LETO II. ŠTEV. 23 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir, List izhaja vsako soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 1. JUNIJA 1957 SEMINAR ZA ČLANE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA V Ortneku je bil 27., 28. in 29. maja seminar, katerega so se udeležili delegati za kongres delavskih svetov, ki bo 25. junija v Beogradu ter predstavniki DS in UO iz desetih podjetij našega okraja. Na seminarju iso izmenjali med preveč lagodno, ksr se jim je poz-seboj misli in izkušnje v delavskem neje maščevalo. Pravilno je bilo upravljanju. V dopoldanskih urah rečeno, da ista premijski pravilnik so udeleženci poslušali predavanja. Ta so obsegala med drugim naslednje teme: Družbeni plan za leto 1957, finančno poslovanje in vloga trgovine v podjetju, bančno 'poslovanje, naša nova gospodarska politika in pogoji za dvig standarda, splošna vloga delavskega upravljanja v pogojih socializma, razvoj DS pri nas in v svetu, vloga zbornic in združenj itd. Predavanja so bila poljudna in razumljiva. V popoldanskih urah se je razvila živahna razprava o vseh vprašanjih delavskega upravljanja. O premijskih pravilnikih v podjetju se je razprava dolgo vrtela. Pokazalo se je, da so v nekaterih podjetjih sestavljali te pravilnike f9tas konte titul Socialne najemnine Ni mesta ali celo vasi v naši državi, kjer ne bi občutno primanjkovalo stanovanj. Pred vojno je izgledalo kakor da res ni primanjkovalo stanovanj, toda vedeti moramo, da so bila stanovanja zelo draga in da so bili mnogi brez stanovanj zato, ker niso zmogli visokih najemnin. Danes je to vprašanje povsem drugačno: na desettisoče je prošenj za stanovanja in ni pomislekov Slede najemnine — samo stanovanj ni. Gotovo vsakega delavca in uslužbenca prizadene, kadar govorimo, da je najemnina za stanovanja prenizka. Poglejmo vso stvar do dna. Plače in cene so se ° izy°.lila carjih, železničarski poklic je zelo za vso državo. Mc katastrofe. Tov. Tone Poljane iz Žlebiča je v železničarski službi že nad 30 let. Je obhodnik proge med železniškimi postajami Lipovec— Ribnica—Ortnek. Ta služba ni prijetna, posebno je težavna v zim- na, da bi mogla jamčiti za varnost ZahodncKnemške republike. S tem bi imeli Nemci manjše stroške, Anglija pa želi ravno zaradi zmanjšanja izdatkov za vojsko del svojih čet iz Nemčije vrniti domov. Na Poljskem je zasedal IX. plenum Združene delavske partije Poljske, ki je razpravljal o položaju, ki je nastal po oktobrskih dogodkih in o delu partijskih organov ter odločil, da je treba zah četo pot nadaljevati in izpolniti ob- je bila gasilska godba, za njo pa tarihl ki ga seSavifaTo ~ kretničarje in eMeeSb BHžBHE 2B EBm vama za promet. Najbolj je tov. se je v oktobrskih dneh postavil’ na gasilski naraščajniki, gojenci pred- petar Zorko, Janez Nedog Jože vojaške vzgoje in drugi. Ob zvokih Klarič, Ludvik Golob, Jože ’Košir gasilske godbe se je sprevod ustavil pred spomenikom padlih bor- ------------------------------------------- cev in žrtev fašističnega terorja DOBRA LETINA na pokopališču. Tu je predsednik Nekateri časopisi poročajo, da občanskega odbora ZB tov. Fran kljub vsem vremenskim neprilikam Fajdiga pretresljivo govoril o veli- pričakujejo v Vojvodini dobro leti- čini padlih za našo svobodo. Dva pionirja pa sta recitirala dve pesmi. S častno salvo gojencev pred-vojaške vzgoje se je zaključila žalna svečanost na pokopališču. Takoj zatem je bila otvoritev razstave lesenih slikanih izdelkov v prostorih nižje gimnazije. Malo pred 10. uro je bila slavnostna otvoritev novih prostorov »Galanterije«. Najprej je govoril no. Pišejo, da mraz in slana nista povzročila večje škode in da je zadnje deževje precej pripomoglo k dobri rasti. Pričakujejo zlasti obilen pridelek povrtnine in sadja in to okrog 17.000 vagonov presežkov. Če bo tako, potem se nam ni treba bati, da trg ne bo založen. ★ NOVA SLIKANICA Na četrti strani smo pričeli z predsednik DS »Galanterije« tov. objavljanjem nove slikanice z na-Rutie Trdan. Med drugim je govo- slovom »Zgodba z divjega severa«. ril o rasti in uspehih kolektiva »Galanterije«, ki dosega vedno večje uspehe. Zatem je govoril ljudski poslanec tov. Matija Maležič, ki je med drugim dejal, da je »Galanterija« v Sodražici lahko za Z zanimivo slikanico vas bomo popeljali na divji sever, spoznali boste težko življenje ljudi in živali ob večnem snegu in ledu. Slikanico je priredil B. Mlakar, narisal pa C. Oblak. Poljane potožil zaradi slabih pra,- stran Gomulke, popularnega polj-gov, ki so na vetih mestih že po- skega političnega vodje ter celo ob polnomia izrabljeni. Zaradi slabih volitvah pozval katolike, da glasu-železniških pragov se lahko pripe- jejo za Združeno delavsko partijo ti, da se železniški tiri pod veliko Poljske. To je v Vatikanu izzvalo teža vagonov razširijo in nesreča hude in pikre komentarje, čeprav je tu. V razgovoru smo se dotaknili tudi postajnega poslopja v Žlebiču. Ta baraka res ne zasluži tega imena in bi bil že skrajni čas, da tudi žlebič, ki ima široko zaledje, pride do spodobne železniške postaje. Tov. Poljane nam je tudi povedal, da znaša njegova mesečna pla- apčejo direktno napasti tega kardinala zaradi njegovega velikega ugleda na Poljskem. Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se je štirinajst dni mudila pod vodstvom Blaže Jovanoviča na Romunskem, se je tedni vrnila polna lepih vtisov domov, člani delegacije poročajo, da so jih v Romuniji povsod, kamor so ča 9900 din mesečno. Poleg tega prišli, zelo lepo sprejeli. Tone Poljane dcibe železničarji vsaki dve leti eno letno in eno zimsko obleko. Kljub temu, da je delo v železničarski službi razmeroma težko in odgovorno, ima rad železničarski poklic. želi samo to, da bi pred upokojitvijo še videl urejeno železniško progo na svojem odseku in novo postajno poslopje v žlebiču. Predsednik francoske republike je odložil svoj odhod v ZDA, ker po ustavi ne sme zapustiti dežele, če je ta brez vlade. Kot pa vise kaže, Francija ne bo dobila kmalu vlade. Pogajanja trajajo sedaj že pet dni in ni nobenega izgleda, da bi se stranke, ki naj bi sestavile vlado, kaj sporazumele. ZunanlepoCitični komentar ■. - Torej le? Bilo je pred dvema letoma, ko so zahodne sile predložile v razpravo pododboru Združenih narodov za razorožitev svoj predlog o združitvi Nemčije in paktu varnosti z demilitarizirano cono v Evropi in sicer vzdolž meje združene Nemčije proti vzhodu. Ta-krat ta predlog sicer ni bil sprejet, je pa poznje dal misel za druge podobne predloge, med ostalimi tudi za predlog o letalski inšpekciji nad posameznimi predeli. Tako je sedaj predložila Sovjetska zveza na zasedanju v Londonu, da bi uvedb letalsko kontrolo in kopensko kontrolo največjih luk in železniških ter drugih velikih prometnih vozlišč v delu Sibirije, Aljaske, Kanade in v zahodnem delu Združenih držav Amerike, medtem ko že nekaj časa obstaja predlog, da bi od Severnega pola pa do naših Karavank ustvarib posebno področje, nad katerim bi najprej vr-šib samo letalsko nadzorstvo o gibanju armad in gradnji eventualne oboroževalne industrije, pozneje pa bi ta del tudi dejansko demiUtarizirali. Tako bi bil zajet dobršen del Evrope. Kakor vse kaže, bodo v Londonu le prišb do nekega sporazuma, čeprav le začetnega in čeprav lahko že danes z gotovostjo trdimo, da bo še veliko težav pri sporazumevanju zaradi podrobnosti, o katerih se je nujno treba še dogovoriti tudi takrat, ko je načelen sklep že sprejet. V tem trenutku predlogi ameriške