Stev. 3.
V Trstu, 19. januvarja 1895.
Letnik YIII.
O deželnih zborih.
Naj poznamo zgodovino deželnih zborov ali ne, tudi s samim premišljevanjem dojdemo do zadač, katere so morali imeti ti zastopi ob začetku in pri nadaljnjem razvoju, .ako so hoteli zvesti ostati istim svojim zadačam. Deželni zbori so zastopi, ki so v predustavnih dobah nastali gotovo vsled skupnih interesov, ki jih je imela jedna in ista dežela. Ako kaka dežela kaže jednoten značaj vsled mej, gora in voda in podnebja, je uže ta posebnost zadosten vzrok skupnim, sosebno materijalnim interesom, in če ni drugih bistvenih razlik med prebivalstvom samim, je pač očitno, da more poseben zastop, kak deželni zbor najbolje zasledovati in potem tudi izvrševati skupne za-dače in interese na omenjene strani jednotnega ozemlja, češko kraljestvo, Galicija, Salcburško so n. pr. po takih zunanjih lastnostih jednotne dežele, in ko bi ne bilo razlik in navskrižij med naseljenjem, mogli bi deželni zastopi na veke brez načelnih izprememb skrbeti za upravo skupnih interesov. Kjer pa uže zunanja narava vstvarja razlike in vsled tega vpliva na obče gospodarstvo in celo na potrebe, šege in značaj naseljenja, tam ne more jeden in isti zastop brez velikih težav in navskrižij delovati v smislu skupnih interesov, in tudi, da bi bili' ti izključno gmotni. Take razlike so n. pr. na Tirolskem in Primorskem; južni kraji in nižave teh pokrajin kažejo uže sami po sebi velike razlike in vsled tega tudi različne potrebe od severnih in gorskih krajev. Tudi ko bi v teh deželah prebivalo jednotno naseljenje jedne in iste narodnosti, dolžni bi bili zastopi poštevati razlike v zunanji naravi in tako zadoščati različnim potrebam naseljenja. Uže iz tega je razvidno, da deželni zastopi morajo imeti ali pravično sestavo ali pa vstvarjati se za vsak jednoten del ozemlja. Uže izključno gmotni interesi zahtevajo, da se sestavljajo zastopi po skupnih gmotnih potrebah, ali pa da se vstvarjajo celo manjši zastopi. Nekaj sličnega vidimo tam, kjer ima jedna in ista dežela sekcije kmetijskih družeb ali sekcije kulturnih sovetov.
stremljenja po ločenju zastopov tudi samo za posebne gospodarske potrebe ne kažejo bistveno drugega, kakor da razni, tudi deželni zastoj» imajo svojo prvotno in nadaljnjo naravno podstavo jedino v skupnih interesih; kjer nastajajo razlike teli interesov, morajo deželni zastopi sestavljati se po zahtevah teh razlik, ali pa se morajo vstvariti novi zastopi, oziroma oddelki takih zastopov. se veče težave so pri zadačah takih deželnih za-
avstro-ogerskih Rusih
kjer je naseljenje samo nejednotno bodisi po zgodovinskem razvoju, veri ali pa po narodnosti. Verske razlike so provzročevale hude boje v poprejšnjih vekih, sedaj pa so nacijonalne razlike, ki delajo največe težave tudi po deželnih zborih. Ti zastopi, ko so nastajali, ko so se snovali, gotovo niso poštevali skupnih zadač pri verskih in nacijonalnih razlikah. Snovatelji deželnih zborov gotovo niso menili, da bi ti zastopi umevali verske ali nacijonalne interese tako, da bi nastajale stranke, ki bi v istih zastopih zaradi istih razlik pobijale druga drugo. Ako so imeli deželni zastopi v predustavnih dobah zadače za skupne interese ali vsaj interese, ki niso verski in na-cijonalni, morali bi pri doslednem in naravnem razvijanju izključevati iste verske in nacijonalnalne interese tudi dandanes. Da je to potrebno tudi pri verskih interesih, prihaja odtod, ker ste pri nekaterih narodih tesno združeni vera in narodnost, kakor pri in Srbih.
Ako hočejo po takem deželni zastopi vključevati med svoje zadače tudi verske in narodne interese, izneverjajo se svojim prvotnim zadačam. Verske in nacijonalne interese bi mogli zastopati ponajveč taki deželni zbori, kateri pri jednotnem značaju dotičnega ozemlja imajo v istem ozemlju tudi jednotno naseljenje po veri in narodnosti. Ako te jednotnosti ni, je možno le dvojno: ali zasnovati tako pravično sestavo deželnih zastopov, da morejo zadoščevati tudi verskim in nacijonalnim razlikam, ali pa se morajo verska in nacijonalna vprašanja popolnoma izobčiti iz področja takih zastopov.
V tostranski polovini cesarstva so ohranili deželne zastopeter so jim pridodali oblast in dolžnosti, da se vmešavajo tudi v nacijonalne, oziroma s temi združene verske interese. Tako povečano področje je v nasprotju s pravilnim historiškim razvojem, in je zajedno krivično, ker se ni skrbelo za primerno sestavo deželnih zastopov. Vsled tega nastajajo in se ponavljajo tudi po deželnih zborih narodnostni, oziroma verski prepiri, in ker so dandanes narodnostna vprašanja odločilna tudi za druga, še toliko važna vprašanja, trpe vsled narodnostnih navskrižij tudi po deželnih zborih ne le. narodnostni, ampak tudi vsi drugi interesi. Narodnostna navskrižja zakrivijo, da prav po nedolžnem trpe tudi gmotni interesi. A7idimo, da tu pa tam kaka dežela v. celoti potrebuje skupnih ukrepov za gmotno zboljšanje za vse naseljenje, torej za vse narod;

nosti iste pokrajine. Ali narodnostni prepiri zaslepe za-stopnike tako, da zanemarjajo gmotne potrebe svojih volilcev jedino zaradi svoje narodnosti.
Take neugodnosti hočejo popraviti s tem, da v kaki deželi nasovetujejo cepljenje šolskih in kulturnih sovetov, potem preosnovo volilnih redov, v ta namen ločenje volilnih okrajev po narodnosti, itd. Vse take namere so hvalevredne, ali k pravim ciljem vendar ne do-vedejo. Prvič ostanejo vsi taki načrti, tudi če se sprejmejo, vendar le popravki, nikakor pa ne popolna izle-čenja. Potem ni prave nadeje, da bi večine udale se za reforme ali tudi popravke, ki bi ugajali tudi manjšinam, in naposled se podajejo taki načrti in popravki z napačnega stališča.
Mi smo tu na kratko in racijonalno naznačili, da deželni zbori imajo po zadači svojega historiškega razvoja zastopati le zares skupne, ne pa načelno različne interese. Verski in nacijonalni interesi ne spadajo v deželne zbore, ker se tu, pri pomešanih narodnostih jednih in istih dežel, ne morejo reševati povoljno. Vrhu tega velja sedaj v deželah, zastopanih v državnem zboru, posebna skupna ustava, in ta zagotavlja vsakemu narodu obstanek in gojenje narodnosti in jezika; deželni zbori za pomešane narodnosti pa po svojih večinah ne morejo dajati določil, s katerimi naj bi manjšine skrbele za obstanek in razvoj svoje narodnosti in jezika.
Pravilno stališče nasproti sedaj veljavni in svečano podeljeni ustavi je le ta, da iz deželnih zastopov se izključi vsaka določba, ki dovoljuje tem zastopom vmeševati se v narodnostna in s temi združena verska vprašanja. Fundamentalni narodnostni in jezikovni člen sedanje ustave ne govori o tem, da bi kak deželni zbor tako, drugi pa drugače izvrševal narodno jednakopravnost; ustava ima osnovne člene ne zaradi interesov kake večine tega ali onega deželnega zbora, ampak zato, da se isti členi izvrše na jedni strani za vse državljane, na drugi strani pa za vsa veroizpovedanja in vse narodnosti jednako. Za to pa deželni zbori niso sposobni. Pozvan in sposoben je za to jedino državni zbor.
