Katolišk cerkven list
M
Duše, krila razprostitc. Žila serca \iz'\ se ti ! Citre glasno zadenite
V	vse svetove, v vse strani! Ne nehajte, slavo dajte, Večnomu jo prepevajte.
Da po svetu krog zaori: Genitori! —
Vse le v njem živeče diha, Smertnih kril otresa se. Kjer njegova sapa piha. Dviga stvar iz groba trne, Da prepeva in odmeva
V	tmini noči. v soncu dneva.
V	zadnjem mraku, v pervoj zori: Genitori! —
v
Cista zliva se piavota Cez neskončni plan nebes, Vžiga zvezdic se žarota , Nebrojivih svetov kres.
V	vsakom miga, jasno šviga, Zrak doneči krog se vžiga Na razjasnjenom obzori: Genitori! —
Od žemljice noč sc vleče, Mrak se zvija sonca vžgan; Ztiri se nebo goreče,
V četertik 25. sušca 1852.
..Genitori
Vse razdiha : dan je dan! V vsakoj stvari vrejo žari, Da radostna v petje vdari. Bilka, vodka, tič žubori: Genitori! —
Rase. klije. kamor si^e Zivotdatni sonca žar, Stvorje celo se razvije. Zemlja cela je — oltar. Cvetja, sada se razklada Drevje, njiva, zelenada. Vse se sklanja v krasnom zbori: Genitori ! —
Sveti mir perute spenja Cez žemljice kal in trud, »Svit minuje, delo jenja. Vse hiti na spanja grud. Iz globine njedrij šine. Preden žitje dneva mine. Čast se zlega kviško gori: Genitori!
Divja burja zdaj prituli. Morja val se peni v zrak; Po votlinah skritih hrulP, Stresa gore, zemlje tlak. In od brega se do brega Grom strašivni krog razlega
Tečaj F.
Po natvori v divjem spori: Genitori ! —
V svetoj cerkvi vkup se zbira Vse kerstjanstvo - - Večnemu; Duša hrepeneča vmira Polna rajskoga sladu. In molčeča — se trepeča Vsa progane, ko doneča Se beseda dviga v kori: Genitori! —
Glej nad nami kak lampade Stvarniku se vžigajo; Lucice so mu plamade, Ki z očes mu zvirajo. In duhovi, njih redovi Z večnih harmonij glasovi Trepetajo v neba dvori: Genitori!
Tromba poje — zemlja spoči, Gor slemena se vdero; Piam se vname v sredi noči, Grobi se odperajo; — In merliče k sodbi kliče; Vse presunjeno se miče Poje vse v pervin razori: Genitori ! —
Lovro Toman
Iz pastirskiga lista prečastitiga La-vantiuiskiga Škofa.
(Dalje.)
Smo se pa s svetim poštam pred Bogam ponižali, in svoje grešne počutke s samosvojim za-tajenjem ukročali, se moramo tudi z Bogam popolnama spraviti s sveto pokoro, in sveto veliko noč vredno obhajati s pobožno prejemo presvetiga zakramenta altarja. To usmiljeni Bog od nas hoče, to nam sveta mati katoliška cerkev v četerti cerkveni zapovedi zapovč, ki veli: ,.Sp o v c j s c sv o j i h grehov postavi jenimu spovedniku k manjši mu vsaj enkrat v letu, in v velikonočnim času prej m i sveto rešnje telo. Kako izveličanska, pa tudi potrebna je ta zapoved mile, pa tudi skerbne matere, svete katoliške cerkve, ktera želi, naj bi verni prav pogosto svete zakramente prejemali; pa tudi slabe kristjane podpira in derži, de ne omagajo na stezi izveličanja svojiga.
Cujte, kako potrebno je to cerkveno zapoved prav razumeti in zvesto dopolniti!
