3, številka. Trst v nedeljo dne 3. januvarija 1904 Tečaj XXIX Izhaja vsak dan Sudi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob '■i. uri zjutraj. Pcft&mezite številk« se prodajajo po 3 novi. stotin k) ▼ moogjh to bakar n ah v Trstu in okolici. Ljubljani, (ione i. Ce!ji. Kranju. Mariboru. Celoveu. Idriji. St Petru. Sežani. Naitrežini. Novemmestu itd. Ogiaae 1» n&ročb« sprejema unrava lista -Edinost", ailca Molin piccolo šfv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Oene oirkwom 16 »totink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oela^i po pogodbi. TELEFON Str. 870. Glasilo političnega društva „Edinost * za Primorsko. V edinosti je moć ! Naročnina znaša za vse leto 24 kron., pol leta 12 aren, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine 9S jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranktvan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torro blanca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 Položaj m vzhodni flziji. LONDON 2. »Dailv Mail« poroča iz Malte : Sinoči je pet ruskih toipedovk, ki so bile v popravi v tukajšnjim »docku«, dobilo |K>veije, da morajo takoj odpluti čeravno niso bile poprave še dovršene. v Dailv Telegrapb« javlja : V dobro poučenih krogi u se mali, da je Rusija prišla io sklepa, kateri gotovo dovede do vojne, ko se isti priobči japonski vladi. Anglija in > rancija pa se z vsemi močmi prizadevati, da pripraviti pot m ruemu sporazumljenju. Isti iiat poroča dalje, da §0 včeraj celo oni diplomat čni krogi, ki so bili do sedaj trdno uverjeni, da pride do mirne rešitve rusko-japonskega spora, priznali, da je vojna skoraj neizogibna. S^di se, da štiri Japan že v najbližjih dneh odločilen korak ako ne dospejo na pomoč, a tudi prihiteli ognjfgasci niso mogli udušiti ognja. UHICAGO 2. O požaru gledališča Iro-KUO 2. Poročilo Reuterjeve pisarne : Plovba po Keni zaustavljena. KOLONJA 2. Vsled ledu se je morala plovba po Keni zaustaviti. Srbski državni proračun. BELIGRAD 2. Državni proračun za 1. t ukaj se sodi, da odpluje močna japonska • i 1 ^^ ,, . . . , , u u 1904. izkazuje 1,090.000 Irankov pnmanj- t-Kadra sestoje ca iz seatih oklopnih križarjev u- , . . ._ . . . , . . , . _ . JL , Kljaja, kateri se ima pokriti z izrednimi do z v Masanlo (Korejo). Tudi admiral Kamimura odpotaje tjakaj. i'ETROGRAD 2. Danes objavljena ce-naredba odreja, da bo namestnik Aleksejev imel svojo posebno zastavo, ki bo dinamit aa belem polju imela plavi Andrejev križ s 'rniin orlom v sredini in katero se bo po- z iravljalo z 12 streli. h od ki. Macedonski ustaši /opet na delu. CARIGRAD 2. Vilajetske oblasti poročajo, da so ustaši začeii zopet utoliotupijati Brzojavne vesti. "flaeedonske reforme. CARIGRAD 2. General Šostak bo radi ev e zborne sposobnosti kljubu šarži imenovan ru-kim pomočnikom generalnega orožni-šKega |>oveljnika za Macedonijo. Včeraj so se zopet vršila posvetovanja turškega ministra za vnanje stvari z ruBkim m avstro-ogrskim poslanikom glede vprašanja izvajanja reform. Minister je sporočil, da je Porta >:<vnim poveljnikom macedonskega orož- i nišlva. Seja proračuDsk^&ra pododseka avstrijske delesraefje. Dl NAJ 2. Proračunski pododsek avstrijske delegacije izvoljen za posvetovanje o ! oskrbovanju vojske sestane se dne 7. t. m. trlavni dobitek loterije ,Rudečega križa*. DUNAJ 2. Glavni dobitek 60.000 K loterije avstrijskega »Rudečega križa« zadela je srečka št. 21, serije 0771. Smrt kneza Kinskesra. DUNAJ 2. Knez Ferdinand Kinskv je danes popoludne v 70. letu svoje starosti umrl v svojem gradu na Češkem. klavni dobitek krakovske loterije. KRAKOV 2. O današnjem srečkanju >b 4. un pop- na prvo sejo. I Inroviii.ka poirajauja med Avstro-O^rsko krakovske loterije zadela je glavni dobitek v i u Italijo znesku 50.000 K srečka št. 21280. Vojaške konference. DUNAJ 2. Glasom poročila v »Frem- KIM 2. »Agencija Štefani« javlja: Danes se je na konzulti vršila konferencija a\>To ogrskih pooblaščencev za trgovinska pogajanja. Po konferenci so A vstro-Ogrski pooblaščenci odpotovali iz Rima ter se v Kratkem zopet semkaj povrnejo. Obsojen državnožborski poslanec. MONAKOVO 2. Državnozborpki poslanec Sevboth je bil danes radi ponarejenja menj.c in radi goljufije obsojen na lo-me-sečn: zapor in j>etletno izgubo časti. Državni pravdnik predlagal je dveletni zapor. Aretacije radi po/ara v 1'hieasro. NE\V-YORK 2. Redarstvo je zauka-zaio zapreti lastnika in zgraditelja gledališča Iro<|uois. CHICAGO 2. Mac Fullena, ki je vodil a^rarate za prikazovanje luninega svita v drugem dejanju pantomine »Blaubart«, so aretirali. Na zaslišanju je isti izjavil, da je svetilni lok o prehodu iz bele na plavo luč med električnima ogljema zablesčal. Jedna -kra je zažgala zaveso in ista je takoj za-piapolala v silnem plamenu. Mac Fullen je poskušal pogasiti plamen z roko ; ogenj pa ee je prenaglo razširil. Klical da je takoj denblattu« zapričele so danes pod cesarjevem predsedništvom vsakoletne vojaške konference, v katerih se je razpravljalo o najvažnejših vprašanjih toliko osebnega kolikor stvarnega značaja. Konference so se vdeležili nadvojvoda Fran Ferdinand, vojni minister Pitreich, šef gen. štaba Beck in vojaški generalni inšpektor. Konference bodo trajale več dni. Srbska skupščina. BELIGRAD 2. V podrobnej razpravi o tiskovnej noveli bil je z veliko večino vsprejet odstavek, ki določa, da se morejo listi zapleniti radi razžaljenja tujih vladarjev. Romunska zbornica. BUKAREŠTA 2. Poslanska zbornica je vsprejela b 389 proti 9 glasom od podpredsednika predlagani zakonski načrt glede odstranitve tež koč po postopanju pri nakupovanju zemljišč in najemanju hipotek po kmetskih zadrugah. Po vsprejetju proračunov vojnega ministerstva, ministerstva za vnanje stvari in pravosodnega ministerstva je bila { zbornica odgodjena do 12. t. m. Glasovi z Goriškega. VIII. Prvi shod, sklican od kmetijskih društev, je bil v sredini Vipavskega, pri »Rebku«. Bil je javen ljudski shod, na kateri je imel pristop vsakdo. Da je bilo izključeno vsako strankarstvo, dokazuje dovolj dejstvo, da se je vabilo na shod doposlalo glasilom obeh strank ter da so bili vabljeni na shod deželni poslanci brez ozira na stranke. Poleg potovalnega učitelja kmetijstva, g. A. S t r e k e 1 j - a, sta se udeležila shoda tudi deželna poslanca g. dr. T u m a in veleposestnik g. J a k o n č i č. Udeležba je bila velika, prostori so bili polni. Poslušalci so pazljivo poslušali in pritrjevali besedam sklicatelja, gospoda učitelja Možine z Brji, soglasno so potrdili njegovemu nasvetu ter volili predsednikom g. nadučite-lja Medveščeka in Sv. Križa in zapisnikarjem g. učitelja Mrmoljo iz Dobravelj. Govor g. deželnega poslanca J a k o n -č i č a o strogo gospodarskih stvareh je pridobil srca navzočih za poslanca, katerega so slišali prvič. Tako govori iz srca v srce sin posestnika posestnikom. Rekel jje, da ga veseli, videti tako vzbujenega vipavskega kmeta, kateri se ponaša z obilico gospodarskih društev, pevskih in bralnih društev. Z odobravanjem in soglasno je bil vsprejet poslančev nasvet, naj združijo vsa gospodarska društva v krepko skupno organizacijo. G. poslanec je pohvalno omenjal tudi delovanja uČiteljstva na Vipavskem ua narodno - gospodarskem polju. Besede gosp. poslanca so segale v srca navzočim posestnikom. Pribiti moramo, da je g. daKončič poslanec iz enov. v-id^udmi,.