V tem zboru se morajo zasnovati in vzakoniti posebne določbe o narodnostnem in jezikovnem vprašanju.
Namere za zboljšanje z drugih stališč utegnejo le zavleči rešenje odločilnega narodnostnega in jezikovnega vprašanja. To pa je na škodo deželnim avtonomijam samim. Poslednje bodo v našem cesarstvu delovale vspešno, na korist naseljenju in državi le tedaj, kedar se reši narodnostno in jezikovno vprašanje zunaj deželnih zastopov. Dokler se ne reši to, bode isto vprašanje vplivalo, kakor doslej, tudi na deželne zbore, da na bodo mogli isti izpolnjevati svojih prvotnih in pristnih zadač. Iz tega pa je razvidno, prvič, kako zadačo imajo državniki našega cesarstva, drugič, kako bi morali postopati v interesih narodov in monarhije tudi posamični deželni zbori. --——
Naše posvetno razmniiištvo in aMeiiiišia lnlaiež.
Klic vpijočega v puščavi.
„Mladi in stari ne bodo nikdar o istih rečeh istih misl\j".
„SI. N." II. čl. o zaupnem shodu.
(Dalje.)
Da, isti možje, ki so izišli iz dijaštva, ki so se kot dijaki sami potezah za ustanovitev dijaških podpornih društev „v besede najpravem pomenu", vzeli so dijaštvu
po nekodi ves vpliv na ista društva. Zatrli pa so oni s tem tudi ogenj in iskreno navdušenje za ista, zatrli vsakoršno sodelovanje in nabiranje s stranij dijaštva. In povod temu je le gospodstvaželjnost tako, da ona gospoda skrbecemu dijaštvu ne dajo niti tega, kar mu celo pripuščajo državna oblastva na vseučiliščih, — slov. dijaštvo nima todi niti svojih zaupnih mož niti soodbornikov po svoji izberi in volitvi.
Tembolj pa se je jelo vzgajati vohunstvo, ki na Dunaju gre uže tako lepo v klasje, in s tem pripočela je pristranost pri razdajanju podpor!
Te prikazni so zagrenile slovenskemu dijaštvu veselje pa hvaležnost na teh podporah, katerih mu niti ne omili prisiljeno-prijazni nagovor: „Mladi prijatelj!" in vendar se nikdor ni ganil, da premine to zlo — —
Se več! Prišel je čas, ko so obrekujoče besede smelih klevetnikov od znane strani našle le preodprta ušesa: „Vsaj je slehernemu znano, da veljajo naša društva v očeh kranjskih in celo mnogih dunajskih klerikalcev, kakor je sedaj dokazano, za brezverska, in marsikatera zbegana slov. mati se boji, da se jej ljubljeni sin akademik ne vsede v tako framazonsko — in omladinsko
—	„ložo", — je poročal odbor akad. društva Dunajskega v istih dneh.
Brezverstvo se je ondaj akad. mladeži podtikalo, da se je moglo pod to krinko delovati na osnovo novih strankarskih akad. društev, kakoršna je napovedal I. slov. kat. shod, proti sedaj sestajajočim, nedovrševanje ukov in borenje pa, da so se mu odtezale podpore.
A kdo je tedaj zavrnil tolpo gladnih volkov ? Kdo je tedaj branil akad. mladež ? Kje je bilo tedaj posvetno naše razumništvo v veliki svoji večini ? Slov. akad mladei braniti se je morala do posljednjecja trenotka — sama. Pies je, dijaki imajo druge namene, nego kaka pobožna bratovščina, a vera jim je presveta, da bi jo devali na jezik, in čutijo jo premočno, nego, da bi trebalo le odgovoriti na kakoršen koli sumnjiv napad na dijaško vernost: to so bile besede prvemu odgovoru !
Kar pa se tiče natolcevanja, da slovensko dijaštvo ne dovršuje študij in izpitov, izjavljalo je isto nadalje to in resnično, kajti natančni podatci dokažejo vsakomur, da velika večina izvrši istinito svoje študije. Pri manjšini pa so krive bedne razmere, če jih ne izpolni. Veči- ' noma ubožnih starišev sinovi, morajo si ti sami služiti kruh. po pisarnah in s poučevanjem. To oboje odvzame učenju časa — podpor pa taki siromaki itak ne dobe, kajti, kdor hoče, da se mu podeli ustanova ali podpora, izkazati se mora z izpiti in kolokviji. Kdor nima teh, ne dobi ni jednega ni drugega. In kdor ne dobi ničesar, ni za svoje delo odgovoren nikomur drugemu, nego samemu sebi — sosebno pa ne „nadzorstvenim svetom* čegar koli izvira so, — ker ničesar ne store, ali mnogo govore. Narod je takega dijaka-siromaka zapustil, narol tudi ničesar od njega ne zahtevaj! — To drugi odgovor!
y,Strašno borenje* — napačni izraz za dvobojevanje
—	je zaključilo ominozni krog klevetanja.
Dvobojevanje ni germansko in zato protislovansko, dvobojevanje ni protiklerikalno in zato framazonsko, pač pa je dvobojevanje nenravstveno početje, katerega ni slov. napr. dijaštvo nikdar vzelo v svoj program, ker se mu vidi zastarelo, neprimerno in oblaževalnemu napredku človeštva zoperno.
Nasprotno pa je spoznalo isto dijaštvo, da se ne mora ogniti v posamnih slučajih, doklerjebodo častniški stanovski zakoni zahtevali, in dokler ne bodo naši obči državljanski za-
koni, koji je prepovedujejo, dajali zadostne zadostitve in zaščitnega poroštva proti osebnemu žaljenju. No, določanje teh uredebje stvar uverjenih in smelih zastopnikov, ki bi pa morali imeti drugačno lice, drugačen pogum, nego je pogum slovenskih koalicijskih ali tudi izvenkoalicijskih zastopnikov ! — To tretji odgovor !
Z mirno vestjo torej smelo rečemo, da vsi ti napadi na dijaštvo niso imeli nikake občeveljavne, vestne in istinite utemeljitve. Ipak se slov. posvetno razumništvo ni potegnilo za svojo akad. mladež, marveč jej je tod pa tod celo prisekalo soglasno z ostalimi sovragi — zavratno rano.
Ali dijaštvo je prebolelo te vdarce in je ponosno zavrnilo : Akad. naša mladež smotrila je vsekdar najboljše, in pri vsem njenem tveganju jo je vodil jedini pravec, da postopa „narodu v prid in slavo !" Vedno si je ohranila
svoje vzore — tudi v politiškem oziru — in teh prvi je bil, je in bode zjedinjena „Slovenija". Mladež si je k temu sestavila svoj „program", katerega pa ne vsiljuje nikomur, ker jej velja načelo, da se dijaštvo kot tako udeležuje dejansko politike le tedaj in v toliko, kedar in v kolikor to zahtevajo njegovi lastni posebni in skupni oziri. Pač pa si je postavilo v isti program sosebno zahtevo vsestranske izobrazbe, in njeno geslo slove tu: Ne v domovini, v par mesecih se človek prouči za javno življenje, kakor uče nekateri kratkovidni veljaki, marveč v teku dolgih let se je treba vsposobiti. ~ Vsaj še takošno proučevanju mnogič ne zadošča k samostojnemu in vspešnemu delu, ki ni dotičniku in njegovemu narodu v škodo in pogin, drugim pa — v zasmeh !
(Dalje pride)
Kot padajoče zvezde plamen Na sveti sem odveč;
Srce težko mi je, kot kamen, Pod njim pa gad je speč;
Spasalo me je navdušenje Od pustega sveta;
Od duše moje pa spasenja Še sreča mi ne da.
Res, molil časi sem za srečo . . . Dočakal tudi jo —
Dobil pa težo sem težeco, Kot car ima svojo.