Xi ga pod solncam, kteri bi reci zamogel: jaz nimam greha. „In če pravimo, de greha nimamo, veli sv. Janez, lažemo, in ni resnice pri nas.u Greh pa je nevarna dušna bolezen in tudi smert, ako se smertno pregrešimo. Uveh reči je nam grešnikam torej naj bolj potreba: zdravila in pa kosila. Zdravilo nam je usmiljeni Jezus zapustil v zakramentu svete pokore, ko je svojim apostelnam djal: „1* rej mite svetiga duha; komur bote grehe odpustili, odpušeni so jim: komur jih hote za d c rž ali, zaderžani so jim.4* Zato uči sv. Janez: .Ako se svojih grehov s p o v e m o, je Bog zvest in pravičen, de nam grehe odpusti, in nas vsake krivice očisti." Kosilo nam je izporočil. ko je djal: ..J a z s i m živi kruh, ki z u c h c s pride; kdor tega kruha j č, bo živel vekomaj. Iu k r u h, k i vam ga bom jaz d a I, j e m o j e m e s o.
Resnično, resnično vam povem, ako ne bote mesa Sina č I o v e k o v i g a v ž i v a 1 i, in in njegove kervi ne pili, nc bote življenja v sebi imeli." ln kar jc obljubil, je pri zadnji večerji dopolnil, ter je premenil in oživel kruh v svoje meso, in vino v svojo kri, rekoč: „Vzemite in jej te; to je moje telo — pijte vsi iz tega, to je kelli moje kervi, ki bo za njih veliko prelita v od p usa nji- grehov. Kdor z a-v ž i v a moje meso, in pije mojo kri, on v m eni ost a n e i n j a z v njem: n j e g a bom ob u-dil k življenju več ni mu.- »Oh skrivnost velika, oj ponižnost neizrečena, oj de ga usmiljenje nerazumljivo !** pravi sv. Krizostom. »Stvarnik se revni stvari v živež deli, on, ki življenje sam v sebi ima. se unierljivimii človeku v brano in pijačo poiia.4* - Poglejte duše. to je veliko imenitno kosilo n e b e š k i g a K r a 1 j a žen a tem svet u, n a ktero nas je vse povabil, de popotniki ne onemagamo.
Skerbni so bili pervi kristjani za dušno zdravilo in kosilo, so po vsakim storjenim grehu se brez odloge spokorili, pa tudi pri vsaki sveti maši, posebno ob nedeljah in slovesnih praznikih zavžili presveto rešuje telo. »Stanovitni so bili, priča sv. Lukež, v nauku apostelnov, in zedinjcni v I o m I j e n j u k ru h a in v m o 1 i t v a h, ter z a v ž i-vali jed ( presveto rešnje telo) z veselim iu nedolžnim scrca m." Torej so pa tudi toliko čversti v sveti veri in v kreposti bili. de jih ne meč ne ogenj, ne železje ne ječa, tudi naj grozovitneji muke in smert premagale niso. Vse so premogli v Jezusu, ki jim je moč dajal. — Zakaj pa smo mi toliko slabi , tle nas lahko vsak vcterc skušnjave premaga in v greh zakopa? Kamo je živa vera pervih kristjanov, kje njili terdno zaupanje in goreča ljubezen do Jezusa, kamo sveta skerb za izveličanje večno ? Kakor se je božja miza opušala — - je tudi sveta serčnost kristjanov umirala in pomerla.
Kcrvavo preganjanje kristjanov je v čctertiin stoletju odjenjalo. lahko so kristjani v lepim miru živeli in llogu služili; ali le prehitro so Izveličarja svojiga pozabili, so zadremali, so v grešno spanje zapadli, ter božjo mizo clo opustili. Sveta cerkev je torej že po svojim vidnim poglavarju papežu Vabiama ukazala, naj vsi verni saj trikrat v letu, o božiču. o veliki noči in o binkoštih prejmejo presveto rešuje telo. Iu ker jih je veliko tudi to sveto navado zanemarilo, je dala sveta cerkev v vesoljnim Latcranskim zboru v Kini u pod imenitnim papežem Inoecneam Sli., kjer je bilo 412 škofov zbranih, v letu 1215 ojstro zapoved s temi besedami: »Vsak verni kristjan o bo ji ga spola, kakor hitro je starost razsodka nastopil (k pameti prišel), naj se vsili svojih grehov svojimu duhov n i mu najmanj enkrat v letu zvesto s p o v e. in naloženo pokoro po moči dopolni. Tudi naj v velikonočnim času pobožno prejme sveto rešuje telo, če mu n j t* g o v d u h o v i u iz p r a v i č niga n a m e n a n e odloži. K d o r n i tej z a p o v c d i p o k o r i n. v cerkvo ne sme. iu po keršansko ne bo pokopan. Ta zapoved naj se pogosto oznani, de sc nihče z nevednostjo ne izgovarja." Tako sveta mati katoliška cerkev govori, in vsim svojim vernim, ki so pripravi pameti, zapove vsaj enkrat v letu sc svojih grehov spovedati. in v velikonočnim času vredno prejeti presveto rešnje telo. Ona pa tudi vsim nepokornim /ažuga. de. kdor
tega ne stori, bo izobčen (iz družtva svete cerkve odveržen), in če v takim stanu umerje, ne po keršansko pokopan, ker po keršansko živel ni. Tak nevernik je podoben suhi mladiki, ktera z vinsko terto združena ni.