vlade še niso znani. Toda že splošne izjave kažejo, da so v ameriških krogih le zmagah poli-tiki nad vse preveč nezaupljivimi vojaki in da Amerika res žeb dati konstruktiven predlog in priti Sovjetski zvezi na pol poti, kot je to obljubil ameriški predsednik v enem svojih zadnjih javnih na-stopov. Vse v odboru sodelujoče dežele so prišle do zaključka, da je v tej mednarodni situaciji treba nekaj ukreniti v zvezi z razorožitvijo in popuščanjem mednarodne napetosti. Amerikanci se sedaj verjetno trudijo, da bi pridobili Adenauerja za svoje načrte in verjetno tudi za to, da bi vključili Nemčijo v cono, Id bo letalsko kontrolirana. Nemci se temu zelo upirajo, toda Dubes in Eisenhower sta govorila o sporazumu glede razorožitve kot o življenjskem interesu ZDA in vsega Edino sporazum o razorožitvi lahko vrne svetu, Evropi pa še posebej, tako nujno potreben mir in občutek varnosti. Sedanja oboroževalna tekma je spravila ves svet v položaj, ki je izredno labilen, ker je vedno možno, da ena stran zaostane v tej tekmi in takrat lahko pride do tega, da nasprotna stran skuša izrabiti minimalno prednost, ki pa navsezadnje pri atomski in vodikovi oborožitvi sploh ni več prednost. Prihodnji dnevi v Londonu bodo nedvomno pisab zgodovino sveta v dobrem ab slabem smislu. Iskreno žebmo, da bi zmagala razum in hladno presojanje in da bi od začetnih, čeprav drobnih sporazumov, našli pot do glavnega dogovora, ki še vedno ostaja nerealiziran: do sporazuma, da preneha biti orožje sredstvo v mednarodni politiki in mednarodnih odnosih sploh. Perspektiva sedanjih razgovorov bi morala biti ustvaritev in sklenitev splošnega varnostnega sistema, ld bi zajel vse dežele, ne glede na raso in poli-tično ureditev dežele ter vsaki nudil jamstvo za miren in nemoten razvoj. B. Mikoš PRED USTANOVNIM OBČNIM ZBOROM PODRUŽNICE IZSELJENIŠKE MATICE Podružnice SIM tudi pri občinah Slovenska izseljeniška matica je društvo, ki že ves čas po osvoboditvi skrbi za stike med našo državo in našimi izseljenci po vsem naših praznikih svetu. Skrbi za to, da so izseljen- dnevih, ti. pravilno informirani o življenju kraju, da organizirajo izlete v lepe ustanovnega občnega zbora, kjer in znamenite kraje po domovini in bodo lahko dobili izjave za vpis v ■razne prireditve za dopustnike ob novo podružnico. in spominskih Vabimo vse državljane, na ustanovni občni zbor in da se včlani-V občini Kočevje živi za stalno jo v novo podružnico SIM. in razvoju naše domovine, in skr- približno 50 izseljencev-povratmkov. Prav posebno pa vabimo na zbor bi za izseljeniški tisk, ki pomaga Poleg njih prihaja vsako leto več- in v članstvo vse izseljence-povrat- je število izseljencev na dopust v nike in vse tiste, ki našo .cibčino. Zaradi obsežnih in častnih nalog, ki naj jih SIM izpolnjuje v naši občini, je pododbor SIM Ko- izseljencem, da ne pozabijo materinskega jezika in da ohranijo ljubezen do stare domovine. Matica skinbi tudi za izlete in obiske izseljencev v domačih krajih, pomaga sanodnike izven domovine. Pododbor Slovenske izseljenske matice Kočevje izseljencem pri uveljavljanju nji- čevje mnenja, da bi bilo prav, usta-hovih pravic socialnega zavarova- noviti na področju občine podruž-nja in drugega v njihovih novih nice SIM. domovinah, pa tudi povratnikom v stari domovini itd. člani podružnice SIM so lahko vse fizične in pravne osebe, kipla- S tem svojim delom vrača SIM čajih letno članarino v znesku 60 vsaj deloma izseljencem častni din za fizične, oziroma 1000 din za VINKO KERSNIČ Kaj gradimo in kaj je v načrtu za letošnje leto 680 MILIJONOV ZA GRADNJE — 28 HIŠ GRADIJO ZASEBNIKI — ZA MODERNIZACIJO CEST 50 MILIJONOV — GRADNJE PO POSAMEZNIH OBČINAH — NEKVALITETNE GRADNJE — ŠU ŠM ARJI-ZID AR JI NAJ SE REGISTRIRAJO Skupna denarna sredstva, ki bo- Letos so v občini Kočevje v grad- do letos v kočevskem okraju vlo- nji naslednji gradbeni objekti: žena v razne gradnje, bodo znaša- mlin, samski blok, vrstne hiše, dva , la 680,000.000 din. Družba bo in- stanovtanjska četverčka, rem-iza, rimajo svoje veatjraj.a. 480,000.000 din, privatni- upravni prostori banke, industrij- me' ki pa 200,000.000 din. Iz tega je ski tir na Rudniku, stanovanjsko razvidno, da se ibo letos pri nas najseljte Rudnik, Izolit, 28 stano- velika gradilo oziroma se že gradi, vanjskih hiš in 15 gospodarskih poslopij privatnikov. Sem moramo prišteti še gradnjo logamice v Stari cerkvi. Letos je v načrtu tudi nadaljevanje gradnje šole v Dolenji vasi in vodovoda za ribniško in kočev- Razgovor z delegati kongresa DS že lepo uveljavil. V razgovoru s dolg, ki je nastal med NOB zaradi pomoči, ki so jo izseljenci nesebično zbirali in pošiljali v domovino ter s tem pomagali našemu ljudstvu vzdržati strahote in težave med NOB do končne zmage naprednih sil. SIM ima po vsej Sloveniji svatje podružnice in pododbore, ki imajio .predvsem naloga, skrbeti za povratnike, ki se ra stalno vrnejo v domovino (pomagati jim pri urejanju novega življenja v domovini) in skrbeti za izseljence-dopustnike (Metnike), ki prihajajo v staro domovino samo na' obisk. Skrb za dopustnike (izletnike) se izraža v tem, da člani SIM skrbijo, da so izseljenci pravilno informirani o razmerah in dogodkih pravne osebe. Vabimo vsa podjetja, ustanove, Lesno industrijsko podjetje Rib- JtT ztton^ DS^Vtokot^ % Ta^S^fŠal' STS P^^iL^ve Kcsničen, smo zvedeli, ja ,,Kij,d- nja ttivarL eteričnih olj v g*e- društvta. in sindikalne podružnice, žagi in več obratov. NajmJajši od da se po svojih zastopnikih udeleže teh je galanterijski obrat, ki se je Sadovi dela šolskih odborov v predgrajski občini V predigra j,nki občini imamo pet domači in življenjski. V začetku iesnovmih šol, ki so vse, razen Za- so šolski odbori reševali večinoma gozdaca in Starega trga, eneod- materialno stran .šolstva, toda da- FRANC DEBELJAK FRANC delani, že .po sami strukturi vidi- nes že precej razpravljajo o učno- VIRANT mo, da delo v takih šolah s kom- vzgojnih problemih šolske mladine biniranim in celodnevnim poukom in o pošolskem izobraževanju mla- Tov. Franc Debeljak je predsed- grad- ________ . Dole- je dobro' gOipodan. Vedno bolj se nji vasi. Tudi z gradnjo vodovoda uveljavlja tudi delavski svet. Tov. Bukovica, 11 enodružinskih hiš in Kersmč je nadalje izjavil, da je 15 gospodarskih poslopij privatni-njihov DS predlagal kongresu, da kov v občini Ribnica bodo nada-se podaljša mandatna doba DS. ki Ijevali. V občini Predgrad pa se bo naj bi trajala dve do tri leta. Na- grlaidifla cesta Stari trg_____Kostel, dalje so predlagali, da bi se uved- štiri enodružinske hiše in pet gola stalna oblika seminarjev oziro- spiodarsfeih poslopij privatnikov. Prav tako bodo letos nadaljevali z večjimi in manjšimi popravili raznih objektov ter cest v vrednosti 50 milijonov din. V delu pa so v Kočevju projekti ra: dograditev stanovanjske hiše pred kinom Kočevje, za upravno in stanovanj- ma šol za člane delavskega; upravljanja. zahteva od učitelja mnogo časa in dine, "ki je končala šolsko obvez- nik DS, tov. Franc Virant pa pred- sko Pcsiopje Okrajnega zavoda za napornega dela. Poleg tega je tu most. sedmik UO Kmetijsko gozdarskega soc:i7™> zavarovanje v Kočevju, v domačem razm izvenšolsko delo, ki prav Rezultati dosedanjega dela šolskih pceettva Kočevje. Oba sta tudi de- zbornični dom, za mlekarno in tako ne sme iti mimo prosvetnega odborov, obč. ljudskega odbora in legata za 'kongres DS. Povedala __aVTi''c°, 7f*- mestne delavnice in za fpr Trmrvcri /im veri Tvurvhlp.mi ___ _____•-i._ • ________ _ ________ j,. — delavca ter mnogi drugi problemi sveta, za šolstvo so vidni predvsem sta nam, da se je delavsko upraV- {»Avto« podjetja. Odobreni Snip im Snlsilrp ml n din n Tfn cz> an rvt*i *,„ —.i ,• — *i_ _____n. . i. •_ __• x „ ___ _____u* ■ SO SG DfTOlGkti za TAkrmioitrm ilmi -Lo in šole in šolske mladine. Ko so se pri na obnovljenih šolskih zgradbah in ljanje pri njih že dobro uvelja/vi- šolah osnovali šolski sveti, oziro- v higiensko urejenih učilnicah, pa lo. Poleg centralnega DS imajo tu- r^ia šolski .odbori in s tem u veljav- tudi pri učnovzgojnem procesu na- di petnajst oibrateuh DS. Obratni lepo razvaja. Te dni je Narodna ljanje družbenega upravljanja, so še šolske mladine. Vsekakor pa je DS so razmeroma še mladi, ven- ■banka odobrila Industriji traktor- prosvetni delavci in starši otrok še mnogo problemov, ki jih bo tre- dar so z dobrim delom že opravi- 1100 TRAKTORJEV Domača industrija traktorjev se jev v Zemunu pri Beogradu devi- dobili novega poguma za vzgojo ze za nakup delov za Sestavljanje mladine. Sodelovanje med šolo in traktorjev. Do konca leta bodo iz- domom se je pričelo poglabljati, ba v bodoče skupno reševati. R. M. čili svoj obstoj. Predloge obratnih so še projekti za rekonstrukcijo in dopolnitev lesnega in kovinskega obrata v Ribnici. Garnizija v Ribnici pa ibo gradila sedem stanovanjskih četverčkov. Kvaliteta gradenj se je v zad- DS obravnavajo na centralnem ^asu Precej izboljšala, slabša delali še 1100 traktorjev. roditeljski sestanki so postali bolj 50-letnica Jožeta Klariča Naprtiti si pet križev na ramena neje je bil imenovan za pomočnika še ne pomeni take starosti. Pravi- ministra za trgovino vlade LRS. prnj1 jo, da je človek, ki je dočakal 50 Od leta 1951 dalje ima odgovorno let, preživel šele prvo polovico mesto sekretarja OK ZK in pred-svojega življenja. Tudi* naš slav- sednika Okrajnega odbora SZDL. ljenec tov. Jože Klarič je pred Ves ta čas je imel tov. Klarič lep kratkim slavil petdesetletnico roj- odnos do sodelavcev in do ostalih stva. Rojen je bil 23. maja 1907 ljudi. Posebno ga odlikuje skrom-v vasi Mavrce ob Kolpi. Njegovi nost in tovarištvo. Pri ljudeh je starši so imeli majhno kmetijo, naš slavljenec povsod priljubljen. družina pa je bila precej številna. Za njegov praznik m,u tovariši in 7*000 d17' v letu 1955 Mali Ježek je imel veselje do tr- vsi, ki ga poznajo in ga cenijo, iz- ' 1 ‘ govske obrti. Zato so ga dali učit rekajo prisrčne čestitke in mu že-v trgovino V Kočevje. Bistri fant, lijo še vrsto zdravih, srečnih in za-ki je živel med kočevskimi Nemci, dovoljnih let v krogu njegove druse je kmalu začel družiti z nacio- žine. čestitkam se pridružuje tudi nalno in politično zavednimi Slo uredništvo in uprava Novic, še na venci. Skupne ideje so ga združe- mnoga leta! del. sveitu. Povezava med obratnimi in centralnim DS je dobra. Obratni DS štejejo od 5 do 9 ljudi. Centralnemu DS so v veliko pomoč tudi štiri komisije. Med drugim Sita nam delegata povedala tudi to, da je njihov DS predlagal Na kratko bomo nekaj povedali kongresu, naj bi mandatna doba dvigu narodnega dohodka v delavskih svetov trajala dve leti. Z dvigom gospodarstva raste narodni dohodek v Sloveniji in v našem okraju od leta 1953 dalje. Leta 1953 je znašal narodni dohodek povprečno na enega prebivalca v Jugoslaviji 60.000 din, v Sloveniji 110.000 dinj v okraju Kočevje pa 63.000 din; leta 1954 je znašalo povprečje v FLRJ 67.000 din, v Sloveniji 128.000 din, v našem vale z znanim organizatorjem naprednega gibanja na Kočevskem, s pokojnim Šeškom in z drugimi naprednimi Slovenci v Kočevju. Med prvimi je tov. Klarič leta 1941 začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1941 in 1942 je vodil številne sestanke po vsej Kostelski dolini. V tem času je bil tudi sekretar rajonskega odbora Osvobodilne fronte. Lahko trdimo, da je bil tov. Klarič eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja v Kostelski dolini. V tem kraju ni bilo izdajalcev in so bili vsi kot eden na Strani OF. Tudi vsa Klaričeva družina je aktivno sodelovala v NOB. Eden izmed Jožetovih bratov je padel v borbi z okupatorjem, pri Klaričev! materi pa se je marsikateri partizan nasitil. Leta 1943 je bil tov. Klarič član okrožnega komiteja KPS in član okrožnega odbora OF. Poleg tega je imel še druge odgovorne funkcije. Takoj po osvoboditvi je bil tajnik Okrožnega narodnoosvobodilnega odbora Novo mesto. Kas- je znašalo povprečje v FLRJ 79.000 din, v Sloveniji 144.000 dlin, v kočevskem okraju pa 84.000 din, v letu 1956 pa je znašalo povprečje v FLRJ 80.000 din, v Sloveniji 146.000 dni, v našem okraju pa 86.000 dm. za leto 1957 pa bo izgledal narodni dohodek na enega prebivalca takole: v FLRJ 84.000 din, v Sloveniji 153.000 din, v kočevskem okraju pa 92.000 din. če vzamemo razmerje narodnega- dohodka, od leta 1953 do '-sta 1957, vidimo, da se je dvignil narodni dohodek na enega prebivalca v FLRJ za 40 odst., v Sloveniji 39 odst., v kočevskem okraju pa za 46 odst. To kaže, da so v našem okraju dobro gospodarili. SLAVKO HOČEVAR Med delegati za kengree delavskih svetov je tudi tov. Slavko Hočevar iz podjetja »Avto« Kočevje. O delu svojega podjetja na,m je povedal med drugim tudi tole: »Naš prevozni park je že precej izčrpan. Potrebovali bi večje kredite, vendar so s tem težave. Naročili smo deset tovornih avtomobilov pa je gradnja privatnikov. Privatniki delajo priložnostno ali pa najemajo šuišmarje oz. ne delajo po v naprej določenih enotnih cenah, temveč obračunavajo svoje delo po opravljenih urah in porabljenem materialu. V kolikor je kontrola vestna in delavci marljivi, je to dobro, vendar nam izkušnje povedo, da se slej ko prej kontrola izgubi, kvaliteta- pa pada. Seveda, ko to ocenjujemo in primerjamo, ne smemo porabiti tudi čisto špekulativnih namenov investitorja, ki z neregistriranimi zidarji izvršuje vse tisto, zla kar ne mere dobiti sredstev po redni poti, temveč jih črpa iz osnovne proizvodnje. D. D. OBČINSKA POT NA PAKO , . , . , ,. črno na 'belem smo brali — m dva .avtobusa, Letos bomo razši- namreč v uradnem vestniku ko- čevskega okraja, da je pot oziroma cesta, ki vodi na Pako (v ob- rili prevoze tudi v inozemstvo. Čudimo se, zakaj nekatera večja av- ™ težave « Tov. pcnekod slaba in bi jo bilo treba arj; -“ref- ^ Ponovne vremenske neprilike UPORABA SKLADOV Kako so kmetijske zadruge ko- vreme. Proti koncu tedna pa bodo verjetno spet padavine z močno ohladitvijo. Torej nič kaj dobre napovedi. SNEG V LOŠKEM POTOKU V začetku tega tedna je sneg ponovno pobelil višinske predele v Jože Klarič Deževje in mrzlo vreme — obojega je bilo v zadnjih dneh dovolj —• 'bo slabo vplivalo na poljske kulture. V rasti je zaostala koruza, fižol, krompir in žita, predvsem pa trava. V kolikor ni vsega uničil zodnji sneg in pozeba (samo pri ristiie razne sklade v preteklem sadju je po zadnjih podatkih uni-letu? Investicijskih skladov je bi- ceno približno 90 odlslt. pridelka), lo porabljenih za 61,556.000 din, grozi sedaj še nenavadno mrzlo Loškem potoku. Letošnja pomlad sklad ra pospeševanje kmetijlstva deževje. Pa poglejmo, kakšno vre- je res muhasta,, sneg se pa kar za 5,226.000 din, amortizacijski me se nam obeta ,v času od 3. do noče posloviti od naših krajev, čas sklad za 15,424.000 din, obratni &• junija. Vremenoslovci napovedu- bi že bil, da bi bilo letnemu času sklad ra 45,493.000 din, kulturno jejo, da bo v začetku prihodnjega tudi primemo vreme. Zaradi dežja prosvetni sklad