Posamezna Štev. dO vin. Slev, 19. PoStnlna -" - Dav$aXlr«ita. v m\\m, v soboto, nne 24, ja«|fl im tem xlvbi »SLOVENEC. valja p« poiU na v«» strani Jn^c- »latlje in v Ljubljani: h oalo lato naprsj. K lOfr-7,m pol lata „ .. m »5«— sa eatrt lota * .. „ 30-aa m himk » • • „ J"-— ataoaomtt-roooltrietao Kl#- sse Sobotna izdala: s Xa oolo leto.....K *»-- m J»'3«WBJ=tT0 . . . . „ 2S-— patlliiata (M Mi »TMtM) ■ndnl nsftaal, ML m ■ i »K H« M «M lakaja vsak «a aoteljok la taa po •h 5. uri smrtni. Urodnldtv« Jo v Kopitar]**! HM itn. S/m. Rokopisi a« aa vračaj«; aoiranklrana pisma s« M sprojensaje. Ur«4n. toleL Stv. 90, spravi. Stv. 3X8. Političen list za si narod. Oprava )«naredbo<* od 15. jan. 1920, št. 49 Ur. 1. z dne 22. jan. razpustil komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave bivše vojvodine Kranjske in odredil, da bo posle te komisije pod njegovim vodstvom in nadzorstvom od 1. febr. t. 1. dalje vodil kurator, ki naj bi bil od celokupne deželne vlade imenovan. VLS konstatuje, Ako kje, potem jc v rešenju valutnega vprašanja potrebno, da vlada popolna jasnost, ki izključuje vsak dvom in vsako dvoumno tolmačenje, Vendar ni bilo v našem časopisju nikdar tolike negotovosti, toliko nejasnosti, kakor ob vladnem rešenju valutnega vprašanja, dasi je preje v t aziuotrivanju vprašanja o valutnem vprašanju vladalo — ako izvzamemo dr. Ku-kovca, dr. Brezigarja in še nekatere — soglasje, ko v malokaterem drugem vprašanju. Ko je vlada nalahko lansirala vest, da namerava rešiti valutno vprašanje z zamenjavo krone za dinar v razmerju 1 :4, je resno slovensko časopisje enodušno nastopilo proti tej nameri. Denarni zavodi, gospodarske ustanove in javne korpora-cije, vsi so označičli tako rešenje kot po-gubonosno veliko financijsko krivico. Končno je vlada izrekla svojo odločilno besedo. Zavladala jc v časopisju kon-fuznost in brezglavje, kakor je ni primere. Velik del časopisja je pel hvalo vladi za ono rešenje, proti kateremu je isto časopisje en dan preje napovedovalo najostrej-ši boj, »Slovenski Narod«, ki je označeval nameravano cesitev za ekonomsko »Kosovo poljem, postat je zadovoljen in pel hvalo vladi. Odkod to preokret? Vlada je rešila valutno vprašanje na način, pred katerim se jc ustrašila sama. Da zmoti one, ki imajo z njenim detetom posla, dala jc temu detetu dve imeni, da zapelje tiste, ki nočejo dosti misliti. Da se konfuznost poveča, podal je dr. žerjav * »Slov. Narodu« od 15. t. m. izjavo, ki vsebuje v glavnih točkah neresnične podatke. Velik del časopisja je bil zapeljan po teh lažeh, kajti da bi dr. Žerjav sam ne bil posvečen v stvar, ne moremo misilti. Kako je rešila valutno vpra-šanje vlada? Vlada je rešila, da se zamenja dinar za krono ravno v onem smislu, proti katerem so nastopili vsi finančniki kronskega ozemlja — razven dr. Brezigarja in dr. Kukovca. Vlada je rešila valutno vprašanje tako, da se zamenja dinar za krono v razmerju 1 :4. Ker pa se je vlada bala ljudstva, ni označila novo novčanico z dinarjem, temveč je naredila, da naj i dalje na novi novčanici figurirata obe vrednosti, kronska in dinarska. Stodinar-ski bankovec ima tedaj oznako 100 dinarjev in obenem tudi 400 kron. Novo novčanico naj na kronskem ozemlju imenujejo v kronah, a na dinarskem ozemlju v dinarju, samo da