Pregnal sem opet vse si sanje, In znova sam sem bil,
Kot mračno, prazno grada stanje, Vanj jaz sem se selil.
I)r. Celestin.
lz M. J. L e r m o n t o v a.
xix-
Kox iiajaksiMe äB-bä^e Manen Ha CBliil; ceM o;i,b/!hi ;
Cpue T/äxko Bit tts, koi Kimen, II03; hin na raj( ciuvt ;
Cnaea.io xa ir HaB,T,ymente Oj liycTera cstia;
0,i; <yniA momi na cnacejita Ille cpAia mii He ja.
P'Lc, M0.HDI vaci cem 3a cp/sq,* . . . ^o^iaKaji Ty^n i* —
^oÖErji na tase* ceM tajea^i*, Kot n,ap iwa cbow,.
Ilpci'iia.i ceM oneT Bce cii caiite, Hh 3H0Ba caM ceM öwa,
Kot iipaiHO, npa3H0 rpa^a Marne, Bam. äs ce.« ca ceaira.
M. A. JlaMIJpCKiÜ.
e—r-aijav --»
ICaKT. Bt H0Tib 3BÍ33,w naayieii n.raxeHiJ He Hviceiri, bi Mipi a;
Xotb cep^ii;e Taacc.io, Kart KaMeHi, Ho Bce 1103,1 hiim'I) SM'ha;
Mens cnacaao B^oiHOBeine Ott, MeiouiMi'i cyeTi;
Ho ort CBoeii jiymii cnacemi
II bx CaMOM't CiaCTLlI hít1.
Momo o ciacriii öbiBajio , . . Jloacjaaca HaKoneii,T> —
II rarocTHO un k C'iaCTie CTa.io, Kau't jm napa Bineni».
II Bei ue'itti OTBeprayBi., cnoBa OcTa.ica » oj;hht>,
KaK't 3;iMica Kpa'iHaro, nyciaro IÍH'iToaíHbiii B.iacie.iiiH'i..
Isvirnik.
Isam j adan slavulj-ptica
Da sam jadan slavulj-ptica,
Zapjev6 bih tako, Da bih moro pjesmom ganut Srce svako.
Zapjevo bih ponajprije Mome milom rodu, Da ga ganem, da se bori Za slobodu.
Da sam jadan slavulj-ptica,
Zapjevo bih tako, Da bih moro pjesmom ganut Srce svako.
Zapjevo bih tada gromko
Rodu slavenskomu: Eda ruku pruži bratac Bratu svomu.
Da sam jadan slavulj-ptica,
Ž"apjev6 bih tako, Da bih moro pjesmom ganut Srce svako.
Zapjevo bih tada krasno Milom zlatu svomu, Da ga ganem, da se smili Srcu momu.
M. Crkvenac.

He CTHAMM ce
He «njim ce ior imena, Hhth nora caaBHor poja; CpßiiH ječa«, a to me CpiiKKii.a mi MaTH noja.
Y B a p y (Il,pHa Popa), 1894.
Jom Me saKJie m.i jeKOM CBojiJi : OBO HKtí BRÍ^a HOC« ! 3ait. ce 6opn, uiimimc r«Hii, lIIlI.hm ce jh11i M nohocii.
II ako tu j achboiy Ciyne n,pmi .myniit jami, ¿la 0K0Be poöcue hociiui ; C tum hmchom y rpo6 naHH !
OcTaj sjepa« no BHjeita, Jomobhhh acpTBa öy^m — JByóaB poja h hm en a HeK tu Kp'jeiIH HCjlKK-I'pyjH.
Mujo Joeoetií,.
Slavjanskij v Trstu.
Lp malo dnij poprej je bilo po zidovih naznanjeno, da v dan 14. in 15. jan. t. 1. priredi slavni Dmitrij Slavjanskij d' Agrenjev v Trstu koncerte s svojim pevskim zborom, in sicer v velikem gledališču „Politeama Rossetti". Tržaški Slovani sami in tudi uredništva njih listov so zvedeli o tem najbolj iz ital. novin. M^d temi se je oglasil tisti protislovanski duh, ki prenaša mržnjo in sovraštvo proti Slovanom tudi na polje umetnosti, in specijalno v glasbo. Jedni ital. listi so do cela molčali in prezirali Slavjanskega tudi po koncertih, drugi pa so takoj namignili, kako naj se italijansko občinstvo — vzdrži udeležbe istih koncertov. Tak6 je bilo za novinski preludij preskrbljeno, in, ker so Slovani vendar parali-zovali plemenite namere židovskega novinstva, ni izostal tudi dolgi postludij ali pravi ital. tinale, ki ga je dobro izigral prvi ireden-tovski list v Trstu.
Prvi večer, ker je bilo vse naglo, in ker Slovani niso dovolj poštevali dejstva, da celo v glasbi je ital občinstvo na vajetih židovsko-iredentovske žurnalistike, ni bilo v gledišču čez 1500 poslušalcev. To je Slovanom takoj otvori,'o oči, in drugi večer je bilo na koncertu najmanj 3000 oseb, med katerimi je bila jedva desetina neslovanska. Tako je dosegel Slavjanskij popolni vspeh v izvršenju umetnosti sicer oba večera, ali popolni moralni in gmotni vspeh je imel še le drugi večer. Ta večer je toržestvoval on in rusko narodno, cerkveno in umetno petje. V znak priznanja poklonili so mu Tržaški Slovani dragi večer srebrni (v obliki lavori-kovega) venec s trakovi v slovanskih barvah. In postludij ital. novin je bil ta, da so priznavale dovršenost ruskega pevskega zbora ter priporočale v zaresno proučavanje umetnosti, kije vključena v ruskih narodnih melodijah Le prvi židovsko-iredentovski list je skušal Slovane ovajati ter manjšati moralni pomen zmage Slavjanskega in zmanjšanje dokaza, ki so ga ob tej priliki Slovani podali o sebi samih. Med temi je bilo res mnogo rodoljubov in preprostega naroda iz okolice in oddaljenih krajev, večina pa je bila vendar iz Trsta, in tako so Slovani tudi z obiskom ruskega petja ovrgli tisto laž, katero trobijo odtod v Italijo, kakor da bi v Trstu ne bilo Slovanov. Ta dokaz ravno je bil posebno neprijeten Irredenti; drugače bi se nekoliko bolj brzdala nasproti umetnosti, ki je vzvišena nad bedno vsakdanjo politiko.
Slovanom pa. kateri so spoznali, da je treba poštevati specifične tužne razmere celo pri umetnosti, katero celo naši politiški nasprotniki priznavajo z največo pohvalo in kot dovršeno, tem Slovanom bi priporočali, da bi se dosledno >n jednako vzorno vedli nasproti vsem tistim svojim umetniškim silam, ki postajajo žrtve politiških intrig slovanskih nasprotnikov.
To naj bi bil poseben nauk slovanskemu občinstvu, ki se često zagreša proti svojim umetnikom.
No, kaj hočemo reči o umetnosti Slavjanskega in njegovega svetovno znanega pevskega zbora? Vsa umetnost, ki jo predstavlja Slavjanskij in njegov zbor, kaže se na vse struni izredno dovršena. Kar je pri Slavjanskem sosebno originalno in mikavno, in kar odlikuje njegove koncerte pred drugimi, je to, da slišimo pri njem pristno narodno potjo. Kljubu temu. da Slavjanskij dobro pozna in uvažuje teatralne efekte, da kaže sebe in svoj zbor v posebni obleki, da on in zbor nastopa, kakor nastopajo v obče v gledališčih, vendar isti Slavjanskij izvršuje najprej vse petje brez drugih glasbenih, dandanes običajnih pripomočkov; on, če izvzamemo skromno spre-mljevanje s harmonijem, ne rabi nobenega glasbenega instrumenta, iu je on pri tem v največem kontrastu nasproti moderni gledališčni glasbi. To pa je na največi dobiček narodnemu petju, ki le tako ostaje zvesto svojemu značaju. Druga posebnost odlikuje zbor Slavjanskega, da ne kaže nič pridrznega, kakoršno tolikokrat slišimo v modernem gledališču. Tudi ne opaziš čisto nič pretiranega, virtuvoznega, nervoznega in vsiljenega, in to je toliko primerniše, ker sodelujejo tudi otroci, ki so najnaravniši interpreti naravne preprosto glasbe.