« je v klubu dr. Gregorčiča, torej »klerikalnem«. A nikdo od na shodu navzočih ni mrdal radi tega, nikdo mu ni radi tega prigovarjal, kajti shod je bil gospodarski, a ne strankarski. Za g. poslancem se je oglasil za besedo g. nadučitelj Bajt iz Ajdovščine, ki je dokazoval na drobno, da učiteljstvo bi [še izdatneje posvečalo svoje moči v šoli in zunaj nje, v društvih, ako bi bilo boljše plačano. Obžaloval je, da deželni zbor zapostavlja primerno zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja ter je ožigosal postopanje županov in podžupanov glede tega vprašanja na shodu, ki je bil ravno v teh prostorih. Zborovalci so mirno poslušali tehtao in prepričevalno poročilo. Kar na enkrat se je priril do predsedniške mize g. župnik Kosec iz Kamenj in je začel prijemati predsednika, sklicatelja ter mirno sedečega dr. Tamo. V jedni sapi je hotel izvedeti : kdo je sklical shod, zakaj se ni objavilo vabilo tudi v »Gorici«, zakaj nista prišla na shod »kmetska« poslanca Berbuč in Grča, kaj išče na kmetskem shodu dr. Tarna, ki je poslanec trgov, torej trgovcev in obrtnikov, a ne kmetov itd. ?! Pojasnjevalo se mu je, da shod so sklicala gospodarska društva, ki imajo za to pravico, da Be je vabilo poslalo listom obeh strank, da bili vabljeni na shod poslanci obeh strank (a noFiti na shod ni mogoče nikogar, ako noče priti sam), da dr. Turna je slovenski poslanec prav tako, kakor vsak drugi, naj ga je izvolil kmet ali tržan itd. ! Med zborovalci je vrelo ves čas. Ko je videl g. Ko3ec, da ni možno razburiti zboro-valcev proti sklicateljem, je zopet prijel dra. Tumo, da je oškodoval deželo za stotisočake glede užitnine in da je jedini dr. Tuma bil v deželnem zboru za zboljšanje učiteljskih plač. A tudi s tem ni opravil nič, ampak Blišati je moral pikrih prigovorov ne le od dr. Turne, ampak tudi iz ust drugih zbo-rovalcev. Ali, žal, s tem besedičenjem je bilo izgubljenega mnogo čaBa in zapostaviti se je moralo marsikatero važno gospodarsko vprašanje. Tudi o drugih vprašanjih se je moralo razpravljati le bolj površno ter se je izražala želja, da bi se sklicevali shodi pogostoma, na katerih bi razpravljali gospodarska vprašanja. Po treh tednih je sklicalo »Katol. polit, društvo za ajdovski okraj« javni shod v ravno iste prostore. Žal, da se ni moglo zborovati, ker veter, ki ga je sejal župnik Kosec, je obrodil vihar proti sejalcu samemu. G. župnik Kosec je tudi tajnik kat. polit, društva in je imel imeti na shodu prvo besedo. A komaj je pričel, je nerodno dregnil v odprto rano in vsul se je proti njemu pravi vihar, ki mu je aaprl sapo. Navzoča poslanca, gg. BerbuČ in Grča sta privzdignila ramena in molče odšla in za njima sklicatelji shoda. Oba shoda sta pokazala, da sloge in sprave na Goriškem ne bo, dokler bodo nosili zvonec možje a la Kosec. Po tem, ko je bil izjalovljeni, ali bolje : preprečeni Bhod, zaključen, ostalo je občinstva polna dvorana in g^vor je sledil za govorom. Noben ni imel izzivajočega namena, marveč povdarjala se je potreba po složnem delovanju vseh dobromislečih rodoljubov v prospeh našega naroda, posebno še na gospodarskem polju, na katerem se lahko srečujejo vs', ki imajo "voljo za delovanje v prospeh zanemarjenega našega gospodarskega ; stanja. Sklenilo se je, sklicati v kratkem zopet shod, na katerega naj pride vsakdo, ki nima zlega namena! Radovedni smo, kako se bo vršil oni ishod in kdo se ga udeleži od naših »voditeljev naroda« z obeh strani?! Sprava je možna, a le pod poštenimi pogoji. Pridite torej na shod, ki bo dne -'J. januvarja pri jabub.« . ---- — - 5 si bratske roke v složno delovanje : ne na vročem političnem, ampak na hladnem polju gospodarskih vprašanj. Povedati si hočemo v brk, kar si imamo še povedati ter si podamo roke za složno delovanje na zanemarjenem gospodarskem i polju. »Na delo torej, ker resnobni so dno vi, a delo in trud nam nebo blagoslovi* — kličemo s pesnikom Gregorčičem. _ i •—— Trgovinsko razmerje med Avstro-Ogrsko in Italijo. V italijanskih listih se je — to je na-i ravno — razvila živahna diskusija o doseže-j nem trgovinskem provizoriju med našo monarhijo in Italijo. V velikem zboru novin je seveda tudi nekaj nezadovoljnih glasov. Večina pa je zadovoljna s tem, kar so dosegli italijanski odposlanci na teh pogajanjih. Da glasovita klavzula pade, na to so bili v Italiji menda pripravljeni. Presplošen, prehud in preopravičen je bil odpor v naši monarhiji proti nezaslišani poboljšici, ki so jo uživala italijanska vina na uvažanju v našo monarhijo, da bi se bila upala naša vlada privoliti v podaljšanje takega ubijalskega oškodovanja interesov lastnega vinogradništva, tega uničevanja edinega vira dohodkom za lastne podanike v monarhiji. Kakor rečeno, tudi v Italiji sami so bili vsi razaodni ljudje pripravljeni na to, da klavzula o carini na vino ne preide v novo trgovinsko pogodbo med Avstro Ogrsko in Italijo. Do sporazumljenja pa ni prišlo, ampak le do provizoričnega podaljšanje dosedanje pogodbe. Ali pritisk javnega mnenja v naši monarhiji, zahtevajočega, da se klavzula ne obnovi, je bil tolik, da so naia vlada ni upala privoliti niti v provizorično podaljšanje veljavnosti klavzule, injeprivohla le v zahtevo italijanske vlade, da bo še do konca januvarja dovoljeno uvaževati ital.jan-ska vina ob prejšnjimi carinami, to pa zato — kakor pravi oficijelna nota italijanske vlade — da se morejo izvršiti kupčije in prodaje, sklenjene že v decembru 1903. Avstrijski produkciji vina bo sicer pretrpeti še eno žrtev, ker italijanski producenti izkoristijo gotovo prav do dna dovoljeni jim rok, ali vendar bi mogli danes naši vinogradniki občutiti neko zadoščenje na tem, da je a v- •trijeka vla:a — "e tudi pozno — u važi i a njihove proteste i a da ne misli več dalje dopi >čati, cii bi se ravno vinogradniški in-tere-i polagali na žrtvenik avstrijske trgovinske poi;tike nasproti Italiji. Ali ne moremo občutiti pravega zadoščenja. Ž 3 se širi jo glasovi. tli b > moral zopet jug monarhije krvaveti v odškodnino Italiji za odpravo klavzule. Iz K i u a javljajo, da bo po»redovel«c Pantano po nalogu italijanske vlade potoval po obrežju Adnie, radi priprav za uravnavo ribiškega vprašanja. Druga vest iz Kima pa javlja, da predloži italijanska vlada parla mentu odredbe, ki naj povspešujejo ribištvo v Adriji in — produkcijo 1 e h u. Te vesti govore s cer tako na splošno, da po njih ni možno S3diti, kake naravi bodo te odredbe italijausKe \ lade in kako daleč sez3j.» nje namen-. Ali prav lahko je možno, da bo italijanska vlada skušala spraviti v definitivno pogodb) določbe, po katerih bo italijanska konkurenca mogla — še bolj nego je doslej — d uši ti našo ribiško obrt in da bo tudi nsša trgovina z lesom morala plačevat: odškodnino za odpravo glasovite vinske klavzule. Zopet važen shis iz tabora italfj.