isto, ker nazivljejo Srbi 100 dinarjev, imamo mi nazivati 400 kron.. Pridržati obe vrednosti ima edini namen, umetno ublažiti odpor, računati s kratkovidnostjo tn neumnostjo naroda. Taka je rešitev valutnega vprašanja. Posledica tega rešenja je, da se krona nikdar več ne bode mogla popraviti v razmerju do dinarja. Da je danes naša krona na tujem trgu kotirala le kot novčanica pred likvidacijo se nahajajoče avslro-ogr-ske banke nasproti dinarju v razmerju 1.: 4, je bil naši demokratski vladi zadosti tehtni razlog, da ugotovi to razmerje kot stalno, kot razmerje, katero se ne da nikdar več spremeniti. Dr. Žerjav je toliko predrzen, da si upa tajiti to stalno razmerje. Piše doslovno: »To bo kmalu spremenjeno. Ker ima parlament določiti z zakonom zlato podlago kroni in dinarju, je končno razmerje med krono in dinarjem ostalo nerešeno.« To je laž! Tega dr. Žerjavu nihče ni mogel obetati. Spremeniti razmerje med dinarjem in krono (novo) je absolutno nemogoče, ako vlada ne sistira svojega sklepa. Ni res, kar trdi dr. Žerjav, da bodemo imeli do parlamenta dvoje valut, bančno krono in bančni dinar. Kakor bodemo za-menili pri nas krone v novo novčanico, ta ko bode tudi dosedanji bančni dinar zamenjan za novo novčanico, istotako označeno z dvema vrednostima. Novčanice postanejo v celi državi enotne in zato je možnost razkroja na prvotne tvorne dele za vedno izključena. Da se tudi sedanji srbski dinar zamenja z novo novčanico, je iz vladnega komunikeja jasno razvidno, in vse drugo, kar trdi dr. Žerjav, je izmišljeno, prosta potvora. Laž je dalje trditev dr. Žerjava, da bode »parlament diktiral ziato S. Ko S, Z« len fiaie ljudske fcnpžnice. ■Poberite koščke, da ! konca ne vzamejo!« V pretresltivoresnem članku i-Današ-nje knjigotrško življenje« (»Slovenec«, 10. tan, 1920) nam je g. poslovodja Ivan Mesar odkril žalostno dejstvo, da so sloven- i ske knjige domala razprodane in da bodo morale knjigarnice, ki se pečajo samo s prodajo knjig, v kratkem svoje trgovine zapreti. Ali more torej v tem času S. K. S, Z, misliti na ustanavljanje novih ljud- i skih knjižnic? Pred vojsko smo jih imeli j že lepo število; marsikatero izobraževal- j no društvo je uspešno delovalo tudi s po- ; močjo svoje knjižnice in svojega vnetega knjižničarja. Zdaj ima S. K. S. Z., to nase j .središče vsega ljudskoizobraževalnega dela, namen, tla naše ljudske knjižnice po- j vsod poživi in k novemu, delovanju zbudi. Ljudske knjižnice so silnega pomena v življenju narodov. Znano je, da je njih domovina .'Amerika in Anglija. Zakaj so iih tam ustanavljali? Ni dvoma. Ha «r> iinelt tudi idealen namen pred očmi: ljudi izobraziti, s pomočjo knjige jih boljše napraviti; vendar pn jc, praktičnim Apieri*. kancem »n Angježetn lebdel pred meso« pred vsem praktičen smoter: narodnogospodarski vidik. Ali menite, da bi bili Angleži uvedli poseben davek za take knjižnice ali da bi bil slavni Carncgie daroval stotine milijonov v ta namen, ako ne bi bili vedeli, da se ta denar bogato obrestuje? Tam v Ameriki so tako-le računali: »Delavec, ki jc zvečer, namesto da bi posedal po beznicah in pivnicah, ostal doma pri dobri ali vsaj nekvarljivi knjigi, dela drugi dan boljše, kakor tisti, ki je uničeval svoje živce z alkoholom ali drugimi rečmi, ln če delavec ne išče v knjigi le zabave, ampak tudi pouka, se s tem stopnjuje tudi njegova gospodarska vrednost in cena,« Zakaj star pregovor veli: Z znanjem pride — razmišljanje.