za 816.000 din, tedna vreme nekoliko nestalno s in slabega vremena bo delo napo-sk-lati za samostojno razpolaganje pogostimi, kratkotrajnimi Krajev- lju precej zastalo, pa tudi poljskim za 314.000 din in drugih sklad/cv nimi padavinami, oziroma nevihta- 'kulturam tako vreme ne ugaja, za 12,813.000 din, kar znese sku- mi. V času od 4. do 7. jun ja se Pravijo, da je tudi v Rogu za-paj 141,642.000 din. nam obeta ugodno, deloma jasno padlo precej snega. Gospodarstvo Poljanske doline po novi poti Ko prebivalci Poljanske doline praznujemo svoj občinski praznik, je prav, da pregledamo svoje uspehe in pomanjkljivosti na vseh pod-ročjh dela naše družbene skupnoi-sti, posebno pa še našega gospodarstva. Naš občinski praznik nam je vsako leto dal novih pobud za izvrševanje novih nalog; pregledali smo svoje uspehe in si začrtali nove smernice za naš ,bodoči razvoj. Ko je -bila leta 1955 občina Predgrad priključena h kočevskemu okraju, je bila in je še vedno ena najbolj pasivnih občin v okraju. Poljanska dolina je izrazito kmečka, -brez vsake industrije; najbolj je še razvita obrt, Iki pa je vsa v privatnih rokah. Ker smo od tržišča zelo oddaljeni, saj maramo svoje kmetijske proizvode prodajati v Kočevje ali Črnomelj, ki sta oddaljena od nas 30 in več km, nima občina tudi nikake 'boljše perspektive za bodočnost. Glavna naloga občine in občanov je samo izboljševanje kmetijstva in dobrih pasem živine. S tem, da bi se naše kmetijstvo specializiralo le na igo- Andrej Tomšič tove kmečke proizvode in na vrtnarjenje, bi verjetno povečalo svoje dohodke. Glavni vir dohodkov pa bo za kmečko prebivalstvo naše daline še vedno sadjarstvo. V ofb-kclpskem predelu, kjer sadje najbolj uspeva, bo treba obnoviti sadovnjake, ki so jih nekaj posekali Italijani, nekaj pa je že tako starih, da ničesar ne donašajo. Dobro sortno sadje in vrtnarstvo bi naše kmečko gospodarstvo okrepilo. Kmetijske zadruge pa bi morale te proizvode odkupovati in jih plasirati na tržišča, kjer jih primanjkuje. Ali ni to ironija, da dobivamo v naše trgovine zelenjavo in čebulo iz Primorske, čeprav bi jo lahko odkupili od kmetov? Zaradi zelo milega podnebja bi tu lahko gojili več češenj, saj v teh krajih zelo dobro uspevajo in bi se zalo dobro prodale v Kočevju in v Črnomlju. Poglejmo še nekaj problemov živinoreje. V občini imajo kmetje po podatkih preteklega leta 84 konj, 1193 glav goveje živine, 536 prašičev, 163 ovac in 22.135 komadov perutnine. Tako odpade na enega konja 80.30 ha kmetijske površine, na eno govedo 5,64 ha kmetijske površine, na enega prašiča pa odpade 12.53 ha kmetijske površine. Število živine glede na enoto površine je najnižje v kočevskem okraju. Res je, da je zemlja, razen v obkolpskem predelu, peščena, vendar bi jo z raznimi melioracijami lahko izboljšali, predvsem pa ji manjka hlevskega gnoja. Poiz- kusi, ki sg jih delali nekateri kmetje v preteklem letu s hlevskim gnojem, 'gnojnico in z umetnim gnojem kažejo, da se da našo krm-sko bazo močno povečati. To, da se travnikov ne gnoji in pa da so travniki, ki so nekdaj dajali pretežno večino doibre krme, zaraščeni z leščevincl, brinjem in ostalim grmovjem, sili' naše kmetovalce, da ai nabavljajo vsako jesen krmo na Slikovita je Kolpa v Poljanski dolini Kočevskem, kar se pred vojno kljub večjemu številu živine ni nikoli dogajalo. Kolt že rečeno, z melioracijami in gnojenjem travnikov bi se krimska baza močno povečala. Ali ni to ogromna gospodarska škoda za našega kmeta, če mu gnojnica odteka v razne jarke in celo na javne ceste, čeprav bi jo lahko napeljali na travnike? Z majhnimi sredstvi in malo dobre volje bi se dalo marsikaj narediti! Nekateri ljudje vidijo gospodarsko rešitev Poljanske doline v graditvi industrije in malih obratov. V celi občimi obstoja namreč le eno uslužnositno podjetje in sicer mizarska obrtna delavnica »Poljane« v Paki. Sedaj zaposluje 4 delavce. Drugih podjetij ni. Res je, da bi se z graditvijo novih, predvsem uslužnositnih obratov zaposlilo precej odvisne sile, vendar pa je za to treba finančna sredstva-, ki pa jih na področju občine ne moremo ustvariti. Treiba bi bilo predvsem utrditi in povečati obstoječe podjetje, nabaviti nove stroje, da bi lahko zslčeli s serijsko proizvodnjo nekaterih proizvodov. Prav tako 'bo treba začeti z izdelovanjem zidne opeke, ki jo vedno primanjkuje. Verjetno bi se dobil kje kak starej|-ši obrabljen stroj za mešanje materiala, sušilnica in peč pa že stojita. Tudi o tem obratu se že dalj časa precej govori, letos pa je začetek dela prevzela Kmetijska zadruga Predgrad. Precej dohodkov bi našim ljudem lahko nudil turizem. Lepote naše doline so znane daleč po svetu. Ne samo reka Kolpa, temveč tudi gornji predel Poljanske doline ima mnogo lepot, ki privabljajo tujce. Ko ugotavljamo to, pa moramo reči še to, da nimamo urejenih vasi. Res je, da se je stanje v zadnjih letih po naših vaseh močno izboljšalo, vendar še zdaleč ne izgledajo tako, da bi privabljale turiste, če teče po javnih cestah gnojnica, je to za tujca, ki pride k nam, več kot odbijajoče. Tistega človeka, ki to vidi, ne bo več k nam kljub gostoljubnosti našega prebivalstva, človek, ki pride k nam, pride z namenom, da se odpočije telesno in duševno, zato mu je treba nuditi ne samo zabave, dobre hrane ter pijače, temveč naj mu ugaja tudi okolica. Opisal sem samo nekaj problemov, ki se mi zdijo važni in ki jih bo nujno treba rešiti v najkrajšem času, če hočemo, da bo Poljanska dolina nekoč gospodarsko močna. Reševanje problemov pa ni samo stvar občinskega ljudskega odbora, temveč vseh občanov, saj gre predvsem za njihov dobrobit. Poljanska dolina praznuje Delovni ljudje občine Predgrad bodo 2. junija slavili svoj občinski praznik. Praznovali ga bodo v spomin na velilti dogodek — na prvi kombinirani partizanski napad na utrjeno fašistično postojanko Stari trg ob Kolpi, ki je bil 1. junija 1942. leta. Ob občinskem prazniku — 1. juniju, čestitajo vsem občanom in jim želijo še mnogo uspehov na vseh področjih dela: Občinski ljudski odbor Predgrad Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinska gasilska zveza Program proslav: V nedeljo 2. junija bo gasilska godba iz Predgrada v zgodnjih jutranjih urah igrala budnico po vseh večjih vaseh pred-grajske občine. Ob 9. uri bo v Predgradu slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Predgrad in občinskega odbora Zveze borcev. Ob. 10. uri bo mimohod gasilcev in članov množičnih organizacij. Ob 10.30 bo slavnostno zborovanje pred poslopjem ObLO Predgrad. Od 11. do 12. ure bo igrala gasilska godba. Ob 14. uri bo kulturni spored, ki ga priredi šolska mladina. Ob 15. uri bo filmska predstava »Vsi smo morilci«. Ob 18. uri bo kulturna prireditev »Otrok iz zadrege«. Po končanem programu bo ljudsko rajanje. Na proslavo občinskega praznika so lepo vabljeni vsi bivši partizani in ostali delovni ljudje. > vujll enu LUČKO. --- —......... A Odločala je taktika DOMŽALE : RUDAR 3:2 (2:0) dosegel drugi gol. če bi se tekma V nedeljo 26. maja je Rudar od- nadaljevala še nekaj minut, bi se igral drugo kolo kvalifikacijskih rezultat verjetno spremenil v korist tekem v okviru Ljubljanske nogo- gostov. Rudarjev napad s tremi metne podzveze z »Domžalami«. V Igralci ni bil učinkovat. — Planinc tem srečanju je odločala taktika in je zamudil več priložnosti za gcile; obe točki sta ostali v Domžalah. pa še poškodba Koleta je na go-S tekmo so začeli rudarji, ki so ste vplivala. Najboljšo priložnost je se pa že po nekaj minutah umak- imel Rudar v zadnji minuti, ko Ibi nili iv obrambo in skušali obdrža- Ahac lahko osvojil eno točko, ti neodločen rezultat. Mokro trav- Moštvi sta igrali disciplini] nato igrišče je dalo prednost do- Rudar je igral nepremišljeno in mačdm, ki so bolj napadali, da so obrambni sistem se zaradi moi bili gostje pred svojimi vrati žara- tal ni obnesel, zato je bil nasprot-di spolzkih tal neslgumi. Domačim nik večinoma v .premoči. Pokazalo la^°- 1Na so začeli igrati z -boljšo tehniko in se je, da je najsigumejša obramba 11181 dr;_Pr:ljat®3:,a Je lePa z lepimi kombinacijami preko kril napad, zato je zmagal tasti, ki je P°m.mska plošča. Tudi kulturno ogrožali Rudarjeva vrata, že v 3. več napadal, čudno se nam zdi, da jme^n^sko drustvo v teh krarph no- minuti je Križman lepo ubranil 11- rudarji niso igrali ofenzivno kolt s ”Jefovo ™e- . . metrovko. Rudarji so igrali samo navadno in so z obrambnim siste- ?