-5Ž in razpisala abonma za to sezono. Lanski abonenti bodo imen pri vpisu prednost. SKUD »Nova Zarja« gostinske in turistične stroke vabi in oovešča svoje čia-. ne in one, ki imajo veselje do petja, dramatike m folklore, da se od 11. sept. redno vrše pevske vaje vsak torek in petek ob 15.30 v hotelu »Sion«, kjer se iste dneve sprejemajo tudi osebne prijave za nove člane. 25-io-n Uprava Telovadnega društva »Ljubo Šercer« — Ljubljana, obvešča svoje članstvo in prijatelje telovadbe, da se prične redna teiovadba v domu »Ljube Šercerja« dne 17. septembra po naslednjem razporedu: v ponedeljek in četrtek za ženske — od 17 do 18 podmladek, od 13 do 19 pionirke, od 19 do 20.15 mladinke, od 20.15 do 21.30 članice. V torek in petek pa za moške po istem urniku kot za ženske. Predšolski otroci v torek in petek od. 15.30 do 16.30. Odbor. Obiskovalce doma na Krvavca obveščamo, da ostane dom še do nadaljnjega zaprt. PD Kranj. 2583-n Ovojni papir za zatemnitev bo v najkrajšem času na zalogi. Vsa podjetja naj takoj prijavijo svoje potrebe na Grafični nabavni zavod. Ljubljana, Resljeva cesta 26, poštni predal 233. 2596-n Kino UUBLJANA: — KINO »UNION«: ameriški barvni film »Lassi se vrača». Kratki film: Filmske novosti 37. Predstave ob 17. 19 in 21. KINO »SLOGA«: angleški film: »Trgovina s starinami«. Kratki film: Filmske novosti 36. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »MOSKVA«: italijanski film: »Norčije v operi«. Kratki film: Lahki atletski dvomeč Britanija : Jugoslavija. — Predstave ob 17, 19 in 21. Dopoldne ob 10 matineja filma: »Lasst se vrača«. — Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 in od 16 dalje. KINO »TIVOLI«: angleški film: »Trgovina s starinami«. Kratki film: Rdeča kapica. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. LFTNI — DOM LJUDSKE MILICE: nemški film »Katica«. Kratki film: »Borba s strmino«. KINO »TRIGLAV«: angleški film: »S čredami čez kontinent«. Filmske novosti št. 34. P.redstave ob 16. 18 in 20. KINO »SISKA«: ameriški film: »Zaradi njega«. Mesečnik JA 25. Predstave ob 16. 18 in 20. KINO »LITOSTROJ«: ameriški film: »Zmajevo seme« I. del. KINO »VEVČE«: angleški film: »Skrivnost sobe 19«. Kratki film: Bodoči umetniki«. Obvestila TELOVADNO DRUŠTVO »TABOR« na Taboru obvešča vse članstvo, mladinske, pionirske oddelke ter podmladek. da prične z redno telovadbo v ponedeljek 17. septembra po naslednjem vrstnem redu: v ponedeljkih in četrtkih za ženske oddelka, in sicer: ženski podmladek od 17 do 18, pionirke od 18 do 19, mladinke od 19 do 20, članice od 20 do 21.30. — V torkih in petkih za moške oddelke, in sicer: moški podmladek: od 17 do 18, pionirji od 18 do 19, mladinci od 19 do 20, člani od 20 do 21.30. Za starejše člane nad 42 let je telovadba vsak torek in perek od 20 do 21.30 pod vodstvom starejšega vodnika. — S pričetkom redne telovadbe sklicujemo »Roditeljski sestanek« za sredo 19. septembra ob 20 v prostorih doma na Taboru. Prosimo starše telovadečih in ostale starše, da se sestanka udeleže v čim večjem številu. 3124-a DAJALCI KRVI Pregledi dajalcev in odvzemi krvi«- se bodo vršili v tem tednu v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani: v ponedeljek samo za krvno skupino 0, prijave od 9 do 9.30. V torek in četrtek za dajalce iz Ljubljane, v sredo za dajalce iz dežele; v teh dneh za vse krvne skupine. Prijave od 7—8.30. Odvzem krvi: od 21 do 69 leta na tri mesece, od 50 do 60 leta na Štiri mesece. Na dan prijave ne zauži-vajte alkohola, mastnih jedi. niti ne zajtrkujte mkeka, mlečne kave (lahko čaj, črno kavo, kruh).. Dajalec mora biti popolnoma zdrav in fizično dobro razvit. Opozarjamo, da bo dajalec, ki daje kri v več ustanovah brez znanja ustanove, v kateri je prvič prijavljen, brezpogojno črtan iz seznama dajalcev krvi v vseh transfuzijskih ustanovah. OBVESTILO Direkcija železnic v Ljubljani obvešča, da počenši z dnem 16. septembra 1951 vozi iz Ljubljane do Trsta samo vlak 602-1 z odhodom iz Ljubljane ob 9.25,'vlak 602-11, ki ima odhod neposredno za njim, vozi samo do SentpeLa na Krasu in od tam na Reko (kot vlak 712-11). ne pa več v Sežano. Ravno tako v nasprotni smeri ne vozi več vlak 601 (II iz Sežane, temveč iz Sentpetra na Krasu, oziroma iz Reke kot viak 701 z odhodom iz Reke ob 18.02, pač pa vozi iz Trsta oziroma Sežane samo vlak 601-1 z odhodom iz Sežane ob 17.56. ZABAVNO GLEDALIŠČE (VESELI TEATER 900 LJUBLJANA potrebuje večje število sposobnih umetnikov (amaterjev in profesionalcev) za sodelovanje v sezoni 1951-52. V poštev pridejo osebe obojega spola in sicer igralci, plesalci, pevskte in druge solo točke, manjši grupe, improzizatorji, kupletisti, muzikalni artisti, akrobati itd. — Naprošamo vse, ki kaj takega znajo in imajo veselje, da sodelujejo pri humorističnem gledališču, naj se javijo v pisarni Zabavnega gledališča, Ljubljana, Mestni trg 27-11, dnevno med 10 in 12 dopoldne. Na isti naslov se lahko obrnete tudi pismeno. ODREDBA O ZIMSKEM OBRATOVALNEM ČASU PRODAJALN V LJUBLJANI Poveijciuaivo za irgovuio in gostinstvo IO MLO Ljubljana aoioca oa po-neaeijKa 17. septembra daije tale obralo vami čas prodajaln: Špecerije in UeuKacese: 8—12, 15—19. lnd. biago, kurivo: 8—12, 15—18. Mesnice: 8—12, 15—19. Ob sobotah: 6—12, 15—18. Ob nedeljah so vse doslej navedene prodajalne zaprte. Trafike: 6.36—11, 15.30—18. Trafike Mestni trg 20, Selenburgova 1 in Tyrseva 20: o—20. Ob nedeljah so odprte dežurne trafike: 8—11. Mlekarne: 6—11, 15—13. RLO I in IV določita vsak v svojem rajonu po 2 mlekarni, kateri obratujeta nepretrgano od 5 do 18. Od nedeljah ODratujejo mlekarne: 6—11. Prodajalne kruha: 6—11, 15—18. RLO določijo vsak za svoj rajon po 2 prodajalni, kateri obratujeta nepretrgano od ö do 18. Od neoeijan prodajajo kruh pö 2 prodajalni v vsakem rajonu, katere določijo RLO. Sadje in zelenjava: do 15. oktobra kot doslej. Od 16. oktobra dalje: 6.30—11.30, 15—18. Med 11.30 in 15 obratuje v vsakem rajonu 1 prodajalna, na glavnem trgu pa 2, k-iteie določijo RLO. Ob nedeljah obratujejo prodajalne sadja in ielenjave: 8—11. Vse prodajalne so upravičene obratovati preko določenega časa, če je potreba. Obratovalni čas mora biti vidno označen na vratih prodajalne. Prav tako mora biti označen obratovalni čas sorodnih najbližjih prodajaln, katere so odprte, kadar je prodajalna zaprta. S tem je razveljavljen vsak drugačni obratovalni čas. Izjeme dovoljuje poverjeništvo za trgovino in gostinstvo IO MLO Ljubljana. 628-a POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Okrajno podjetje za Odkup kmetijskih pridelkov. Slovenj Gradec je po odločbi OLO Slovenj Gradec štev. 10/1 z dne 28. avgusta 1.1. prešlo v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da priglase svoje terjatve najkasneje do 15. oktobra 1951. Po tem roku bomo primorani dolžnike sodno izterjati. Likvidacijski odbor. 3095-a MLADI JAPONSKI ZDRAVNIK AKIYJAMA je pred 3.50 leti izpopolnil sistem borbe Kakuda v novi način rokoborbe JIU-JITSU, ki se ga lahko naučite tudi vi, če še danes pnednaročite knjigor • »JIU-JITSU« pri Fizkullurni založbi Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva ulica IV. prozivorij, ali poštni predal 377. Pohitite z naročili, ker je naklada omejena! Cena knjigi bo okoli 120 din. — Bogate ilustracije vam jamčijo za uspeh! KMETIJSKA POSESTVA IN EKONOMIJE — ZADRUŽNIKI — KMETOVALCU Pomute z naročili apnenčeve moke Iz Knina za apnjenje (peskanje; svojih kislin zemljišči Cena 17-ton. vagona postaja Slovenija je okrog- 4500 «dinarjev. Stiošek vam ze v enem letu povrne do-gatejša žetev. Ananzo vzorcev zemije vam izvrši orezplačnu Kmetijski znanstveni zavod v Ljubljani, Hacquetova ul. št. 2. Naročila pošljite poajetju »Vapne-nik« — Knin, ali pa Kmetijskemu magazinu, Ljubljana, Tavčarjeva L 2886-a KADIO NEDELJA, 16. Poročila: 5.15, SEPTEMBRA: , 12.30, 15.9«, 19.96, 22.SO in 23.55. — 6.30 Jutranji pozdrav. 6.do Jutranja telovadba. 7.i5 Narodne pesmi- poje Franc Koren, Slovenski sindikalni kvintet, Fantje na vasi, Zenski vokalni kvintet in Kvuttet naših aeaiet, spremlja na harmoniko Avgust Stanko. 7.55 Katere prireditve bomo danes obiskali. 8.00 Lahek glasbeni spored. 9.»« Dante Alighieri: Pekel (Literarno-glasbena oddaja). 9.40 Stari' italijanski napevi. 10.00 Dopoldanski koncert. 11.#« Zu-nanje-poiitični feljton. 11.15 45 minut po svetu v besedi in glasbi. 12.00 Jugoslovanske na -»dne in umetne pesmi poje mladinski zbor Slovenske Filharmonije pod vodstvom Avgusta Suiigoja. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Pol ure za pionirje in cicioane: Od pravljice do pravljice (Zgodba o Malem Muku). 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15150 Pogovor s poslušalci. Šolstvo Vpisovanje v otroški vrtec Otona Zupančiča v Aškerčevi ulici 7, Celje, bo i/\, 18. ■ in 19. septemora ves dan. — Uprava. 2587-n jNizja baletna iola v Ljubljani opozarja na sprejemne izpite za 1. razred baietne šoie, ki bodo v četrtek 20. in v petek 21. septembra ob 8 in ob 16 v baletni dvorani Opere. Lahko se priglasijo dečki in deklice, ki so izpolnili 1Q. leto in posečajo gimnazijo. S seboj naj prinesejo telovadne hlačke in majice. Vse drugo pri sprejemnem izpitu. Umrli Nenadoma je preminul naš dolgoletni član in vzorni delavec IVAN SULAR. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Sindikat Predilnice Litija. Umrl je naš ijuDijeni mr. IVAN CAR-NELUTTT, lekarnar v Cerknici. Pogreb bo v Ljubljani v nedeljo ob 15 z Zai. — Žalujoča žena Ada, sinova Ivan in Tomi, snaha Branka, vnuk Martinek, sestri in brata, družine Carnelutti, Per in Ota-hal. 3127-?a V nedeljo je umrl v 79. letu starosti rfaš dobri oče, stari oče in tast FERDO SLANA starejši. Pokopali ga bomo v ponedeljek ob 16 na mestnem pokopališču v Celju. — Žalujoče družine Slana, Saksida, Zupanek. — Celje, 15. septembra 1951. 3132-a Umrla nam je predobra žena, mati, sestra. svakinja in tašča ELIZABETA SUR-MAN. Pogreb bo v ponedeljek 17. t. m. ob 14.30 iz Marijine mrliške vežice na Zalah. — Ljubljana, 15. septembra. — Žalujoči ostali 3133-a Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, teta, nečakinja, svakinja in vnukinja ALENKA VDOVIC, dipl. iur. Pogreb drage pokojnice bo v torek ob 17 z Zal, iz mrliške vežice sv. Krištofa na pokopališče. — Žalujoči: ma ma, brat Jurij, sestra Nežka, rodbini Kavka, Gostinčar in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, 15. septembra 1951. Sindikalna podružnica Gostinstva RLO II javlja žalostno vest, da je umrl član tovariš FRANC BAilAR. Požrtvovalnega člana bomo ohranili v trajnem spominu. — Ljubljana, 14. septembra. 3131-a Uprava Gostinstva RLO II Ljubljana sporoča žalostno vest, da je umrl dne 13. t. m. njen uslužbenec FRANC BA-HAR. Za pokdjnikom, ki ie bil nadvse delavec in tovariški, bo ostal globok spomin, ker je zapustil svetal zgled pravilnega odnosa do dela in ljudi, Zato ga bomo ohranili v trajnem spominu.— Ljubljana. 15. septembra 1951. 3130-a Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dobri1 atek STANKO KOLENC. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 16. septembra ob 16 na mestno pokopališče. — 2alujoča žena Minka, si-^ nova Ladislav, Oto, hčerki Olga in Zdenka in ostalo sorodstvo. — Trbovlje, dne 15. septembra. 3129-a Hali oglasi SLUŽBE ZBOROVODJA in organist išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. pod Zborovodja. 9575-1 KORESPONDENTINJA, perfektna nemška, vešča knjigovodstva, želi spremeniti službo. Reflektira samo na Ljubljano. Ponudbe na oglasni odd. pod »Vestna«. 9537-1 SPRljMEMO TAKOJ ali kasneje skladiščnega delavca in raznašalca. Naslov v ogl. oddelku. 9588-1 UPOKOJENKA dobi sobo in hrano, za pomoč v gospodinjstvu pri otrokih. — Pismene ponudbe Fux Miro, Tiskanina, Kranj. 9592-1 ZIDAkJA sprejmemo takoj v stalno službo. Naslov v ogl. odd. 9605-1 STAREJŠO ZENSKO k bolniku, za dopoldanske ure sprejmem. Koroščeva 8 — Moste. 9516-1 CIRKULARISTA, popolnoma veščega v razrezu hrastovih in bukovih friz, sprejmemo za jugo-cono STO. Ponudbe na ogl. odd. pod »Cirkularist«. 9416-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo, sprejmem čez dan. Deklico vzamem za svojo. Brečko — vrtnarstvo — Jesenice. 9556-1 DOBER DELAVEC, ki je vešč tudi navadnih mizarskih del, dobi službo. — Tovarna »Zmaj«. 