« Ako je torej, kakor piše »Slovencc« z istega dne (10. jaa. t. 1.) v članku »Občina« še dandanes jedro dobre občinske politike: »dvigati gospodarsko blagostanje občinarjev potom javnega skrbstva in uprave občinskega imetja,« bi se po pra vici med sredstva za gospodarsko povzdi-go smele prištevati tudi ljudske knjižnice in občine bi samim seb' koristile, ako bi del srvojega imetja uporabile 7.a vzdrževanje dobre knjtžnicc. Iti izobraževalno društvo, ki dobi svojo knjižnico, deluje v prvi vrsti v gospodarsko korist občina Seveda dosega obenem tudi drugi, idealni smoter: da etično, moralno dviga celo sosesko in * lein vrlo podpira cerkrv in šolo, Delovanje načih ljudskih knjižnic um j ramo zdaj po končani vojski obnoviti, poživiti. Kjer jih šc ni, jih moramo ustano-j viti. Res, da so knjige zdaj precej drage (dasi daleko ne tako kakor vse druge potrebščine!) in da jih v knjigarnah ni dosti več in da sc novih zelo malo tiska, vendar vkljub temu bi sc dale še dobiti; koliko dobrih slovenskih knjig leži na ra.znih podstrešjih in po policah, nečitanih in nerabljenih! Zdaj je prišel čas, da te dragocenosti zberemo in združimo v knjižnicah in ljudem spet oživimo zmisel za plodo-nosno čtivo. Knjiga sama na sebi je mrtva stvar; živa beseda knjižničarjeva pa s par opombami odpre razumevanje. Korist bo imel od ljudske knjižnice dotični knjižni-| čar sam, ker bo moral nerpestano misliti, kako bi vsako leto izpopolnil svoje zaklade, obenem pa je prisiljen neprestano či-tati, da bo mogel v vsakem slučaju prav ; svetovati in pravo knjigo v roke dati. Kakor v drugih ozirih. velja tudi tukaj pravilo, da treba, kakor pravijo Italijani, fre-garc il cervello, drgniti možgane, brihtati I jih, da ne zadremljemo v spanje nepravičnega. S. K. S. Z. m jc torei zdaj ob začetku svojega prenovljenega delovanja postavila i ^lcde ljudskih knjižnic ta-lc program: v Ljubljani se osnuje vzorna osrednja ljudska knjižnica z osobjem. ki bo strokovno ; izobraženo. Ta osrednja knjižnica bo skr-j bela za dobro upravljanje vseh drugih '■i knjižnic S. K. S. L Kakos to ofos<* jilnice in za razna gospodarska društva potrebni revizorji, tako jc treba, da od časa do časa pride revizor tudi v knjižnico in se prepriča, ali je vse v redu. Zakaj marsikatera lj. knjižnica ne deluje? Zgodile so se morda takoj pri ustanovitvi, j usodne napake: knjige se niso pravilno j vpisale, posojene se niso zapisovale, in ta • ko so jih ljudje polagoma raznesli na vse i strani. Revizija je bila prava dobrota, po-j vsod. Obenem pa bo S. K. S. Z. pomagala j ustanavljati nove lj. knjižnice. Vsako Teto bo opozorila podrejene knjižnice na nova | dela, ki naj si jih nabavijo. Svetovala bo 1 tudi, kako prili do vezave knjig. Predvsem i pa bo — kakor omenjeno — skušala vzb»-i diti mnogo agilnih. navdušenih ljudskih knjižničarjev fmed duhovščino, učitelj-stvom. Orli i. dr.), zakaj tak knii ničar h> ; duša vsemu. Mrak. Štefan Žeromski. Iz poljščine preval Fr. Koblar. Solnce se je ponižalo <\o ot>sežnit» smrek, ki so samotno stalo na robn črta, po pobočju frriča se je svetilo nešteto črnih pnninv v svojem sriiilem zelenju, v Tnedenem blesku j« bilo i soliice podobno nepremični plasti pro-i zornepa prahu, ki leži na<1 daljnim ob-' aor t«tu. Niegovi odsevi ao sut Je^keUJi SLOVENEC. 