|remu daje zdatno P^noževenje gojencev socija listov. Sccijalietično delavsko društvo v Zadru je pozvalo te piaznike odvetnika P.ocelvala iz Rovereta, da je tam priredil dve predavanji. Na prvem predavanju je govornik dokazal, da klivo uče oni, ki trde, da socializem noče poznati narodnosti. Internacijonali-zem še ci ant nacijona!izem. Sjcijalisti da se — morajo celo boriti za to, da vse narodnosti dobe jednake pravice ! Današnjim narodnim homa-tijam v državi da je kriv zistem vlade, ki ne odgovarja duhu Časa. Nova Avstrija se mora demokratizirati, v kar je prvo sredstvo splošna volilna pravica. Avstrija mora odložiti svojo staro kito, ki jej visi na glavi, in se mora počesati bolj na moderno. Socijalisti 60 za to, ' določenih, da postanejo pobožni in nepn stranski m nestrastni svečeniki — ta zavod je priobčil sedaj svoje račune za dobo od 16. oktobra 1902 pa do 15. septembra min. leta.« Tu sledi nekaj številk o dohodkih, iz katerih posnemljemo, da premoženje zavoda znaša 68.190 K 54 st. Le škoda, da »Pic-colo« nič ne pripoveduje, koliko je v tej svoti slovenskih žuljev, ki služijo sedaj v sredstvo za ubijanje slovanske ekzistence v Istri!! »Piccolo« označa namene konvikta za > plemenite«, ker vzgaja bodoča »pobožne duhovnike«. Koga hoče slepariti italijanski list s tem svojim hinavstvom?! »Piccolu« da bi bili nameni takih institucij »plemeniti«?! i Lažnjivec in hinavec grdi ! In to hinavstvo je tem brezobrazneje, ko vendar v isti svoji da se pokrajinam z eno samo narodnostjo da priznava _ re8nico. Ne navdušuje se popolna avtonomija. Kjer pa je pomešanih več ln za konvjkt v Kopru zato, ker vzgaja narodnosti, naj se gospodarska vprašanja j bodo5e >pobcžae svečenike«, marveč mu je sKupno rešujejo v deželnih zbornicah, dočim priraš6en k 8rcu zato> ker pomaga polniti naj v kulturno-narodnih stvareh odloča vsaka j italijangki gimcazij ;n avoje gojence vzgaja v narodnost sama. Govornik je završil z idejalno | 8Vegenike _ sotrudnike na poitalijančevanju vizijo bratstva vseh narodov. položaj na skrajnem Vztokn. Poročila o stanju pogajanj med Rusijo in Japonsko, oziroma o vprašanju, pride-li ali ne pride do vojne med tema dvema silama, eo trajno in vztrajno — v nesoglasju med sel>oj. Eoe trde, da je vojna neizogibna iz treh razlogov: prvič zato, ker Rusija nikakor ne misli ugoditi niti najmanjemu delu japonskih zahtev: v drugo, ker je narod japonski za vojno in otežuje vladi pogajanja. Druge vesti pa trde, da se pogajanja nadaljnjo in da ni še ni kakega razloga za mnenje. da mora absolutno priti do vojne. Tretji pa so takovi optimisti, da so uverjeni, da ne pride do krvavega spopada. Ti trde tudi, da vsa bojevitoet Japoncev je le posledica — inozemskega denarja. Včerajšnje vesti so pretežno pomirljivega značaja, izlasti velja to za vesti iz Petro-erada. V obče je opažati razliko med vestmi iz Londona in Amerike in onimi iz Rusje. Dočim so te poslednje mirne in se izogibljejo vsakega izzivanja in dopuščajo možnost, da gležki viri očevidno prizadevajo, da slikajo polcžij v čim temnejih barvah. Vidi se, kako bi prišlo Angliji v prilog, ako bi Rusija zaplela v krvav kocilikt, kar bi jej vezalo roke na-| i sproti prizadevanjem Anglije v centralni Aziji, kakoršno je ekspedicija v Tibet. Preko Beroiina doznajemo, da je bil dne 3*). m. m. v Petrogradu ministerski svet pod predsedstvom carja, kateri poslednji da se jc :zrazii za ohranitev miru. ---- Novi srbski tiskovni zakon. Srbska skupščina je dne 1. t. m. zavr-1 šila razpravo o novem načrtu tiskovnega zakona. Razprava je bila precej burna. Ta načrt je bil vzbudil precej razburjenja med srbsk.iui novinarji, ker ga ti .poslednji smatrajo navdahnjenim od policijskega duha, neiioeraiiam in pripravnim za poljubno oviranje razvoja novinstva in tudi za osebno proganjanje posamičnih novinarjev. Društvo srbskih novinarjev je bilo predložil? tudi spomenico proti temu načrtu. V precej viham • razpravo je posegel tudi minister za notranje stvari, Proti«*, ki je imenoval račeno spomenico sramoto za društvo novinarjev. — Tudi »Samouprava«, organ radikalne stranke, odločno bruni novi zakon in očita onim lieLom, Ki toli ojstro obsojajo ta načrt, da ni eden njih ni navel odredeb novega zakona, mkdo enje javne besede. Načrt je bil vsprrjel v prvem čitanju proti 22 gla- som, :>o čemer je »oditi, da ima ministerstvo močno večino za seboj. Skupščina prične skoro razpravo o proračunu za leto 190i. našega naroda tir povspeševatelje namenov Saj pravimo, vedno smo tam : kjer trezni |gospodovalne oligarlrje v Istri. Nad tem j 1886 do 1891! ljudje trezno govore, prihajajo vedno do za- zavodom in njega nameni drži svojo roko bila od domače strani ogromna ; kakor zu-!nanji udeleženci so bili navzoči: g. Mihael ! Vošnjak kakor predsednik »Zvezde«, potem gg. posTanca Vekoslav Spinčič iu Slavoj Jenko. Predsedoval je shodu g. Nabergoj. Kakor prvi govornik je nastopil gosp. JU. Vcšnjak, ki je temeljito dokazal potrebo slovanskega denarnega zavoda v Trstu, pa tudi dokazal dejstvo, da so tam vsi pogoji dani za dober uspeh takšnega podjetja. G. Viktor Dolenc je potem preČital že sestavljena pravila, katera so bila vaprejeta in se je takoj volilo načelstvo »Hranilnega in posojilnega društva v Trstu«. Kakor udje načelstva st> bili voljeni : gg. M. Žtvic, M. Šorli, F. De-kleva, J. Vatovec , K. Schmid in dr. Pertot. Tem gospodom je bilo poverjeno, da dado zadrugo registrovati. — Osebne razmere so pa bile krive, da, žalibože, tedaj ni prišlo do registrovanja, oziroma otvorjenja posojilnice in ša le leta 1891 je začela sedaj tako cvetoča »Posojilnica in hranilnica v Trstu« svoje plodonosno delovanje, katerega sad je že »Narodni dom«, ki se