9631-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO za 1. oktober iščem. Dr. Mijatovič, Celovška cesta, blok 6, stopnišče .5-1. nadstropje od 15. do 17.. ure v četrtek. 9569-1 SAMOSTOJNA GOSPODINJ A> dobra kuharica, se sprejme takoj ali ‘pozneje _k družini 3 članov na deželo (Koroška), lahko starejša. Ponudbe pod »Dobra hrana« na oglasni oddelek. 9458-1 NATAKARICA Z VEČLETNO PRAKSO-zanesljiva, nastopi službo s 1. oktobrom. Ponudbe posiati na podružnico SP Jesenice pod »Zanesljiva«. 9663-1 RUDNIK SVINCA in cinka »Zletovo« v Probištipu, Narodna republika Makedonija nujno rabi za svojo novo odprto restavracijo 5 kuharjev-(ic), 5 ^možnih kuharjev-(ic), 2 nalakarja-(ici) in 2 čistilki parketa. Plača po sporazumu. Stanovanje za samce zajamčeno. 941U-1 SLAŠČIČARJA, kvalificiranega sprejme Mestno gospodarsko podjetje Slovenj Gradec. Prednost imajo samci. Ravno tako išče kvalificiranega peka, po možnosti samskega. Kupi se 1 električni stroj za izdelavo sladolega. 9486-1 POKLICNA NATAKARICA dobi stalno službo. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Novo mesto. 9518-1 KAPELNIKA za svojo godbo na pihala sprejme Tovarna emajlirane posode Celje. Plača in stanovanje po osebnem dogovoru. 9682-1 GRADBENE TEHNIKE, finančne knjigovodje in komercialiste sprejme Generalna direkcija vojno gradbenega podjetja Sarajevo. Plača po uredbi, terenski dodatek in dodatek na JA. Ponudbe poslati na direkcijo Sarajevo — Ulica JA 4«. 9668-1 STROJNEGA TEHNIKA (diplomiranega) išče industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Tovarna«. 9672-1 MEHANIKAH išče službo. Naslov v ogl. oddelku. 9688-1 KVALIFICIRANEGA ELEKTRIČARJA in kurjača z izpitom sprejme v službo Tovarna upognjenega pohištva Duplica. Plača po uredbi. S669-1 KOMERCIALISTA za prodajo in nabavo, ter perfektno korespondentko z obvladanjem mednarodnih jezikov ter stenografije sprejmemo v službo. — Ponudbe z referencami in kratkim življenjepisom poslati na oglasni oddelek pod »Službo dobi«. 9671-1 KONJARJA, samskega, vojaščine proste,-ga sprejmemo. Poleg hrape in stanovanja plačamo 2500 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9557-1 KOLPORTERJA vestnega, agilnega in poštenega išče za takoj podružnica Slo,-venskega poročevalca v Ptuju. Mesečni dohodek od 5000 do 7000 din. Zglasiti se v podružnici Ptuj. 8718-1 Najnovejše vzorce bombažnega tiskanega blaga^ izdelek renomirane tekstilne tovarne »Tiskanim*« Kranj} katere razstavlja na Zagrebškem velesejmu Vam hkrati nudimo v bogati izbiri v naši poslovalnici »Sukno«} Stritarjeva ul. 4. Specialna prodaja samo navedene tri ni. — Vabimo na brezobvezen ogled in nakup. Trgovsko podjetje »Tekstil«, Ljubljana. TRAČNICE (nosilce) 3 in 5 m dolge prodam. Naslov v ogl. oddelku. 950.5-4 KNJIŽNO OMARO, barok, prodam. Naslov v ogl. odd. x 9571-4 NAGROBNO PLOŠČO — spomenik, okvir ali robnik, graviranje rumenih ali črnih črk, vse to vam napravi Kunovar Franjo, kamnosek, SV. Križ — Tomačevska cesta 7, Ljubljana. 7919-4 KOMPLETNIH OKEN in 1 dvokrilna vrata, vse dobro ohranjeno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 9487-4 RADIO znamke »Radiobell« 5 + 1, dobro ohranjen prodam. Ogled vsak dan od 18 do 20. Romih Dušan, Ljubljana, Livarska 4-II. 9496-4 KRUŠNO PEC, malo rabljeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9505-4 KINE EXAKTO z osmimi objektivi od 3.5 do 40 cm prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9551-4 LEICO II z Elmarjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9552-4 KUKüNJSKO OPRAVO, dobro ohranjeno, na mizi in stolih lesonit, ugodno prodam tudi za bone; A. Kovač, Ljubljana, Knezova ulica 16. 9568-4 ŠIVALNI STROJ »Singer« — dolgi čolniček, dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9577-4 POSTELJ N O OGRODJE prodam. Rimska cesta 9-III., vrata 19 od 8 do 9 in od 13 do 15. 9582-4 FOTO BALDA 1:2.9 s samosprožilcem na 12 posnetkov prodam. Pismene ponudbe Gore Tine, Tiskanina, Kranj. 9591-4 KUHINJSKO OPRAVO, nepleskano prodam. Na ogled »Slikoplesk«, Hrenova ulica štev. 8. 9594-4 ZENSKO KOLO Z LUČJO v dobrem stanju prodam. Poljanska cesta 53. 9595-4 PLINSKO PEC za kopalnico prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 9598-4 VOZ (ciza) na dveh kolesih prodam za 3000 din. — Vprašati pri predstavništvu »Kulpin«, Tvrševa cesta 14. 9597-4 SPERANO SPALNICO, novo, kompletno, prodam. Pleskarska zadruga. Hrenova ulica 8. 9600-4 ZASLUŽEK SEKAM DRVA. Naslove na oglasni oddelek pod »Drva«. 9515-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, od 7 do 15, sprejmem. Naslov ,v ogl. oddelku. 9610-2 UPOKOJENEC ali upokojenka dobi nekaj ur dnevno dela na vrtu. Naslov Sušnik, Ljubljana, Zaloška 21. . 9621-2 ANGLEŠKI PRIPRAVLJALNI TEČAJ se bo pričel s 1. oktobrom tega leta za dečke in deklice v starosti od 9. do 13. leta. Vpisovanje _ysak dan ta mesec od 8 do 12 pri učitelju Zvonku Novaku v poslopju Slov. Poročevalca, Knafljeva 5, Ljubljana. 9640-2 POUČUJEM ODRASLE IN OTROKE, tudi v skupinah, nemščino in italijanščino po hitri metodi. — Rimska cesta 10-L desno. £ 9415-2 PRIKROJEVATI vso žensko ln otroško garderobo naučim posamezno učenko. Trajen uspeh zagotovljen. — J. Cveti-čanin, Jadranska ulica številka 22. — Vič, Ljubljana. 9484-2 POUČUJEM italijansko, francosko, nemško, začetnike in konverzacijo. Naslov SP Celje. 9659-2 PRODAM HOTELI — ZDRAVILIŠČA — GOSPODINJE! Vaše pohištvo že dlje časa ni bilo temeljito osnaženo ln spolirano. Postalo je megleno in se ne sveti več. Da bo dobilo zopet blesk se obrnite osebno ali pismeno na naslov: Marinšek Marjan, čiščenje oken, sobnega in kuhinjskega pohištva ter pisarniškega pohištva. Ljubljana, Prečna ulica 4-II., ki Vam pohištvo hitro, odlično in po nizkih cenah očisti in spolira. Pridem na dom in grem tudi izven Ljubljane. 3099-a OBVEŠČAMO VSE KORISTNIKE BIVŠIH PODJETIJ Dravsko gozdno gospodarstvo s sedežem v Mariboru; Gozdno gospodarstvo Podvelka s sedežem v Podvelki; Lesno industrijsko podjetje Pohorje s sedežem v Mariboru; Lesno industrijsko podjetje Murska Sobota s sedežem v Ormožu; Lesno industrijsko podjetje Limbuš s sedečem v Mariboru; Podjetje _a promet z lesom Maribor s sedežem v Mariboru; Podjetje za promet z lesom Murska Sobota, s sedežem v Murski Soboti; Gozdarsko lesno industrijski inagacin Maribor s sedežem v Mariboru; Gozdarsko lesno industrijski magacl:: Murska Sobota, s sedežem y Murski Soboti, , . , , da so se vsa ta podjetje fuziomrai a z J LESNO INDUSTRIJSKI..! PODJETJEM MARIBOR S SEDEŽEM V MARI« pO«U s SODNA U-LICA ST6V 7; TBLEF. STEV. EQDCENTRALE 27-SÖ. RADIO PHILIPS, 6 cevni, magično oko, prodam. — Golob, Lipičeva št. 2-II — vrata 9. 9433-4 KOTEL za žganjekuho, bakren, nov — 1001 — »Alfa«, prodam. Naslov v ogl oddelku. 9566-4 OTROŠKO STAJICO, prodam. Naslov v ogl. odd. 9578- PRODAM šivalni stroj, harmoniko, pi saini stroj. Vindišar Joža, Stanežiče 10. St. Vid nad Ljubljano. 9581- KOMPLETNO hrastovo spalnico, novo, iz slavonskega hrasta, ter 2 novi kuhinji, prodam. Tržaška cesta 54. 9585- VRTNO MRE20, bodečo žico in , stebre za ograjo, kupim. Pismene ponudbe na Rojc. Ljubljana. Triglavska 9. 9584 “ KONCERTNE CITRE in 2 postelji, poceni prodam. Šušteršič, Zarnikova 3-1 soba 10. 9589-4 TOBAČNA TOVARNA V LJUBLJANI izdeluje za Široko potrošnjo: Razne vrste cigaret in cigar, tobak za žvečenje, nosljanec in tobačni • izvleček. Po zadnjih navodlljh lahko prodajajo tobačne izdelke vsa državna trgovska podjetja, KZ, kakor tudi vsa gostinska podjetja. Nabavijo si jih iz prodajnih skladišč podjetja »TOBAK«, lahko pa tudi direktno iz Tobačne tovarne v Ljubljani. Opozarjamo interesente, da se seznanijo z odločbo o rabatih za prodajo tobačnih izdelkov v Uradnem listu FLRJ št. 39 od 29. avgusta 1951. Pojasnila prejmete v Tobačni tovarni v Ljubljani. Telefon 43-65, brzojav Faduv Ljubljana. 610-a OBJA VA Obveščamo transportante in potujoče občinstvo, da je bila , izvršena sprememba nazivov sledečih železniških postaj: Postaja Rihenberg na Branik. Postaja Nova Gorica na Vrtojba. Postaja Prem na Kilovče. Gornje v vednost in upoštevanje! — Direkcija železnic Sent-peter na Krasu. 612-a GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, kromiran, tapeciran, prešito odejo in blazinico prodam. Zahorik, Grudnovo nabrežje, številka. 21. 9642-4 ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam tudi za bone. Naslov v podružnici SP Trbovlje. 9662-4 LEPO NOVO SPALNICO v gorenjskem stilu prodam. Naslov v SP Celje. 9661-4 PLINSKI APARAT za segrevanje vode proda Tornago, Cankarjeva 11, Celje. Ogleda se od 10 do 12. 9660-4 DVE NOVI OMARI, perilno Omaro, psiho in tri postelje prodam. Poizve se Culk, čevljarstvo, Celje, Kocenova ulica številka 2. 9658-4 PRIREDITELJI TOMBOL POZOR! Prodamo večjo količino tomboiskih kart po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi SP Maribor. 9653-4 LEP OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Malejeva ulica 4, podpritličje — Kodeljevo. 9647-4 MOTORNO KOLO — %Velocette« 350 ccm prodam. Lahore 19 pri Kranju. 9249-4 PLINSKI ŠTEDILNIK, lep, emajliran, kombiniran prodam. Maribor, Koseskega ulica 27. 9690-4 KUPIM KUPIMO več dobrih velikih ponjav (plahte). Mestna klavnica — Ljubljana. 9335-5 KUPIMO KAROSERIJO in šasijo za osebni avto »Mercedes Benz 170«. Plačamo tudi v gotovini. Ponudbe poslati klubu tehnike Gorenjske predilnice v Škofji Loki. 9478-5 TR1CIKELJ, dobro ohranjen, kupi »Tekstilna tovarna« Novo mesto. 9553-5 VATELIN — predvojni, 1.75 m kupim. — Ponudbe pod »Vatelin« na oglasni oddelek. 9599-5 TEHTNICO IN ROČNI VOZIČEK kupim. Murko, Opekarska 33. 9613-5 POLOVIČNO VIOLINO z lokom kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod Polovična«. 9634-5 TOVORNI AVTO eno in pol tonski, v uporabnem stanju kupimo. Ponudbe s točnim opisom vozila in cene na naslov: Mestni vodovod, Maribor, Rotovški trg 9. 9652-5 DRUGO ŽREBANJE K. KOLA SREČK DRŽAVNE LOTERIJE FLRJ Zagreb, 15. »ept. Drugo žreoanje 22. kola je bilo ^ danes / Zagrebu na Salati. Izidi so naslednji: t.atM.eue dinarjev je dobila srečka . ŠL 146.351 500.»68 DINARJEV JE DOBILA SREČKA Št 017.569 PO 266.000 DINARJEV STA DOBILI Št. 617.864 in 645.965 PO 106.600 DINARJEV SO DOBILE Št. 126.909, 286.988, 538.203, 604.340, 118.197 Vse srečke, katerih številke se končujejo z naslednjimi številkami, so dobi-« tele dobitke: ZAMENJAM KUHINJSKO OPRAVO, dobro ohranjeno zamenjam za radijski aparat. Naslov v oglasnem oddelku. 9596-6 ANGLEŠKO BLAGO, pravo, zamenjam za fotoaparat. Naslov v ogl. odd. 9650-6 HRASTOVE DESKE 30 mm, 7 do 8 kub. metrov,, zamenjam za gradbeni material ali prodam. Prodam radijski aparat znamke »Kapš« 4 + 1 cevni. Valentin Sevšek, krojač, Dolenjska cesta št. 48g.. 9209-6 POSEST 22261 56.666 81071 50.060 4493 20.000 5948 10.000 2016 10.000 3965 10.000 4912 10.000 3493 10.000 3973 5.000 8013 5.000 0546 5.000 5020 5.000 9466 5.000 8269 5.000 2566 5.660 5356 5.000 1019 5 600 425 2.660 251 2.006 328 2.000 7 206 Ob 4. obletnici priključitve Primorske FLRJ priredi aeroklub Postojna VELIK LETALSKI MITING na letališču dne 16. septembra ob 14: 1. Pozdravni let in skok» s padalom. 2. Tekmovanje navadnih in motornih letalskih modelov. 3. Jadralna letala. Akrobacije z jadralnimi letali. 5. Vojno letalstvo: bombniki in lovci. 6. Zračna točka: skupinski skoki, zrač. ni desant. 3122-a SADIKE debeloplodnih malin, ki rodijo dvakrat letno, proda Bolle Ivan, Ljubljana — Zalog 75. 9601-4 RADIO PHILIPS, 8 cevni, dobro Ohia njen in kompletno serijo žarnic prodam. Čara Dušana 8, Ravnikar (Bežigrad). 9604-4 STARO SPALNICO, mehki les, ugodno prodam. Rožna dolina c. V. št. 6. 9606-4 ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9607-4 RADIO PHILIPS ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9609-4 PISALNI STROJ »Adler«, model 25, češki brezhiben, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9608-4 OF RAJHENBURG priredi 16. sept. VELIKO TOMBOLO Po tomboli prosta zabava. — Cisti dobiček namenjem izgradnji fizkulturnega doma. 3075-a ŽELEZNO PEC,- predvojno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9612-4 PSIČKA, svilenega pinča, pet mesecev starega prodam. Naslov: Stergar Anica, Javorškova 7* Šiška. 9614-4 PEC NA ŽAGANJE prodam. Rožna dolina, Cesta II — štev. >29. 