_vallu J®. Poprej s tremi igralci v napadu, da jih mom priznali nasprotnikovo pre- 1)0 lkr'°s“lanl- Sele na je obramba »Domžal« razbila že moč. Od gostov je igrali najboljše p gwarjanje sorodnikov ga je dal pred kazenskim prostorom. Izgle- Lavrih ki je brez napak čistil te- L Ko Je končal v Ljubljani dalo je, da gostje razbito in ne- ran -pred svojimi vrati Dobro je ® + ' 2°. 3e . ^ Dunaj študi- zbrano zaustavljajo nasprotnikove branil tudi Križman. Opaziti je bi- ^7 E:, ' 2 10113111 Pres^°Pl1 prodore. Ob koncu prvega polčasa, lo, da daje sodnik več prednosti do- •Ja ^tW21..?0 ko je bilo stanje 2:0 za Domžale, mačemu moštvu. Drugače je sodil ^ ' N“lcl.Jlm so radarji mislili še povečati obrani- sodnik Janežič dobro. Rezultat ■"'l • • V bo, kar pa je položaj poslabšalo, tekme je realen. sluat>0 .v,dvorni dunajski knjižnici Kljub vodstvu »Domžal« s 3:0 v začetku drugega polčasa Rudarje- LESTVICA vo moštvo ni izgubilo morale in kmalu nato je Taslaiman realiziral 11-anetrovko za goste. Rudar je začel napadati šele zadnjih 15 minut, ko je Domžalčanom popustila kondicija in v 88. min. je Taslaman Poštar Lj. Obletnica smrti dr. Ivana Prijatelja Vas Vinice leži na hribčku ob bodo obdržali čar lepote, pa če Svoboda Rudar Domžale Lj. 1 1 1 0 in ostal tam do leta 1919. Ves ta čas je pridno študiral slovensko in slovansko slovstvo in čakal stolice 1 0 4:3 3 na domači univerzi. Med prvimi je bil imenovan za rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani. Z velikim elanom je začel svoje. delo. Ko so ga kmalu zagrenile politične razmere, se je omejil samo na 0 1 4:4 2 0 1 1 1 4:4 3:4 Strelci so tekmovali KAJ DELA »SVOBODA« V STARI CERKVI? Čudimo se, zakaj v pretekli sezoni DPD »Svoboda« v Stari cer-LK= laiuici G a C jc omeju samo na kvi ni uprizorilo niti ene dram-akademsko delo. Zadnja leta živ- ske predstave. »Svoboda« bi se ljenja se je popolnoma umaknil iz morala v večji meri zavedati svo-javnosti. Pri Polhovem Gradcu je ie°a poslanstva in delo razgibati, imel hišico in vrt, kjer se je naj- Pohvaliti pa je treba nekatera so- 2. ekipa Strelske družine Kocev- raje mudil. Umrl je v Ljubljani, sednja 'društva, ki so gostovala v je 1276 krogov, _ pokopan pa je na Viču. ’ Stari cerkvi, med njimi je z uspe- 3. ekipa SD »Jože Šeško« 1153 Prijatelj je bil velik umetnik in hom gostovala »Svoboda« Iz Dole- znanstvenik in je znal s pesniškim nJe VHsi- Tudi KUD iz Livolda je . . SD Rudnik-šalka vas zanosom govoriti o naši in tuli prijetno presenetilo s svojim go- bega vremena je bilo tekmovanje 1189 krogov. slovstveni preteklosti. V mladosti stovanjem. Pohvtaliti je treba tudi na zimskem strelišču. Zmagovalna ekipa je prejela lep se je ukvarjal z leposlovjem, kma- gostovanje dramske skupine iz Po- Tekmo-vale so štiri moške ekipe, prehoden pokal Dneva mladosti. lu pa je začel pisati kritične in loma- Menimo, da bi bilo prav, da ki so imele po pet članov. Tekmo- Med posamezniki so dosegli naj- slovstvene razprave, vanje je bilo zanimivo in proti boljše rezultate člani Strelske dru- ~ koncu zelo razburljivo; favorita tek- Žane Kočevje mesto, ki r movanja sta bila Strelska družina Prvi dve mesiti, in sicer: T7"k _ j___z:.. .. rri T3(lonino IHn/Jo Z C5TX T7'«)! PTeteklo nedeljo je bilo v Kočevju v okviru /praznika Dneva mladosti strelsko tekmovanje z _. „ zračno puško med strelskimi dru- krogov zimami občine Kočevje. Zaradi sla- 4. ekipi Kočevje in Strelska družina »Zi dar«, kar se je pokazalo tudi pri končnem seštevku rezultatov, ko Sta bili obe ekipi popolnoma izenačeni. Rezultati: 1. ekipa »Zidarja« (od 1500 možnih krogov) — 1279 krogov, Planinc Vlado (SD Kočevje) 265 krogov, Zupančič Jože (SD Koč.) 264 -krogov, Vidic Srečko (SD Zidar) 260 krogov, O B JAV E KINO JADRAN, Kočevje: od 31. maja čto 2. junija ameriški film »Klic divjine«, 5. in 6. junija ameriški film .»Maščevalci«, 7. in 8. junija jugoslovanski film »Dekle in meški«. ^SVOBODA« Rudnik: 1. in 2. junija ameriški film »Na razpotju«; 8. in 9. junija ameriški barvni film »Vzhodno od raja«. OSILNICA: 2. junija jugoslovanski fikn i»Vesna«; 9. junija ameriški barvni film »Dolina nasi-^ 1Ja<<- SODRAŽICA: 1. in 2. junija ameriški barvni film »Pogumen kot Lassie«; s. in 9. junija angleški t * Dobson v škripcih« LOŠKI POTOK: 1. in 2 mniia angleški film »Skrivnostni profe-sor«; 8. in 9. junija madl^sM film »še živijo«. KOČEVSKA REKA: 1. in 2. junija ameriški film »Kapetan Ka-rey«; 5. junija jugoslovanski film »Dokumenti nekega življenja«; 8. in 9. junija ameriški film »Ti-tanik«. VELIKE LAŠČE: 1. in 2. junija ameriški film »Beneški tat«; 8. in 9. junija angleški film »Melba«. RIBNICA: 1. in 2. junija francoski barvni film »Ali Baba in 40 razbojnikov«; 8. In 9. junija ameriški film »Prelomnica«. PREDGRAD: 1. in 2. junija francoski film »Vsi smo morilci«. DOBREPOLJE: 1. in 2. junija jugoslovanski film »Ešalon dr. M«; 8. in 9. junija ameriški film »Pečat preteklosti«; 9. junija ob 10. uri dopoldne bo mladinska predstava dkcumemtarnega filma »Pod Rdečim morjem«. POTUJOČI KINO KOČEVJE: 1. junija ob 20. uri v Ortneku ameriški film »Preobrat«, isti film bedo predvajali 2. junija ob 14.30 v Stari cerkvi, 2. junija ob 17. uri v Dolenji vasi, 2. junija ob 20. -uri v Grčaricah, 3. junija ob 2,°- „urL v Koprivniku, 4. junija ob 2°' arl v Banja loki, 5. junija ob 20. uri v štalcarjih, 6. junija ob 20. uri v Dolgi vasi in 7. junija ob 20. uri v Mozlju. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 1. junija od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »špecerija« Kočevje, v Ribnici pa trgovina z mešanim blagom KZ Ribnica. se tudi »Svoboda« v Stari cerkvi Prijatelj je nameraval izdati tu- °korajži in naštudira kako primer-so zavzeli dl zbrana dela slovenskih klasikov, no del°- Prebivalci tega kraja to opremljena z uvodi in opombami, upravičeno pričakujejo. V to delo je vložil veliko ljubezni ul. in truda. Izdal je pet zvezkov Jurčiča, Tavčarja v celoti (6 zvez- ŠAH kov) mimo tega pa je napisal 20. maja je bilo v Kočevju okraj-imenitna uvoda. v Stritarjeve in nio ekipno šahovsko prvenstvo pio-Hren Jemei fšn o=-o ^®k*’Cd° ™ Wa umetniške jev je ,zmigala b cerkve. močl- številni Prijateljevi eseji Fara z 8 točkami pred gimnazijo Kočevje s 6 točkami. Pionirji iz Dolenje vasi so dosegli 4 točke, pionirji osnovne šole Kočevje pa niso dosegli nič točk. Ker pa so bili pionirji iz Fare starejši nad 14 let, so tekmovali izven konkurence in zato se je plasirala za republiško tekmovanje ekipa gimma- Prvi nastop na obnovljenem odru rudniške „Svobode" ZAHVALA