sedaj zida v ponos tr-| žaškega Slovanstva. Škoda pa za čas od 1. ključka, da le potom nacijonalne avtonomije zaščitnico cerkvena oblast. Ia po vsem tem je možno priti do povoljnega rešenja narodnih w ge mQrda Hrvatje in Slovenci v Istri sporov, tako, da Be bodo mogli isti skupno pripoznali škofe tu(j; za 8Voje politične vo-posvečati kulturnim in gospodarskim nalogom. ditelje Ako ho5ejo leči v nnrodai grob, ki V narodno kulturnih stvareh, v katerih eo; jim gH koplje nasilna gospoda, potem store narodi zelo občutljivi in nezaupni, naj ne tako, Druga5e pa absolutno ne! odloča drug narod! V tem naj bo vsako, tem naj pleme avtonomno. Ker bi bila tem načinom narodom odvzeta možnost, za žaljenje in pri-krajševanje na tej delikatni in občutljivi strani bi se ravno ne godile krivice in dosežen bi bil plemenit cilj. Ako bodo socijalisti v Avstriji res delovali za uresničenje nacijo- Poglavje o dobrem in slabem soseda. Glasilo državnih uradnikov v Mariboru, toli proslulo »Marburger Zeitungc, ki vedno drvi vštric z najsrditejimi nemškonacijonalnimi glasili v zasramovanju našega naroda ; ista »Marburger Zeitungc, ki je radi senzacijo- jnicenje na^.jo- ^^ ^^ ob kateri ]e prišel zi_ nalne avtonomije, bodo vse drugače služilij ^ mčevanja na 8odig5ih do gorostasne ideji pomirjenja med narodi, nego pa služijo ^ ^ ^^ ^^ - - s samim teoretičnim propagiranjem »medna- * rodnega bratstva«. Dnevne novice. Naročnikom. Cenjene naročni&e, ki vdobivajo naš list po pošti in ki še niso do- poslali naročnine za tekoče leto, uljudno pro- . 9imo, da isto a,m prej dopoi^o, .ko M. £ P^eTa,*'LlfŠl^io N™ za narod barbarov, a naše Spodnje Štajersko za gnezdo morilcev in ljudožerov : ista »Marburger Zeitung« je vzela povodom božičnih praznikov v roko čudno piščalko, kateri je hotela izvabljati — pomirljive melodije. V rožnatih barvah slika, kako lepo bi bilo, ako bi Nemci in Slovenci mirno živeli med seboj. Potem 1/1» . ----J --J . - _ - - ,„„,,. llMra uriu uo tase mile med Slovenci in Nemci na __uv fiuupiavi pvsujBllje ll9l.il. r O tej priliki pa opozarjamo tudi stare Stajarskem. dolžnike, da store svojo dolžnost, kajti dru-i Na tem ni kriva — Bog ne daj! — gače bi bili primorani ustaviti jim list. »Marburger Zeitung«, kakor da so bila vsa Podpisana uprava ima z izdajanjem lista ona nečuvena zasramovanja le nedolžna ijub-ogromne troške, ki se morajo pokrivati le s kovanja in kakor da je brez pomena dejstvo, prispevki cenjenih naročnikov; ako list vrši da ta list odreka Slovencem vsako pravo in svojo dolžnost do čitateljev, sme pričakovati jih ^oce poniževati v helote v deželi! Nemci isto tudi od strani svojih naročnikov. so nedolžni kakor novorojeno dete na tem, Uprava lista »Edinost«. da je razmerje med njimi in Slovenci tako O škofijskem konviktu v Kopru, v silno napeto. Krivi so — tako zatrja »Mar-katerem se vzgajajo bodoči svečeniki za sko- burger Zeituog» — edino le Slovenci, ki fijo poreško-puljsko (ki je po veliki večini neprestano podžigajo prepir in brezvestno hrvatska) je ena-.o, da je ža nekaj let sem kale medsebojni mir ! instrument za poitalijančevanje te škofije. j® tndi res neodpustno od strani Slo- Italijanski fanatiki, ki sicer mrzijo iz vsega vencev, da se čutijo žaljene, ako jim «dobn srca vse, kar je v zvezi s cerkvijo in vero sosed« govori, da so barbari, požigalci, mo-smatrajo ta zavod — svojim! In res: nobena rilci in je njihova domovina bivališče ljudo-»Lega«, nobeno drugo društvo, ustanovljeno žerov ! Zakaj so vendar tako trmasti in ne-v italijanizatorske namene, jim ne služi tako spravljivi, da nočejo mirno vršiti uloge brez-izdatno, kakor ravno rečeni konvikt. Škofij- pravnih heiotov v deželi?! Cemu so tako ski zavod, ki je z vsem svojim delovanjem požrešni, da hočejo uživati kake pravice in da naperjen proti narodno^ večine prebivalcev streme po življenju, ki bo vredno človeškega v škofiji, to je res unicum, ker je negacija dostojanstva ? ! nauka Kristovega, je najbolji dokaz, kako so Zakaj «o taki čudaki, da zahtevajo šol v nesrečni Istri vse stvari postavljene na in izobrazbe?! Teh grdih lastnosti naj bi se glavo, a je ob enem tudi najbolji odgovor i"*b:li štajarski Slovenci in živeli naj bi živ-vsem onim, ki nam zamerjajo, ker smo v kakoršno jim prisojajo milostno dobr. opoziciji proti sedanjemu sistemu na naših nemški gospodarji, pa bo takoj mir med Slo-cerkvenih oblastih v Trstu in v Poreču ! venci in Nemci na Štajerskem ! Zato jamči Takov cerkveni zistem, ki tako pokorno služi »Marburger Zeitung« se svojo znano sprav-posvetnemu vladnemu zistemu in požrešnosti Ijivostjo in — časnikarsko dostojnostjo, najkrivičnejih in vsaki pravici v obraz vbi- Ali pustimo šalo na stran! »Marburger jočih strank - takov cerkveni zistem se Zeitung« označa Slovence za tistega hudob-jednostavno izneverja bitstvu in namenu nega soseda, ki ne daje v miru živeti do-Cerkve bremu nemškemu sosedu ! Človek res ne ve, Da pa ne pretirujemo, ko pravimo, da kaj daja poguma nemškemu mariborskemu konvikt v Kopru, za katerega delovanje in ^stu za tako trditev : ali^ nesramnost, al. ne-tendencije je odgovorna cerkvena oblast, res umnost, ali pa — oboje ? ! Bržkone se je služi nemoralnim namenom nemoralnih go- ravnala po pravilu, zelo uvaževanem med spodovalnih strank, za to se sklicujemo na krivičniki : reci poprej ti, da drugi ne po-pričo, ki se zove — »Piccolo«. Kogar pro- rečejo tebi ! ! slavlja ta list, ta naj se ne čudi, da ga mi 0 tržaški posojilnici in hranilnici Hrvatje in Slovenci v Primorju smatramo piše list »Slov. Zadruga« : svojim političnim in narodnim sovražnikom. V jeseni 1. 188»i. sta se dogovor.la na Kakor vsikdar je »Piccolo« tudi sedaj poln Dunaju takratna državna poslanca M. \ osnjak hvale o konviktu v Kopru. V svojim pred- in Ivan Nabergoj, da pripravita snovanje sinočnjem izdanju piše n. pr. : »Uprava tega slovenskega denarnega zavoda v Trstu. Na-zavoda, zbog svojega plemenitega namena, bergoj, kakor načelnik društva »Edinost«, je uvaževanega od vse pokrajine, in posebno vsled tega sklical zaupen shod narodnih ve-zaslužnega za naš domači (to ljakov na dan 21. novem. 