9615-4 PERZIJANER PLASC, dobro ohranjen prodam. Poljanska cesta 17, pritličje levo. 9617-4 CRN VOLNEN DAMSKI PLASC, moški tričetrtinski površnik prodam tudi za bone. Naslov v ogl. odd. 9618-4 VOZ v popolnoma novem stanju, nosilnost od 2000 do 3000 kilogramov proda Topole Anton, Srednja vas 9, Lavrica, Interesenti naj se zglasijo od 15 dalje vsak dan. 9620-4 PRODAM skoraj nov, pogrezljiv šivalni stroj, znamke »Stower«, dobro ohranjeno moško kolo, znamke »Asman« in bel emajliran štedilnik. Naslov v Slovenskem poročevalcu Celje. 9560-4 NOV BRZOPARILNIK. 100 1 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9567-4 MNOŽIČNE ORGANIZACIJE. krajevne trgovine^ kmetijske zadruge, ustanove in ostalo prebivalstvo obve ščamo, da kupujemo prazne steklenice vseh velikosti v vsaki količini po-naj. višjih dnevnih cenah, vsak dan od 7. do 12. ure v Ljubljani, Celovška c. 50. Izkoristite ugodno priložnost in ne zametujte steklenice, ki so v gospodarstvu nujno potrebne. 611-a ZAMENJAM enonadstropno hišo z malim posestvom od 0—2 ha, za manjšo komfortno hišo ali vilo z vrtom v mestu ali na deželi ob železnici. Ponudbe pod »Udoben dom« na ogl. odd. ^ 9490-7 PARCELO, manjšo, kupim v bližini* Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Parcela«. 9536-7 ZEMLJIŠČE za zidavo majhne hišice kupim kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. pod »Ob gozdičku«. 9417-7 KROMPIR Potrošnike mesta Ljubljane obveščamo, da imamo na zalogi prvovrsten krompir^ za katerega sprejemajo naročila vse naše poslovalnice, in sicer: Tvrševa c. št. 2 — Tyrseva c. 20 — Čopova št. 7 — Gradišče 3 — Gradišče št. 8 — Cankarjeva 4 — Kongresni trg 8 — Frančiškanska 3 — Miklošičeva S — in na svoji upravi Tyrseva 1. Vsa naročila dostavljamo po želji na 'dom. Trg. podjetje »PREHRANA« Tyrseva c. 15. 615-a S tem je kopčano žrebanje 22. kola. Dobitke izplačujejo prodajalnice srečk, zastopniki Drž. loterije in Nar. banka. Srečke za novo — 23. kolo — so ž« v prodaji. Žrebanje bo 16. in 15. oktobra. PRODAJALNA SREČK LJUBLJANA, TVRŠEVA CESTA 11 se je preselila NA TYRSEVO CESTO ŠTEVILKA 1 (poleg Narodne banke) SOBO za dva petnajstletna brata srednješolca iščem; dajem po potrebi v zamenjavo sobo v Zagrebu. Ponudbe pod številko »1390«. 9655-9 SOBO išče slušateljica Glasbene akademije. Plača dobro. Nadzorovala bi čiana družine pri pouku klavirja. Ponudbe na oglasni oddelek SP Celje štev. 900. 9657-9 ZA DOBRO NAGRADO išče sobo pri dobri družini mati z otrokom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Nagrada«. 9695-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Celju Z vsemi pritiklinami, zamenjam za enako v Celju. Naslov v Slovenskem poročevalcu Celje. 9680-9 IZGUBLJENO IZGUBILA sem na poti iz Kamnika V Stranje lep, nov, sivkast dežnik. Najditelj dobi lepo nagrado. Tudi odkupim ga v primeril, da ga je prodal. Javiti pri vratarju Cerarju, Kamnik. 9646-10 POZABLJENO JE BILO 8. septembra v popoldanskem vlaku Zagreb—Maribor ali na postaji Celje 4 pari čevljev in copate, brivski pribor. Poštenega najditelja naprošam, da vrne za nagrado 2000 din na Lončar, Ložnica številka 1 — Celje. 9656-10 RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico na ime Zorka Vrtovec, izgubljeno na avtobusu iz Ajdovščine do Dobrave. 10 POŠTENEGA NAJDITELJA večje vsote denarja, izgubljenega na cesti Ceije-Slovenska Bistrica, prosim., da ga za visoko nagrado vrne na NM Slovenske Konjice. 9681-10 VEČJO ENODRUŽINSKO HIŠO z zele-njadnim in sadnim vrtom v Celju zamenjam za ustrezajočo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. v Ljubljani. 9561-7 POSESTVO, 6 oralov (johov), velik sadovnjak in vinograd v okolici Maribora prodam zaradi selitve. Naslov v upravi SP Maribor. 9627-7 HIŠO z vrtom in vsaj eno njivo, kje na Dolenjskem v bližini cerkve kupim tudi z obremenitvijo. Ponudbe poslati na Marija Jarc, Dragatuš 23. 9664-7 POSESTVO v Novem mestu s pripadajočim kozolcem in gospodarskim poslopjem, v obsegu 2.40 ha orne zemije dam v najem. Kobe Julij, Novo mesto, Glavni trg 25. 9689-7 v NAJEM ZELENJADNI VRT z gnojnimi gredami v bližini Kranja dam v najem. Stanovanje in druge ugodnosti na razpolago. Ponudbe pod »Oženjen vrtnar« na ogl. oddelek. 9579-8 STANOVANJA PRODAM: hišni električni vodovod, veliko zdravniško kremenčevo obločnico, mikroskop, kompresor za pleskarje, stroj za vreče, stroj za krzno in puplin, avtogenski aparat, kalupe za cementno opeko, pletilne stroje 7—12, veliko škripčevje, tricikelj z močno gumo, blagajno, hišno kopalnico itd. Novakovič, Zagreb, Petrova 17. 9630-4 ALUMINIJASTO POSODO za sodavico in glazirano vodo, večjo količino ima na prodaj Zelezo-nab&vna zadruga Beograd, Nušičeva ulica 17. — Interesenti obrnite se na gornji naslov. 9626-4 RADIJSKI APARAT,v 4 cevni prodam za 38.000 din. Naslov v ogl. odd. 9632-4 PLETILNE STROJE št. 8 x 22, 8 x 60, 8 x 80 in entel stroj prodam. Pletenine, Tyr-ševa cesta 37, lokal. 9635-4 ŠVICARSKE INJEKCIJE za rano na želodcu ali dvanajsterniku, celo serijo (30 komadov) prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9637-4 NOVO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Kolnik Sonja, Dolenjska cesta 64a — Ljubljana. 9686-4 OMARO ZA OBLEKO prodam. Ob Zeleni jami X3-U., levo. BRAT IN SESTRA iščeta prazno ali opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 9495-9 ENOSOBNO STANOVANJE v centru Beograda zamenjam za slično ali večje v Ljubljani. Informacije: dr. Mijatovič, Celovška cesta, blok 6, stopnišče 5, prvo nadstropje. 9570-9 ZAMENJAM sobico na periferiji v Trnovem, za večjo ali enako kjerkoli v centru ali v bližini tramvajske proge. Naslov v oglasnem oddelku.' 9572-9 ISCEM SOBO za študentko medicine, pri inteligentni družini. Lastno perilo, ev. oprema. Plačam dobro ali dam nagrado. Naslov v oglasnem odd. 9574-9 UPOKOJENEC — UPOKOJENKA dobi stanovanje, zemljo, mleko in nekaj plačila, če bi upravljal-(a) 2 kravi in konja. Ponudbe,, pod »Pri Kranju« na oglasni oddelek. 9580-9 RESNA ZENA, ki bi gospodinjila družini z dvema otrokoma, dobi brezplačno sobo in hrano. Ostalo po dogovoru. — Naslov v oglashem Oddelku. 9583-9 ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje s kabinetom za Bežigradom, za enako kjer koli. Ponudbe pod »Cisto« na oglasni oddelek. 9593-9 NAGRADO DAM TISTEMU, ki mi v centru ali za Bežigradom preskrbi enosobno komfortno stanovanje. Ponudbe pod »5000« na oglasni oddelek. 9602-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Radovljici iščem. P' 'be na oglasni oddelek pod »Gorenjska«. 9603-9 SADNO DREVJE dom za nagrado onemu, ki mi preskrbi sobico v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. KDO MI PRESKRBI za nagrado enosobno ali večje stanovanje v centru ali Šiški? Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »10.000«. 9540-9 ENOSOBNO STANOVANJE blizu prulske šole zamenjam z dvosobno z vrtom ali dvoriščem. Naslov v ogl. odd. 9643-9 RAZNO DNE l. SEPTEMBRA je odšla od doma Zdenka Kotnik iz Dola pri Hrastniku. Je duševno bolna. Oblečena je v temno siv kostum, stara 20 let, temnih, pristriženih las. srednje velike postave.’ — Prosim vsakogar, ki kaj ve o njej, da sporoči: Karel Kotnik, Dol pri Hrastniku. 9691-11 POGREŠA SE Rajhman Zdenko, star 25 let. Odšel je 29. avgusta 1951 iz stanovanja, Ljubljana, Pot na Drenikov vrh štev. 2. Je nadnormalno visok, črnolas, oblečen v siv suknjič, sive pumparice, sandale, gologlav. Vsako sled javiti: Rajhman, Celje, Plečnikova štev. 3 ali Narodni milici. 9696-11 Zahvale Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega ljubljenega moža. skrbnega očeta JAKOBA BERGANTA se prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni stanovskim tovarišem Litostroja za prekrasno cvetje. Prav tako tudi uslužbencem mestnega vodovoda za številno udeležbo, vsem sorodnikom, prijateljem ter stanovalcem I. bloka na Celovški cesti in darovalcem cvetja prav iskrena hvala. Zena in sinovi. 3098-a Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste spremili najinega ljubljenega očeta JOŽETA MOZETIČA ha zadnji poti, mu poklonili cvetja, nama ustno ali pismeno izrekli svoje sožaije in nama kakorkoli pomagali ob njegovi boiezni m smrti. Žalujoči hčerki. 3100-a Ob izgubi moje stare mame AMALIJE VOBIČ se najiskreneje zahvaljujem vsem za izraženo sožalje, za spremstvo na njeni zadnji poti in poklonjeno cvetje. — Vnukinja Tanja. 3101-a Ob izgubi ljubljenega moža RUDOLFA OBLAKA, diž^ upokojenca, se najpn-srčneje zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Darovalcem cvetja, za poslovilni govor župniku Gorogiancu ter delavski godbi za ganljive žaiostin-ke. Žalujoča žena Karoima Oblak z družino. 3118-a Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo drago mamo IVANKO VOLAVŠEK do njenega zadnjega doma, prijateljem za poklonjeno cvetje, duhovščini in pevcem.- Zahvaljujemo se osebju bolnišnice v Ormožu, posebno zahvalo pa smo dolžni osebju in zdravnikom interne klinike, pljučnega oddelka. zlasti tov. dr. Korsiki in vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoči: hčerka Draga Rozmana in sin Janez v imenu sorodstva. 3107-a » 2 ALE « pogrebni zavod, oskrbništvo pokopališča. Ljubljana, obvešča svojce pokojnikov, da bo sprejemalo naročila za jesenske nasade in ureditev grobov izključno le do 10. oktobra 1951, za cvetlične in zelene aranžmaje za Vse svete ,pa izključno le do 20. oktobra 1951. — Poznejših naročil oskrbništvo ne bo moglo upoštevati. » 2 A L E « pogrebni zavod, oskrbništvo pokopališča, Ljubljana, opozarja svojce pokojnikov, ki še niso obnovili najemnine grobov za nadaljnjih 19 let, da to nemudoma store, ker bo sicer .oskrbništvo vse zapadle grobove oddalo v najem novim interesentom. Obesnem opozarjamo lastnike grobov, grobific in grobišč, da le-te v redu oskrbujejo, ker bo oskrbništvo pokopališča v nasprotnem primeru navzlic plačani najemnini tudi s takimi prostori razpblagalo in jih oddalo novim reflek-960-4 tantom. 3097-a CENTRALA NARODNE BANKE ZA LR SLOVENIJO se je preselila v poslopje Poštne hranilnice na Cankarjevi cesti 18 in ima 9619-9 ^ sedaj naslednje telefonske številke: Hišna centrala 53-21 do 53-25 20-30 42-11 33.03 52-02 31*65 Kabinet gen. direktorja Sekretariat Personalna direkcija Direkcija plana in statistike Direkcija splošnih kreditov Direkcija zadružnih in polje. delskih kreditov 29-37 Devizna direkcija 34-17 Direkcija, državnega proračuna 34-90 Direkcija ekonomsko tehnična 34-82 Glavni revizor 52.03 Direkcija gotovinskega plana 51-57 Direkcija trezorja 37-50 Operativna podr. 6H (Tyrseva 1) Hišna centrala 36-88 in 36-67 Direktor 37-78 Podružnica Ml (Tyrseva 1) Hišna centrala 36-38 in 36-67 Direktor 30.54 Matija Bravničar: Programska politika Slovenske filharmonije Zadnje dni avgusta je Slovenska filharmonija razpisala abonma za 1951/52 ln objavila sporede osmih rednih simfoničnih koncertov. Ker so sporedi zrcalo kulturno politične usmerjenosti prirediteljev koncertov, a tudj poustvarjalcev, ne bo odveč, če te spored- razčlenimo, da dobimo priličen prerez, v koliko ustrezajo razvoju in potrebam naše glasbene kulture. Pred zadnjo vojno so bile v naših revijah in dnevnikih pogosto debate o slovenskj glasbeni kulturni politika. Ugotovile so, da je naša kulturna politika v poustvarjanju nesmotrna, brez. načelna in zgrešena. Kritiki takratne slovenske glasbene kulturne politike so postavili zahtevo, da je za naše razmere potrebno posredovati glasb0 po naslednjem vrstnem redu: 1. slovensko in jugoslovansko. 2. slovansko: 3 standardna dela svetovnih skladateljev, 4. pomembne stvaritve Sodobne inzem-ske glasbe. To zahtev0 so postavili ker je naša dotedanja kulturna politika preveč nagibala v mentaliteto in usmerjenost z nemško kulturo prepojenega človeka. Ne da bi osiporaval; ali hoteli izločevati velike stvaritve nemških mojstrov, je bila izrečena želja, da se rešimo dunajskih vidikov kulturnega gledanja in se ozremo izdatneje tudi Po drugih kulturah, ki so prav tako velike in pometmbme. Slovencem pa manj znane, ker smo mnogo stoletij živeli v območju in pod vplivom nem-Jke kulture. Po osvoboditvi so merodajni činitelji v vodstvu našega kulturnega tri jen ja pa tud v Društvu slovenskih skladateljev večkrat razpravljali o tem vprašanju ln zaključki so bili enaki ali podobni prej omenjenim krtikam naše predvojne glasbene kulturne politike. Stalno se je podčrtavalo, da je za kulturno vzgojo našega človeka potrebno predvsem spoznavanje lastnih kulturnih vrednot m prepojitev z njimi. Vpričo bogate ln pestre produkcije slovenskih •fanfoničmih del v zadnjih desetletjih #e Društvo slovenskih skladateljev po- novno predlagalo vodstvu Slovenske filharmonije, da v sporede svojih rednih koncertov uvrsti vsaj tretjino slovenskih skladb, kajti nihče ni bolj poklican, da posreduje slovensko simfonično glasbo kakor ravno Slovenska fil harmonija. Za svetovno glasbeno literaturo imamo nešteto drugih posredovalcev, radio in gramofonske plošče, z vseh delov sveta, ki nam v odlični reprodukciji, kakršne sami še ne zmoremo, posredujejo umetnine velikih mojstrov, medtem k0 nam slovenskih simfoničnih skladb ne podaja nihče razen Slovenske filharmonije. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da se je spored Slovenske filharmonije v pretekli sezoni zelo približal potrebi naše glasbene kulture. Pred zadnjo vojno je takratna Slovenska filharmonija prirejala koncerte iz idealizma godbenikov, brez finančnih dotacij, skratka brez materialnih sredstev in s problematičnim obiskom. V svoj idejni program pa si je postavila nalogo, da mora biti v vsakem sporedu simfoničnega koncerta — kljub naši takratn; pičli simfonični tvorbi — vsaj ena slovenska skladba. Gostovali so znameniti dirigenti Rhe-nč Baton, Scherchen, Talich i. dr. in vsak izmed teh je uvrstil v svoj spored tudi slovensko skladbo. Ce je kdo dolžan gojiti in popeševati slovensko' tvorbo, potem s<> to slovenske glasbene institucije. Tega se je predvojna Slovenska filharmonija v celoti zavedala. Slovenska tvorba ne sme biti v lastni zemlji pastorka med tujerodnimi bogatini. V letošnjem sporedu Slovenske filharmonije je od osmih rednih koncertov pet (5) brez slovenske skladbe. V njih je zastopanih 12 skladb nemških skladateljev, 3 slovenske, 3 ruske, 4 francoske, 1 ciklu« češkega skladatelja, 1 angleška in 1 skladba italijanskega skladatelja; srbskega ali hrvat-skega skladatelja «ploh ni v sporedu. Med osmimi koncerti navaja spored tri stilne to sicer Mozartov, Wagnerjev ln Smetanov. Tu ne bom razpravljal o Valvasorjevo delo Dr. Mesesnelu bodo odkrili spominsko ploščo v Vipavi Prve dni po osvoboditvi maja 1945 je pretesla slovenske znanstvenike, prijatelje in znance umetnostnega zgodovi-narja-konservatorja univ. prof. dr. Franceta Mesesnela vest o njegovi tragični smrti pri Turjaku. Le nekaj dni pred osvoboditvijo so domači izdajalci odpeljali iz ljubljanskih zaporov pokojnega dr. Mesesnela z ostalimi zaprtimi Intelektualci v okolico turjaškega gradu, Jih zverinsko mučili in pobili. Umetnostno - zgodovinsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, ki je štelo pokojnika med svoje najagilnejše znanstvene sodelavce, je dalo pobudo, da se mu odkrije spominska plošča na domu v Vipavi, kjer je preživel svojo mladost in kler se je tudi v poznejših letih stalno mudil in delal. Obenem z Zavodom za varstvo kulturnih spomenikov LRS v Ljubljani, katerega ravnatelj je bil do svoje smrti, je društvo poverilo izdelavo načrta za ploščo arhitektu A. Biten-c u, učencu prof. Plečnika, ki si je ploščo zamislil kot profilirano konzolo z napisom. Plošča je že gotova, te dni Jo bodo vzidali, odkrili pa predvidoma 23. septembra ob sodelovanju krajevnih kulturnih delavcev, društev in ustanov. Ob tej priliki bodo priredili manjšo razstavo njegovih znanstvenih del in nekaj predavanj o kulturnih spomenikih Vipavske doline. C. V. Jlednarodna konferenca za glasbeno folkloro je končala delo V Opatiji je v četrtek končala svoje delo mednarodna konferenca za glasbeno folkloro, ki je bila pomemben dogodek za nadaljnje proučevanje narodne glasbe in pesmi v svetu. Na konferenci je bilo 16 strokovnih predavanj. Podpredsednik Mednarodnega •veta za glasbeno folkloro se je v krajšem govoru zahvalil Svetu za znanost ln kulturo FLRJ ter jugoslovanskim folklornim strokovnjakom za organizacijo in pomoč pri pripravi konference. Prvi film črnogorske proizvodnje: Film o Njegošu Novo ustanovljeno filmsko podjetje LR Cme gore »Loyden film«, snema te dni svoj prvi film in sicer dokumentarni film o življenju in delu Petra Petroviča Njegoša, začetnika črnogorske književnosti in velikega pesnika »Gorskega venca«. V filmu bomo videli tudi nekoliko odlomkov iz dramatizacije Njegoševega »Gorskega venca«, ki jo je priredil znani beograjski igralec in gledališki delavec Raša Plaovič.in ki so jo o priliki proslave 100-letnice pesnikove smrti predvajali v novem letnem gledališču na Cetinju.' Scenarij za film sta napisala Ratko Djurovič in Danilo Lekič, režiser je Velimir Stojanovč, s kamero Pa upravlja Vladeta Lukič. Film 1» dolg 800 do 600 metrov in bi naj bil gotov do 29. novembra letos v kolikor- bodo laboratorijska in tehnična dela to do jmtfjevala. Smrt zagrebškega igralca na odru V Zagrebu so pokopali Cvjetka Jake-Liča, člana gledališča »Komedija«, ki je umrl za kapjo pr! izvedbi revijske komedije »Dvanajst stolov«. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda brez uspeha. Rodil se je 1. 1913 ter Je začel svojo gledališko kariero v hrvatskem Narodnem gledališču v Zagrebu že pred vojno. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v Zadru ter Splitu. Imel je lep pogreb. V imenu hrvatskega gledališča se je poslovil od njega Hinko Nučič. (M. Babič). Kidričeva študija o Trubarju Pred slavnostmi v zvezi s 406-letnico slovenske knjige Je Slovenski knjižni zavod izdal spis pokojnega slovstvenega zgodovinarja dr. Franceta Kidriča »PRIMOŽ TRUBAR« Leta 1908 nastali spis je izšel v celjski »Domovini« in je sedaj prvič natisnjen v knjižni izdaji in sicer v redakciji dr. M. Rupla, ki je napisal tudi uvod. Spis Je delo mladega znanstvenika in že razodeva nekatere značilnosti nove metode, s katero je pokojni dr. Kidrič obogatil slovensko slovstveno zgodovino in ki je posebno važna za raziskovanje naše reformacije. Kidrič je zajel snov v tri dele, katerih osrednji nam živo predstavlja Trubarjevo podobo, njegov razvoj in pomen njegovega življenjskega dela. Na lepem papirju okusno natisnjeni spis bodo pozdravili ne le vsi učenci in častilci zaslužnega pokojnika, marveč tudi širše občinstvo, ki mu bo študija, spisana v poljudne namene, odprla širše in globlje poglede v dobo. ko so nam naši reformacijski voditelji ustvarili slovensko književnost in tako povzdignili naš jezik in z njim ves naš narod. Jordan Jovkov v »Mali knjižnici« Slovenski knjižni zavod Je izdal kot 38, zvezek svoje Male knjižnice zbirko črtic bolgarskega pripovednika realista Jordana Jovkova »Ko bi mogle govoriti« (216 str.). Knjigo je prevedel ■Tone Potokar in jo opremil s kratkim člankom o Jovkovu kot animalistu. Celo v svetovni literaturi Je malo knjig, v katerih bi bilo s tako prisrčnostjo kot odlikule Jovkova, opisano sožitje ljudi in domače živine. Teh 22 črtic predstavlja celoto, vse se dogajajo na istem prostoru In v časovni zapovrstnostl. kakor si slede letni časi. Izmed ljudi vidimo na pristavi hlapce, dekle In kmečke dninarle. spOCTavamo njih odnos do živine in izvemo marsikaj značilnega In poučnega o štirinožnih in dvonožnih domačih ln divjih živalih, ki so vse opisane s prikupnim realizmom. Vsak bralec, ki ima količka! čuta za življenje na kmetih, bo z užitkom prebral to knjigo, v kateri prihaja do polnega izraza zrela pripovedna umetnost Jordana Jovkova, pisatelja lani lzlšle priljubljene zbirke »Sibilj In druge novele«. Zagrebško gledališče med velesejmom Prava gledališka sezona se bo ▼ Zagrebu začela 1. oktobra, zaradi velesejma pa se je začela predsezona že včeraj. Tako si bodo lahko obiskovalci velesejma med to veliko gospodarsko prireditvijo ogledali tudi nekatere predstave v Velikem ln malem gledališču. M. B. Popravek. Včerajšnji članek »Slovenski šolski muzej« Je pomotoma izšel brez podpisa. Napisal ga je France ostanek. dobrih In pomanjkljivih straneh stilnih koncertov, posebno će zavzamejo već kot tretjino vsega letnega rednega sporeda. Prepričan pa sem, da nudijo pestri koncerti poslušalcem več užitka, kakor stilni in bi biti bolje uvrščeni med izrednimi koncerti. 2e bežen pregled vseh sporedov letošnjih rednih simfoničnih koncertov nam kaže sliko* ki nima kdove kakšne kulturno politične utemeljitve in vrednosti, Reproduktivni umetnik ima sicer pravico, da uveljavlja svoje ambicije, vendar mora vršiti tudi neko kulturno poslanstvo, biti mora v službi svoje rodne umetnosti. Vsi, ki usmerjajo in vodijo našo glasbeno kulturo, torej tudj poustvarjalci; morajo imeti pravi občutek in pravilen odnos do domače tvorbe, zavedati se morajo dejstva, da so vse kulture rasle s pomočjo in sodelovanjem vnetih sodelavcev. V zadnjih dvajsetih letih je bilo mnogo govora, kritičnih pripomb in razpravljanj o naši pomajkljlvi glasben; kulturni politiki, ki se žal še do danes ni mnogo izboljšala in spremenila, čeprav so za to na razpolago vsi pogoji. Gledališke drobtine Gledališke počitnice. Tudi letos so nekateri Igralci med počitnicami nastopili v raznih krajih. Do večjih počitniških skupin za večja gostovanja sicer ni prišlo, vendar Je član ljubljanske Drame Edvard Gregorin zbral trojico igralcev, kt so naštudirali Schön-herrjevo dramo .Vražja ženska« v petih dejanjih. V Igri, ki jo je zrežiral Edvard Gregorin, sta poleg njega nastopila se člana ljubljanske Drame Mileva Boltar-Jeva-Ukmarjeva in Brezigar. Gostovali so v raznih gorlSkih krajih. Poleg tega so posamezni člani slovenskih gledališč nastopili tudi v letoviščih. V sindikalnem domu v Kaštelu Starem pri Splitu je nekajkrat pela pri koncertnih prireditvah Kogejeva, članica ljubljanske Opere, na Rabu v hotelu .Rabu« pa Lubejev», članica mariborske Opere. Kreftovi »Celjski grofje« so doživeli pri uprizoritvah minulo sezono v ljubljanski Drami svojo petdeseto ljubljansko predstavo. Poleg tega so dra-mo uprizorila gledališča v Osijeku, Reki ln slovensko gledališče v Trstu. Pri uprizoritvi v Trstu so sodelovali iz ljubljanskega gledališča s. scenskimi osnutki inž. arh. Molka, s kostumskimi osnutki Sodnikova, kot gost pa je nastopil v vlogi Jošta Milan Skrbinšek. Tržaška uprizoritev Je Imela posebni poudarek v tem, da so igrali dramo na prostem, medteirf ko Je pri uprizoritvah na Reki enkrat gostoval v vlogi pravdača Stane Sever, član ljubljanske Drame. Z njim Je prvič stopil na deske reškega gledališča član slovenskega gledališča kot gost Gostovanja v časih izpred prve svetovne vojne, ki jih je po večini vodil in organiziral Cerar-Danllo, so se morala vedno omejiti na nastope na Sušaku In v Opatiji, ker slovenski igralec tedaj ni Imel možnosti gostovanja na odru reškega gledališča. Danes pa Je celo med člani hrvaškega gledališča na Reki nekaj Slovencev. Kreftove »Celjske grofe« nameravajo v kratkem uprizoriti igralci iz okraja Celje-okolica na festivalu na Krškem polju. Med poklicnimi gledališči jih nameravajo v novi sezoni uprizoriti v Dubrovniku, kjer Jih bo režiral ondotni slovenski režiser Peter Malec, takisto pa tudi v Varaždinu, kjer jih bo režiral kot gost član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani prof. Osip Sest. V celjskem Mestnem gledališču je že več kot mesec dni živahno vrvenje: Pripravljajo se na novo sezono. Vodstvo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Je dovolilo svojim članom Milanu Skrbinšku, Cirilu Debevcu in Mirku Mahniču režijska gostovanja v Celju. Poleg njih bosta režirala tudi diplomanta Akademije za igralsko umetnost Djurdjica Fleretova In član SNG v Ljubljani Maks Furijan. Umetniško vodstvo igralskega ansambla je torej v strokovnih rokah. Otvoritev sezone bo 4. oktobra s Schillerjevo tragedijo »Marija Stuart«, nakar sledi veseloigra Pecije Petroviča »Ploha«. Obe deli režira Milan Skrbinšek. Novembra bosta premieri Spicarjeve pravljične igre »Pogumni Tonček« v režiji Branka Gombača in klasične komedije Calderona della Barca »Sodnik Zalamejskl« v režiji Cirila Debevca, a decembra bo premiera komedije »Življenje je lepo« francoskega pisatelja Acharda v režiji Djurdjice Fle-retove. Z vsakim novo naštudiranim delom bo gledališče gostovalo Izven Celja, tako v Škofji vasi nri Celju, v Poljčanah in Slovenski Bistrici. Nova gledališka sezona v beograjskih gledališčih se bo začela v septembru oziroma v začetku oktobra. — Narodno gledališče v Beogradu bo odprlo novo sezono z Branislava Nušiča komedijo »Analfabet«. Tako bo s to komedijo med srbskim