Potem, ko smo bil priče marlji- plačilo za njihov večmesečni nese- vega dela piri obnovi kulturnega bični trud. r_________________. w doima Svobode v šalki vasi, potem, Ofo tej priliki je prav, da damo zije Kočevje. Prav tako gredo na . .. v k0 f;0 nss resnično prijetno preše- priznanje delovnemu kolektivu, ki (republiško prvenstvo mlajši pionir- v soooito 8. junija ob istem času neuili okusno urejena okolica doma je zastopan v delavskem svetu in ji In pionirke osnovne šofe Kočev-. Kočevju trgovina »Hrana« Ko- in ureditev leltnega kina za praz- upravnem odboru podjetja in vsem je, ker niso imeli tekmeca in so cevje, v RLoniGi pa Trgovina z me- nM dela 1. maja, da ta kotiček vodilnim tovarišem na .rudniku ki postali prvaki brez borbe, samm blagom Ribnica. našega mesta predstavlja sedaj so pravilno ocenili potrebe delovnih V skupini starejših pionirk bodo resnično lepo, arhitektonsko in za ljudi mesta in okolice ter niato ure- tekmovale v Ljubljani šahistke iz uko prijetno zaokroženo celoto, bo- .dill resnično lepo dvorano, kjer de- Strug. ^msuite iz :no v petek, dne 7. junija priče no- lovni človek po (trdem delu lahko Ob "koncu je prvokategornik Mo- Vsem, ki ste spremili na zadnji ki bi® zalllt/v °luti rel^t™: lo ^LSftodl^S^gralskf M 21 ^ ^ultanko pot, našega ljubega moža, nadvse Naši igralca in igralke bodo naito- ga kolSa W ?ronfJem- Dobl1 ^ 19Pai" skrbnega očeta in dedka pili z odrskim driorn, katerega so MAKSA TRAMPUŽA požrtvovalno študirali v raznih pro- polno življenje. Da KaBŠ3 d “ 1 2 5 - renmmaJ in mu darovali vence in cvetje, se St°^ rodntka !e,vf mes®?eX: iskreno zahvaljujemo. Posebna za- kn^Swci m delavk® ruf^kega hvala vsem njegovim zvestim pri- ^!^ a ,.na:rl b,!>da skllpn:) s jateljem, Id so ga ves čas njegove tovariši iz Tekstiane m na- težke bolezni obiskovali in ga to- °T lntellfenco f lazili, nam pa lajšali težko M, ter veseloifro Ladislava medicinski sestri Jožici za njeno iz- Bn°d®la: »Uspavanka«. Marsikaks- redno požrtvovalnost, še enkrat, 'bl laMtodah na ra3 najlepša hvala! 011111 dela samega, verjetno se več OBVESTILA KOČEVJE Poročila sta se: Urh Leon, krojaški mojster Iz Kočevja, Roška c. 8, star 27 let in Murovec Veronika, telefonistka Iz Kočevja, Roška c. 11, stara 21 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Rodila je Vavpotič Katarina, delavka iz Slovenske vasi 37 pri Stari cerkvi — deklico Jožico. Srečni mamici čestitamo! Umrl je Logar Janez, delavec iz črnega -potoka 17, star 82 let. PREDGRAD Umrla sta Kump roj. Lovrenčič Frančiška, kmetovalka iz Starega trga ofo Kolpi, stara 66 let in Šu-tej . roj Movrin Frančiška, gospo-^ljatlz Dolenje Podgore 5, stara ... LOŠKI POTOK aov. EE"1« fe: Knavs Janez, zi- ar iiz Hnba 36, star 26 let in tri 68 kmetovalka iz Hri- Da 68, stara 26 let. čestitamo! iSavi 84 gOSp°' ka iriprt T?T , ~ dečka Jan- ffiba 87 (wlV\»“podta» iz — dečka Milana. »rečnima mamicama čestitamo! VELIKE LAŠČE Poročila sta se: Ahčin Franc hTkflSl 1 m G°r- Retij’ star 28 Ponokev, stlra26JtotkmetOValka “ Srečnima zakoncema čestitamo! DOLENJA VAS Rodila je Hočevar Ana, gospodinja iz Rakitnice 24 — dečka Janeza. Srečni mamici čestitamo! DOBREPOLJE Rodila je Hočevar Marija, gospodinja iz Male vasi 19 —dečka Jožeta. Srečni mamici čestitamo! Umrla sta1: Mesojedec Anton, preužiitkar iz Bruhanje vasi 3, star 89 let in Križman Karolina, kmečka delavka iz Podtabra 18, stara 66 let. RIBNICA Poročila sta se: Rus Jože, delavec iz Nemške vasi 33, star 25 let m Ambrožič Marija, gospodinjska pomočnica iz Hrovače 55, stara 28 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Rodili sta: Primšar Ivana gospodinja iz Ribnice 231 _ hčerko Lidijo in Škufca Antonija, gospodinja iz Ribnice 261 —- hčerko Dragico. Srečnima mamicama čestitamo! Umrli so: Zbačnik Jože, osebni upokojenec iz Gorenje vasi 56, star 62 let; Kljun Franc, preužitkar iz Nemške vasi 33, star 81 let in Knavs roj. škifoec Ivana, preužit-karica iz Otavic 31, stara 76 let. LETOS — UMETNI VOLNA SATELIT v Veliki Britaniji je neka tovar- T, „ ~ , ■, 1 z ZDA poročajo, da so tam že na začela izdelovati volno iz ka- *■: s s as srTioik“: --------------------SSlv—f,2- Ure«vo „ „„„va v Kočevju, ZSfT T 5SS Tlaka tiskarna »Urška« Kočevje CE BI NE UPOŠTEVALI Leltos smo imeli že 489. prestopno leto. Izračunali so, da bi sedaj Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. Mvnjejo sloj pros^čas za pl= Tek. račun pri podružnici NB Ko blt Jc ^ dru^e ^vaU letom rakete je ta oddajni"stallo ^’ *£$**!ŠHtoSL oddajal podatke raznih instrumen- ^ ^ ipo oblM najSfp^ to ..E36,”3® to„plote’ Pritiska, dob(na ato veku. Pravi, da se opiMi uemkovitosh kozmičnih žarkov itd. lahko priuči dela, w Ai trrot^lSŽS 20 m°Sngla sltoldo0 hi" stavno- ^ Preveč zamotano. Opi-trost 1828,20 m na sekundo, hi- ca je žival lkl lahko poveže trest, ki je predvidena za- prvi del svoje ^ deloiA rok Namenrra noleta i-rom/Twi+jio ralptp W to J ... uoiuiu root, in am era va KOČEVSKA REKA Rodila je Kozina Marija iz Kočevske Reke — dečka Branka. Srečni mamici čestitamo! Nov vozni red na železnici Opolnoči v noči od 1. na 2. junij se uveljavi na vseh pro- gah Jugoslovanskih železnic nov vozni red. Na kočevski progi bo vozni red tale: Odhodi mešanih vlakov iz Kočevja 3.43 10.22 15.20 18.08 Prihod v Ljubljano 6.30 12.58 18.00 20.48 Prihod v Grosuplje 5.35 12.16 17.20 20.03 Odhod iz Grosuplja za Novo mesto 5.45 14.19 — 20.08 Odhod mešanih vlakov iz Ljubljane 4.40 11.40 14.45 19.00 Prihod v Kočevje 7.43 14.30 17.28 22.10 Prihod iz Novega mesta v Grosuplje 5.18 14.59 19.46 Odhod iz Grosuplja za Kočevje 5.37 12.24 15.25 20.05 Odhod delavskega vlaka z Vel. Lašč 5.06 Prihod v Kočevje 6.41 Odhod dijaškega vlaka iz Kočevja 13.10 Prihod v Velike Lašče 14.40 Navedena vlaka vozita samo ob delavnikih. poleta transportne rakete, ki to vz-roiiti večrmi^ti pripeljala umetni satelit v vesolje. obirafc in prebirJe ša^eTp^ STEKLENA LETALA V Angliji iščejo novo maso, iz katere bi izdelovali letala. Strokovnjakom je uspelo izdelata posebno gradivo iz steklene mase, ki je veliko cenejše kot aluminij, odpornost in uporabnost pa celo večja. Neki strokovnjak meni, da bodo v kratkem izdelali letalo iz te mase, ki bo doseglo hitrost 2000 kilometrov na uro. da ne bo v skrbeh za pomožne delavce pri tem delu. Kmetijska zadruga Predgrad čestita vsem svojim odjemalcem NAJDENO 23 občinski Praznik L junij in jim V prostorih ambulante v Kočev- želi čim večjega uspeha pri dvigu ju sta bila pozabljena dva ženska e-osnodarstva dežnika. Lastnici naj ju dvigneta gospodarstva. na upravi Novic. Iz naših krajev OB SPOMINU NA VELIKE DNI NAM PIŠEJO V Dobrepolju pred 15. leti Ha praznovanju v Strugah PODPRESKA Tudi v Podpreski pri Dragi nameravajo zgraditi obrat m prede- V nedeljo 19. maja so proslavili pester kulturni spored, nato pa ga- iavo eteričnih olj. Načrte imajo že v Strugah občinski praznik Dobre- silaka parada in vaje. Oboje je le- odobrene jn računajo, da bodo za- polja. Letos so že tretjič slavili ob- po uspelo. Za svečanim delom pro- z gradnjo v septembru tega Mnsiri praznik v spomin na veliko slave je sledil veseli del ljudsko y dragarskem koncu imajo partizansko zborovanje v Tisovcu, rajanje. veliko surovin — smrečja, ki je ki je bilo 17. maja 1942. Proslava občinskega praznika v doslej propadalo. Novi eterični V počastitev praznika so posta- strugah je za nami. Stružanci so obrat bo velikega pomena, ker bo- vili v Strugah več visokih mlajev, ponosni, da je praznovanje v nji- do kmetovalci lahko vnovčili vse Organizacija proslave je bila v do- hovem kraju tako lepo uspelo. smrečje. torih rokah. 