3ne 24. fanuarfa 1920. Sfcv. 19. keniu takemu poizkusu z največio odločnostjo zoperstavil v bran, tudi odločni nasprotniki boljševikov. Denjikin jc bil zelo dobro oborožen. Zavzeti bi bil mogel Moskvo in zadali s tem boljševizmu smrten udarec, da ga njegove zmage niso napojile z oholo nado, da bo upostavil prejšnjo velerusko monarhijo z vsem starim carističnim aparatom Nastavljal je prejšnje osovražene ruske uradnike in ni priznaval ruskim narodnostim pravice samoodločbe. Ukrajinska vlada mu je dovolila prehod preko ukrajinske države in sama postavila proti-boljševiško armado. Ko pa je Denjikin prišel v stik z ukrajinsko armado, se je namesto proti Moskvi okrenil proti njej. Ukrajinski kmetje so videli in čutili v De-njikinovih vojnih ciljih upostavitev cari-stične Rusije in so se z oboroženo silo dvignili zoper njegovo armado. Denjikino-ve armade niso porazili boljševiki, ampak Ukrajinci. Boljševiki so se okoristili s tem položajem, koncentrirali svoje čete proti Judeniču, ker so se čutili na jugu varne, in ga porazili. Po Denjikinovem porazu so vkorakali v Ukrajino in io drže zasedeno z majhno izjemo ob gališki meji, kjer se nahaja ukrajinska vlada. Ukrajinska vlada je bila nasproti De-njikinu lojalna, ni pa bil nasproti Ukrajini lojalen Denjikin. Ukrajinska republika bi bila voljna priključiti se veliki federativni Rusiji, ako to sklenejo v ruski konstituanti nove obmejne ruske republike in to ob garanciji, da se ne povrne več osovraženi caristični režim. Ruski reakcionarni elementi so omogočili zmago boljševikov. Ententa stoji tako danes pred mrtvo točko in ukrepa, kaj bi bilo treba pod vzeti. Sovjetske čete ' stoje v Sibiriji v Irkutsku, v Odesi in na severovzhodu ogorožajo Poljsko in baltiške republike. Poljska, ki ima sama mnogo boljševiških elementov, se boji na spomlad velikopoteznega boljševiškega napada. Zato je ministrski svet odredil splošno mobilizacijo poljske armade. Japonska je zastražila vzhodno Sibirijo. Tudi Nemčijo skrbi nevarnost na njeni vzhodni granici. Zadnja poročila i i Pariza pričajo o resnih ententnih sk'epih proti boljševizmu. Angleški vojni minister Churchill in mornariški minister Walter Long sta nemudoma odpotovala v Pariz. Angleške vojne ladje pri Malti so bile odposlane v Črno morje. Včerajšnje poročilo iz Haga pa javlja, da so zavezniške vojne ladje obstreljevale Odeso; po štiriurnem boju se je bolj-ševiška armada umaknila iz mesta. Dr, Potočnjak pri ministrskem predsedniku, ! LDU Belgrad, 23, jan, V Belgrad fe | dospel dr. Fran Potočnjalc. Bil je pred-j včerajšnjim sprejet pri ministrskem pred-| tedniku Davidoviču. I ' f Konferenca industrijalcev. LDU Belgrad, 23, jan. Predvčerajšnjim jc bila otvorjena v Belgradu konferenca industrijalcev iz vse države, pri kateri je minister za šume in rude Kristan razvil svoj načrt za obnovo industrije. Po njegovem načrtu bi se. ustanovila industri-jalna banka s kapitalom 250 milijonov dinarjev. Železničarska stavka v Jia-i,'. LDU Rim, 23. jan. (DKU) Po'zadnjih poročilih, ki prihajajo iz raznih krajev države, jc postala železničarska stavka v Italiji