ljudstvom vedno iznova zaželenega Nušiča Narodno gledališče odprlo svoja vrata publiki. V novembru bo prošla vilo 100-letnico Njegoševe smrti, 10-let-nice ljudske revolucije in še državni praznik s premiero Njegoševega »Gorskega venca« v dramatizaciji in režiji Raše Pavloviča. Ker bo nekaj starejših igralcev stopilo v pokoj, bo prišlo do nekaterih sprememb v sestavi ansambla, ki pa niso še do konca izvedene. Zato menda tudi repertoar za bodočo sezono ni še dokončno utrjen. — Tudi Opera nima še do kraja določenega repertoarja. ker balet zaradi priprav na gostovanje v Angliii, ni letos Imel še počitnic. Polog nekaterih ponovitev iz starega repertoarja, bo kot prva premierska novost izvajana nova opera Petra Konloviča »Kmetje«, katere libreto Je Izdelan po Janka Veselinoviča »Džidu«. Tudi jugoslovansko dramsko gledališče bo te dni začelo s predstavami. V torek 18. t. m. bo premiera španske drame »Fuenteo^ehnna« od Lone de Vega. Pozneje bodo kot noviteti letošnje sezone Drikazali Ben Jonsonovega »Volponeja«, ki smo ga v Lluhljan! gledali lansko sezono. In »Kandida« Bernarda Shawa. »Volponeja« bo režira! ln scensko pri pravil Bolan Stupica. »Kandida« na Tomislav Tanhofer in Miroslav Belovič. sceno pa bo postavil Milenko Serban Za pozneie obeta Jugoslovansko dramsko gledališče še tele nremiere: od tnjih Goldonijevo »Mlrandolino« In Shakespeare Jevega »Kralia Leara«. od domačih na »Ledo« Miroslava Krleže in »Ožalo-ščeno rodbino« Branislava Nušiča. Tekom sezone bodo nalhrž naštudiral! še »Tri sestre« od Čehova. Beograisko dramsko gledališče bo letošnjo sezono začelo prve dni oktobra s premiero T.abrtchejeve komediie »Slamnik«. Sledila JI bo premiera ameriške drame »Smrt trgovskega potnika« od Arturja Millerja. Naštudirali bodo še nekaj drugih odrskih del. večino lanskih pa ponovili — kar bosta sicer napravil! tudi ostali dve beograjski gledališči v večjem ali manjšem obsegu. Pojasnilo Na članek prof. dr. Boga Grafenauerja -K vprašanlu koroškega palatinata«, ki Je Izžel v našem listu 30. avgusta v zvezi s člankom dr. Josipa Mala »Novi letnik Zgodovinskega časooisa« v Slov. poročevalcu dne 23. avgusta, nam Je dr. Josip Mal poslal krajši polemični odgovor »K vprašanju koroškega palatinata«. ■* Ker Je uredništvo mišljenla. da dr. Malov polemični odgovor ne more v našem dnevniku bistveno prispevati k razjasnitvi spornega vprašanja, mo njegovo cpuatUL vrednlitT» MEDNARODNA KOLESARSKA TURKA po HRVATSKI IN SLOVENIJI Brezuspešni lov Belgijcev za Petrovičem Bled—Celje—Maribor (ISO km). Mednarodna kolesarska etapna dirka po Hrvatski m Sloveniji se bliža koncu. 35 dirkačev Je v težki in naporni vožnji prevozilo doslej nad 1000 km. Zadnji naskok je Zagreb, kjer bo cilj ln zaključek te mednarodne dirke. VAN SCHIL JE BIL V HUDI ZMOTI Ce se človek po pomoti vživi v vlogo zmagovalca, on čemer ga kajpada obdajajo vsakovrstne misli in lepe sanje, gotovo ni prijetno. To vam lahko potrdi prikupni Belgijec Van Schil, ki je pri Kranjski gori prehitel nekaj tekmecev, nato pa po pridobljeni prednosti vozil v hitrem 'n enakomernem tempu. Ko so mu po prihodu na cilj (Bled) povedali, da Je drugi, prvi pa Polak, je bil tako presenečen, da se s tem dejstvom sprva sploh ni mogel sprijazniti. Na vsak način Je hotel videti — »njegi, ki kriv nevolje Je velike«. LEPO DARILO ZA SREČKA Po vsaki končani etapi najboljše plasiranim kolesarjem razdelujejo lepe praktične nagrade. Med številnimi darili je bil za zmagovalca najtežje ekipe določen dragocen pokal, darilo uredništva »Našega športa«. Dobil ga Je tisti, na katerega ni nihče računal. MARGUILIER ALI SIQUENZA? Enakomerna in razmeroma počasna vožnja z Bleda je dopuščala, da smo se spustili v živahno debato. Kdo bo končni zmagovalec? Večina je mnenja, da bo zmagal nosilec rumene majice Mar-guilier. Ali še kdo drugi lahko upa na to mesto? O pač! Generalni plasma kaže, da je »miss« dirke po Hrvatski in Sloveniji Francoz Siquenza samo za tri minute na slabšem od njega. Torej ta dva sta glavna favorita. Se kdo? Težko verjetno! Vršič je za nami in s tem tudi presenečenja?! ROCIC, BAT . . . KDO SE? Pri Kranju se je položaj v strnjeni skupini spremenil. Pobegli! Odhiteli smo, da vidimo, kaj se dogaja tam doli. Da. Ročič, Bat, pred njima pa brata Ještča, Francoz Guibora. Iz glavne skupine so poskuse posameznih inozemcev uspešno ovirali naši indivldualci Polak, Rozman, Radonjič. Ce je kdo hotel po- SAH Jugoslavija : Britanija 12.5 :7.5 Dvokrožni šahovski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije ln Britanije se je končal z zmago jugoslovanskih Sadistov z rezultatom 12.5:7.5. V prvem krogu so zmagali Jugoslovani z visokim rezultatom 7:3, v drugem krogu pa s 5.5:4.5. Posamezni rezultati lz obeh kol so bili naslednji: Gligorič : Klein 1:0, remi; Matanovlč : Aleksander remi 0:1; Pirc Golombek obakrat remi; Trifunovič : Broadbent remi, 1:0; Puc : Milner Barry 1:0, remi; Rabar : Taylor 1:0, 0:1, Milič : Rltson 1:0, remi; S. Nedeljkov« : Eit-ken 0:1, 0:1; Ivkov : Burden remi, remi; Fuderer : Penros 1:0, 1:0. Pongrac prvakinja Slovenije V petek se je končalo v Ljubljani republiško prvenstvo za ženske v šahu za 1951. leto. Prvo mesto Je zasluženo osvojila članica SSD Celje Lojzka Pon grac, ki bo skupno z druga plasirano Božo Osterc (SK Krim) poleg Slavice Cvenkelj, ki ima direkten vstop, zastopala našo ekipo na ženskem šampionatu FLRJ. Skoda le, da je bilo zaradi odjav pred prvenstvom in med njim tekmovanje okrnjeno. Preseneča lep plasma mladinke Majde Stanovnik. Rezultati zadnjih dveh kol so bili naslednji: X. kolo: Homec : Bajec 1:0, Osterc : Pongrac 0:1, Požar : Arih 1:0, Stanovnik : Korban remi, Koren je bila prosta. XI. kolo: Stanovnik : Arih remi, Koren r Pongrac remi, Osterc : Bajec 1:0, Požar : Homec in Korban so bile proste. Končno stanje: 1. Pongrac (Celje) 6 novnik, Požar 5, 5. Homec 4 in pol. 6. točk (75%). 2. Osterc 5 in pol, 3.—4. Sta-Korban 3 in pol. 7.-8. Arih, Koren 2 in pol. 9. Bajec 1 ln pol. begnitl, )• bil eden Izmed njih takoj za njim. .AUTSEADERJI« SE PREBIJAJO ' Presenetila sta nas individualen «lz spodnje ga doma« Stipčevič ln Mozetič, Složno in vztrajno sta pospeševala tempo proti vodečim «Nekdo maha c rokama. Kaj se je spet zgodilo?« Perne Je! Razumeli smo njegovo ogorčenje. Kvar na kolesu ga je pri Lukovici ločil lz vodilne skupine Treba bo novih, še večjih naporov, če si bo hotel priboriti izgubljen» a ugoden položaj. Iz vodilne skupinice je zaostal zaradi kvara na kolesu Bat, medtem ko je Ročič dohitel na Trojanah vodilne dirkače. Za to vodilno skupinico so bili Guibora brata Ješič in Petrovič; slednji je v spustu dohitel'vodilne dirkače. Iz njegove skupine sta odpadla še Francoz Guibora in Van Schil zaradi kvara na kolesih. CILJ PRVE ETAPE Na cilju v Celju je bil vrstni red najboljših tale: 1. Petrovič 3:28,11, 2. Ročič Isti čas, S. Van Bossel 3:29,54, 4. Van Schil 3:32,35 Isti čas imajo Marguiller, Siquenza, Bat, Rozman, Coretti. START EKIP IZ CELJA Kratek počitek v Celju; ob 15. uri pa spet v borbo. Start je bil po skupinah s časovno razliko po pet minut. Prva je startala skupina Individualeev: Rahma-novski, Kalcina, Radonjič; druga skupina Individualeev: Mozetič, Rozman, Godnič, Polak, Seller, Kovačina; tretja skupina: M. Ješič, Celesnik, Blaškovič, Gosarič, Matkovič; četrta skupina: Francija: Siquenza, Papilon, Guibora; PCJ* skupina: Jugoslavija II.: Perne, Viđali, D. Ješič, Mičič; šesta skupina: Trst: Fontanot, Coretti, Luglio, Apolonio, Lončarič; sedma skupina: Jugoslavija I.: Strain, Petrovič, Ročič, Bat; osma skupina: Belgija: Marguiller, Van Schil, Van Bossel. Pn 13 km Je pokazala štoparica, da so Francozi zmanjšali razliko za tri minute. Mimo nas so švignili kot zadnji Belgijci, za katerimi je vozil zaostali Strain. Tudi oni so »vzeli« hud tempo. Vozili smo med njimi in našo prvo ekipo. Pogledi so veljali zdaj bližajočim so Belgijcem, zdaj našim, ki so popuščali. »O vražja smola, Petrovič je dobil kvar! Ne. Van Bossel je to!« — Van Shil, Mar-guilier sta sprva zmanjšala hitrost, toda to jima ni kazalo, kajti Strain se jima je že vidno oddaljeval. Pognala sta se za njim; pri Framu pa so vsi skupaj ujeli Bata in Ročica, medtem ko si je Petrovič na manjših vzponih pridobil približno 400 m prednosti. Vozil Je sveže, loveč Tržačane, ki pa so pustili za seboj zaostala Guiboro in Kalcino. Na cilju v Mariboru, kjer so tekmovalce pozdravili številni Mariborčani, sta Van Shil in Marguilier vendarle prehitela našo prvo ekipo, ki je privozila za nji*na v cilj. Petrovič je svojo prednost obdržal do cilja. Končni rezultati na Istrani. Spored atletskega dvoboja mladincev Jugoslavija : Avstrija Tudi Vehovar (Kladivar), slovenski prvak v skoku s palico, bo nastopal na današnji atletski prireditvi. Danes se bosta prvič pomerili mladinski atletski reprezentanci Avstrije ln Jugoslavije. Zaradi nogometne tekme Ilirija : Primorje se bo spored atletske prireditve na stadionu razvijal takole: ob U.: met kladiva in kopja; Hvala vam, knjige Pod tem naslovom Je izšla nedavno pri Slovenskem knjižnem zavodu bibliofilska izdaja v zvezi s 400-letnico slovenske knjige. Gre za posebno izdajo govora, ki ga je imel Božidar Borko ob odprtju knjigarne Slovenskega knjižnega zavoda v Wolfovi ulici v Ljubljani 30. aprila 1951. Naklada obsega 1000 numeriranih Izvodov na brezlesnem papirju, poleg tega pa še posebne izvode na ročno zajetem papirju, ki nosijo črke A—D oziroma rimske številke I—XXX. V zvezi s številnimi tiski, posvečenimi našemu kulturnemu jubileju, je 16 strani obsegajoči zvezčič po obsegu pač skromen, zato pa ga njegova vsebina uvršča med več ko priložnostne publikacije. Avtor je namreč v tem govoru z zanosnimi besedami orisal zgodovino in pomen knjige v našem življenju. Od izuma črke, te tvarne podobe glasu, do Gutenberga in naših dni knjiga vse bolj pridobiva na pomenu. Njej se moramo »zahvaliti za luč, s katero Je razgnala temo našega obstoja in nam svetila na poteh v prihodnost«. — Drobna, toda notrehna knjižica naj bi prišla v roke čim več ljudem, zlasti študirajoči mladini! (N) Nove knjige in revije Prejeli smo: B. Traven, Obiralci bombaža. Prevedla Zora Tavčar. »Prežihova knjižnica« 3. zv. Založba Obzorja Maribor 1951 Str. 172. 8* Bohinec-Kranjec-Savnik, Obči zemljepis za višje razrede srednjih šol. I. del. Druga, popravljena izdaja. Državna založba Slovenije Ljubljana 1951. Strani 214. 8*. Prva čitanka. Sestavili Bogomil Gerlanc. Josip Ribičič. Venčeslav Winkler in Rudoll Završnik. Opremil Tone Kralj. Državna založba Slovenije. Ljubljana 195T Strani 159. 8*. Učni načrt za štiri razredno nižjo gimnazijo Izdal Svet za prosveto in kulturo vlade LRS. Državna založba Slovenije. Ljubljana 1951. Strani 108 8*. Cenik knjig za osnovno In srednjo šolo ter za strokovne šole, učbenikov in skript za visoke šole. priročnikov in strokovnih knjig za učiteljstvo, izdaj za glasbene šole in pouk petja na šolah ter učil. tiskovin in pisarniških potrebščin za vse vrste šol Državna založba Slovenile Ljubljana 1951. Strani 28. 8*. Slovensko berilo IV. Tretja. Izpopolnjena Izdaja. LlubUana. Državna založba Slovenije 1951. 270 str. 80. Poniž Rajko: Uporabne naloge za učence elektrostroke. m. del. Tiskano kot skripta. Knjižnica za vzgojo strokovnih kadrov 79 Ljubljana. Državna založba Slovenile 1951. 98 str. 80. Jovkov Jordan: Ko bi mogle govoriti. Iz bolgarščine prevedel Tone Potokar. Mala knližnlca št. 88. Llubljana. Slovenski knhžnl zavod 1951. 211 str. 80. Kidrič France: Primož Trubar. Priredil In uvod naDlsal dr. M Rupel Pogledi št. 20 LlubUana. Slovenski knjižni zavod losi. 80 str. 8« Kerenčič Jože: Mati Išče mojstra. Ljublana. Mladinska knjiga 1951. S3 str. 8«. Golia Pavel: Jurček. Pravljica v štirih delaniih s prologom. Mladi oder št. 17. LlubUana. Mladinska knjiga 1951. 79 strani 80. Kunaver Pavel: Pionir v naravi. Ljublana. Mladinska knjiga 1951. 84 str. 8*. Vlidrac Chari««, Kozliček rdpčebradec. Prevpdel Frančpk Jakopin. Ljubljana, Mladinska kniiga 1951. 