19. mlaja je bila v Strugah slavnostna seja GbLO Dobrepolje v istem prostoru, v katerem je imel prvo sejo Rajonski odbor pred petnajstimi leti. Na seji so bili navzoči -med drugimi: prvoborec Nose Jože-špan, Alojz Blažič, predsednik OLO Janez Pirnat, tajnik OLO Peter Šobar in drugi. Po končani seji so šli tia pokopališče, kjer je bila pred grobovi padlih borcev žalna svečanost. Popoldan je Bila je lepa majska nedelja 17. maja 1942. leta. Na izmučeno zemljo je sijalo sonce. Drevje je bilo vse v zelenju in cvetju. Ta dan je bil zgodovinskega pomena za Do- Mateja Bora. doumeti vsega, kar se je dogajalo v svatu. Po končanih govorih je partizanski pevski zbor nastopil s pesmimi partizanskega pesnika brepoljsko dolino. Razglašena je bila pava ljudska oblast na osvobojenem ozemlju, ki se je razprostiralo po Kočevski, Ribniški dolini in Suhi krajini. Tega dne so bili izdani tudi prvi odloki ljudske Istega dne je bilo zjutraj tudi zborovanje vojnih obveznikov po partizanskih enotah. Glavno zborovanje je bilo v štabu bataljona v Kompoljah. Partizanske enote so se pripravljale na napad fašistič- otolasti za vzdrževanje reda in mi- nih postojank na železniški posta- Lepa svečanost v Ribnici 26. maja je bila v Rilbnioi pred poslopjem nižje gimnazije žalna svečanost. Tega dne bo na gimnaziji odkrili spominsko ploščo 43 padlim dijakom bivše meščanske šole. Ti dijaki so padli med vojno kot 'borci ah pa so umrli v baznih bil na šolskem vrtu taboriščih. Spominska plošča je lesena1, izdelal pa jo je vzgojitelj in učitelj padlih dijakov Janko Trošt. Bivši ravnatelj Trošt je posvetil nekaj besed spominu na te svoje padle fante in dekleta. Za njim je Na žalni svečanosti so bili zbrani poleg staršev padlih tudi njihovi prijatelji in tovariši, nekdanji učitelji in vzgojitelji in drugi. Spomin na mlade junake bo ostal vedro živ. ru. Vse to je bilo izvršeno v zgodnjih dopoldanskih urah. Za 11. uro dopoldan je Ibil napovedan velik miting. Z avtomobilom so se pripeljali prvaki osvobodilnega boja: Leskovšek, Fajfar, Bebler in drugi člani Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, ki so se prav tiste dni umaknili iz okupirane Ljubljane na osvobojeno ozemlje v Tiso-vec. Na mitingu je vse tako lepo potekalo, da nikakor nismo mogli ji Dobrepolje in pni Sv. Antonu nad Zdensko vasjo. Terenski odbori so bili tedaj izvoljeni že po vseh vaseh. 17. maja 1942 je -bil osnovan rajonski odbor za področje dobrepoljske občine. Mnogi od članov rajonskega odbora, so kasneje postali žrtve belogardistov in okupatorjev. Osvobojeno ozemlje obstojalo vse do znane roške ofenzive leta 1942. Fašisti so bili ves čas priklenjeni v svojih postojankah in miru niso imeli nikdar. Partizanske enote so jih napadale ob vsakem času —• podnevi in ponoči. Po vaseh Poljanske doline DOPISNIKOM IN SODELAVCEM Prosimo dopisnike in ostale sodelavce, da nam redno poročajo o vseh važnejših dogodkih. Pisma pošljite na naslov uredni- POZEBA V POLJANSKI GORELO JE DOLINI Pred kratkim je gorelo v vasi / Poljanski dolini je letos sadje Blaževci na hrvatski strani pri Iva-govoril^bivši sošolec te mlade,^med- zei0 igp0 cvetelo. Prišel pa je sneg, nu Miheliču. Pogorela je hiša in _______________________ .. vojne šolske generacije. Ploščo pa je napravil veliko škode na skedenj. Gasilci iz Prelesja so šli štva — poštni predal 39, telefon- 3e P° krajšem nagovoru odkril ro- drevju, za snegom pa je še pozeba s svojo motorno brizgalno Hrvaška poročila pa na št. 3-89 Ko- hi prvoborec, ljudski poslanec zei0 prizadejala gornji del Poljan- tom takoj na ,pomoč. Z združeni- čevje. Matija Maležič. so požar lokalizirali ln pred ognjem sosednje ske doline. Zaradi pozebe so sa- mi močmi dovnjaki in vinogradi precej uniče- obvarovati ni. V dolnjem delu Poljanske do- zgradbe, line ,pozeba ni napravila tolikšne škode. SODEVCI Sodevci je manjša vas v občini MEDVED V DOLNJI PODGORI Predgrad. Vas šteje skupno 20 hiš. Pavle Price iz Dolnje Podgore je Prebivalci se bavijo s kmetijstvom, pred kratkim na paši izgubil vole. vinogradništvom in živinorejo. Le-Šel je vole iskat v Cisto Drago. S tos so kmetovalci zelo prizadeti seboj je vzel psa. Tu sta naletela zaradi majske pozebe. Pozeble so na medveda, ki je bil tako raz- skoraj vse trte. Zato bo vinskega klicno posvetovalnico v Kočevju. V več poklicev, kakor dekleta, ki sko- dražen, da se je hotel lotiti celo pridelka zelo malo. Ljudje so prid- razredu smo se zbrali vsi, M bomo naj vse tiščijo v šiviljsko obrt. Hu- psa. Oba sta jo kar v največji ni in delavni in so dovzetni za na- letos končali osnovno šolo. Tov. do nam je tudi, ker nimamo gim- naglici ucvrla domov. predek. profesor nam je govoril o važnosti nazije. Absolventi nižje gimnazije poklica, kateri poklic si lahko izberemo, kaj je potrebno za ta ali oni poklic itd. Dobro uro in pol nam je govoril in nam marsikaj povedal. Potem je govoril še z našimi starši. V Loškem ,potoku imamo precej težav z bodočimi poklici, ker je tu Izbira poklica v Loškem potoku Konec šolskega leta se hitro pri- premalo obrtnikov, za učenje v bližuje. Za marsikoga se pojavi večjih krajih pa naši starši ne vprašanje: »Kam sedaj?« Težko se zmorejo stroškov, ki bi jih imeli je odtočiti za bodoče življenje. v dijaških internatih in vajeniških 17. maja je prišel v šolo v Lo- šolah. Vendar bodo fantje vseeno ški potok tov. profesor, ki vodi po- na boljšem, ker imajo na izbiro Postala sem članica Zveze komunistov Nevsakdanji je bil letošnji 12. maj, ko sem bila povabljena na sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov. Sestanek se je pričel zelo skrivnostno zame. Otvoritev sestanka, dnevni red... Sprejem novih članov v ZK. Med njimi tudi moje ime. Čutila sem, da se dvigam, dvigam nekam visoko nad vse. Kako- lep je ta občutek. Torej sem sprejeta meti članstvo osnovne organizacije ZK. »Ali sem to zaslužila, ali sem vredna, da postanem članica te plemenite organizacije?« sem se vprašala. Da bi se tako trezni možje zmotili, to pač ni mogoče. Tovariši so v grobih potezah označili dolžnosti in naloge komunista, na drugem sestanku pa naj bi skupno s starimi člani preštudirali statut ZKJ. Nato je' sledila potrditev z obeh strani. Člani so izjavili, da nas sprejmejo, mi pa, da hočemo postati člani in zavedni komunisti. »Novo sprejeti člani naj čutijo, da je današnji dan zanje velik, med nami pa naj se počutijo kot med brati,« je rekel neki starejši član. In res, 12. maja 1957 ne bom pozabila, saj se mi je na ta dan izpolnila želja, ki se mi je resno vzbudila na mladinskem seminarju letos. Iskreno bi želela, da bi tudi druge osnovne organizacije v našem okraju sprejele v svoje vrste mlade komuniste, saj bi se s. tem razgibalo tudi mladinsko delo samo. Mladinka si lažje izberejo pdklie oziroma učno mesto. Tov. profesorju iz Kočevja se prav lepo zahvaljujemo za njegovo temeljito razlago, za ves njegov trud m lepe nasvete. Ruparčič Marija, 8. razr. osn. šole Loški potok KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE Ohranimo si svežino in mladost Tudi človeški organizem se sča- organ za izločanje škodljivih pro-soma izrabi, delovanje posameznih duiktov presnavljanja, organov oslabi. Z leti se na obrazu pojavijo gube, koža nima več nekdanje mladostne svežine, pa tudi dihanje in kroženje krvi po telesu Izgublja prejšnjo intenziteto. V tkivu se postopoma