Pri ilovskem Srakarju.
Motiv iz Srema.
V jutranje polje, ko da bratje sv, Frančiška gredo
šepetajoč s priklonjeno glavo
molitve Gospodu —
jagnedi po dva in dva sledijo si zapovrstjo,
Tam daleč sredi nepregledne ravni zamišljeno in žalostno mlado drevo stoji
in gleda jagnede in tiho drhti: V mojih vejah ni še ptič obsedel, ni še gnezda splel, ni še pel-----------
Večerna zarja nad ravnico rumeni, Na mlado drevo — posekano je ptič priletel in poje pritajeno.
Jos. Lourenčič.
Slepec z otrokom.
Praviš: Greva po beli cesti čez jesensko polje , . , Vse je zrelo, vse rumeno? — Jaz grem v rdeče in zeleno!
Tam je padlo jabolko,
rdeče je — poberi ga in jej!
Ah ne, saj ni rdeče,
zeleno je — poberi, otrok, ga in jej!
Zeleno je ko kmet, ki tam r toji
in nad teboj, otrok, kriči,
Poberi, ugrizni, otrok moj,
zeleno jabolko! -¦-------
Kaj slišim prav?
Tvoj glas še ravnokar mehak in lep
ko sam jabolčen cvet,
je raskav in hripav!
Daj mi roko, otrok! Tako,
Zašlo je solnce. Vse je zrelo in rumeno.
Ali ni prižgal na nebu
Bog dveh zvezd že? Tebi eno, meni eno,
Jos. Lourenčič.
15
205