„Jaz sem vinska terta, vi ste moje mladike: brez mene nične morete storiti. Če kdo v meni ne ostane, bo vunkej ve rž en, kakor mladika, in bo usahnila; pobrali jo bodo in v ogenj vergli, de zgori. — Kdor z a v ž i v a moje meso in pije mojo kri, on v meni ostane, in jaz v njem." Oh naj bi ne bilo med nami takih zanikarnih kristjanov po imenu, takih suhih mladik, kteri še enkrat v letu k spovedi ne gredo in tudi velike noči z Jezusam ne obhajajo! Mertvi kristjani so, in sami sebe s svojo zanikarnosljo iz svete cerkve veržejo. »Kdor se od božje mize loči, se od večniga življenja loči," pravi sv. Ciprian, »ker brez gnade svetiga zakramenta peša." Sveta mati katoliška cerkev takih za svoje otroke ne spozna, in tudi v grobu za nje ne moli. Njih življenje ni v Kristusu, tudi njih vstajenje ne bo, ker je le one obljubil sodni dan obuditi k večnimu življenju, ki zavživajo njega meso. Ali ni strah in groza za take ?
i Dalje sledi. |
Vošila zastran katekizma.
Med bukvami, ktere so katoliškimu ljudstvu v roke dati, je gotovo poglavitin šteti katekizem, to je kratik, cerkveno in poljudno vreden obsežik katoliške vere, katoliškiga spoznanja in djanja, v prašanjih in odgovorih. Te bukve vodijo keršan-skiga učenika v tem, kaj in v kakošni versti de naj od svete vere, bodi si odrašenim ali neodrašenim, razlaguje, in dajo tudi nilajim in starjim vernikani terdno podstavo, na ktero poslušanje in znanje in tudi djanje naslanjati zamorejo. Nar kraji katekizem je bil od zgorej dan v desetih zapovedih, ktere je Bog oznanil na Sinajski gori, v oče-našu, kteriga je Gospod Jezus Kristus učil, in v apostolski veri. ktero je sv. Duh apostelnam zložiti dal. Ta katekizem so si pervi cerkveni učeniki v podslombo vzeli, kakor sv. Avguštin, sv. Ciril Jeruzalemski, sv. Peter Krizolog, sv. Mak si m, ko so pisali razlaganja apostolske vere, Tcrtulian, sv. Ciprian, sv. Grego r Visen-ski, ko so izdali govore otl Gospodove molitve, in zopet sv. Avguštin, ko je v razlaganji pervih Mojzesovih bukev obiiniši od postave na Sinaji dane govoril. Katekizem se je v srednjih časih podaljšal, ko se je napeljevanju za keršanski nauk v ritualih ali bukvah od reda službe božje še več od sv. zakramentov, od grehov in čednost pridjalo. Posamski cerkveni učeniki kakor s. Tomaž A k vi n-ski. Brunon. Vircburški, in Jona, Orleanski škof, in tudi celi zbor n. pr. Narbonski 1. 1368 so razlaganja keršanskiga nauka izdali. V sedanji red je prišel katekizem, ko so krivoverskimu katekizmu Lutra Martina nasprot izdani bili pravoverski katekizmi: rimski za duhovne pastirje po povelji Tridentinskiga zbora, I. 156G, Petra Iva niz j a 1. 1554 in Roberta Belarmina I. 1603. Za temi je do današnih časov brez števila katekizmov v vsih jezikih na svetlo prišlo, kteri so se več ali manj po teh zgledih deržali.
