Politični položaj. (V državnem zboru dne 3. julija govoril dr. L. Gregorec.) (Dalje.) Posledica tega je, da narodnostni prepir ne pojema, nego se nadaljuje tako na škodo gospodujočim, kakor gospodovanim narodom; jedni morajo vedno iskati novih krivic, da vzdržč svoje gospostvo, drugi pa morajo doprinaSati vedno nove žrtve, da rešijo svojo narodnost. Te slabe razmere oškodujejo državne sile, odprta rana so za tiste, ki gospodujejo in za tiste, kateri so gospodovani, vedna nevarnost so za celo državo. Naši unanji sovražniki, katerih imamo vzlic trozvezi, morali bi biti skrajno neumni, ko bi našega notranjega prepira in narodnih bojev ne izkoriščali. Dualizem je kriv, da je ta nevarnost vedna, on je jutrudni podpihovalec narodnih bojev v celem cesarstvu. Grof Wurmbrand je svoj čas predlagal, naj se določi nemSčina kot državni jezik in v iednem svojih govorov trdil, da je nenemškim narodom gojitev njih materinega jezika le osebno dovoliti. Moje domnevanje, da je la madjarski nazor vzel s seboj tudi v ministerstvo in ga zopet s seboj prinesel v zbornico, je utemeljeno. Rekel sem: madjarski nazor, kajti grof Apponyi se je jednako izrekel in sicer dne 24. novembra 1894, ko je v ogerski zbornici rekel: Mi ne moremo pravice narodnega obstanka nobenemu drugemu narodu priznati, le osebno imajo pravico živeti. Pri takihnazorih je umevno, da narodi, spadajoči med gospodovane, se ponižujejo za helote, za državljane druge vrste. To pa je na korist cele države jako obžalovati, zakaj prav v tem se narbunositu boj pospešuje in povečava, da se premeni v plemensko spvraštvo. Dovoljujem si navesti samo jeden vzgled. Neki avstrijski poslanec je prišel na potovanju v rumunsko družbo. Neki Rumun mu je rekel: »Pot k prestolu je nam Rumunom zaprta, zastopstva v državnem zboru nimamo. Postava in uprava sta nam nasprotna. V tej državi imamo samo bremena, preganjajo in zapirajo nas. Od te države ne pričakujemo ničesar več; naše upanje je bodoča velika vojna, v kateri se morajo Madjari pomoriti.« Tako mislijo zatirani narodi. To so posledice dualizma v narodnostnem oziru. Zlasti dve okolnosti sta uzrok nasprotovanju Jugoslovanov trozvezi. Prvič, da pokvarja dualizem junake iz leta 1848., Hrvate, in da je zapreka, da se ne združita z nami Bosna in Hercegovina. Svoj čas se je Hrvatom ponudil »bel lists zdaj pa je na njem zapisano: madjarski guverner na Reki, Hedervary vse pokvari in 42 državnozborskih mamelukov (odpadnikov) v Budimpešti. Nastalo bi veliko jugoslovansko upravno ozemlje, mogočna obramba cesarske hiše in cesarstva. Oglejte si samo krasne bosanske vojake, stoječe v dvorcu na straži: vsak general in vsak častnik jih je vesel. Zastopniki dualizma in njih prijatelji so na berolinskem kongresu preprečili to združitev ter jo premenili v jako nevarno zasedanje, vsled katerega jc nastalo to čudno razmerje, da je avstrijsko-ogerski vladar nekak namestnik sultanov. Avstrija je šla v Bosno s povsem določenim namenom, šla je, da, kakor se je priznalo, stare glavo slovanski kači. In res, odkar je Bosno zapustil izm. Filipovič, pravi pridobitelj te dežele — madjarski Szapary je bil samo tepen — postaja Slovanom sovražna politika na Balkanu vedno očitnejša. Posledica tega je, da smo tam izgubili vse prijateljstvo. Kar se je v zadnjih letih z naše strani storilo in grešilo v Belgradu in v Sofiji, to obžaluje, obsoja in zaničvfle vsak Jugoslovan. Gospoda moja! V narodnogospodarskem oziru se ne da tajiti, da gineva liberalizem v celi Evropi. Njega gesla ne vlečejo več, v prazne besede se nihče več ne vjame, njega gospodarski nauki se priznavajo in pobijajo kot ljudstvu sovražne zmote. Mogočen protikapitalističen tok rase čedalje bolj in njemu stojijo na čelu sam papež Leo XIII., s svojo encikliko o delavcih iz 1. 1891. Nobena stvar ni Ijudij o škodljivosti liberalizma bolj prepričala, kakor velike bolesti, katere je človeštvu pouzročilo samovoljno gospodarstvo modernega liberalnega kapitalizma. Liberalizem je postal veroizpovedanje za bogataše in njega najvnetejši služabniki in najzagrizenejši propovedniki so židje, ki so se izneverili naukom svojih prerokov. Če so drugi narodi za pridobivanje denarja manj zavzeti, imajo židje za to neki nagon, kakor je rekel sloveči politični pisatelj Goltz. Ni ga bilo naroda, ki bi bil tako divje obožaval zlato tele. Zgodovina je bila prerokinja. Obžalovati je, da je prav naša država najnovejši kraj, kjer se časti zlato tele. (Dalje prih.)