skoro splošna. Samo v Rimu jc šte-velo stavkujočih zelo omcicno, tako da se vrši promet skoro nemoteno. Naša posojila v inozemstva. LDU. Belgrad, 23. januarja. »Pravda« poroča: Obrnili smo se na pristojno mesto za informacije o tem, kdaj se bodo mogla začeti pogajanja za sklepanje posojil na podlagi bonov, katere bo dobila Srbija iz naslova vojne odškodnine. Odločitev o odstotni meri, katere bomo deležni, mora najprej proučiti stalna reparacijska komisija. Takoj nato bo Nemčija začela nakazovati svoje bone, katerih bomo prejeli v znesku 9 milijonov frankov. Na temelju teh bomo mogli najemati posojila v inozemstvu, toda ker so boni v zlatu, se bo del njih vložil v našo emisijsko banko. Na ta način bomo dobili na razpolago večje vsote v domači valuti, s katerimi bo mogoče nabavljati za Srbijo živino in mate-rijal v drugih pokrajinah naše države. Vrnitev poslanika Vesnlča. LDU Belgrad, 23. jan. Semkaj je dospel dr. Milenko Vesnič, naš dosedanji poslanik v Parizu. Izjava nove francoske vlade, LDU Pariz, 23. januarja. (DunKU -Brezžično.) Včeraj popoldne je francoski ministrski predsednik Millerand prečital v zbornici izjavo vlade, obsegajoče temeljna načela, katerih se hoče držati novi kabinet, in metodo, po kateri se hoče ravnati. Prva skrb vlade bo, pravi izjava med drugim, predložiti zbornici pregled vseh onih sredstev in pripomočkov, s katerimi naj fe prepreči nadaljnje tiskanje bankovcev in omogoči vzpostava ravnotežja v državnem proračunu; prva točka v državnem proračunu bo zavarovanje državnega dolga. Vlada bo z vso energijo • slremila za tem, da prepreči vsakršen beg j pred davkom, vendar tako, da pri tem i ne bo ovirala in prestrašila duha podjet-i nosti. Mir v notranjosti države in mir z j inozemstvom je ona želja, katero iz vse^a srca goji javnps*i, potrta zaradi ogromnih J žrtev, za katere bo Nemčija pred zgodo-! vino nosila odgovornost. Da se v bodoče ' prepreči taka ur.odepolna katastrofa, se je treba posv?tJ*i ožlvotvorjenju zveze narodov, ki jc ila*c sfimo nov izraz starodavna francoskc ideje. Vlada francoske republike ne bo, v kolikor to odvisi od nje, zanemarila ali opustila ničesar, čemer bi mogla koristiti zvezi narodov in utrditi njeno organizacijo. — Izvršitev vseh do-ločh vcrsailleske mirovne pogodbe bo za vlado ncprekršljiv zakon. Izvršitev se bo brez prenagljenosti, pa tudi brez slab o t-| nega omahovanja zahtevala in izvedla. Preti mažarskJm zahtevam. LDU Bukarešta, 23. jan. (DKU) Brzo-j javna agentura Dacia poroča: Rumunsko ministrstvo za zunanje stvari je prejelo brzojavko iz Pariza, ki poroča, da so ru-munski ministrski predsedniki dr. Vajda-Vojvoda, čehoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš ter jugoslovanska delegata Pašič in dr. Trumbič sklenili, pri mirovni konferenci složno nastopiti proti voditelju mažarske mirovne delegacije grofu Apponyju, kakor hitro bi se ta iz Budimpešte povrnil z novimi zahtevami v Pariz. Volitve na Mažarskem. LDU. Budimpešta, 22. januarja. (ČTU.) Krščanski blok računa, da bo dobil pri prihodnjih volitvah absolutno večino, in sicer 90 od 167 mandatov. Stranka malih kmetov volilcev pričakuje, da bo izvejevala 50 do 60 mandatov. Izročitev nemškega cesarja. LDU Berlin, 22. januarja. (ČTU.) Ho-landska vlada je izročila bivšemu nemškemu cesarju prepis note, s katero zahteva ententa njegovo izročitev. Kakor poroča »Libre belgique«, se želi holandska vlada izogniti sumu, da bi odločila sama o izročitvi, ter je zato pozvala bivšega cesarja, naj se prostovoljno preda ententi. 