Gotovo bi katekizem nar bolj svoj namen dosegel, in očitno pričevanje od edinosti katoliške cerkve po celim svetu bi dajal, ako bi po pogla-
vilnim redu in obsežku povsod eden bil. Cerkev sama je na to napeljevala, ko je bilo v Tridentinskim zboru sklenjeno, de naj se katekizem izda, kteri bi bil vsim duhovnim pastirjem vodilo v razlaganj; naukov svete vere. Ta katekizem jc tisti, ki se imenuje rimski, in je na svetlo prišel pod papežem Pijem V. (Tatechismus concilii Tridentini ad paroehos.) Vonder pri tem je manjkalo še katekizma, kteri bi bil keršanskimu ljudstvu, mlajiiu in starjim, v roke dati. Ti potrebi sta nekakošno zadostila katekizem Petra K a nižja, kteri je zlasti po nemških deželah obveljal, in je še zdaj pod-stava naših keršanskih naukov, in pa katekizem kardinala Belarmina, kteri je bil italiansko spisan, pa kmalo v latinsko, francosko, špansko in nemško, tudi v slovansko in novogreško, celo v armensko, sirsko in arabljansko prestavljen. Namesti pa dc bi se bila tako začeta edinost ohranila ali pa še bolj dovišala, so sledeči katekizmi dostikrat te častivredne zglede zapustili, in so v redu in podobi razlaganja po lastnim potu hodili. Če kdo pogleda oznanila izdanih bukev, najde na pr. pri nemških ali francozkih, de ima skorej vsaka školija, celo skorej vsaka šola svoj katekizem: takošna različnost gotovo nima nar boljših nasledkov, in ljudstvo se nad njo dostikrat spodtikva, kakor de bi vera ne bila povsod enaka. Na Avstrianskim je veliki katekizem, ki je bil pod cesarico Marijo Terezijo po Kanizjevim zgledu s poterjenjem škofov izdan, do zdaj nekakošno edinost obderžal, vonder v dosti krajih bolj na videz, ker so tudi drugačni katekizmi zraven veljali. Tudi naši slovenski katekizmi do zda] niso hotli med seboj preveč edini biti, ko bi se bilo v poglavitnejih rečeh vonder to lahko zgodilo, desiravno bi se vsak po svoje na daljši ali na krajši razširjal. Nar bolj čudno jc to, dc so naši katekizmi dostikrat mogli jeziko-slovskim novinam v podslombo služiti, tukej za nov pravopis, tamkej za nove oblike.
("Konec sledi.)
Oče Jlatej in bratovsina treznosti.
Neštevilne in nepopisljive so nadloge in nesreče, ki jih pijančevanje sploh in zlasti žganjepija za dušo in telo posameznih ljudi in celih družin, za cele dežele in deržave napravlja. Od tega vejo povedati bukve Blaže in Nežrca" — „Drobtince" — „Čujte, čujte, kaj žganje dela." To so krepko dokazale „Novice" v 7. do 14. lista 1847: Zgodnja Danica" v 20., Sil., 31. in 32. listu leta 1849, in v 19. in 20. listu pretekliga leta (beri: »Žganje pij a pot v nesrečo" — iz pastirskiga iTsta milostIjiviga škofa Lavantinskiga). Vse to žalostne skušnje vedno bolj spričujejo in poterdijo, ker tudi med našim slovenskim Ijudstvam pijančevanje sploh in zlasti nesrečna žganjepija zmirani dalje šega, in vse svoje nesrečne in pogubljive nasledke očitno kaže. Zato jc gotovo, de posebno veliko, neizrekljivo dobroto ljudem stori, kdor pripomore, de pijančevanje in zlasti žganjepijo opuste: koliko nadlog in nesreč, koliko hudiga za dušo in telo pri posameznih družinah in po celih deželah s tem odver-niti zamore, se dopovedati nc da. To je posebno v živo spoznal oče Matej, apostelj treznosti imenovan. Nesrečno pijančevanje odpraviti se je trudil narprej na Irskim in v drugih krajih Evrope, potem pa v Ameriki, kjer je v ta blagi namen mnogo krajev obhodil. Po svojim prepričanju, de sc ta na-
men le s storjeno obljubo doseči in izpeljati zamore. je bratovsino treznosti vpeljal, v ktero je vse tiste zapisal, kteri so sc z obljubo zavezali, pijančevanja sploh in zlasti vsih žganih pijač varovati se. Od leta 1838 do 8. vclikiga serpana pretekliga leta 1851 je v tej družbi že 6 milionov 46 tavžent in 251 udov zapisanih imel. Od njegov iga popotvanja po Ameriki Tirolski katoliški listi lanski-ga leta tako govorijo:
Apostelj treznosti se je v Novi-Jork po vernil, potem ko je poltretje leto po združenih der-žavaii in Kanadi hodil, de je ondotno ljudstvo k treznosti spreobračal. se v mescu listopadu bo spet na Irsko šel: zato ima tudi poslednje dni v Ameriki veliko opraviti, in zanikerni in omahljivi se hočejo še te priložnosti poslužiti. de bi obljubo treznosti vpričo misionarja storili. V nedeljo 12. kozoperska je oče Matej v Novi-Jorški stolni cerkvi po velikim duhovnim opravilu, in pa po večernicah do terde noči od natlačene množice to obljubo sprejemal. Popred je pa pričujočim še te besede govoril: „Ne v zdravilo zoper nezmernost se imate z obljubo treznosti zavezati, ampak v zabranilo zoper pijanost: ker zleg prestreči več velja, kot zdraviti ga. Hazumite iz tega, dragi moji bratje, dc sc ne o-bernem samo na pijance, ampak ravno tako na tiste, ki se omamljivim pijačam nikdar niso vdali. Treznost je naj starši naprava stvaritve, in reči /.»morem, de je perva družba treznosti od Vsigamogoč-niga samiga že v zemeljskim raju napravljena bila. Bog je naše perve starše trezne stvaril, in jim ni dal nobene vpijanljive pijače, dal jim je vodo ži-viga studenca. Verjemite mi, dragi moji bratje, de ni noben za pametno stvar in kristjana vreden vži-tek, ko bi se brez vina ali žganja doseči ne mogel. Noben človek ni pijan nasvet prišel, noben človek ni od Boga in nature odločen vpijaniti sc. Iu vender smo pijane po vsim svetu vidili. Vidili smo pijaniga, pogreznjeniga v revšino naj globokejši glo-bočine; s svojo strastjo je pod šibo postave padel, in vender je bil nedolžin otrok, in tako čist vsakiga pregreška, kakor naj čistejši v tem zbirališu. Zderž-nost od vsake močne pijače je torej potrebno zabranilo za sleherniga zmed vas. Samo tisti človek, kteri si zamore roko na serce položiti in reči. dc ne bo nikdar taka zaveržena stvar, ki se pijanec imenuje, naj sem pride, zastavo obljube sprejet. Raba močnih pijač siromaštvo in hudobijo napravlja; ne pite takih nobene, in se bote veliko rcvšinc obvarovali. Če pri vsi svoji slabosti k vam pridem, pridem vas rešit z božjo pomočjo od nar hujši nesreče. Štirnajst let je preteklo, kar sim pervič čisto in neomadežano bandero treznosti na Irskim povzdignil. Jez siru le še ostanek nekdanjiga očeta Mateja. Pa zato nc žalujem, še velikoveč rečem, de si v čast štejem slabost, ktera me jc v službi mojiga božjiga Čcenika zadela. Irsko ljudstvo, ki sc je bilo po nesreči močnim pijačam vdal«, jc na tavžente priteklo, pod bandero treznost; vpisat se, in v petih letih pridigovanja sim pet milionov svojih preljubi jenih rojakov med udi naše družbe imel. Čudna sprememba sc jc potem pokazala. Ječe so se praznile, in nar veči med njimi je zaklenjena biti zamogla. Iludič pijanosti jc bil iz Irskiga pregnan. ktero je spet otok svetnikov postalo. Pa boli me povedati, de jih jc o preselovanju v Ameriko veliko zmeil vas svojo prisego posredno prelomilo : prejeli so zdravniške zaukazc: zato veliko Ircov zapustivši svojo ©četno zemljo meni, de bi brez močnih pijač težav popotvanja nc mogli pre-
nesti. Ali oh, koliko zmed njih je po svojim prihodu pilo naprej, de so se clo pokončali! To veliko hudo poboljšati, sim, akoravno slabotin, med vami, dragi moji bratje, ter vem, de se bote vsi pod moje bandero vpisali. Po svojim prihodu v Ameriko sim več kot 500.000 osčb k treznosti spreobernil, in zaupam, de bote tudi vi. ko bote prisegli to čednost spolno vati. svoje obljube zvesto deržali. Oe se v tej skerbi skušnjav obvarujete, se zanesite na božjo pomoč, in vervajte, de Vsi-gamogočni svoje pomoči tistim nikdar odrekel ni, ki so*ga prosiii in roke proti njemu stegovali. Jez bom vse dni tega tedna pripravljen vas sprejeti in v svojo družbo zapisati. Zdaj naj pa tisti pristopijo, kteri hočejo trezni biti."