Kakor se kaže Slavjanskij mojstra, da uporablja primerne pomočke, jednako je on mojster v umetnosti, s katero izvršuje petje. Njegov zbor razpolaga z vsemi stopinjami kreposti od forte do najtršega pianissimo, kakor n. pr. pri pesmi „Ej, uehnem", ki doseža senzacijonalen efekt. Drugi pomoček je v tem, da začenja pesmi prav počasi, potem hitreje, hitreje in završuje v najhitrejšem tempu; kakor v pesmi „Črne obrvi, črno oko", ali pa obratno. Tretji pomoček porablja Slavjanskij v tem, da izvršuje petje s kratkim pretr-ganjem in dolgim vlečenjem ; on porablja legato in staccato kot dovršen velik umetnik.
V pesmi „Sarafan" uporablja Slavjanskij združene te glasbene pomočke. Jednako tudi: „Dolu po Volgi". V baladi „Dobrinija Nikitič" je pokazalo petje najlepši kolorit. Med pesmimi se nekatere posebno odlikujejo ; jako prime človeka pesem ,.Svjatagor" ;
originalna je „Dolu po ulici" in tudi „Haz Bulat". Cerkvene pesni kažejo izredno lepozvočje, kar je posledica izbornega razvrščenja glasov.
Naposled moramo povdarjati, da se odlikujejo njegovi soli s posebno čistočo in lepim predavanjem. Ob tej priliki sta se odlikovala posebno oba tenorista.
Slavjanskij je letos prišel z zborom brez žensk; naj bi on isti zbor, kedar se vrne, dopolnil z ženskimi glasi, kakor tedaj, ko
smo ga slišali pred leti prvikrat.
-jjjfr-
Bosenski jezik.
Is Sarajeva, 19. decembra 1894.
(Dalje).
Jezikovno vprašanje prišlo je pri merodavnih faktorjih takoj s početka organizacije na dnevni red, kajti moralo se je takoj določiti, v katerem jeziku se bodo iz-davale naredbe, zakoni itd., v katerem jeziku se bode sodilo in poslovalo. Vse razmere šo bile take, cla ni bilo dvojbe, kakov bode notranji službeni jezik. Kot tak je bil uveden nemški jezik, ter je obdržal svoje častno mesto do današnjega dne, akoravno so se razmere premenile v toliko, da bi se mogli vprašati, je-li to še v polnem obsegu potrebno in umestno ali ne. Vsa čast pa bosenski upravi z obzirom na jezik, v katerem gre občiti z narodom in strankami. Bosenska uprava je takoj spoznala, da z narodom ne more in ne sme drugače občiti, kakor v tistem jeziku, ki ga razume narod, ki se govori v deželi. Vsi razglasi, zakonik, uradni list itd. izdavali so se v deželnem jeziku, takisto pisale so se i pozivnice, zapisniki in odloki. Pri tem se je vlada ogibala označenja tega deželnega jezika, kolikor je bilo možno; ali dolgo to ni šlo, ker se je ta jezik uvedel brezizjemno * v šole, ter se je moral ta jezik tudi kot šolski predmet učiti, in tu je moral biti krščen, ali ta krst je .bil težaven. Ako bi bila vlada imenovala ta jezik hrvatski, protivili bi se bili temu na vso moč vsi pravoslavni in večina muha-medancev; ako bi ga bila nazvala srbski, vzdignili bi se bili proti temu vsi katoliki in vsi muhamedanci; a z izrazom „srbsko-hrvatski" ne bilo bi ustreženo ni jedni stranki brez obzira na to, da to ime jeziku ni znanstveno, temuč ne davno v dober namen izmišljeno in sprejeto od onih — žal — le redkih hrvatskih in še rejših (redkejših) srbskih rodoljubov, katere v srce peče razpor in mržnja med najbližnjimi in najsorodnišimi slovanskimi plemeni, med pristnimi brati, in katerih želja je, da bi se Hrvatje iu Srbi zjedinili v složno in krepko delovanje.
Vlada si je iz te neprilike pomogla s tem, da je sprejela za deželni jezik ono ime, s katerim ga imenuje večina naroda, ter ga nazvala bosenski, ali bosenski deželni jezik. Bosenska uprava si je v svesti, da to ime nikakor ni znanstveno, da ime dežele ni identiško z imenom jezika, ali stiska jo je prisilila, da se je popri-jela imena, katero ima med prebivalstvom najmanj pro-tivnikov. To ime je — rekel bi — samo za šolo, začasno in ostane v veljavi, dokler si ne ugladi poti v narod ime hrvatski ali srbski jezik.
Da je to ime res le za silo, to priznava vlada sama. Pazite, kedar citate razpis kake službe v Bosni in Hercegovini. Od prosilcev zahteva se znanje bosenskega jezika, v oklepih ( ) pa stoji, kateri jezik je pravo za pravo ta bosenski jezik, namreč hrvatski ali srbski. — Vlada dalje nikogar ne sili, naj imenuje svoj materinski jezik bosenski; vsakomur je svobodno imenovati se Hrvata ali Srba ali Bošnjaka in svoj jezik hrvatskim ali srbskim ali bosen-
skim. Društva smejo se nazivati hrvatska ali srbska, kakor jim drago. Tako je v Sarajevu narodno (hrvatsko) pevsko društvo „Trebevič" s hrvatskim in srbsko pevsko društvo „Sloga" s srbskim poslovnim jezikom. — Dijakom je na prosto voljo dano, priznati se kot Hrvate ali Srbe ali Bošnjake, napisati v rodovnico, da jim je materinski jezik hrvatski ali srbski ali bosenski. Uce se hrvatski in srbski literaturi, in citati morajo hrvatske in srbske pesnike in pisatelje. — Dijak, kateri se smatra Hrvata,' naj je Hrvat; kdor se prišteva Srbom, naj ostane Srb, kdor pa hoče biti Bošnjak, naj bode Bošnjak. Strogo pa so zabranjene narodnostne prepirke. Nikdor ne sme grditi one narodnosti, h kateri spada ali se priznava njegov drug, in nikdor ne sme drugemu vsiljevati narodnosti, katere ta ne mara pripoznati.
Ilazven imena pokazala se je precej s početka še druga težava, namreč vprašanje, kako naj se piše ta deželni jezik, z latinico ali cirilico (da bi se obnovila bosančica, na to ni bilo ni misliti), in v katerem pravopisu. Piši z latinico, vriščali bodo Srbi, — piši s cirilico, čitali ne bodo niti katoliki niti mohamedanci. Vladi ni preostalo drugega, nego pisati vsako stvar dvojno, z latinico in cirilico. (Vse naredbe, vsi zakoni, vsi razglasi uradnega lista itd. priobčujejo se v latinici in cirilici). Neuradni del uradnega lista tiskal se je največ v latinici, a donašal je tudi sestavke v cirilici. (Uredniku se torej ni treba mučiti, da napolni list.)
Vlada izdava ob svojih stroških „Skolski vjesnik" in „Glasnik zemaljskoga muzeja". V teh listih vrste se sestavki v latinici in cirilici: takisto stoji cirilica poleg latinice v nekaterih drugih publikacijah in v šolskih čitankah, katere je izdala vlada. „Nada", katera je dala povod razpravi v „Narodnih Listih" in posredno temu pojasnilu, izhajala bode v dveh izdanjih, v latinici in cirilici. Učenci vseh šol, katere vzdržuje bosenska vlada, morajo se priučiti latinici in cirilici.