3tdo m "13 0*1 a Bele lise, ki jih vidimo te dni v »Večernem listu« in »Domoljubu«, nam uajo misliti. Cenzura hoče udušiti časopisje one stranke, za katero stoji večina ljudstva, Tekom zadnjih vojnih let, predvsem pa v bojih za ujedinjenje smo sc tega že navadili. Avstrijska vojaška cenzura jc pazno stražila nad našim tiskom v času, ko je VLS po svojih zastopnikih v dunajskem parlamentu zahtevala ujedinjenjc Slovencev, Hrvatov in Srbov. Temu se nismo čudili. Avstrija je pač zatirala glas ogromne večine naroda, ker jc sovražila ves narod. Zato se nismo preveč razburjali, če je tlačila svobodo tiska, posebno potem ne, ko je stopila naša stranka z njo v odkrit boj. Sedaj nam pa cenzor države, ki jo )•» v veliki meri ustvarila naša stranka, krati svobodo tiska. Ne krati je samo stranki, vzeti jo hoče ogromni večini slovenskega ljudstva. Predsednik deželne vlade, dr. Žerjav* je osebno odgovoren za to kršitev tiskovne svobode. Pod prejšnjim predsedstvom je v Sloveniji vladala svoboda tiska kakor v Srbiji, le na Hrvatskem sc je vlada posluževala Tiszove praktike. Pod guvernerstvom dr. Žerjava pa ! smo prišli na zadnje mesto. Dr. Žerjav • zelo rad povdarja, da bo ostro nastopal proti vsem stremljenjem, ki so naperjena proti edinsh-u države. Pribiti pa moramo, da uporablja cenzuro v brambo samega sebe, lastne stranke in z JDS zvezane socialne demokracije. Pod pretvezo državnih interesov brani interese svoje stranke prav p-» načelu, da jc JDS »sol Jugoslavije* in da je sedanji absolutistični način istoveten z državo. Vloga, slovenskega »tigra« je sicer mikavna, pa za njo je treba imeti tudi Clemenceaujevega razuma in — zaslombe v ljudstvu. Ko Clemenceau ni imel več dovolj opore v ljudstvu — jc šel, — Nc današnja vlada, ne predsednik deželne vlade za Slovenijo nima ne zaslombe v ljudstvu ne v parlamentu. »Vlada močne roke«, kot pravi »Rijcč SHS«, vl»-da absolutistično s štabom cenzorjev in žandarjev. Peščica kulturnobojnih inteli-gentov si domišlja, da bo s cenzuro, nasiljem, tlačenjem ustavne in osebne svobode prisilila ljudske množice, da sprejme njihove nazore. Država je skupnost ljudstva. Ni slučajno vladajoči režim, in nc posamezna oseba. Tisti tisoči kmečkih in delavskih mož, ki so 1. 1907. dvignili svoj glas za splošno in enako volilno pravico, niso ie izumrli. Kakor so se znali boriti tedaj pod avstrijskim režimom, bodo tudi danes znali s povdarkom nastopiti za svoje ustavne pravice in politično svobodo, h kateri spada tudi svoboda tiska. iOiiica« -f Sleparstvo samostojnih. Samostojni, ki so v Komendi s sleparstvom dobili podpise naših ljudi za kandidatsko listo samostojnih, širijo sedaj govorice, da bodo kaznovani tisti, ki bi svoje podpise preklicali. Pozivamo svoje somišljenike, da vse Stran 2. podlago kroni posebej, dinarju posebej.