Na te besede se nagnječena množica mdz, žen in otrok proti altarju zažene: očetje derže nad svojimi glavami svoje otroke, matere svoje dojenčike, ter tudi nje neštevilni trumi treznih bratov in sester hočejo pridružiti. Oče Matej reče najpred pervi versti na stopnice preti altarjem poklekniti, in naslednjo slovesno zaobljubo za njim izgovoriti: ,,Jez obljubim, z božjo pomočjo vsake vpijan-I j i v e močne pijače z d e r ž a t i s e, i n kolikor bo mogoče, s svojim izgledam tudi pri drugih nezmerno t od v race vati.44 Vsaka ver-sta gre potlej v žagrad, kjer se po pisarjih očeta Mateja v velike družbinske bukve zapiše, in vsak spreobernjenec majhno svetinjo prejme.
Častitljivi mašnik. ki je tako svoje življenje človeštvu v prid obernil, je resnično velikovreden mož. Zdaj se ga mertvud polotuje, in njegovi dnevi na zemlji so skoraj sošteti; njegovo ime pa bo še pri nar poznejših mlajših za nami živelo, in njegovo mesto je v nebesih med svetniki zaznamnjano. Kar pri očetu Mateju ljubimo, je neutrudljiva gorečnost, z otročjo pri prostostjo, čudovito modro po-hlevnostjo in angelsko pobožnostjo združena.
(Konec sledi.)
Razgled po kerManskim svetu.
„ l/ni ve rs" od delavnosti Trapistov na Francoskim tole perpoveduje: Dan današnji vsi spoznajo, koliko dobriga Trapisti človeštvu store; skušnja je učila, koliko te hiše molitve in dela še časni sreči pripomorejo. Njih samostan ni samo bolnišnica za bližnje kraje, gostivuica za m ein o gred oče uboge, živ zgled dela. miru in reda. jo tudi za vso okrajino nar bolji kmetijska šola. Tako so Trapisti prod 30 leti napravljeniga samostana Brikebek močirje in skalovje obdelali, ki jih do tega časa nihče ni vedil porabiti. Valogneški mali predpo-stavljenic jim je že 1844. leta pričal, de so ceno zem-Ijiša na petero povišali. Ve se. kako de pridelke obračajo. Sami spijo na slamnici iu jedo 7 meseov v letu le enkrat na dan in sicer sočivje na slani vodi kuhano; v 5 mescih, ko iinajo nar hujši dela, tudi vživajo solate in sira ali sadja; dobe pa še vsaki dan eno libro kruha. Vse drugo pa v dobre ali usmiljene dela obcruejo. Njih roke in vrata niso nikdar zaperte; vse sprejmejo, naj si bodo v dušnih ali v telesnih stiskah. V Brikebeku imajo stanovanje za revne popotnike, bolnišnico, šolo in kakor povsod uboge sosede. Tanlajski predpostavljenic pravi v sporočilu 1850. leta. de je ta samostan napredovanju kmetijstva veliko pripomogel, in Kaenski župan pravi, de je vredna podpore ne samo tistih, ki njih duhovno delavnost cenijo, ampak vsih, ki jim je mar za srečo revnih in 7.a napredovanje pravica idikanja.