1886 I. v dvorano je: italijanski) gimnazij, kate-1 »Slavjanske čitalnicc« v Trstu. lTdeležba je Hrvatje v Banovini za družbo sv. Cirila in Metodija za Istro. Tolažljivo je, da se je na Hrvatikem tako lepo razširilo zanimanje za nesrečne brate v Istri, ki se kaže osobito v prinosih za družbo sv. Cirila in Metodija. Sijajna VBpeha velikega plesa mladine na Reki in velikega koncerta v Zagrebu sta znana. Sedaj se pripravljajo v Zagrebu zopet na takov koncert naši družbi na korist. Prireje-valni odbor razvija največe delovanje in hoče da bo koncert sijajen, jedna točka lepša od druge, da bo moralni vspeli popoleu. Do materialnega vspeba pa mora pripomoči seveda — občinstvo. Tudi hrvatske novine nabirajo pridno prispevke in jih objavljajo od številke do številke. Med njimi se posebno odlikuje »Obzor«, ki je v teku 6 let (od leta 1898) nabral nič manje nego 31.556 K 86 Bt. Tudi sedaj — ob priliki novega leta — poživlja rojake, naj ne pozapijo na potrebne brate v Istri in naj jim pomorejo v težki in obupni borbi. Na »Silvestrovem večeru« »Tržaškega Sokola« je starosta dr. Rvbar opolu-noči takole pozdravil občinstvo: Slavno občinstvo, dražestne dame, cenjeni gospodje, bratje »Sokoli«. Zopet je iz-ejinolo eno leto v neizmerno večnost. Ravnokar, v tem trenotku, smo prestopili iz staregn v novo leto. Izvršili smo ta korak v ljube-znjivi, veseli družbi. Društvo »Sokol« vam je hvaležno, da ste prišli v tolikem številu. V zadnjem čaBU so zavladale neugodne razmere za naše društvo, kakor bolj ali manje za vsa naša društva. »Sokol« ni mogel razvijati svojega delovanja tako, da bi ustrezal svoji vzvišeni nalogi. Nedostajalo mu je prvega pogoja — prostorov. No, vendar ste došii danes v obilem številu, kar nam je v dokaz, da ste ohranili društvu svoje simpatije. Zbraii smo se, da si tu obudimo spomine na neugodnosti minolih časov, in da se utrdimo v nadi na boljše čase. (Frenetično odobravanje.) Da, mi se nadejamo boljših časov ! Dovolite mi, da ob slovesu od minolega leta, obrnem pogled svoj na to, kar smo doživeli v minolem letu. Mi stojimo tu na eksponirani točki. Tu se moramo boriti za naj pri miti vneje pogoje svojemu obstanku. To pa me sili, da danes, ob tej priliki posežem nekoliko v politiko, tla se spominjam dogodkov politične naravi v letu l90:». In, gospoda moja, priznati vam moram, da imamo vendar nekoliko razloga tudi za to, da smo letu 1903 hvaležni. Da, jaz si usojam reči, da smo še v malokaterem letu dosegli toliko, kolikor v tem. Dosegli smo marsikaj mi tržaški Slovenci. Lepo smo napredovali politično, narodno in kolikor-toliko tudi gospodarsko. Omenjam naj najprej volitev v naš mestni zastop, oziroma deželni zbor. Dosegli smo vspeh kakoršnjega še nikdar: dobili smo v svoje roke še radnji okoličanaki mandat. (Frenetični živio-klici.) V vseh 0 okoličan-skih okrajih je zmagonosno zaplapolala slovenska zastava. In tako bo — ako bo Bog dal in sreča junaška — v bodoče vsikdar. (Ponovni živio-klici.) Po dolgem in trdovratnem boju smo dosegli lep vspeh na našin sodišč h (Klici : Živeli naši odvetniki!) dosegli smo, kar nam je zajamčeno po zakonih in naredbah — ki pa je bilo do sedaj le na papirju, prazna A {►ešeda, brez veljave na praktičnem izvrševan:**: Torej tudi glede pravic nečega jezika na eudiščib se je obrnilo na bolje. Na ta v£peh smemo biti ponosni, ker storjen je korak naprej do enake pravice našega je z.Ka % drugimi. (VaeobSe odobravanje.) V minolem letu smo dosegli, da je naše slabilo začelo izhajati tako, da bo moglo vspešno konkurirati z drugimi glasili in tako navajati naša občinstvo le na čitanje v slovenjem jezika. Pravi vspeh temu se seveda p kaže še te v bodočnosti. A s tem, da bo na--« r »činstvo vzdrževalo list, ki bo zahteval ve~ troškov in žrtev, pokaže sto, da se je zače; > krepko zavedati in da ee iioče eman-c:pirati od listov, ki mu vlivajo le strupa v eree. (Krenetičen aplavz.) I u tudi na gospodarskem polju smo — Kakor «em rekel — kolikor toliko napredo--v_li. Ne mislim tu le na naše gospodarske zadruge, ampak tudi na vspehe, ki so jih dosegli po=amičaiki. Ali tudi taki vspehi pojedinčev so pridobitev za nas vseh, za našo narodno skupnost. (Klici : Tako je !) Narod, ki n;ma, s čemer bi se preživljal, ki n ma, da živi ol> sebi, ne more dosezati ni političnih, ni narodnih vspehov. Vsestransko pritrjevanje.) Ako se utrjamo materi alno, »e dvigamo tudi kulturelno. Vam vsem je predobro znano, kako težko se moramo mi boriti proti tuji premoči, proti tujemu kapitalu, izlasti tudi onemu iz Italije.; Vsklikanje.) Tu so prevzemali velika dela ie laški podjetniki, ki so inozemce najemali sa svoja dela. Kolika škoda je bila to za 3ašeg» domačega delavca ! Trpela je materi-:a.'no naša skupnost. V zadnjem času smo 58.719 26 K, 112 strank vzdignilo 20.0.S4 34 K, 10 strankam se je izplačalo posojil iC 18.600—. Stanje hranilnih vlog S58*12 36 K, stanje hipotečnih posojil 626.474*52. Dj narni promet 149.209 64 K. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo, kakor že opetovano javljeno, danes dne 3. t. m. svoj redai občai zbor v pevskih pro starih. Po občnem zboru se društvo vdeleži koncerta »Tržaško sv. Jakobikih godcev« v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu. Pevsko društvo »Slavec« v Rlcina- ujili« imelo bo dne 6. t. m. ob 4. uri po-poludne svoj redni občni zbor, na katerem se izvoli nov odbor. Istega naj se gotovo udeležijo vsi društveniki. Odbor. ( italniea pri sv. Jakobu vabi vse svoje p. n. ude na občni zbor, ki se bo vr šil dne 9. januvarja 1904 ob 8. uri zvečer v društveni dvoraai po nastopnem vsporedu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajni-kovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Zelje in nasveti udov. Ako ta dan občni zbor ne bo sklepčen, vršil se bo drugi občni zbor na podlagi 24. društvenih pravil 8 dni pozneje, t. j., 16. januvarja, ob vsaki udeležbi in z istim vspo-redom. Odbor. Pevski društvi »Velesila« in »Slava« prirediti danes — kakor smo že javili — pri zvati zdravnika z zdravniške postaje. Ko je pa ta pos einji prišel, mu ni preostajalo druzega, uego konstatovaf* smifct nesrečnika, ki si je bil izstrelil k regijo in eamekresa v desno sence. Redarstveni nadzornik je potem preiskal eamoniorilčevo truplo. Pri tem preiskanju je dognal, da je samomorilce 30-leini uradnik državne železnice Peter Metelič, ki je stanoval v ulici Manzoni s?t. 8 III. nad. Redarstveni nadzornik je poslal poklicati Meteiičevo ženo na omenja a i naslov. Ko je pa ta prišle se svojo materjo na lice mesta, je zanimljivo dejala : »Sij je čas, da je enkrat končal L« lrdova ima s pokojnim tudi enega otroka. Pravijo, da je bil pokojnik velik zapravlji-vec. /ena njegova trdi, da jej j3 dajal 20 K na uiesec, s katerimi je morala skrbeti za-se, canj in za otroka. Priloga. Današnji številki pridevamo prilogo »Vabilo na naročbo hrvatskega leposlovnega in ilustrovacega lista »Prosvjeta«, ki se tiska v Zagrebu v nakladni tiskarni Antona Scholza. »Prosvjeta« izhaja 1. in 15. vsacega mesca ter stane na leto K 14.j Nova domača trgovina. Naš rojak, g. Peter Novak prevzel je te dni pred kratkim odprto trgovino jestvin v novozgrajenej hiši št. 7 v ulici Commerciale. Pričakovati je, da se bodo slovenske družine, katerih je obilo v ulici Commerciale in sosednjih ulicah slu-sv. Mariji Magdaleni (v veliki dvorani gosp. žiie pri našem domačem trgovcu, kateri se Josipa Miklavca) drugi javni ples združen s ^o gotovo potrudil, da ustreže vsem za pevanjem novih narodnih priprostih pesmic, h te vam. ki so bile minolo nedeljo razglašene v Šked- ^^■ Trgovina. Borzna poročila dne 2. januvarja. Tržaška borza. tu v bližini. (Vseobče možno je, da naša društva delujejo vza- državne železnice K 670.