« To je prvič fiziški nemogoče, ker ne bo-deta krona in dinar krožila ločeno, ampak za vedno združena na eni novčanici, drugič pa vlada v svojem komunikeju tega niti ne obeta. Govoreči o dveh novca n i c a h ima vlada v mislih novo nov-čanico z oznako obeh v vrednosti v razmerju 1 : 4. Kako bode parlament ugotovil zlato podlago novi novčanici, je za razmerje krone in dinarja popolnoma ireve-lantno. Ker preide krona kot četrt dinarja v novo novčanico, je njen razvoj kot samostojna valuta za vedno onemogočena. Vlada jc rešila valutno vprašanje v nasprotju z zahtevo večjega dela prebivalstva na škodo posestnikov kron. To rešenje je podpisal tudi dr. Kramer itd, Slavospevi liberalnega časopisja na dr. Kramerja, ki je pokazal zopet svojo nesposobnost v finančnem vprašanju na način, kakor smo že navajeni pri njem v trgovinskih vprašanjih, je jasen dokaz, da njim gre le za vlado. Kako vlada dela, naj bode z njenim delom ljudstvo še tako oškodovano, jim je postranska stvar. Ako se liberalna stranka strinja s tem, da se ljudstvo oropa za tri četrt premoženja, naj gre še dalje za sedanjo vlado, ki vodi v propast. Mi se s tem rešenjem ne zadovoljujemo, protestiramo kar najenergičneje na zavraten način rešenja valutnega vprašanja in zahtevamo, da vlada s i -stira svoje rešenje do sestanka parlamenta, ki je edini m -reda-jen o tako vitalnem vprašanju izrc odločilno besedo. Slovenska Ljudska fctranka je storila svojo dolžnost, opozarjala je pravočasno na pretečo nevarnost, s katero hoče vlada uropati posestnikom krone tri četrt njihove vrednosti. Kot zadnji poizkus, preprečiti to nakano, vložil je dr. Korošec protest na vlado, v katerem zahteva, da vlada zaustavi izvršenje zamenjave in nemudoma skliče parlament, ki more edini to vprašanje pravilno in pravično rešiti. Uma ierta z 2>D!!£e- Ruske armade, ki so se pod Denjiki-nom, Judeničem in Kolčakom borile proti holjševikom, so poražene. Danes moremo ! govoriti samo še o ostankih teh armad. Izjava Trockega v trenotku, ko so bili boljševiki obkroženi in v največji stiski, da bodo boljševiki zmagali, se je uresničila Boljševiki nimajo v Rusiji toliko pri-etašev, kakor bi mogli soditi po njihovih uspehih na bojiščih. Njihova pozicija nikakor ni neomajna. Boljševiške zmage je omogočila le nespretna taktika Denjikina in cilji protiboljševiških vojskovodij. Ententa je kolebala, ali naj z oboroženo silo potlači ruski boljševizem ali pa naj prepusti obračun ruskemu narodu samemu; ostala je na sredi pota, ko so se prvi bojni poizkusi ponesrečili vsled nezanesljivosti francoskih čet, katerih dobršen del je prešel k boljševikom. Nato je podpirala proti-boljševiške armade Denjikina, Judeniča in Kolčaka. Po njihovem porazu je ententa resno prevdarjala, ali ne kaže sprijazniti se s sovjetsko Rusijo. Pregovori niso uspeli. Morda je bila pri tem odločilna ruska boljševiška propaganda v ententnih državah, zlasti v Združenih državah. O porazu Denjikina moremo danes trditi, da ga je zakrivil sam in dokler sg bodo protiboljševiški vojskovodje pečali z načrti, upostaviti caristično Rusijo, ne bodo uspeli. Ruski narod si gnile uprave iz časa carizma ne želi nazaj in se bo vsa- še na robovih megla, jih zlatili in barvali s škrlatom, zarivali se v gube pisanih štorov in se svetili v vodah. V brazdah med strnišči in kopanji, na zapuščenih jesenskih njivah in sveži oranini, kjer so stale po zadnjem nalivu luže, so se izpreminjale rdeče lise kakor kosci ožganega stekla. Na pisane sveže izrezane grude je