134 str. 80. Andrič Ivo: Novelo. Prevedel Vladimir KraU. Llubljana. Mladinska knjiga 1951,. ?R8 str. 80. Diekens Charles: Nicholas N*cklehy, I. del. Prevedla Mira Mihelič. Ljubljana, tsiadinoka knjiga 1951. Seurova Kati»: prva kniiga o rastlinah. LlubUana. Mladinska knjiga 1981, str»-SlH«, 1 Bled zmagovalec mednarodnega plavalnega troboja v Crikvenici V Crikvenici je bil 11. in 12. t. m. mednarodni plavalni troboj med Thalwilom iz Švice, .Bledom in Crikvenico. Zasluženo so zmagali plavalci Bleda s 175 točkami pred Crikvenico 152 in Thalwilom s 149 točkami. Na troboju Je . bilo doseženih . nekaj prav dobrih rezultatov. Tako se je Tratnik Janez (Bled) z. rezultatom 2:55.9 na 200 m prsno uvrstil med najboljše v državi. Tudi Zaič Vera (Bled) je z rezultatom 1:31.2 na 100 m prsno med najboljšimi v letošnji lestvici. Državna prvakinja Švice Vaterlaus Susi je na 100 m prosto s časom 1:16.4 postavila svoj osebni rekord, na 100 m hrbtno pa s časom 1:29.4 postala druga plavalka Švice, ki je plavala pod 1:30. Prav dober je tudi rezultat Bočkai Agice (Crikvenica) na 100 m prosto 1:17.6. V waterpolu turnirju Je zmagalo moštvo Thalwila, ki je premagalo Bled s 6:3, Crikvenico pa 6:5, drugo je moštvo Crikvenice, ki' 1e premagalo Bled z 9:3. Plavalci Železničarja so tekmovali v plavalnem mnogoboju Mnogoboj Je disciplina, ki jo najčešče srečujemo na atletskih prireditvah. Smisel tega tekmovanja je. da so tekmovalci čim bolj izenačeni v vseh disciplinah tekmovanja ter da dosežejo čim večje število točk. V plavanju doslel še nismo imeli takih tekmovanj. Plavalci ljubljanskega Železničarja so ob zaključku sezone priredili svoje klubsko prvenstvo v obliki olavalnega mnogoboja Vsi nastopajoči tekmovalci so plavali po 100 m crawl, prsno in hrbtno: pionirji in pionirke pa Drav tako v teh treh disciplinah samo na 50 m. Vsak tekmovalec je za določen čas dobil ustrezajoče število točk. Med člani je skoraj brez konkurence zmagal Hočevar, prav tako je pri mladinkah daleč prevladovala Barova. Grohar. ki je zasedel prvo mesto med mladinci, Je bil resen konkurent Hočevarju. Pa tudi Rajko Turk. ki je bil drugi mladinec, je zbral nad 1000 točk. Med pionirji je bil najhitrejši plavalec Lukman, med pionirkami pa Babnikova, le 11 točk za njo pa Gasparijeva. Izven tega programa je pionirska štafeta Železničarja v postavi Gaspari. Vani č. Kunc. Babnik izboljšala slovenski rekord na 4X50 m mešano s časom 3:04.0. Tehnični rezultati so bili naslednji (prvi rezultat pomeni čas v crawlu. drugi prsno, tretji hrbtno): Člani: 1. Hočevar 1306 točk (1:11.4 -1:24.6 — 1:31.0): mladinci: 1. Grohar 1293 točk (1:09.5 — 1:33.6 — 1:24.6); 2. Turk 1044 točk (1:20.8 — 1:24.9 — 1:33.6): pionirji: 1. Lukman 374 točk (39.2 — 47.0 — 51.8): mladinke: 1. Bar 1166 točk (1:27.5 — 1-42 0 - 1:37.4): pionirke: 1. Babnik 580 točk (42.5 — 48.3 — 54.8); 2. Gaspari 569 točk (41 4 - 55.0 — 48.4). M. P. Nov vadbeni objekt v Ljubljani Ze teden dni je vsak večer n« tudi čez dan zelo živahno na ploščadi na bivšem otroškem Igrišču v Slomškovi ulici. Sem prihajajo otroci pa tudi starejši ljubitelji drsanja z drsalkami na koleščkih (kotcljkah). Projekt sicer nt v celoti Izvršen, glavna ploščad v Izmeri 40X 20 m pa je že zbrušena ln uporabna Vožnja s kotaljkaml je v Inozemstvu priljubljena ln samostojna športna panoga Prt nas smo jo vpeljali za enkrat kot surogat za umetno drsališče, kt ga še nimamo, pa seveda tudi z namenom, da to novo pri mladini tako priljubljeno šoortr.o panogo kot samostojno tudi zastavimo. V priključenem orimor-skem ozemlju Imajo takšne ploščadi v Nori Gorici, Pulju ln Poetojni ter gojijo ta šport kot umetno drsanje ln po-sebel kot hockej na kotaljkah. Otvoritev te nove športne naprave bo 8 oktobra s prvo hokej tekmo na kotaljkah. ob 14.45: slovesna otvoritev In mimohod; od 15. dalje: 110, 100, 400. 2000 m, skok v višino, daljino in palico ter meta krogle in diska. Med odmorom glavne tekme, to je ob 17., pa bo tek na 1000 m in štafeta 4X100 m. ATLETIKA Začelo se je državno prvenstvo za posameznike Včeraj se je v Beogradu začelo državno prvenstvo v atletiki za posameznike, na katerem sodelujejo vsi naši najboljši atleti, razen Ottenheimerja. V prvem dnevu tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati: 110 m zapreke: Markovič (Spartak) 16.0; Subelj (Odred) 16.2; 100 m: Pecelj (Crv. zv.) 10.8: Bmad (Partizan) 11.0: 400 m: Saboiovič (Partizan) 49.7, Stankovič (Partizan) 50.2; 10.000 m: Mihalič (P) 31:28.8. Cetini« (P) 33:17.0; skOR v višino: Dimitrijevič (P) 190. Gvoz-denič (Sarajevo) 180: troskok: Zagorc (Kladivar) 14.39. Radovanovič (Crv. zv.) 14.38; kopje: Dangubič (Crv. zv.) 64.39. Berec (Zagreb) 59.10: krogla: Sarčevič (Crv. zv.) 14.64. Krupalija (P) 13 88: 1500 m: Cera j (P) 3:57.8. Ilič (Crv. zv.) 3:58 0: 4X100 m: Partizan 42.3, Crvena zvezda 43.0. Med desetobojci vodi po prvem dnevu Rebula (Partizan) s 3300 točkami pred Marčeljo (Mladost) 3196. V petoboju za ženske pa vodi po treh disciplinah Sumakova z 2176 točkami pred Knezovo z 2138 točkami. Danes po 15 letih ILIRIJA: PRIMORJE Uršič — strah in trepet vseh vratarjev Od zadnjega »pravega« nastopa obeh rivalov na nogometnem polju je že več kot 15 let Za današnjo tekmo so se naši nogometni veterani z mladim srcem dobro pripravili, saj so zbrali v prve garniture najboljše ase, ki so že tedaj osvajali publiko in teren in ki bodo tudi danes, nedvomno s težjo sapo, pokazali pravi nogomet. Cmo-bele bodo predstavljali: Starc, Jančigaj, Jug, Zavrl, Zemljak, Slamič, Sočan, Pišek Matija, Janežič, Erman, Pupo, Bertoncelj Pepček, Makovec, Uršič. Belo-zeleni pa bodo: Malič. Brglez, Verovšek, Bogme, Zupančič Lado, dr. Varšek, Košenina, Voikar. Unterreiter. Košak, Grintal. Zupančič (Pikič). 2itnik Luce, Doberlet. Rezervna moštva pa bodo nastopil« takole: Primorje: Logar, Pogačnik, Šercer. Jerman, Vodišek, Pišek II., Feie, Mirtič, Vahen Rudi, Sovine, Caleari, Lazar, Vrhovec, Grošelj, Bačak, Vahen Stane, Cebohtn. Ilirija: Kervina, Francot, Aljančič I. in n., dr. Gogala, GJušič I. in II., Smrkolj, Scagnetti, Hörtner, Kroupa, Eržen, Erber, Domicelj, Tuma, Huga, Betetto, Bogme fVsi igralci obeh B moštev naj se javijo na igrišču ob 13. uri — vhod iz Tyrševe ceste — 1. vrata.) Spored nogometnih tekem Je naslednji: ob 14 30 predtekma obeh rezervnih moštev, ob 16.30 pa glavna tekma Ilirija : Primorje na stadionu ob TyrSevl cesti. Tekmo bo sodil Erlich. I. ZVEZNA LIGA Borac : Mačva 4:0 (1:0) n. ZVEZNA LIGA Radnički : Vardar 3:2 (3:1) Prvenstvena nogometna tekma n. slovenske lige GRAFIČAR : SLOGA danes ob n na lrrišču Krima «Vane« — najnevarnejši strelec — »IMI M leti Demokratični ukrepi v naši državi so v korist socialistični graditvi Nadaljevanje s 1. strani pa o neposrednih problemih našega življenja, kakor ga razumem jaz, kakor ga razumemo mi in ga po mojem globokem prepričanju razume večina naših ljudi. Ko smo po vojni začeli graditi našo socialistično Jugoslavijo, smo naleteli pri tej graditvi na ne ravno majhne težave. Vem, da naši državljani niso niti pričakovali, da bi bil v naši državi kar čez noč ustvarjen raj. V zaostali, industrijsko nerazviti državi se ne da v nekaj dneh ustvariti raj, Ven. dar pa smo utrli osnovno pot za ustva. ritev tega raja. ki ga bodo doživeli tisti, ki prihajajo za nami, če to ne bomo mi, ker naša dolžnost ni, da vse sami napravimo. Naj tudi tiste generacije, ki pridejo za nami. dokončujejo to. kar smo mi začeli in kar mi gradimo, mi pa smo določili smer, po kateri mora iti naša država — smer ustvarjanja socializma, da bodo ljudje živelj tako. kot se spodobi človeku. To je naš cilj. Kadar gledamo naš vsakodnevni razvoj. je velikanskega pomena, tovariši, kako ljudje razumejo različne ukrepe, ki tako rekoč vodijo ta razvoj. To je res važno Nisem prišel sem, da bi opravičeval ali morda hvalil naše dosedanje delo. Tega namena nimam in tudi vem. da smo sem in tja tudi mi delali napake, ker bi bilo nenavadno in čudno, če ne bi delali napak. Bili bi nadljudje, če bi brez napak delali vse tako kakor se mora delati, toda nadljudi ni. Ne pozabite pa, da smo zrne. raj želeli delati tako, kakor najbolj moremo in kakor je najbolj koristno za naše narode. Kajti mi poslušamo glas našega ljudstva, pa tudi v pretek, lesti smo pokazali, da smo se posvetili službj svojemu ljudstvu. To bi vam rad tukaj povedal in pojasnil. Danes so pred nami še težke naloge. Že večkrat sem rekel, da smo se skozi najtežje že prebili, da je to za nami, toda ne mislite, da bo za naprej lahko. Za nami je to, kar se nam je do včeraj zdelo tako rekoč nepremostljivo. Prebrodili smo največje težave, ne more pa se reči, da vsak posamezni državljan naše države občuti dobrote socializma, dobrote novega sistema. Kot celota tega še nismo dosegli. Pač Pa že danes vidimo velikanske uspehe naših narodov, vidimo po vsej naši deželi neštevilne nove tovarne, nove ceste in mnoge druge stvari, o katerih naši ljudje do včeraj še sanjali niso. To smo ustvarili tako rekoč iz nič, S tem pa še ni doseženo to, kar omogoča ljudem, da neposredno občutijo zboljšanje življenjske ravni, da otipljivo občutijo doseže'hi napredek. V to fazo še nismo prišli, čeprav je že blizu. Tukaj gre za eno leto ali dve. ko bodo naše ključne tovarne začele bruhati tiste izdelke, ki so potrebni, da bi se ustvarile nove tovarne, novi izdelki za široko potrošnjo. Gre za čas, ko se bo fond blaga za široko potrošnjo tako zelo povečal, da vam ne bo treba misliti ne na takšne cene ne na tako pomanjkljiv asortiment. To je naša želja, tovariši, naša želja je. da že danes jasno pokažemo perspektivo. Na svoji poti nismo hodili po sto. piniah sovjetske zveze, v kateri stojijo še danes, 33 let po končanj revoluciji. prav ista poslopja v vaseh pa tudi v številnih mestih, ki f hita na<"i:e-na na eno stran in podprta s stebri; nismo hodili po stopinjah države, ki so jo njeni voditelji pripeljali v slepo ulico. V svoji državi ne izdajamo različnih ukrepov zato. da bi delali različne poskuse, ampak zaradi tega, ker iščemo najboljši način, s katerim bi lahko na podlagi obstoječih fondov in sredstev ustvarili takšen način delitve, da bi bile potrebe naših državljanov kolikor mogoče najbolje in v največji meri zadovoljene. Nagrade po trudu in vrednosti Sedaj izdajamo nov sistem plač, uvajamo tudi nov sistem oskrbovanja na prostem trgu, odpravljamo pa nakaznice in točke. Tega ne delamo zato, ker bi se radi otresli skrbi v zvezi s preskrbo, ampak zato, ker so pri nas že ustvarjeni pogoji, ker imamo že toliko materialnih sredstev za preskrbo da lahko damo ljuaem, da se oskrbujejo ne na točke, ampaic v trgovinah. Poglejte danes nase tovarne. Nič vec niso taao prazne in v stiski za blago kot pred enim letom, cez eno leio bomo imen se vec, v dven letih pa toliKO, kolikor potrebujemo. To sta dva nova sistema, o katerih va lahko ze vnaprej povem, da st ne deiam nooemn nuzij, da oi bito v njih vse ao zadn.e crte idealno. Truuili pa se Dumo, ua bomo popravili v naši praksi to, kar bi bilo pri tem nepravilnega. Naš naj v ečji učitelj je naša praksa, ue nekaj ni dobro, ne r,nemo kar naprej v eno smer kot oven, ampak si prizadevamo, da 'oi kar najhnreje krenili s te smeri in našli doijso. Nismo trdoglavi, ampak poslušamo gias ljudstva, posluša, mo glas večine, venoar pa moramo strogo paziti na to, kar imamo. Tako jaz, kot vi vsi, bi btu srečni, če bi dan lahko ijuoem toliko, kolikor potrebujejo. Ta cas še ni prišel, prišel pa bo. Zagotavljam vam 'n sem glo. boko prepričani, da bo ta čas prišel, ker smo na pravilni poti. V novem sistemu piac popravljamo nepra».,uosti glede strokov mn kaarov. Kuan so bili ^.eio siaoo piacani, vendar pa, ce jim bomo dali boljše place, kot so jih imeli, to Se ne pomeni, oa bomo zdaj zbijali piače nekvaituci. ranim aeiavcem, da bi lahko dali več strokovno usposopijemut. Ne, demo moramo zboljšan plače strokovnjakom, vendar pa Dudo tud' nekvalificirani imen to, kar so imeit. Prav iako smo razpravljati tudi o pokojninah, o otroških dokladah in o vsen drugih vprašanjih. želel bi, da razen nas sooe.u-jejo pri tej razpravi tudi vsi naši dr-ta.ijaui, ua Di tako nasu najpravii-nejšo pot. Poslušamo in slišimo gias ljudstva in ce v tej novi stvari ne do ka; pr .lino, bomo to popravili. To delamo zaradi tega, ker je potrebno naši državi, zato, ker mora tako biti, Mi v Jugoslaviji ne mislimo ustvarjati privilegiranih kast, ki bi se vzdignile nad povprečje t, živele na račun tistih, ki so spodaj. Toda nagrajevati moramo tako, kakor kdo zasluži. Od vsakega našega državljana zahtevamo, da se kar najbolj trudi. Do tega ima. mo pravico, zato