Pri sodnijah in politiških oblastih piše se praviloma latinica, sprejemljejo se pa tudi vloge v cirilici; v nekaterih slučajih izdajejo se tudi cirilske odloke. Vlada hoče v novejem času, kakor se vidi, v tem obziru Srbom bolj uztrezati, nego prej, ker je nedavno naročila uradnikom, da se imajo dobro seznaniti s cirilico.
Kar se tiče pravopisa, reči hočem le par besedij. Vlada je nekaj let omahovala, t. j. ni se mogla odločiti niti za etimologični niti za fonetični pravopis. L. 1883. uvedla se je fonetika obligatno v vse šole. Storila je to vlada na osno\ i posovetovanja z raznimi veščaki in strokovnjaki, kateri so jej bili na službo (razpolaganje).
Vprašanje, kako se nazivaj deželni jezik v Bosni in Hercegovini, bilo je dolgo le notranje, domače. Izven Bosne začelo se je o tem vprašanju razpravljati — kolikor jaz vem, a možno je, da se motim — še le tedaj, ko je bosenska vlada izdala „Gramatiko bosankoga jezika". Da si je bilo ime „bosenski jezik" uže uvedeno uradno, vendar se vlada ni mogla z lahkim srcem odločiti za „Gramatiko bosanskog jezika", ker je vedela dobro, da se bode znanstveni svet spodtikal o tem neznanstvenem naslovu znanstvene knjige, in se je stvar dolgo pretresala, toda brezvspešno. Pisatelj te gramatike predložil je te-le naslove: 1. Gramatika hrvatskoga jezika: 2. Gramatika srpskoga jezika; 3. Gr. srpsko-hrvatskoga jezika: 4. Gr. srpskoga ili hrvatskoga jezika; 5. Gr. hrvatskog ili srpskog jezika, ali vladi ni ugajal iz navedenih razlogov nobeden teh predlogov, in iz te stiske je zopet pomagal „bosenski jezik". V tem slbčaju mislim, da je
bila vlada preskrupulozna, ter menim, da bi bila lahko vsprejela 4. ali 5. navedenih naslovov, in da ne bi ta naslov imel onih posledic, katerih se je bala vlada. Znanstveni svet bi ne bil dobil povoda baviti se z bosenskim jezikom, in tako bi se bila vlada ognila mnogim hudomušnim zabavljicam.
(Konec pride).
~----:-
Ruske drobtinice.
Ob ¡»ipy no iihtkIs, roaoMj py6aia
„Mosk. Ved." št. 346. pr. 1. omenjajo v članku: „PvccKas hm anraihckaa A3ia" tudi znani govor Lamanskega o slovanski nehvaležnosti ter mu pritrjujejo in pravijo, da Rusija ne teži za Carjigradom, da je v Evropi dosegla svoje meje: širi naj se torej le v Aziji.
„Mosk. Ved." št. 349. pr. 1. ocenjujejo pomen japonskih zmag in mislijo, da bi Japonci, Kitajci in Angleži mogli' sestaviti novo trojno zvezo proti Rusiji, posebno ko bi Japonija podvrgla si Kitaj tako, da bi mogla gospodariti v njem.
Kasepio Camo h biij^i ha Cy^ymee B'b EBpont. B: B. Po3a-hoba- P, B-fccTHiiKT,. Okth6pb, 1894. r. - RozUnov misli, da se dogodki v zapadni Evropi Rusije ne tičejo mnogo. Ta zapad muči se uže 1500 let, da bi rodil nekaj. Vse se nekako ziblje. Po francoski prekuciji dobil je nadvlado tretji stan ter razvil svojo omiko, pa tako, da mislečega človeka ne zadovoljava, in R pravi, da ta stan nima za se braneče ga teorije (str. 244). Ni pesnik, ni filozof ga ne hvalita, a ni žena ne slavi dobe, v kateri je porodila siua. Žalostno je pesništvo, žalostna filozofija: sliši se le ropot strojev, okolo katerih se vrte milijoni ljudij. Sedanje stanje napadajo ljudje, ki imajo neko nejasno, razrušiteljno vero, a francoska vlada je nekako boječa nasproti tem fanatikom. Morda se siti bourgeois pomiri z delavcem : on mu da osenmrno dnevno delo, a delavec pa da mu svojo svobodo ? Da bode to tako, na to kaže, po misli R.-a, mnogo faktov. Vlade, če tudi parlamentarne, postajejo močneje in ubijajo individuvalno svobodo. Le malo nedostaje še do vsemogočnosti vlad. Ko bi se ta dosegla, ustanovila bi se neka teokracija brez Boga, • in na zemlji bo zadušljivo, soparno, kakor v samostanski sobici, ali brez slike, pred katero bi mogel človek moliti, brez vere in nade, da bode vsaj za grobom bolje.
Morda je potrebno, da pada na nas vsa ta tema brez vere in- nade, brez viših idej ? Ali bi se človeku mogel odkriti strah bezbožnosti, ko bi Bog začasno ne skril svojega lica od njega ?" Saj so tudi Zidje plakali na bregovih Evfrata, da so se izneverili Sionu, in da jih je on zapustil. In dobili so Sion nazaj, ko so se dovolj naplakali za njim.
Dr. S. N. Danillo prijavil je 5 slučajev nervno-psihičnega razstrojstva vsled carjeve smrti. Podedovanega nagiba za to bolezen niso mogli najti pri teh bolnikih. Specijaliste jako zanimajo ti slučaji, dokazujoči, kako mogo vplivati veliki politični dogodki na narodno psihiko (dušo).	C.
„Gazeta N.:rodowa", pišoč o ruskem pravoslavnem sveče-ništvu, hvali ga vsestransko, posebno pa v pogledu na narodni značaj. Ako se sestane ruski svečenik s kmetom, ne govori ž njim o drugem, kot o veri in narodnosti, Ruski svečenik izpolnjuje rad svoje narodne dolžnosti in povsod se uvažuje kot narodni apostol. Nikdar se ne poteguje za to, da bi odtegnil kakega vernika katoliški cerkvi. Največe polje njegovega delovanja je šola. Vsled materijalnih nedostatkov živi ruski svečenik res duhovno življenje — čita ter se zanima za intelektuvalni in politiški razvoj svojega naroda.	i"
a) slovenske dcžeU.
Prijatelje našega lista prosimo, da priporočajo „Slov. Svet" povsod v domovini in rojakom, ki žive daleč od nje, in to toliko bolj, ko domači listi skoro brez-izjemno nimajo ne volje, ne poguma dovolj, da bi omenjali, kaj-li še priporočali ..Slovanski Svet-'.