Na Angleškim je umeri Tomaž Moore. On je slovel po celi Evropi kakor nar imenitniši angleški pesnik sedaujiga časa. Katoliški cerkvi pa je veliko per-pomogel s svojimi bukvami „Popotvanje Irca, ki vere iše (Wanderungen eines Irlandischen Edelmannes zur Kntdeckuog einer Religion), V tih bukvah je on lepo in mikavno iz zgodovine pokazal, de so vse resnice katoliške cerkve, ktere protestanti zaveržejo in kakor v poznejših stoletjih sprejete grajajo, žc apostelni učili, in de so jih pravoverni kristjani vselej verovali. Resnobno branje tih bukev je veliko protestanških Anglezov spreobernilo. Ravno to je storilo Bossuetovo razlaganje nauka katoliške cerkve (exposition de la doctrine de 1'eglise catholique) per francoskih Kalvincih. Mohlerjeva „Simbolikau in Teodulova večerja (Thecduls Ciast-mahl), spisan od Joana Aug. Starka, resnice željuiga luteranskiga pastorja , per Nemcih. — O de bi protestanti te čvetere bukve bolj brali! Vidili bi. de le katoliška cerkev hrani celi nauk Jezusa Kristusa, de oni so pa suhe mladike brez soka — brez zasluženja. dokler se spet kakor ubogljivi otroci ne podajo v naročje katoliške cerkve, od ktere so jih bili Luter. Kalvin, Henrik VIII. in drugi sejavci ljubke odtergali. —
London. 27. sveč. Vteraj je v Dublinu umeri katoliški veliki škof. Dr. Daniel M ur raj. 82 let star, od 1. 1809 škof. od I. 1823 veliki škof. Naslednika mo b<»do sveti oče zvolili.
Švedsko. Švedski protestanti se v cerkvenih opravilih zmed vsih protestantov nar bolj katoliški cerkvi bližajo. Duhovni imajo per altarju masno srajco in mašni plajš iz rudečiga žameta. Spredej je s hebrejskimi čer-kami zapisano Jchova, zadej je pa z zlatarn vdelani latinski križ. Per navadnih cerkvenih opravilih imajo duhovni korsko srajco iz černiga sukna. Še zdaj se na Švedskim duhovno opravilo Mesna imenuje, in dopoldanska služba božja velika maša. Za lepoto službe božje sleherna soseska silno skerbi, in pravijo, de so v zgornjih krajih tako lepe in velike cerkve, kakor jih imajo nemške velike mesta.
Hartum, 29. prosenca 1852. Iz pisma preča-stitiga gospoda Dr. Knobleherja, apostolskiga namestnika za srednjo Afriko, tole zvemo: „V god nedolžnih otročičev smo v kapelici veselo zapeli: Te Deum laudamus — Hvala bodi Gospod Bogu ! in se tako Bogu zahvalili, de smo popotvanje srečno prestali. Vsi moji tevarši se zdravi in čversti (kaj taciga se per popot-vanju v tih krajih še skorej ni doživelo). Odkar smo v Hartum peršli. se v našim prebivališu. sosebno v poživljeni soli, vse giblje. Misionarji so se pridno poprijeti odreje zamorskih otrok, ki so nas željno perča-kovali, in se perpravljajo za popotvanje ▼ daljue kraje do četerte stopinje na beli reki, kamor se je eden mi-sionarjev, ki sim jih pri odhodu v Evropo zapustil, že proseuca 1851 podal. On je še tam, Nigila, kralja Bari-skih zainorcov, ki sim ga bil per pervim popotovanju za nas pridobil, vnovič prepričati, de je bilo moje tačasno obnašanje do njega resnično. Možje, ki so se pred našim prihodam v Hartum tje podali, slonovih kosti nakupit, in ki imajo mesca sušca nazaj priti, nam bodo zamogli več povedati, kaj de je imenovani misionar tamkej opravil. Tudi pričakujem, de bodo trije tovarši, ki smo jih na ladii, Stella matutina, zapustili, poterdili ravno sprejeto sporočilo, de so v Dongola peršli. Pravijo, de je naša ladija skoz dolgo versto nevarnih, srednjih "Nilovih slapov srečno peršla. in de so jo lepo ozaljšano blizo imenovaniga mesta vidili. Vse se tamkej silno čudi nad ladijo. kako de železo zamore po vodi plavati."
luninemu »r.-unika: Luka Jeran in Andrej Za meje. — Založnik: Jožef ttfaznik