Temeljito poznavanje. Dobili smo v roke knjižico, ki jo je izdalo »narodno radikalno dijaštvo« pod naslovom: »Iz naroda za narod I« — Pregledovali in prebirali smo knjigo vsestranski in tu smo zadeli na sledeči pasus stran 73.: »Poleg čitalniških in sličnih knjižic imajo pri nas v vsakem okraju tudi učitelji svojo učiteljsko in duhovniki svojo dekanijsko knjižico. Te knjižnice bi morale biti predvsem strokovne, znanstvene knjižnice. In vendar če jih pregledujemo kako malo morejo izpolnjevati svojo nalogo radi svoje zastarelosti. Modernih socijalnih in poljudno pisanih znanstvenih kujig nimajo. Vsako leto se kupi semtertje le kak roman, oziroma katekizem ali kaj sličnega, naroči se »Zvon« in »Dom in svet«. To je vse. In vse te knjige potem trohnijo po omarah leta in leta, ne da bi jih kdo vporabljal. Kako naj si s pomočjo takih knjižic širi učitelj oziroma duhovnik svoje obzorje in izpopolnjuje svoje znanje z modernimi pridobitvami znanosti ? — Tudi te knjižnice združene in izpopolnjene, bi lahko izvrstno služile kot centralne knjižnice posameznih okrajev, če bi se dale na razpolago javnosti. Mislim, da bi naše učiteljstvo, ki se vedno šteje med najnaprednejše, to lahko storilo brez vsakega pomisleka. Za te kakor tudi sploh za vse javne knjižnice bi se- moralo zahtevati od občin, dokler one same ne ustanove svojih občinskih knjižnic, vsakoletne podpore. Ce že mora občina prispevati za izobrazbo do 14. leta, je dolžna, da jo pospešuje tudi še nadalje !« — Čudom smo se čudili tej temeljitosti. Brez premisleka lahko rečemo, da so te besede zapisane kar tja »v en dan« ki nimajo splo h nikake podlage, zapisane v oni negaciji vsega pozitivnega »vseznanja«, s katerim se tako rada ponašajo nekateri ljudje. Oglejmo si natančneje to besedilo. Lakko rečemo, da poznamo precej temeljito kranjske in d eloma tudi štajerske okr. učiteljske knjižnice. Za te knjižnice prispevajo posamezni okraji iz svoje blagajne. Prej so plačevali za knjižnice tudi učitelji V-2%, a na Kranjskem je učiteljstvo to odpravilo, pač pa se nahaja to vplačevanje še v nekaterih drugih kronovinah Avstrije. Doneski posameznih okrajev za okrajne učiteljske knjižnice so prav različni, vendar lahko rečemo, da so"precej visoki. Marsikatero leto da ta ali oni okraj do 300 kron in še več. Da se pa za tako vsoto ne kupujejo le kaki romani, katekizmi, »Zvon«, »Dom in svet«, pa prav lakko dokažemo z zapisniki in katalogi posameznih okr. učit. knjižnic. Iz štatistike izdane od kranjskega dež. šol. sveta za 1. 1903/4 je razvidno, da imamo na Kranjskem ^13 okr. učit. knjižnic, ki štejejo (v letu 1903/4) ravno 11.772 del. v 19385 knjigah in 1916 zvezkih. Impozantno število, ako upoštevamo še to, da ima vsaka šola svojo lokalno učit. knjižnico in da je ravno slov. učiteljstvo najboljši podpiratelj slov. literature kar najbolj dokazujeta letopisa »Slov. Matice« in »Šolske Matice.« Ker pa prispevajo za te okr. učit. knjižnice posamezni okraji, so one pravzaprav lastnina teh okrajev, in učiteljstvo tu pač ne more»drugega storiti kakor le-to, da jih pridno uporablja v svojo nadaljno izobrazbo. Reorganizacija teh knjižnic je tedaj odvisna od faktorjev, kjer sede »nekdanji narodni, radikalni itd.« c. kr. uradniki. Pač pa svetujemo c. kr. dež. šol. svetu to-le v blagohotno uvaževanje : Iz vseh 13 okr. učit. knjižnic na Kranjskem naj se ustanovi v Ljubljani nekaka centralna učit. knjižnica. V to knjižaico naj se spravijo vsa dražja pedagoška dela iz imenovanih okr. učiteljskih knjižnic. In ta centralna učiteljska knjižnica za zgled bi ji lahko služila znana berlinska knjižnica Komensky — naj bi si nabavljala le draga monumentalna pedagoška dela svetovne pedagoške literature. V nakup takih del naj bi prispevali država, dežela in posamezni okraji. Kolikokrat pride ta ali oni učitelj, ne le ljudski, temveč tudi srednješolski v položaj, da hoče rabiti to ali ono večje pedagoško delo, a kje ga dobiti, to je vprašanje, ki čaka še rešitve. Če hočeš imeti, kupi in daj polovico svoje mesečne plače zanjo ! In kako prav bi prišla ta centralna učit. knjižnica naši — bcdoči univerzi. Vprašanje je pereče, rešitev nujna ! —e—a.