pa smo mnenja, da je ljudi treba tudi nagraditi po njihovem trudu in po njihovi vrednosti. V naši državi ne bo inflacije Ce vam torej glede tega ne bo kaj jasno, se nikar ne oojte povedati, kar mislite. Pri tem vedite, da se ne bojimo kritike, 'ozilitne kritike, ki jo je moči koristno uporabiti, ki je iahko plodna. Gorje namreč voditeljem in državi, v kateri ne trpijo kritine. Kri-tika mora biti in mi jo hočemo in zahtevamo. Kritika je potrebna tudi zato, ker nismo ljudje s kakšno nadčloveško pameijo, ki bi lahko delali vse brez napake. Delamo to, o čemer misl'”io, da je najboljšo, vi pa nam po- agajte, da bomo našli najboljšo po.. Ce bo v?'a kritika neumestna, če boste zahtevali to, kar je nemogoče, vam bomo s številkami in na drug nazoren način dokazali, da je to nemogoče in da lahko razdelimo samo to ali ono količino blagovnih fondov, da moramo — če hočemo, da v naši državi ne bo inflacije, da se ne bo znnnjšala vrednost našega dinarja in da cene ne bodo rasle — storiti to tako in tako. Do danes se nam je posrečilo ohraniti stabilnost naše valute, tovariši. Ce prehajamo zdaj na nov plačilni sistem in jemljemo faktor l;iO, ;e to popolnoma reaina stvar in ni tukaj nobene inflacije. Ne vem, ati ste razumeli, kaj sem hotel povedati. Namesto točk in nakaznic bodo dobivali naši ljudje razen plače tudi se v denarju izraženo vrednost nakaznic in točK, ki so jih doslej dobivali, všievsi tuđi povečano otroško doklado. To pomeni, da v nobenem primeru ne bodo dobivali manj, kot so že prej dobi- van. samo da bo sedaj vse v aenarju, oskrbovali pa se bodo na prostem trgu. Zato ne sme priti do zviševanja cen in se bodo — če so kje špekulanti, ki bi hoteli zv;'ati cene v prepričanju, da to lahko storijo, ker je delavec in uslužbenec dobil na videz večjo plačo — hudo zmotili, ker tega ne bomo dovolili. S špekulant' pa je boj težak, to vam moram reči. Spekulantje so prav tako huda mora kot birokratizem. Toda mi, tovariši, se borimo na različne načine zoper birokratizem in se bomo borili zoper špekulante. Tovariši in tovarišice! V naši državi je zadosti sredstev za prehrano naše- ga prebivalstva. Gre le za to, da bo pravilno razdelje da se bo vsakdo kar najbolj trudil. 7foda mi nismo popolnoma idovoljni s sedanjim sta. njem proizvodnje na vasi. Letos je Dila n. pr. prt nas letina nad povprečjem. Letina je bila precej dobra, po-sebno je dobro obrodila koruza. In vendar odkup povsod ne gre tako, kot bi moral iti. Zakaj ne gre? Zato, ker ljudje niso dovolj zavedni in nimajo dovolj smisla za skupnost, ne razumejo dovolj, da so člani te skupnosti in oa morajo dati za to svojo skup. nust tudi določene žrtve. Vzgoja ljudi n, majnna stvar, tovariši. Zato se je treba pri tem stalno in vztrajno truditi. Sami veste, koliko truda je treba, preden se otroci naučijo brati in pisati. Zato boste tudi lahko razumeli, koliko dela je šele treba, da se v mišljenju ijudi spremeni to, kar se je vanj stoletja zasajalo, namesto tega pa je treba vnaša t socialistično misel. To ni lahka stvar in tukaj je treba mnogo potrpljenja. Vsak dan moramo ljudem dokazovati, da je treba tako in tako ravnati, tako in tako delan. Samo sovražnik lahko trdi, da zatiramo kmeta v korist delavcu tn mestnemu prebivalstvu. Ne, kmetje so nam prav tako dragi in pri srcu, kot delavci in drugi državljani, ker so det državljanov v naši državi, in sicer zeio velik del. Zanje skrbimo, od njih pa zahtevamo, da tudi sami opravlja, jo svoje dolžnosti. Velik del naših kmetov tudi opravlja svoje dolžnosti v skupnosti tako, kakor je treba, jaz pa sem ponosen, ker je v naši državi tako silno velik del kmetov dojel, kaj pomeni socializem v kmetijstvu, kaj se pravi prispevati svoj delež k socia-listični graditvi. se smo tu iu tu Domo ostali! Tovariši in tovarišice, naša država si ie. kot veste, pridobila velikanski ugled v svetu, tako med vojno kot po vojni. Storili smo vse, kar smo najbolje vedeli in znali. Znan vam je spor, ki smo ga imeli s SZ. S satelitskimi državami nismo imeli spora, te so nam kar čez noč, tako kot jim je bilo ukazano, obrnile hrbet. Hoteli so nas kot državo, najmočnejšo ne po zemljepisnem obsegu ali številu prebivalcev, marveč po duhu in morali, po nacionalni zavesti in izredni zavesti našega proletariata, spraviti na kolena, da bi jim tako drugi poleg njih na vzhodu padli kot zrela hruška. Tega nismo mogli dovoliti, nismo mogli dovoliti, da bi se odrekli svojega lastnega jaza, nismo se mogli odreči, da bi predvsem skrbeli za svoje ijudi, za svoje državljane, ’:i so stoletja in stoletja trpeli pod jarmom raznih tujcev, ki so bili stoletja mučeni in ki so si šele danes v tem velikem osvobodilnem boju s svojimi lastnimi žrtvami, krvjo svojih najboljših sinov in hčera, priborili boljše življenje, da bodo sami gospodarili na svoji zemlji. Temu se nismo mogli odreči, ker bi nas preklele sedanja in bodoča generacija- Sedanja in bodoča generacija bi nam rekle, da smo najveji izda. jalci. Toda mi, tovariši in tovarišice, nismo bili in ne mislimo biti izdajalci. Ljubimo svoje ljudstvo, skupaj z njim živimo, skupaj z njim smo se borili in se bomo borili- Kakšna socia. iistična država pa Je to, tovariši, ki obsega šestino zemeljske oble, pa hoče tako ponosno državo kot je naša, spre. meniti v bednega satelita? To je nepravilno in tega nismo dovolili. Tovariši in tovarišice, na nas je bilo naslovljenih že mnogo groženj in grozili so nam z vsemi mogočimi sredstvi. Grozili so nam, da bomo izginili čez tri mesece, čez šest mesecev, čez leto dni. Tudi danes nam groze, da bomo izginili, vendar pa sedaj več ne postavljajo roka. Verjamem, da jim je težko določiti rok, saj ga tudi nikoli ne bodo mogli določiti. Se smo tu, tovariši, in tu bomo ostali-Zakaj pa smo tu? Zato, ker je tu na-še ljudstvo. Ce njega ne bi bilo, če ono ne bi bilo z nami, tudi nas ne bi bilo tu. Ce naše ljudstvo odobrava tako naše stališče, tako našo politiko, politiko neodvisnosti, enakopravnosti med malimi in velikimi državami, politiko, ki je zelo važna v mednarodnih odnosih, globoko načelno politiko, ki edina iahko ohrani mir na svetu in .prepreči vojno katastrofo, tedaj to pomeni, da ne gre niti zame niti za tovariše, ki so z menoj v vodstvu, marveč za enotnost misli naših narodov-Glejte, to je tisto, kar bi oni morali razumeti, namesto da hodijo od Varšave do Bukarešte in drugod in da vsakokrat nov minister ali general ponavlja, da bomo jutri izginili. Ne bo. mo izginili, tu bomo ostali, naše generacije bodo ostale tu. % Bratstvo in enotnost — največ]« zagotovilo na$ih zmag Razumljivo je, da &o bile te grožnje preračunane na to. da bi nas prestra. šile, in sicer tako zelo, da bi kar prekrižanih rok obsedeli in čakali, kaj bo z nami, da bi prenehali graditi socializem zato, ker so oni rekli, da nam brez njih to ne bo mogoče- Jaz pa mislim, da se nam ravno z njimi to nikoli ne bi posrečilo. To se nam bo lahko posrečilo samo brez njih,. Jter niso več socialisti, ker vodijo imperialistično politiko nasproti naši državi in nasproti drugim. Samo brez njih bomo zgradili socializem in njihova pomoč nam ni potrebna- Naša zunanja politika Je takšna, da je že uravnana v smer krr najlažje zgraditve socializma v naši državi. To velja tudi za pomoč, ki jo dobivamo, ker smo si sami s svojim obstojem, s svojim dostojanstvenim zadržanjem in svojim načelnim stališčem glede od. nosa med narodi in glede ohranitve miru pridobili simpatije v zelo številnih zahodnih državah. Te države nam danes pomagajo. Nam pa je, tovariši, ta pomoč zelo prav prišla, ker nam omogoča prebroditi težave, ki so nam jih ustvarili z Vzhoda. Tega seveda niso pričakovali, ampak so mislili. da se Domo tako zelo prestrašili, da r;e ne bomo upali orientirati v drugo smer. Mi pa smo se upali, mi smo se lotili tudi številnih še bolj nevarnih stvari in vendar nismo napra. vili napake in sem prepričan, da je tudi sedaj ne bom napravili. Ta pomoč nam ne daje drugačnega pečata, kot smo st ga sami vzeli, to pa je socialistični pečat. Cim več pomoči, tem hitreje bo napredovala graditev socializma v naši državi. Njihove grožnje nas ne smejo odvrniti s poti, po kateri smo krenili. Naša pot je specifična. To je pot države, v kateri je bila revolucija izvedena s sodelovanjem najširših plasti ljudstva, tako v mestu kot na vasi. To je pot države, v kateri se je revolucija začela z osvobodilnim bojem zo- per okupatorja ln domače izdajalce. To je revolucija, v kateri se je ustvar. jaio bratstvo in enotnost naših narodov že med velikim osvobodilnim bo. jem. Ker smo bili tako enotni, tudi po vojni nismo krenili vsaksebi, nismo šli v smeri razbijanja enotnosti, ampak v smeri stalnega iskanja tistih sestavin, ki družijo naše narode, naše delovne ljudi tako na vasi kot v mestu. Vedno iščemo takšne sestavine, ki nas družijo, da bo naša država vedno enotna. Bratstvo in enotnost je naj. večje poroštvo, največje zagotovilo naših zmag in naše končne zmage. Tovariši ln tovarišice! Povedati vam moram, da sem bil danes, ko sem na svoji poti od Splita do sem prišel v Široki Brijeg, globoko ganjen nad sprejemom, ki so ga tam priredili meni in tovarišem, ki so šli z menoj. Globoko me je ganilo, ko so mi otroci in odrasli prekrižali pot in rekli: »Po-stoj, tovariš Tito, in nam govori. Nismo več tisti, kot smo bili.« To je bilo zame eno izmed največjih zadovoljstev, ki sem Jih bil danes deležen. Vidite, tovariši, to je zmaga, v kateri je bilo iztrebljeno, kar so desetletja in desetletja razvnemali v srcih naših ljudi, šovinizem, verski fanatizem in narodnostna nestrpnost. Ustvarjena enotnost naših narodov Je največja zmaga, ki smo jo do danes dosegli Varujmo to enotnost, tovariši in tovarišice, ker je to velikanska pridobitev za našo državo, ker to povzdiguje naš ugled na vsem svetu. Vsak, kdor bi danes skušal znova začeti s starimi metodami, da bi kakor koli, po različnih poteh in z različnimi sredstvi razvnemal narodnostno ali versko sovraštvo, mora biti onemogo. čen. To je naš sovražnik- Ce se po religiozni liniji najdejo duhovniki, razen njih pa tudi reakcionarji, ki mislijo, da je zdaj. ko smo v dobrih odnosih z Ameriko in Za- hodno Evropo, prišel čas, ko lahko kaj izsiljujejo iz 'nas in opravljajo svoje razdiralno in uničevalno delo, se takšni ljudje zelo motijo. Mi smo v dobrih odnosin z ameriškim narodom in narodi Zahodne Evrope, z velikansko večino narodov, ki jih poslušajo tudi njihovi voditelji — zakaj na Zahodu so pametni ljudje, ki v teh različnih stvareh poslušajo glas večine naroda — vendar pa to, da smo z njimi v prijateljskih stikih, ne pomeni, da bomo zdaj pustili proste roke reakciji iu posameznim duhovnikom, ki bi nas radi ovirali. Nam je potrebno, da ustvarimo narmalne in kar najboljše odnose s cerkvami v naši državi, tako s katoliško kot tudi pravoslavno in muslimansko. Nismo namreč takšna socialistična država, ki bi pri izvajanju svoje revolucije mislila uničiti religijo z dekreti. Marsičesa smo se naučili,iz izkušenj in napak ruske revolucije in jih ne mislimo ponavljati ker bi konec koncev morali pri tem kapitulirati. Vero štejejo za zasebno stvar posameznih ljudi, kot nekaj, kar se po upravni poti ne da uničiti. Vere ne preganjamo, zahtevamo pa, da se v vero ne vnašajo politični elementi. Dovoljujemo, da se duhovništvo ukvarja s svojimi verskimi opravili, zahtevamo pa, da se ne ukvarja s politiko in da ne širi verskega fanatizma in šovinizma. Smo socialistična država in imamo pravico, kot tudi sicer vse druge države, zahtevati od svojih državljanov, da spoštujejo zakone naše države, pred katerimi so vsi enaki. Zakon bo zmeraj zadel tiste, ki delajo proti tem zakonom Tako gledamo mi na stvari in nič drugače. Bodite prepričani. tovariši, da naša čuječnost tudi v tej smeri ne bo popustila, kakor ni popustila tudi pri drugih stvareh. Pazljivo spremljamo vse. kar bi nam lahko otežilo položaj. Ce pa včasih širokega srca sprejemamo določene stvari, ne pomeni to naše slabosti, Za vsakega je de ne pa zastoni Zdaj bi vam rad povedal nekaj be-sed o tem, kar nas zanima v zvezi z izpolnjevanjem raznih notranjih nalog. Ne jezite se, če bom uporabil pri tem malo kritike, moram pa vam povedati, da imamo še vedno precej velike težave z delovno silo. Kritično se bom dotaknil tistega, kar sem videl sam. Videl pa sem v krajih, po katerih sem ho. dil. mnogo zdravih ljudi, ki niso imeli kakega posebnega posla, posla, ki bi bil važen, čeprav ne bom dagal, da so brez posla. In kako bi nam bili dragoceni na raznih delovnih mestih. Hotel bi, da bi ljudje iz takih pasivnih krajev, kot je vaš, ljudje, ki tu nimajo dovolj dela, aii ga sploh nimajo, odšli na gradbišča, tam delali in zaslužili, ne pa da se drže tega kamenja. Potrebujemo delovno silo. in vedeti morajo, da je njihova navzočnost dragocena na mnogih gradbiščih. Zdaj je dovolj dela za vsakega državljana naše države, in sicer dela za plačo, ne pa zastonj. Dalje sem op-zil, da goje naši ljudje nekatere poljske kulture tudi v krajih, kjer jih sploh nima smisla gojiti. Tak0 Je na primer tudi s koruzo na kamenju. Kaj jim bo to, bolj bi bilo, da so posadili tobik Tobak je mnogo koristnejši in njegovo proizvodnjo je treba povečati, da ga bomo imelj tudi za cenejšo notranjo potrošnjo in za izvoz. Tu pa dobro r0di. Sicer razumem, zak-j ljudje tu še vedno sade koruzo, čeprav ne uspeva. Prišel sem do prepričanja. da smo tudi mi krivi za to in da moramo to svojo napako popraviti. Naša napaka je v tem, da smo zahtevali, naj ljudje sade tobak, nismo jim pa vedno v zadostni meri preskrbel; koruze, tako da so bili prisiljeni sami skrbeti zanjo, da jo celo sami iščejo po Vojvodini In drugih krajih. Ce bi bili v teh kraiih pripravili skladišča in dajali pridelovalcem v zameno za tobak koruzo, ali kako drugo kulturo, potem ne bi bili izgubili zaupa nja. da jih bomo preskrbeli. To bomo morali storiti, ker bodo imeli tako naša država pa tudi naši ljudje tukaj več koristi. Takih stvari, tovariši, je na desetine in stotine. So razni primeri. 