nabirajo ostanki _ |_^ presnavljanja, obnova izrabljenih pravila globoko" dihanje, za kar elementov organizma je vse počas- m potrebne dihalne vaje. Z vežba-nejša in skromnejša. Tudi duševne njem volje, črtanjem lepih knjig, funkcije, spomin, volja do dela, -- Telesna čistoča, ,gibanje na svežem zraku, redna vsakodnevna gimnastika, pogosto kopanje, to so torej najidealnejša in najuspešnejša sredstva za ohranitev mladosti. Velikega pomena je žlasti novic e Mladina ob Kolpi pleše Vajenci se zahvaljujemo življenjska radost iitd. začno z leti popuščati. Vse to skupaj je znak starosti. Vendar znanstveniki trdijo, da taki pojavi niso nujni in da jih, četudi so že nastopiti, še lahko preprečimo. Mladost torej lahko ohranimo. obiskovanjem kulturnih prireditev y našem domu je pestro in ve- di, vendar moramo povedati, 'da ne-itd. pa bomo obdržali svojo intelek- set0_ stanovanje imama dobro, pa kateri teh gojencev premalo ceni- tualno svežino. Za počitek organizma in obnavljanje njegovih moči tudi hrano. Vsi prostori v domu so lepo urejeni. Za vse to se mo- jo žrtve svojih očetov in niso ravno za zgled vsem ostalim v domu »KDO JE KDO« V JUGOSLAVIJI Združenje novinarjev Srbije pripravlja izdajo publikacije z imenom »Kdo je kdo«. Omenjena knjiga bo zelo zanimiva. V tej knjigi bo približno šest tisoč biografij ljudi, ki so se proslavili s svojim delom v političnem, 'gospodarskem, kulturnem in družbenem življenju. POZDRAV IZ KUMANOVEGA Že nekaj časa prejemamo Novice, ki nas vedno znova razvesele. Vsaka številka Novic je bolj zanimiva, saj izvemo iz njih vse novice iz naših krajev. Novice zelo radi prebiramo in si tako krajšamo čas vojaškega življenja. Pozdravljamo vse kostelske fante, posebno pa dekleta. — Vojaki iz V. p. 5887-21 Kumanovo. Južnič Jože, Premrl Albin, Drmaž Anton, Sušmelj Danilo in Hojak Franc. PRITOŽBA IZ KOMPOLJ Naš naročnik H. A. iz Kompolj nam jle poslal pismo s precej ob- ratna ovira za dokončno ureditev elektrifikacije. Ob koncu pravi: »Zakaj tako dolgo zavlačevanje? Zakaj se ne premakne zadeva z mrtve točke?« ZAHVALA SODRAŽICE Sodražica je praznovala 25. maja veliko delovno zmago. Tega dne so bile izročene svojemu namenil lesno-galanterijske delavnice. Sredstva za to gradnjo so bila iz sklada pomoči Primorski, Kočevski in Dolenjski ter deloma iz sredstev občinskega investicijskega sklada. Gradnja delavnic je trajala dve leti. Več kot dve leti pa so trajale priprave. Velike zasluge za zgraditev delavnic ima predvsem Okrajni ljudski odbor Kočevje v celoti, ljudski poslanec Matija Maležič, podpredsednik OLO Kočevje Jože Košir, delovni kolektiv podjetja in vsi, ki so pri gradnji kakor koli sodelovali. Delovni kolektiv Zadružnega podjetja »Lesna galanterija« Sodražica in prebivalstvo občine se je eden najvažnejših činiteljev ramo zahvaliti upravniku doma, pri učenju in lepem vedenju, kar širno vsebino. Med drugim -piše, da vsem za pomoč pri obnovi in grad- redno in zadostno spanje. Izogibajmo pa se prepogostih razburjanj, ki škodujejo našemu živčnemu siste- tov. Reparju O gojencih doma je bilo že pre- bi morati biti. so začeti z električno napeljavo v nji novih objektov na področju ob- Tisti, ki smo prejeli pomoč od Kompoljah že pred tremi leti. Elek- čine iskreno zahvaljujejo. cej govoric, tudi slabih. Med dnu- Zveze borcev se tukaj najlepše za- To dosežemo z neprestanim bojem mu. Vedro in povsod nas bodo ve- gg govorili, da nekateri go- hvaljiujemo za njihovo skrb za nas za duševno in telesno živahnost z seli, če bomo znale življenjske te- jemci popivajo, kar pa ni res. Res Ob koncu šoilskegatota pa jim^ bo-zamimanjem za vse, 'kar se okoli žave prenašati z do’ 1 ... smehom na1 ustnicah. žene, ki se bodo držale omenje-nasvetov. bodo prav gotovo dobirol voljo in je .^cer med mmi nekaj posamez- mo pokazali, kaj smo se naučiti. nas dogaja. Predvsem moramo paziti na redno in pravilno prebavo ter normalno delovanje ledvic, ki jih ne smemo 'preobremenjevati z močno začinjenimi jedmi, konservl-ranim mesom, ribami ipd. Ledvicam -bomo olajšali delo, če bomo tudi čistoči kože posvečati nilkov, ki z nepravilnim vedenjem kvarijo ugled nas vseh v domu, vendar jih je na srečo malo. Skoro vsi smo vključeni v razna društva, Itako da nam po kon- nih nasvetov, bodo ohranile oziroma obnovile mladost. Znanost je dokazala in narava potrdila, da niti mladost niti starost čanem delu ni dolgčas in zato pro-nisfca odvisni od števila let. Izvor sti čas koristma izrabimo. V do-čirmveč mladosti je namreč v nas samih in mu je precej vajencev, katerim so pažnje, ker je koža nadvse važen tega se moramo vedno zavedati, očetje padli V NOV. Čeprav nera- Ob kanon se še enkrat zahvalimo tov. Reparju za ves njegov trud in skrb, ki jo ima z nami. Pozdravljamo tudi naše starše in jim obljubljamo, da se bomo učili; njim v veselje, sebi pa v korist. Kolektiv Vajencev Vajeniškega doma Kočevje trična instalacij 3 po hišah je že urejena. Tudi transformator je že zgrajen in drogovi postavljeni. Prebivalci so menili, da jam bo zagorela električna luč že zdavnaj, pa je še danes nimajo. Na sestankih so jim večkrat obljuibovali, da bodo dobili elektriko, vendar js ostalo samo pri obljubah. Po hišah pa še vedno gorijo petrolejke. Pisec nadalje oprašuje kdo je kriv, da v Kompoljah nimajo še elektrike. Denar tu ni problem ozi- Sodražani SOBOSLIKARJI IN PLESKARJI POZOR! Sprejemamo večje število dobrih soboslikarjev in pleskarjev. Plača po akordu, služba stalna. Javite se pismeno ali osebno na »Slikar« Kočevje, »Samski blok«. Uprava PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA NARISAL C.OBLAK 1 Tuji, skrivnostni šepeti polarne noči so drhteli v zraku. Zemlja je bila pokrita z drobnim suhim snegom, čigar vsaka zvezdica je bila kakor sladkorni kristalček. Bilo je šestdeset stopinj pod ničlo. Na golem grebenu ledene gore, ki je kraljevala nad to pokrajino, je sedel Blisk in se pozorno razgledoval po svojem svetu. Bila je Bliskova tretja zima, njegova tretja dolga polama noč. Ves svet okrog njega je bil kakor temna votlina brez srnoa ali meseca. 2 Glasni lajež matih belih lisic ga je predramil, da je planil .pokonci in divje zarenčal. Blisk je sovražil te lisice, sovražil jih je 'bolj kot vse drugo na svetu. Hotel ‘bi jih prisiliti k molku, raztrgal bi jih na kosce, toda spretno so se mu izogibale in si niso pustile blizu. To je vedel iz izkušnje. Tako zravtnan je bil Blisk krasna žival. Med Keewatinom in Velikim Medvedjim jezerom ni bilo mnogo volkov, ki bi se mogli meriti z njim po velikosti in moči. 3 Dovolj je že počival. V njem se je zopet oglasila kri njegovega prednika, psa Velikega Danca, ki je pred dvajsetimi leti zašel med volkove. Dvajset let so biti njegovi predniki volkovi, divji in krvoločni, utrujeni v nenehnem boju za obstanek, toda pasja 'kri je prehajala iz roda v rod iti se zopet oglasila v Blisku. Pognal se je na pot proti jugu. Po nekaj urah dirjanja se je ustavil, vlegel v sneg in pričel opazovati razsvetljeno okno koče ljudi. 4 V koči, ob robu razpoke, Id se je odpirala v ledu, sta živela dva belca, člana konjeniške sevemozapadne policije. Desetnik O’Gonnor je pravkar pripravljal poročilo o volkovih, ki naj bi ga vladni sel odnesel v trdnjavo, šeststo milj proti jugu. Sedem mesecev sta že vztrajala na tem skrajnem koncu zemlje, civilizacija je Ma za njiju zelo daljnja stvar, živela sta tukaj, da bi branila zakon. Takrat je zaslišal Bliskovo tuljenje. Zgrabil je za puško in planil skozi vrata.