--673.—, Lombardi K ;omnn 85.--87.—, JJovdove akcije K 780--787.—. — tudi v t?ai pogledu krenili nekoliko na nju. Začetek ob 4. popoludne, zvršetek ob boljše. l>el tistih velikih del, ki jih bo iz- 11, uri zvečer, vršiu v našem Trstu, je poverjen naši domači, j Vstopniua za osebo možki 40 nvč., žen- Zaradi pretrgane brzoj s vne zveze niso današnja zuani, spoštovani tvrdki. (Klici : Živeli naši ske 30 nvč. l»orzua in tr/na poročila popolna. Martelanci !( To je pridobitev za našo skup- Nadejati se je — ozirom na reB koristni c >st. ker, kjer bi bil sicer delal tujinec. bo namen tega podjetja — da tudi današnja :elal in služil naš domačin. (Pojavi zado- udeležba ne zaostane za ono minole nedelj« v ^o^^Londji]9kratekf^ ^O6^^ ^ -v Ijstva.) Skednju. Fra .cija £ 95.10—95.35, Italija Iv 95.20—95.45' rv • v i -i • qi i . italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nemčija K Sedaj pa naj vam omenim vspeh, kije uiustvi » \ eiesna« in »oiava« zasiuzu- 117. io_i 17.40, nemški bankovci K 117 15—117.40. ve? izključno naš, nar omenim d*la. ki si ie jfeti pripozoanja posebno še za to, ker vsi- avstrijska ednotna renta K 100.50—100.80, ogrska 1 »J - » 11 , , . .. , , ■ j- kronska renta K 98.70—99.—, italijanska renta K -;ra t:aio sami se svojimi žulji, naj omenim Kciar praKiicno Kazen, Katco potreono in tucn 102.OO—102.30, kreditne akcije K. 682.--6S4.—, -tavbe, ki se gradi navdušenje in vsklikanje: Živel naš bodoči JemD0 n.: rodni dom! Omenjal sem vam bil že Se enkrat opozarjamo si. občinstvo na ^nkretft i^^^-^io-^T^Ste VlS neugodnih razmer za naša društva. Sovraž- današnjo prvo veselico »Trž. sv. Jakobške do 138.-. Srbske 2% —.— do—.—. n ti ne bi nam bili dovolili skoro več niti godbe«, ki se bo vršila v »Narodnem domu Dunajska borza ob 2. uri popol. : ene sobice. Mi pa smo segli po — samopo- pri sv. Ivanu«. Ozirom na tc, da po tej poti, redv'era* dat :r >či, da pokažemo sovražnikom, da smo tu ako bo vspevalo to podjetje, moremo tržaški Državni dolg v papirju 100.60 100. :n la kaj zmoremo. Zato smo si jeli graditi Slovenci priti polagoma do lastne godbe, ki - .. , - v srebru j 1 . . , e> » Avstrijska renta v zlatu 120.55 120. j > i rod d 1 dom« po zaslugi uzorne nase po- bo popolnoma ustrezala vsem našim potrj- „ „ v kronah 4°„ 100.65 100. niče in hranilnice. Ta ponosna stavba, ki lmm in ozirom na nadalinie deistvo. da ie Avst- investicijska renta 3H."/j, ;»3.10 93. Otrraka renta v zlatu 4° 118.80 119.- o -udi gradijo naši Martelanci, kaže že da- čieti dohodek namenjen za nabavo društve- r" „ v kronah l"0 98.90 99J ne- sovražnikom, kako znamo mi zidati ! aih potreoščin, prosimo še enkrat s!, občin 1 - renta 3V* , ^J10 _ . - • • \ v » a. \ i ' Akcije nacnonalne banke loS7.— 1:>8:». !.>piosn<» pritrjevanje.) Nasa stavba se bo tvo, naj se udeleži današnje veselice v »Na- Kreditne akcije 6S2.- 683. lahko s ponosom vsporejala najponosnejim rodnem domu« pri sv. Ivanu. Začetek ob 5. London> 10 Lstr. 239.30 23J Krepao zaslona bo, da se bodo mogla raz- po?olunoči. Vstopnina na veselico 50 stot., Cesarski cekini 11.32 11J vijati in pričati, da smo tudi mi tu — kul- k plesu za možke 1 K, za ženske 60 st. Parižka in londonska borza. Mo,i — .^ul^t«« _ Pariz. (Sklep.) — francozka renta —.—, — italijacska renta —.—, špan-tki exterieur —-—, akcije otomanske banke --.— Praznik. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice neznatno. 1 —■» Lombardi — unificirana turSka renta —.--. . ^ _ meniice na London --.—, avstrijska zlata rentii >m«. A: 1 s tem bo izvršen se le del naše vendar je bil aretovan radi tega. 10 pa ga ..._ ogrska — zlata renta —.—, Lflnderbank n&Icge. Mi si moramo zgraditi ša drug spK šai je jako potrlo telesno, duševno pa tako, da —turške freske panika oanka —.—, . .^ 61 . , . , ' , , italijanske m-ndijonalne akcije —, akcije K10 n..rouni dom . Vstrajnim poštenim delom na mu je duh potemnel, da eo gi morali od- Tinto—.—. Praznik. v~eh poljih javnega življenja moramo do-; vesti v bolnišnico usmiljencev. j L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg 88.1 4 j, rj, » Lombardi — »rebro —.— 5pa iska renta —.--, ita- «1 a 0 o p o v s e m 1 r e t u n a s n a- Smrt y 0gnjUi Jz Kormina javljajo, da lijanska renta —.—, trzni diskont—.—, inenjice na .iauuar-april —za maj-avgust —.— {--- Špirit za tekoči mesec —.—, za januvar —.—, za jan.-april —.— za muj-avgu.it —— (•—.). — Sladkor surov — uso nov —.---.— (--), bel za tekoči mesec —.—, za januvar —.— (--.1 za januar-april —.— za maj-avgust—.— rafiniran, —.—.—.— — Praznile. Žrebaiija. Dun j 2. Žrebanje nerij državn h srečak leia 1854. : Ser.;)e : 2, 205, 249, 262, •">87, 411, 448, 44'J, 553, 555 557, oo4, :;, 1353, 1354, 1384, 1472, 1508, 1567, 1620, 1628, 1637, 1638 1706, 1788, 1800, 1817, 182:;, 185:;. 1887, 1926. 1978 1983, 1987, 2009, 2016, 2032, 2147, 2150, 2204, 2224, 2289, 2338, 2342, 2382, 2405 2410, 2425, 2447, 2499 2551, 2556. 2784, 2825, 2926., 2934, 3106 3223, 3237, 3298, 3350, 3367, 3401, 3415, 3194, 3611, 3618, 3707, 3856, 3910, 3917. Žrebanje srečok za regulacijo DoiiaTe. Dunaj 2 Glavri dobitek za 140.000 K odpade na štev. 33029, 48.000 K. na štev. 103.515, 16 000 K, na šr. 157 490, 10.000 K, na št. 30.802, 2.000 K, na št. 237.245. Trgovina sč zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih ca trg 82 prsšičev. ki so se prodali vsi in sicer po K lin—118. Po sklepu lista. Imenovanje macedonskega poveljnika za Macedonijo RIM 3. Vsled prošnje Porte, dostavljene danes oficijelno po tuiškem poslaniku, je ministerski svet designiral generala De-giorgis-a poveljnikom makedonskega on ž-ništva. ZOBOZDRAVNIK Univ. M Dr. Mso Brillant v TRSTU ulica S. Antonio it. 9. H. nadstr. Izvršuje zadelanje /. emajlom, porcelanom srebrom in /latom. Izdeluje posamezne umetne zobore kakor tudi celo zobovje. p ORDINIRA od i». I-' predp , 3—0, popol Mali vzroki — velike poslediee. — Tako sem se dotaknil za nas znameni- j Poročilo ne pripoveduje ničesar, kako je e :h dog .dkov bližnje minolo^ti. Vsi