0 katerih bi se dalo govoriti in kjer je krivda na eni in na drugi strani. Pri-zadevamo si in prizadevali si bomo take stvari popravljati, in to je poleg •trufeea tisto, kar sem vam danes ho-tei povedati. Ne vem, kaj bi vas še posebno zanimalo, toda to so osnovne ampak našo moč. Zal, toda njim samim naj bo žal, so še reakcionarji, ki mislijo, da sta naše popuščanje in demokracija, ki jo uveljavljamo posle« dica tega. ker so nam baje Američani nastavili nož na vrat. Ne, tega ne delajo in tudi niso delali, mi pa tudi ne bi dovolili, da bi se kdo vmešaval v naše notranje zadeve, v vprašanja o ureditvi naše države. To ni njihova, ampak naša stvar. Ce uresničujemo danes demokratične ukrepe v naši državi, je to samo tisto, kar Je napisano na naši zastavi, tisto, kar Je v korist socialistični graditvi, in prav nič drugega. To mi delamo in tega nam ni nihče sugeriral in tudi nismo dovolili, da bi nam kdo to sugeriral. Pa še kako ljubosumno varujemo svojo neodvisnost, svojo pravico, da sami urejujemo notranje življenje v svoji dr*nvi Dejal sem. tovariši in tovarišice, da uživa naša država v zunanjepolitičnem DOBledu velik ugled. O tem se lahko tudi sami prepričate in to vam je znano. Po’tej poti moramo nadaljevati, c* rv govorimo o zunanjepolitičnih stvareh, vem, kaj vas zanima, zanima vas predvsem, če bo vojna. Tovariši, bil bi najsrečnejši, če bi vam lahko kategorično rekel, da vojne sploh ne bo Tega vam ne morem reči kateeorič- no nrCTiriran, mnogo rajši namreč verjamem, da Je ne bo. ker je mnogo znamenj, ki govore. da do nove svetovne voine ne bo tako iahko prišlo Toda. kdo ve. morda so norci, ki bi lahko porušili mir. ki bi lahko povzročili novo strahovito katastrofo človeštva. Kaj na bi mi tedaj mogli storiti, kot da bi se z vsemi silami trudili, da bi Izšli iz take katastrofe čim manj prizadeti. Gleite, tovariši in tovarišice, v kratkem. v sniošnih črtah sem vam povedal. kako stoM stvar s tistim, za kar sem misMl. da vas zanima na področju mednarodnih odnosov. volj dela za plačo, misli o mnogih stvareh, katerih sem se samo mimogrede dotaknil, od katerih -•saka p-' zahteva, da 0 njej podrobno in obširno govorimo. Moja dolžnost je, tovariši in tovarišice. da se na tem veličastnem zborovanju še enkrat vsem zahvalim za sprejem in pozornost, kj ste n im jo pokazali, kar nam daje moralno moč, da bomo liže izpolnjevali tudi najtežje naloge, ki nas konkretno čakajo. Bodite prepričani, da nam n; Iihko in da je treba dosti napora, če hoče človek obvladati vse te težave, vse nalo. ge. ki so pred nami kot vodilnimi ljudmi. Dosti nam lahko pomaga'e tudi s svojo kritiko, pomagajte mm torej. Mi pa se bomo potrudili, da bomo po. pravili, kar ne bi bilo prav. To sem vam hotel povedati, delovnemu ljudstvu Hercegovine ra želim, da bi doseglo v svojem delu največji uspeh, da bi doživelo največji napredek in bilo med prvimi pri graditvi na" še socialistične države. Nij žive meščani Mostara! naj živi delovni narod Hercegovine« Po govoru so velike množice Po trgu m ulicah navdušeno vzklikalo socialistični Jugoslaviji, Partiji in tovarišu Titu, zastopniki oblasti in ljudstva iz vseh okrajev mostarske oblasti Pa se zbrali na konferenci, na kateri je rosršaj Tito poslušal poročila iz posameznih okrajev ter pojasnjeval nove gospodarske ukrepe. Na poti v Sarajevo je marš?! obiskal gradbišče tekst Hne tovarne v mo. stsrski okolici in gradbišče hidroelektrarne Jablanice. Z delavci, ki so ga prisrčno pozdravljali, se je precej čs-sa razgovarjal. Med razgovorom je obuja! tudi spomine na boje med IV. ofenzivo. V Sarajevu so se skoraj vsi prebivalci udeležili maršalovega sprejema'. Ze na Ilidži ga je pričakovala velika množica in ga toplo pozdravljala. Sarajevo ie bilo lepo okrašeno in prebivalci so maršria Tita 'n njegovo spremstvo navdušeno pozdravljali na poti do poslopja Prezidija. tireia uredniški odbor. Odg. urednik Sergei Vošnjak Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo ln uprava Liubljana, Knafljeva utira št, 5, telefon S5-22 do 35-26 - Uprava za Ljubljano telefon 24-63. Inseratni oddelek telefon 38-96. Poštni predal 29. Tekoči račun NB 601-911321-. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Llub'lanl. - Mesečna naročnina 12» din. • Poštnina plačana e gotovini» MARGARETA BUBER-NEUMANN: 81 UJETNICA pri Stalinu Prevedel dr. Ivan Črnagoj in HtttCrjU 19. Pri jehovkah. Z zelo mešanimi občutki sem stopila opoldne v kontrolni blok 3, ki je ležal na desni strani taboriške ceste, nasproti bloka 1, kjer so bile zaprte • stare politične jetnice. Zajela me Je globoka tišina. Dišalo Je po prašku za čiščenje, razkuževalnih sredstvih in zeljnati juho. 270 žensk je bilo pri kosilu, pa skoraj ni bilo slišati besede. Tako neprijetno mi je bilo, da sem se precej obotavljala, preden sem odprla vrata v dnevno sobo A oddelka. Takoj je vstala neka velika plavolaska in me povabila, naj sedem; iz rok mi je vzela aluminijasto posodo in mi Jo do vrha napolnila z zeljem. Nisem prav vedela, a® naj .j$i morda »uradno« nagovorim, saj so tako molčale, ko da bj nekaj pričakovale! Ali jim moram povedati kdo sem? Ali naj jim rečem, naj govore, besne in kriče, kot sem bila tega do zdaj navajena, da se bom spet lahko vedla po domače. Rekla pa nisem ničesar, ampak sedla pred skledo z zeljem. Kamor sem pogledala, sami vdani in prijazni obrazi; lase so imele napeto počesane nazaj in povite v klopčič; sedele so v ravni vrsti kot ob »znorel«. Videti so bile večinoma kmečke ženske z zagorelimi, suhljatimi obrazi, ki sta jih ustrojila veter in sonce. Pot» vMko skledo Je ležala na bleščeči mizni plošči podloga iz lepen-ke, df je plošča ostala lepo bela. Tla na hodniku m med mizami so bila pokrita z velikimi polami papirja, da jih jetnice, ki so se vračale z dela, niso pomazale. Pri vratih je ležalo več krtač, kajti nobena jetnica ni smela stopiti v barako, ne da bi očistila čevlje oziroma cokle. Ena je stopila k meni in me vprašala; »Starosta, ali smem iti v spalnico? Na postelji sem neka; pozabila«; videla sera kako je cokle sezula in v nogavicah smuknila v spalnico. Ves čas kosila nisem slišala niti ene glasne besede. Nekatere so si naložile celo skladovnice skledic in jih šle v umivalnico pomivat. Mene, ki sem še vedno sedela v negotovosti in zadregi pri mizi, so mimogrede pogledale v obraz in v očeh sem jim razbrala čudno mešanico ljubeznivosti in popolne pokorščine. Sirena še ni zatulila k opoldanskemu zboru, ko so že vse brez poziva tekle na taboriško cesto. Večinoma so bile oblečene v debele usnjate škornje in dobro podložene progaste Jopice. Sicer so septembra vsem jetnicam razdelili nogavice, cokle in jopice, toda zimska obleka »jehovk« j.: izvirala še iz prvih časov koncentracijskega taborišča in je bila iz boljšega, toplejšega blaga. Mnogo jehovk je bilo v taborišču že več let. Razen nekaj političnih Jetnlc so nosile na rokavu najnižje številke in so bile na to prav ponosne. Najbolj me je vznemirjala kontrola, zato sem najprej vprašala, kako je z njo. Vse navzoče jehovke so me začele sredi veselega smeha poučevati, kaj moram reči, storiti in opustiti v trenutku, ko se bo pokazal med vrati ko» mandant Kögel s svojim spremstvom. Vadila sem se v stramni drži, učila sena se klicati »mirnog in jgrjpffil pravilno prijavo; ženske so me tudi opozorile na vse muhaste navade strah zbujajočega komandanta. Odslej sem bila torej starosta v vzornem bloku kon-centracijskega ‘aborišča Ravensbrück v katerem je živelo 275 jehovk. Tem so taboriški predpisi prešli v kri in meso. Omarice so bile vse čisto enake; na vsaki je visela brisača, zavezana v obliki moške kravate; aluminijasti kozarci in krožniki so se kar lesketali; v vsaki omarici je bilo lepo zloženih šest prevez in pas z jetmšku številko; glavnike so vsak dan umile in z ročajev krtač so s koščki stekla zdrgnile vsak najmanjši madež. Sipe na oknih so bile kristalno čiste in tla popolnoma bela, ker so jih vsak dan zdrgnile na kolenih. Krona vsega pa so bile spalnice, kjer Je bilo v vsaki po 140 postelj. Geometrično enake siamnjače, natanko po črtah zložene odeje, enakim lesenim škatlam podobne blazine, kaligrafično izpisane tablice, nazoren in oštevilčen načrt spalnice, seznam miz z vrstnim redom, kdaj dobi vsaka dodatek guljaža in marmelade, kartoteka odposlanih in prejetih pisem, skica prostorov, ki Jih morajo zavzeti jetnice uri mizi ki v zboru in še in še sami seznami brez konca in kraja... In vse to naj jaz nadzorujem? Kar slabo mi Je prihajalo. Kaj Je pravzaprav hujše? Ušiva, ilovnata koča v Burmi ali takle fantastičen naval reda in čistoče? V bloku 3 se je začelo zame svojevrstno življenje. Pri vlačugah me je čakala vsako minuto druga dolžnost in nova bojazen. Pri jehovkah sem živela ko v nebesih. Ves mehanizem bloka se Je odvijal ko kolesje ure. Zjutraj, med ystajan jejn ves čas do nastopa v, zboru skorajda niso spregovor !e besede. V drugih blokih so si staroste izkričale grlo, preden so jetnice nagnale v zbor, tu je šlo vse gladko in prostovoljno — tudi razdeljevanje jedi in vse drugo. Pri jehovkah sem si štela v nalogo samo to, da tem 300 ženkam življenje čimbolj olajšam, jih obvarujem esesovskih izbruhov in po svojih močeh branim koristi vsake posamezne jetnice. Posebni pri vsakdanjem zdravniškem pregledu. Pri esesovs i višji bolniški sestri in pri esesovskem zdravniku je najvčk-at ravno beseda staroste bloka odločila, če bo bolnica dobila dovoljenje, da ostane v postelj, ali opravlja »notranjo službo«. Znala sem jim naskrivaj priskrbeti zdravilne praške, izmenjavala sera jim perilo večk»- *t, kakor je bilo predpisano in priborila sem jim še marsikatero drugo ugodnos . V bloku 3 so bile tatvina, goljufija • ovadba neznane stvari. Te ženske niso samo skrajno vestno opravljale svojih dolžnosti, ampak so se čutile odgovorne tudi za skupnost vse barake. Ko sem nekaj časa živela med njimi in so opazile, da nimam tistih osovraženih lastnosti starost bloka in se pri njih dobro počutim, so me sprejele v svojo skupnost in skoraj dve leti, ki sem Jih prebila v bloku 3, smo si vse zaupale ir. nismo medsebojnega zaupanja nikcJi zlorabile. Kakor hitro smo se pobliže seznanile, sem skoraj vsak večer črtala na seznamu za večerni zbor deset ali tudi več žensk in Jim prihranila ure in ure trajajoče čakanje na mrazu; esesovcem sen rekla, da se ena brigada še ni vrnila z dela ali pa sem se zlagala kaj drugega. Ker sem jehovkam lahko popolnoma zaupala, so se mi odpirale vedno nove možnoc ., da esesovce ukanim in pri meni so se ženske sčasoma naučile, kako in s ka» kami sredstvi lahko komando taborišča prevariš, c