So(Inijska obravnava proti Ivanu Jajčiču, Franu Kravosu in drugom vršila se je, kakor smo uže poročali, dne 2. t. m. Obtožnica se je prečitala najprvo v italijanskem jeziku in potem v slovenskem prevodu. Predno se je pa prečitala obtožnica, vprašal je predsednik pojedine obtožence, ali umejo italijanski, na kar je odgovoril Jajčič, da ne umeje italijanskega jezika čisto nič, a1 vsi drugi, da umejo le toliko, kolikor se rabi v vsakdanjih potrebah. Izmed obtožencev je bil prvi zaslišan Jajčič, ki pravi, da so Italijani, ko so prišli iz mestne palače, prvi zagnali krik „fora i ščavi", on da je nato zavpil „živela Avstrija" in za njim tolpa Slovencev ..živela Avstrija, živeli Slovenci, živio Nabergoj". „Abasso la ci-korija" on da ni kričal, in ko bi tudi bil, ne bilo bi to kaznjivo po njegovem mnenju, ker je bil 011 prvi žaljen v svojem narodnem čustvu. Povelja policijskega nadzornika, da se morajo Slovenci raziti in da ne smejo kričati, 011 ni slišal radi splošnega krika, in tudi, ker ne umeje italijanski. Aretovan je bil v onem trenotku, ko je zavpil „živela Avstrija". Jajčič hoče na to ugovarjati proti oni točki obtožnice, ki se glasi, da je on agitator — rusoiil najnevarnejše vrste. Sodnik ga ustavi, rekoč, da to ne spada sem, ker ni obtožen radi tega. Branitelj dr.Gregorin ugovarja predsedniku in prosi, da dovoli Jajčiču govoriti, ker policijsko oblastvo, kakor obtožnica, polagata mnogo na to. Jajčič na to izjavi, da je Slovan z dušo in telesom, a radi tega ni še rusofil. Povdarja svojo udanost do avstrijske vladajoče hiše, češ, da je 011 razkril leta 1888., ko je bila Nj. Vis. otefanija v Trstu, atentat, ki je bil naperjen proti njej, za kar je bil tudi obdarovan. V oči-gled temu, da se mu ne sme predbacivati rusofilstvo. K pravoslavju da je prestopil iz prepričanja in pa radi tega, kor v pravoslavni cerkvi molijo Boga v materinem jeziku. Drugi zatoženec Kravos izjavi, kar se dostaje začetka demonstracije, takisto, kakor Jajčič. Kravos se je vračal uže domov, ko 11111 nekdo kar pod nos zavpije: „morte ai ščavi", in v ulici S. Spiridione cela tolpa : „fora i ščavi, morte ai ščavi", ter začne ista peti izzivajočo pesem „Nella patria di Rossetti". Sedaj se tudi 011 ni mogel več brzdati ter je zavpil „živela Avstrija, živio, živio!" — v tem trenotku pa ga je policijski' agent aretoval. Glede trditve, da je rusofil, pravi, da to ni res, ter povdarja z povzdignenim glasom: „Jaz sem in ostanem navdušen Slovenec ter lahko rečem, da dokler bode imela Avstrija tako zveste podanike, kakor smo mi Slovani, ne bode se jej treba bati za obstoj". Na vprašanje branitelja, zakaj da je prestopil k pravoslavju, pravi, da iz svojih privatnih razlogov in pa, ker je videl, kako se v zadnjih letih slovenske prepovedi odpravljajo iz Tržaških cerkva. Značilno je vsekakor tudi to, da .je policijski nadzornik Golil, ko ga je Iiranitelj dr. Gregorin vprašal, zakaj ni izdal povelja tudi v slovenskem jeziku, kar bi bilo gotovo shodno, odgovoril, da ni dal ukaza v slovenskem jeziku, ker je službeni jezik policije italijanski.
Istrski deželni zbor. Slovanski poslanci Volarič, Laginja, Spinčič in Flego so zapustili Poreč in ž njim deželni zbor istrski in sicer zaradi tega, ker niso bili več varni svojega življenja, kajti Italijani so jih insultovali povsod, kjer so se pokazali. Koncem zasedanja državnega zbora je dr. Laginja interpeloval vlado, ali je storila, kar treba, da zavaruje osebno varnost poslancev in jim omogoči izvrševanje poslanskih dolžnostij. Vlada na to interpelacijo ni odgovorila nič, storila pa tudi ni nič. Kako izkoriščajo Italijani to vladino vedenje, vidi se iz tega, da so se vedli nedostojno celo proti vladnemu zastopniku.
Drznost italijanske stranke sega tako daleč, da je v drugi sej letošnjega zasedanja istrskega dež. zbora trdil italijanski poslanec, da vlada protežuje Slovane na troške Italijanov, in za to je stavil naslednje predloge: Naj se izreče obžalovanje zaradi ukaza o dvoježičnih napisih; naj se pro-testuje, da se je kaznoval Piran, naj se zahteva, da se porotne liste sestavljajo po prejšnjih načelih, in naj se sklene, da je italijanščina izključni poslovni jezik deželnega zbora. Vsi ti predlogi so se sprejeli, na kar je vladni komisar vstal in zaključil zasedanje deželnega zbora. Jako ostro piše zaporedoma o Poreškem dež. zboru uradna Dunajska „Presse", potem „Reichspost" i. dr.
Italijanski demonstrant Marsich, kateri je vodil dne 24. oktobra pr. 1. v Kopru demonstracije, naperjene proti dvojezičnim napisom in ob tej priliki tudi surovo napadel par slovanskih dijakov, med seboj mirno govorččih v svojem materinem jeziku, in jednega izmed njih tudi večkrat vdaril, je bil pri Tržaškem deželnem sodišču obsojen na mesec dnij zapora.
V kranjskem deželnem zboru je stavil poslanec dr. Ivan Tavčar s tovariši naslednji samostojni predlog: Slavni deželni zbor naj na podlagi člena 19. dež. reda sklene : V pogledu na volilno preosnovo, katero hoče vlada izvesti, izreka se deželni zbor te Vojvodine za vpeljavo splošnega direktnega volilnega prava, če bi se pa ta za sedaj doseči ne mogla, zahteva se splošno volilno pravo v skupinah kmetskih občin, mest in trgov, istotako se zahteva direktna volitev v prvi skupini, pa le pod pogojeni, da se ne vrši volitev v oddaljenih centrih, temveč po posameznih občinah. Dalje naj se dovoli delavcem volilno pravo, vendar pa naj se pomnoži število mandatov kmetskih občin, ki so odnekdaj prikrajšane v zastopstvu, za isto število, katero se prizna zastopnikom delavcev. Glede na to, da kranjska trgovinska zbornica nima posebnega zastopnika v državnem zboru, zahteva se, da se prizna omenjeni zbornici posebni zastopnik, in da se sploh izvrši pravična uredba volilnih okrajev. Deželni zbor se izreka odločno proti pomnoženju volilnih skupin in proti temu, da bi se novi, delavskemu stanu ne pripadajoči volilci združili z delavci v novo volilno skupino.
Shod Slovenskega društva se je vršil v Ljubljani dne 13. t. 111., kjer se je pretresavalo mnenje o volilni reformi. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Iv. Tavčar, ki je tudi poročal o jedini vzporedni točki, o volilni reformi. • H koncu priporoča poročevalec glede na to, da se je tudi v kranjskem deželnem zboru stavil predlog o volilni osnovi, naslednjo resolucijo: „Današnji shod se izreka za splošno in direktno volilno pravo, če bi se pa ta doseči ne dala, odobrava vsa tista načela, katera se naglašajo v nasvetu, ki ga je glede volilne preosnove v imenu narodne stranke sestavil poslanec dr. Iv. Tavčar v deželnem zboru kranjskem".
„Narodni sklad" je ime organizacijskemu fondu, ki ga je sklenil shod zaupnih mož v Ljubljani, in za kateri je sklenil sedaj nabirati doneske izvrševalni odbor narodne stranke. Svečeniki so položili temeljni kamen s posebnim zneskom. Sedaj želimo, da bi posvetno razumništvo izkazalo pri nabiranju za „narodni sklad" isto gorečnost, katero kaže svečeništvo in „konservativna" stranka pri „katoliškem skladu". Hic Rhodus ... O „narodnem skladu" pri-lično kaj več.
Biskup Strosmayer je podaril „Glasbeni Matici" v Ljubljani vsoto 100 gld. za dobitke njene loterije.
V zadnji številki preininole „Vesne" je slov. napredno dijaštvo izrazilo, da pričakuje odgovora na svoje
resolucije sosebro ozirom „Radogoja" in „Dun. podp, društva". — No, odgovora še nanje do danes iz izvršilnega odbora ni bilo, in dijaštvo se nekda povprašuje po vzroku le-tega prikaza. Kolikor se čuje, isti odbor pač radi malo plodnega in težkega organizacijskega dela iste in drugih vlog. še rešil ni. Nasprotno pa je predsednik zaupnemu shodu imenom osnovalnega odbora izjavil na shodu, da reši vlogo izvršilni odbor, čim reši tudi ostalo, na shodu mu prideljeno. Takisto je zastavil to besedo izven shoda nekemu zaupnemu možu. Izvršilni odbor hoče to besedo tudi rešiti — in, da jo reši, ne dvomimo. Pripominjamo le, da je tudi v odlogu nevarnost!
b) ostali slovanski svet.