hrepe- prišlo, ali tdkt je, da je 18-letni Rudolf To c.mo, da bi bil kmalu dozidan naš »Narodni ros ranil nekega dečka, ali čisto a o o p o vsem dni dom!! /a inožko podružuico družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu je daroval g. samo sedelo na ognjišču. Dekletce se je Vekoslav Petrovčič o priliki, ko je poatal opeklo tako hudo, da so je morali spraviti v 'I r/-ačan, 3 K. | bolnišnico v Kormin, kjer je umrlo ob groz Za »Božlenfco« nafcreti je nabrala v nfh bolečinah. Stariše pa je zadela dvojna Barkovjah in na <"» K, »rumena hiši« A. Pertot kazensko postopanje s skoro gotovo obsodbo K, -lož. Orel, Marija Ferluga. I^uc. Černe, radi zanemarjenja potrebnega nadzorstva nad K. ^čuka. A. Kjtider, krčm. društ. »Sar.! otroci. d m«. Bajt, Tereza Martelanc, Bozštoar, I. j Samomor. Včeraj popoludne okolu 1. M., Ari č, Petelin po 2 K. Nevemkakotidejo ure popoludne je prišel v kavarno »Alla 4 K, Zotter, < otič, Natlačea, I. Ščuka, Skr- Miniera« v ulioi Cavana neki mlad jako t^e, Stubel, Majcen, Kar. Klopčaver, Fr. elegantno oblečen človek, kateremu se je po-Harič, < ermelj, Jož. Stare, 1 erluga, Iv. Mi- znalo, da je jako razburjen. lepil je tri »kro-1£ a g, Kcrtšič, L na Sporn, Koza Beloglavec, kete« Mer šel potem na stranišče. Ker ga pa Keci Svigel, Riščak, Gostiša pf> 1 K, dež ie predolgo n' bilo nazaj, šel je gospodar I K 2<> «t., Matilda Trošt 60 st., A. Pahor kavarne, da vidi, kaj se mu je prip«tilo. A 4" fct , Pegan 50 sl, Riščak 30 at., N. N. ko je hote« odptet: vrata stranišča, mu je šlo 2*> s:.( Vodopivec 60 et. Skupaj kron to precej težko. Slednjič je vendar odrinil <"•<» st., Meri Beloglavec 1 K- vrata a za njimi je našel mladega gospoda 1 >a!;e sli darovali g. Zotter in g. Oo- ležc«-aga na tleh v svojej krvi ter poleg njega s; -a vsaka cd > škatljo okraskov za drevesce, samokres. Kavaroar je pustil vse, kakor je G.>«p. ^:rk je |»odaril 50 pomnranč. Bar- bil našel ter je obvestil o tem redarstveni kovjjanski Mohorjani 16 K. inšpektoiat v ulici Tigor. Od tu je pr.del Mestna hranilnica v Kamniku. V na lice mesta redarstveni nadzornik, kateri mesecu decembru 1903 je 194 strank vložilo je vzel stvar na zapisnik ter potem dal po je v nekem selu okraja padlo v ogenj 9 letno DunaJ" —'dohodki banke' izPlačila bailke dekletce, hčerka Frana Urazs. Revše je menda Tržna poročila 2. januvaria. Budim peSta. Pženica za april K 7.8"» do 7.86, za oktober od 7 60 do 7.6*5. Rž za april K 6.6"> do 6.t»t>, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.41» do a.ftO, za maj —.— do —.—. Koruza za maj K 5.20 do 5.21. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : omejeno, mirno, prodaja :»0.000 met. st. nespremenjeno, dima žita nespremenjeno. Vreme: sneg. Hamburg. (Sklep pop.) l\ava Santo9 gooJ average za januvar 36—, za marec 363/4 za maj 37* 4, za »eptember 38'v/.dr/.ano : kava Rio navadna loco 31.34. navadna reelna 35.38, navadna dobra 3H.4-J H a v r e. (fcjklep.t Kava 8antos good average za tek. mesec po 50 kg —.— frk, za inarc 45.— frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 16.85, za februvar 17.15, za marc 17.30, za maj 17.60. za avgmt 18.—. za oktober 18.20. Stanov (Vreme : mrzlo). London. Sladkor iz repe »urov S1, Sb, .Tava 9.04V, Sh. Mirno. S 1 a d k o r, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K G4.75 do 06. — - za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.75 do 65 75, Concass : in Melispile promptno K 69 50 do 70 — , za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava llio za boio?e dobave. Vzdržano : 15 in IU st. zvijanja. Pariz. Rž za tekoči mesec —. —. rž za ja- , nuvar —.—. za januar-april —. —, za maree-junij- —.— (--.) — Pšenica za tekoči mesec —.—. za jauuvar —.—, za januar-april —za ina-rec-junij--(--). — Moka za tekoči mesec —.—, za januvar —.— za januar - april —.—. za marec-junij —.— (--). — Repično Ije za tekoči me»ec —.—, za januvar —.—, za O Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. Bogat izbor drobnarij za krojače Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Barriera vecchla 13. o ---------------------- o Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. =z=m (v lastni hi$i.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, dn Ne ni bati uikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrov&n oenlk bresplafiao in fruko. GRL0B0L, KAŠELJ, NAHOD, UPAOAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Pastiglie Prendini. JViifZ 40 leten vspeh. Izdeluje P. Prendini, lekarnicar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini" koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST P o s o r! Prodajam po jako nizkih eenab apece-rijiko-jedilno blago iz prvib tovarn in sicer Ilirske t*6teo«ae ŽnideršiČ * Valenćič, nadalje napol:Unske in triaške testenine prvo vrste in vsake velikosti, s točno postrežbe na dom. Na deželo pošiljam po poštnem po v zetju od 5 klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu *2°j0 odbitek. Priporočam se uda ni Josip Luin. TRST. - Via 6iacinto Gallina št. 6. - TRST. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ul k-i <*eppa št. 10. se toči: fino vipavsko belo.....po 40 nvč. za na dom.......»36 » istrski teran 1. vrste ...» 36 » za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......»28 » dalmatinsko I. vrste . ...» 36 » za na dom.......»32 » nad 10 litrov......»28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip Furlau, krčmar. Pekarna v mestu ki jako dobro vspeva se proda radi bolezni v družini. Naslov pri upravi »Kdinosti«. Trgovski vajenec slovenskega in italj a nekega jezika v govoru in pisavi zmc žen, poštenega značaja ter priden se sprejme pri Eiizi Tance, trgovki na Prošeku pri Tretu. Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianini) S«* YLupijo najeetiej«* proti takojšaena plačil« ali na mkčm oboke 4tndi na deželo) nepo-s erino tova Barju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev pianinov) v TRSTU. Borzni trg *t. 9. ~. • turna razstava v Parizu 1W1 najviije .nllikovanjt- Avstro-< hr'r-t«- nt gtMvrfcfe. Cetfo gosje perje novo sku-jeno Iv . uri zjutraj, previden se svetotajstvi za umirajoče, po dolgi in mnčni bolezni v letni d( bi, v gospodu preminul. Prenos zfmskib ostankov prediagega pokojnika se bode vršil, v nedeljo, dne ii. januarja t. 1. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti v Skorklji št. v žup- nijsko cerkev v Rojanu in od tam naravnost na pokopališče k sv. Ani. V TRSTU, dnč 2. januarja 1904. Marija Vodnjal. mati. Marija Čuk in Tereza Biček sestri. Lovrenc in Matija Vodnjal brsita. Ivan Biček. Lovrenc Ćuk, svaka. Potniki v Ameriko! ^^ GUNARD LINE ^^ Kocesijonovano društvo za kraljestva in dežele, zastopane na državnem zboru. prevaža potnike naravnost iz Trsta v Novi-York z brzim parobrodom „AURANIA" z 1200 mesti III. razreda in z 300 salon-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in z 400 salon meEti II. razreda s kabinami. O Cena potne karte za vožnjo, O hrano z vinom in vso postrežbo , § III. razred, za KKXKXKKXXKKKKXKX krah! iz RSTA l NOVHORK osebo I8O K Odhod iz Trsta »CARPATHIA« 2. februv. 1<>04. »AURANIA« 16. februv. 1904. Natančneja razjašnjenja, vozne biljete. cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Nova-Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje in preskrbljuje Avstrijski domači glavni zastop Schroder & C.o - Trst Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO - TRST. l/davaj« se tudi /a iste pamike vozni blleti za 1'alermo, Napoli. Alsrir in Gibraltar. Potniki naj se z glasijo pravočasno in precej j>ismeno ali brzojavno za vozne hiljete ! New-Yort in London nista prizanašala niti evropski eelini ter je bila velika -tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torij vsakemu sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne g Id. 6.6O in sicer: i> komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo ; r> komadov amerikanskih pat. srebrnih vilie iz enega komada ; G komadov amerikanskih pat. srebrnih jedilnih žlic : i2 kom. amerikanskih pat. srebrnih kavnih žlic : 1 komad amerikanska patent srebrna zajcmalnica za juho : 1 komad amerikanska patent srebrna zajemalniea za mleko ; »5 kom. ang. Viktoria čaše za podkladu '2 kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 komad cedilnik za čaj; 1 kom. najlin. sipalnice za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.GO. Vseh teh 42 preti metov je popred stalo gld. 4<> ter jih je inoči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.6O. Amerikansko patent srebro je zkozi in zkoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2f> let, za kar se garantuje. Y najboljši dokaz tla le-ta inserat ne temelji na /ilkakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne prilike, da si omisli to krasno gar-e posebno rikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo: Dobiva se edino le v A. HIRSCHBERCr - a Exportni hiši amer. pat. srebrnega blaga na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če s znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. PriBtno le z zraven natisnjeno varstveno ^ • ^ 5» J •P znamko (zdrava kovina.) . Izvleček iz pohvalnih pisem: Bil sem s poSiljiltrije krasne garniture jako zadovolje :. O t v n B a r t u s c h, e. in kr. stotnik v 27. pi'š[M»lku. L j u 1) 1 j u :i j. 8 pat. srebrno garnituru sem jaki> zadovoljen. T o ni a ž U o ž a n <:. ilckuit v Mari 1> oru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, j da mi pošljete Str jedno. Š t. Pavel nri l'rrl>i>I »tot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domaČega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var atveno znamko „SIDRO** z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni x Klctterieri letom pri ilatem \m t ?m ! ' C I. Klliabetine ali o« 6. Precizijska ura sestav Bonlieor ao najboljšega teka in j olnt n:a plošČDate vi-t^žke remont, ure na sidro, heimet čno za ivoijene tako, da je precizijtko kolesje ob varovano preti menja-ječo «e temperaturo. Jeklena remont. K 9. 9 r j avno taka na sidr >, 15 rubitov, z vidnim tekom na s-.dro na kazalu, ;> letnim pismenim jamstvom za precizni tek, od jekla K 19.—. od srebra K 23.— , od dvojnatega doublc z'ata (okrovje prevlečeno z pristnim zlatom, tedaj ne pozlačeno) z traj, nim jamstvom za zlati lesk K 22. —, cd 14 karatn. zlatii K 60.—. Ura na sidro za dam€-poBebno ploščnata »Bonheur« najf. kakovesti K 31.—, cd srebra K 37.—. Verižice od dvoinatega double zlat al v modernih oblikah po K 6.—t 8.— in llV— in sicer po leži. Sestav Roskopf. od niklja, remont ura. K 6.—, ravno ista na sidro, patent K 8.50. z dvojnatima pokrovoma od srebra »Roskopf« K 14,f>0. V dobiva se po poštnem povj^tju od tovarniške zaloge M. RUNDBAKIN, Dunaj, IX. Bergg. 3. Rizik je izključen, ker >e sprejme kar ne sruaa. 4 pare čevljev za 5 K Veled nakupa (gromne množine obuvala in neke konkurzne mase prodajam le nekoliko časa po umazani ceni 1 par možkih in 1 par ženskih črnih čevljev za vezati z močno n:. bitim podplate in, nadalje 1 par možkih in 1 par ženskih modernih čevljev. Vsi ti 4 pari eo najnovejše mode, močni, gorki in pripravni za z mo ter veljajo le 4- krone. P'šilja 1« proti predplačilu ali povzetju A. GELI5. KRAKOV 40/3. — Za naročbo zadostuje dolgost stopala. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako ne bi ugajali. Operater kurjih očeh odlikovani specijalist GIORDANI kl ordinira na Corso it v. 23, H. nadstropje naznanja vsem, bi trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroca ni kakih bolečin. Cena od eilC k r O n P za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadobe. NaiC-foraiČa slovenska zaloga in tovarna liajolal Ojoa pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 12. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-i{tiranega poishtva. oooooooooooooooo Sveže maslo in kokoši. Pod[>isiini prodnjii juistiu« Stajursko sveže maslo in kokosi {»o najnižjih rcnali. Ivan Suha li, trgove«-ulica Chiozza 33 ogel ulica Bacchi. oooooooooooooooo GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr v lastni hiši. —- Hranilne vloge sprejemajo se od vsa če tudi ni član društva in se obrestujejo po 472°/o, ne da l>i se odbijal reutni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na. menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/,0^. Craduje vsaki dan od 9. *!<> ure (loP«L in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Hran. vlog: leta 1902. Km 1,479,005 Poštno-iiaii. račun štv. 531315. I „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI | Polno vp lač a ni akcijski kapital ===== Špitalske lllice Štev. 2. == K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnja Daje predujme na vred. papirje. Kupuje in prodaja C Tifte rent, zantaTiiih pisem, prijoritet, komun&lrib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. iPromeM iadaja k vsakemu žrebanju. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale -- kupone. ........ Zavaruje srečke proti z=z= Izgubi--: kurzni Vlnkuluje In divinkutuje vojaške ženltninske kavcije. Bskompt in Inkaaao menic, H naročila. mbbmmnamhahbamtlflbnb Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —=....... — dne vzdiga. ' ,Promet 1 čeki in nakaznicami.