V	češkem deželnem zboru prišlo je pri prvem či-tanju Kaftanovega predloga glede odprave izjemnega stanja do burnih prizorov. Kaftan je grajal Hohenvvarta in Poljake, ker so pristopili h koaliciji. Ko je opomnil Poljake, se je slišalo od strani nekaterih poslancev : „Čudni bratje!" Kaftanov predlog ni obveljal, ker so zanj glasovali samo Mladočehi in Staročehi.
V	dalmatinskem deželnem zboru je poslanec Ljubic predložil načrt adresi na korono, v kateri adresi se zahteva združenje Dalmacije s Hrvatsko. Nasovetoval je tudi, da naj se načrt odkaže posebnemu odseku, da poroča v 48 urah o njem. Poslanec Klaič se je izrekel zoper adreso, in deželni zbor jo je odklonil.
Novo ogersko ministerstvo je sestavljeno, Načelnik mu je baron Dezider Banffy, minister financij je L. Lukacs, minister notranjih poslov I). Perczel, domobranski minister in začasno minister na cesarskem dvoru baron G. Fejervarv, pravosodni minister Aleks. Erdelyi, naučili in bogočastni minister Julij Vlasics, trgovinski minister E. Daniel, poljedelski minister grof A. Festetics in minister za Hrvatsko Jos. Josipovich.
Srbija. Pri obravnavi proti Čebincu in sodrugom bili so obsojeni zatoženci Ranko Tajšič, Djakovič, Za-jevič, Stanojevič, Ružič, Simič in prejšnji minister Tau-šanovič, vsak na 3 letni zapor, Čebinac na 2 leti. Ja-kovič i Miškovič sta bila oproščena zatožbe glede atentata na kralja.
V	Franciji je odstopilo najprej ministerstvo Du-puvjevo, potem pa je nepričakovano brez odločilnih povodov odstopil sam predsednik ljudovlade Casimir Perier. Dne 17. t. m. je bil izvoljen predsednikom Feliks Faure, doslej le malo znan politik, bivši minister mornarice.
„Parlamentar" piše v svoji 3. številki z dne 5. t. m. o jeklenosti Slovanov približno tako-le: Neovrgljivo dejstvo je, da Slovanom niti približno ne pride na um, prisvajati si tuje zemlje, da pa drže mnogo na tem, da so na svojih slovanskih zemljah prosti in nepristopni vsem tujim vplivom. Slovan ne računa več s tem, kar je bilo nekdaj slovansko, a je sedaj izgubljeno; on hoče oteti to, kar je dandanes še slovansko. Noben narod v Evropi ne more tožiti o tolikih izgubah, bodisi v pogledu na državno samostalnost in narodnost, bodisi v pogledu na jezik in narodna svojstva, kakor Slovani. Ta izguba je bila naravna posledica slovanske malomarnosti in mehkosti, nebrižnosti za svoja svojstva in zanimanja za tuje. Koliko bolji v tem pogledu so današnji Slovani od svojih pradedov, to morajo pokazati dokazi. Slovan naj se drži sedaj svojega; odnehati ne sme niti za las — in dokaz je gotov.
ve računajo z današnjimi odnošaji, se jim to tudi posreči. kajti sedanja generacija je trša in jeklenejša od
svojih prednikov, a še trši bodo potomci, ki so pozvani nadaljevati boj za očetnjavo — za slovanski teritorij. Potomci naj uresničijo ideje svojih očetov ter jih spremenč v pozitivna dejstva, ne s tem, da bi si zopet prisvojili, kar je izgubljenega, ampak na ta način, da ohranijo ono grudo zemlje, kije kljubu vsem zgodovinskim katastrofam ostala vendar še slovanska, in da ohranijo čisto in smelo svoje največe bogastvo — narodnost in jezik. Za vse to je pa treba jeklenosti, katero imajo Slovani, inače bi jih več ne bilo. In tako pridejo tujci do uverjenja, da je tudi Slovane treba spoštovati, in da je treba računati tudi ž njimi kot evropskim faktorjem.
0 ruskem proračunu za 1. 1895. V proračunu za leto 1895. je izkazano 50 milijonov rubljev za Sibirsko železnico, 2 mil. r. za dodatna dela pri tej železnici, 32 mil. r. za druge železne ceste in naposled 10 mil. r. za krajevne železnice. Ne glede na mnogoštevilne druge investicije, pr oračunjenih je torej za tekoče leto samo v prospeh razvoja železnice 94 mil. r., t, j. skoro 300 mil. frankov. K aj poreče k temu g. Crispi, ki je lani, govoreč o padanju italijanske rente čudil se, kako more ona renta kazati 75 , v tem ko je ruska čez pari, če tudi je italijanska renta očevidno več (!) vredna od ruske? In kaj poreče k temu avstrijska vlada, ki se pripravlja uže 30 let, da bi zgradila predelsko železnico, za kojo ne bode treba izdati ne 100 in ne 50 mil., in katere tudi gotovo ne misli dogotoviti v jednem samem letu?
Ruski jezik v Nemčiji. Berolinska „Nation.-Ztg." bori se za prepodavanje ruskega jezika in ruske literature. Ta list piše: „Slovanski jeziki, in med njimi je na čelu ruski, odlikujejo se s takim bogastvom, da s stališča oblik njih pomen skoro ni manjši od pomena klasiškili jezikov, grškega in latinskega, Vrhu tega ruska literatura ima sedaj take pisatelje, proizvedenja katerih spadajo k številu proizvedenj svetovne literature, imajočih največi krog čitateljev. No pa če tudi denemo v stran te njene idealne prednosti, in če poštevamo tudi izključno praktično stališče, treba je v takem slučaju priznati, da poleg Avstrije ni nijedne države na svetu, za katero izučenje oficijalnega jezika našega mogočnega vstočnega soseda, s katerim smo mi zvezani s tolikimi in toliko različnimi odnošaji, bi se predstavljal tak interes, kakor sosebno za Germanijo. Ako je v Franciji in celo v Angliji izučenje ruskega jezika dobilo široko razvitje, ali ni treba, da mi radi najvažnejših posebnih interesov pre-hitimo v tem pogledu Francoze in Arigličane ?"
Potem naznanja isti list še naslednje: „Poročajo zanimivo dejstvo, da prusko kraljevsko nadzorstvo vojno-učnih in vojno-izobraževalnih zavodov je sklenilo takoj po doseženem najvišem dovoljenju uvesti še pred Veliko-nočjo 1895. 1. predavanje ruskega jezika v vseh kadetskih korih. Kadetom bode na izbero učenje ruskega ali angleškega jezika, pri izpraševanju bode jeden teli jezikov priznan obveznim jezikom. Vse vprašanje je jedino v tem kde dobimo potrebno število prepodavateljev ruskega jezika. Med nemškimi častniki je uže lepo število dobro znajočih ruski jezik".
Ta je poleg „Norddeutsche Allg. Ztg." drugi veliki nemški list, ki v Velikonemčiji priporoča učenje ruskega jezika. Izrecno povdarja, da poleg Avstrije ima Nemčija največi interes za tako učenje. Kako je v Avstriji v tem pogledu, je dobro znano.
Novo vseučiliško poslopje v Gradcu se je odprlo te dni brez posebne slavnosti. Od 1. 1586., ko je bilo usta-noVljeno, je bilo nameščeno v starem jezuvitskem poslopju.
Sedaj se_ vrše uže vsa predavanja v novem poslopju. Meseca maja t. 1. se slovesno položi zadnji kamen.
KNJIŽEVNOST,
Slovanska knjižnica Gabrščekova v Gorici je dospela z 2. januvarjem t, 1. do 33. snopiča; o poslednjih 3 snopičih so prevodi iz češčine. Odslej bodo izhaja i snopiči vsak mesec po 15 kr. To podjetje ima še vedno premalo podpore, dasi je zasnovano dobro in jako po ceni.
„Nada", illustrovan list Bosenske vlade. Urednik Kosta Horman. Prva številka obseza 20 stranij teksta in prinaša naslednjo vsebino : Proglas našim čitaocima", kjer govori k svojim čitateljem o krasoti pesmi, posebno narodne, in o koristi lepe knjige, ki je pozvana, da raznaša plodovite misli pojednicev med narod v njegov duševni razvitek. Znameniti so zabavno poučni listi, pravi, ki nabirajo narodu duševno hrano iz naroda in izven njega. Lepo se je razvila sicer književnost med našim vrlim narodom, a jedna vrsta književnosti, zabavno-poučni list, vendar še ne zavzema pravega mesta med nami. A tak list more vspevati samo, ako se zberejo okolu njega vse duševne sile, s katerimi narod razpolaga, in ako se uže v začetku vstvarijo uslovi, ki listu jamčijo za obstanek. Po navodilu takih mislij zasnoval se je v Sarajevu list, ki naj se pred svetom pokaže kot ogledalo skupne duševne kulture južnoslovanskih narodov. Smoter „Nade" je, da se spoznamo, da se zbližamo, da z zjedinjenimi močmi delujemo za svoj razvitek ter se ostalemu svetu pokažemo kot jedinstven, kulturen element. Dalje obsega 1. št.: Trnski „Na prvom osvitku „Nade" (pesem); Bude Budisavljevič „Maksimova draga" (pripovest); I. Č. „Izlet na Trebevič" (s slikami); Ferdo aišič „Sultan Sulejman"; Riza beg Kapetanovič „Džemili" (pesem); Jos Milakovič „Majka u našoj nar. pjesmi" (razprava); Mirza Safvet „Begova džamija" (s slikami); Asper i Ljub. Stojanovič „Naša pisma"; Silvije Sto. Kranjčevič „Šan" (pesem s sliko); A. pl. B. i H. T. „Sastanak arheologa i antropologa u Sarajevu" (s slikami); dr. T. Zurunič „Naša božična izložba u Beču" (s slikami); H. Tausk „Trinaest" (šaljiva črtica); F. S.Vilhar „Romanca za sopran ili tenor s prat-njom orkestra ili glasovira". Spel I. Kozarac (glasbena priloga). Književnost, zastavice, šah, opisi slik, dopisi uredništva. Slike: E. A. ueplin: „Povratak s pazara". Leo Arndt: „Ciganin — džambaš.
Cesky Lid. Ročnik II. Čislo 6. Obseza med drugim: Ozdoby ovcáckého bičiska na Moravč a na Slovenska, Piše Lucie Bakesová a I. L. Holoby. (S 3 obrazky). — Ceské tance. Z Jíkva u Nymburka. Napsal Avg. Hayny (Dokončeni). — Ozdoba židlic na Moravč. Popisuje M. Wanklova. (S 1 obrázkem). — O Velesovi. Podává Zd. V. Tobolka. — Lidové žertv o letnicich. Podává M. Va-íious. — Záklopy — krestnimi listy našich staveb lidovych. Pfispévek k vesnické epigrafice okresu hlineckého. Sepsal K. V. Adámek. I. — Iména pozemkuv u lidu českčho. Itd. Vrhu tega mnogo ilustracij. To prekrasno znanstveno češko izdanje stoji za vse leto 4 gld. in se naroča pod adreso: F. si maček v Praze, Jerus. ul. 11.
Narodni katechismus aneb Co má védéti každv Čech. Napsal Václav Štech. V Praze. Nákladem spisovatele (Ziškov 809). 1895. St. 40. Cena 20 kr. Izvrstna knjižica v poučenje preprostega naroda.
PyccKan IhiÓMoreica. Bhiivckt, X. h XI. OfCTHÓpt n Hoaópt, 1894. Obseg : IIpecTyiuieHie h HaKa3aHie. PosaHt M. O. J,ocToeBCKaro (Cip. 129—256.) Ta ruska knjižnica, ki je razprostranjena tudi na Slovenskem, priobčuje najboljša leposlovna dela prvih ruskih pisateljev, podaje 12 snopičev na leto in stoji 2 gld. 40 kr. Naroča se pod adreso: iI:i;i,aTe.ilctbo „PyccKoií Biió;iioTeKH" b .Ilbobí (Lemberg), EaaxapcKaa ya., Nr. 13.
Bacnu, ct, 6iorpa(j>:efi n iipira'b'iaiiianir. Kpw.iOB'L. Cu<5. 1895. 65 k. Tu imajo naši čitatelji ceno izdanje basnij neprekosljivega Krilova, katerih je uže bilo raztolmačenih nekoliko v našem lanskem letniku.
, 06% ocuoeawHXh pyccKaro uapojnaro n .iiiTepaTjpnaro CTiixoTBopeHia. Boponeait. 1895.
íl3biKr>. nod3ÍH u HaiiKa. BeTyxoBt. XapKOBt. 1894. R. 25 K.
Monumenta confraternitatis Stauropigianae leopolien-sis, edidit dr. Vladimirus Milkowitz. Tomus I. Pars I., con-tinens diplomata et epístolas ab anno 1518—1593. Leo-polis 1895. St. XVI 496 v 4«. Cena 5 gl. Osnovno delo o Stavropigijskem bratstvu in s tem tudi o zgodovini cerkve v Galiciji.
Nov nemški list izhaja v Belemgradu od 13. t. m. (pravoslavno novo leto) z imenom „Belgrader Zeitung", kateremu je nalog, seznanjati vnanji svet s srbskimi razmerami na vseh poljih kulturnega življenja. Vidi se, katera kultura prospeva v Srbiji.
OBJAVA. Dotičnim naročnikom „Vesne", ki niso dobili vseh številk, ali katerim se je morda slučajno katera izgubila, javljamo, da jih lahko dobijo pri upravništvu „Vesne" na Dunaju, VIII. Langegasse, 48 - proti poštnini. Dohajajo nam od mnogih stranij tožbe, da list ni redno dohajal; mi to obžalujemo in se opravičujemo s tem, da nismo mi krivi tega nereda, temveč ekspedicija, ki je bila v Hribarjevi tiskarni v Celju. Na razpolago imamo še nekaj celih letnikov „Vesne" 1893. in 1884. po znižani ceni.
Uredn. in upravn. „ Vesne" na Dunaja.
Izjava. „V e 1 e b i t", hrvatsko-akademičko društvo v Inns-brueku primalo je god. 1894 mimo ostale slavenske novine i ove slovenačke listove zabadava': „Dom in Svet1', „Edinost", „Goriški vestnik", „II Rinnovamento" „Ljublj Zvon", „Rimski Katolik", „Sloga", „Slovenski Narod", „Slovanski Svet" in „Vesna". Upravni se odbor štovanim uredništvima ovili listova na ime društva naj-srdačnije zahvaljuje, preporučujuci se i nadalje njihovoj naklonosti.
Listnica uredništva.
Ponavljamo, da različne spise in pesmi, kolikor so za nas, priobčimo polagoma. — Na razna pisma in vprašanja ne moremo brzo odgovoriti.
Upravništvo „Slov. Sveta" ima na prodaj:
„Slovanski Svet" imamo še vse letnike ; prvi je nepopoln, drugi so pa celi. Letnik od 1894. oddajemo s poštnino vred po 3 gld., vse druge pa s poštnino vred po 2 gld.
„Das Partewesen der Slaven in Böhmen". Sto stranij obseza-joča knjižica podaje izboren pouk o historičnem pravu avstro-ogerskih Slovanov in razvija program in taktiko teh Slovanov. S poštnino vred 55 kr.
„SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke pri upravništvu po 8 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna
pisma naj se pošiljajo F. 1'odgorniku v Trstu (ulica Molin grande, št. 2).
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik — Tisk tiskarne Dolenc.