padala za oči prijetna zapeljiva vijoličasta senca, peščena mesta so rumenela, — zelišča na zelnikih in grmi ob mejah so dobivali neko nelastno, trenotno barvo. V globoki kotlini, obdani z vzhoda, severa in juga s podkvijo pogorij, oropanih gozdov, je tekla struga, razlivala se v zatoke, močvirja, širjave In ožine, kajti povsod jc silila voda iz začasnih vrelcev na dan. Okoli vode je rastlo kakor na šotastem kožuščku gosto trnje, bičevje, vrbovje in robi-dovje. Mirna rdečkasta voda se je sedaj svetila v bledozelenih brezlikih lisah izpod širokolistih močvirnih rastlin in pustega resja.. Divje račke so v jatah letale, krožile nekaj časa z iztegnjenimi vratovi, moleč tišino z melodičnim zvonečlm .-'umom perutnic, zavijale v zraku vedno manjše elipse, — končno so se za-lc cU1 v bičevje in čopotaje razbijale s pr«mi po vodi. Potihnilo je tudi glasno letanje kljunafiev, tiho klicani« vodne kokoške, prenehalo je dovtipno požvižgavanje utev. Po svetli površini vode so blodile samo še neutrudne vodne muhe na svojih hoduljastih nogah, tenkih kakor lasje, vendar oskrbljenih z velikimi tolstimi stopali — in dvoje ljudi je še delalo. Močvirja so spadala k dvoru. Nekdanji mladi posestnik se je z lovskim psom prerival po njih za racami in kljunači, dokler ni posekal vseh gozdov, zadolžil vsega polja in naposled nenadoma zbežal s posestva ter se ni ustavil prej kot v Varšavi, kjer zdaj prodaja aodovo vodo. Ko je prišel novi modri gospodar je neprestano hodil po polju in pogosto postajal med močvirjL Brskal je z rokami po blatu, kopal luknje, meril, tuhtal, dokler si ni izmislil čudne stvari. Ukazal je nadzorniku dan za dnem najemati kmete, ki naj bi kopali šoto, glino vozili na polje in nasipali na kupe. To naj bi kopali toliko časa, dokler ne bi bilo dovolj prostora za jerin.. Ko bo prvi jerin gotov, bo treba napraviti jez in nižje izkopati drug jerin ln to tako naprej, dokler jih ne bo cela vrsta. Tedaj bodo pretrgali zatvornice. spustili vo-I do in zaplodiii ribe ... Za prevažanje šote se je takoj udf-! njfil Valek Gibala, delavec brez posesti* ki je gostoval v sosedni! vasi. Gi- bala je pri prejšnjem gospodarju služil za konjskega hlapca, toda pri novem ni zdržal. Novi gospodar in novi upravitelj sta po prvem roku tudi plačo zmanjšala in pri vsaki stvari iskala tatvine. Pri prejšnjem gospodarju je vsak hlapec vzel svojemu paru konj pol merice ovsa in ga nesel zvečer v krčmo k Berlinu za tobak, popirčke ali za kapljico žganja. Kakorhitro pa je nastopil novi oskrbnik, je to onegave-nje takoj zapazil in ko je krivda kajpada padla na Valka, jo je dobil po ustih in pognali so ga iz službe. Od tedaj je Valek gostoval z babo v vasi, ker službe ni mogel najti, oskrbnik mu je dal tako izpričevalo, da ni bilo podobno zglaševati se za 3lužbo, pa bodisi kjerkoli. O žetvi sta oba tuintam pri kmetih delala, toda pozimi in na pomlad sta umirala grozne, nepopisne lakote. Veliki koščeni dedec, železnega mesa, se je usušil kakor trska in počrnel, hrbet se mu je sklonil in oslabel je. Baba -— kakor baba, »e preživi pri kmetih, nabira gob, malin, jagod za dvor, ali pa jih nese k Židu in zasluži za pogačico kruha, a moški pri mlatvi ne obstane brez jedi. Ko jc oskrbnik zapovedal kopa-i nje na ioki, so se obema zasvetile oči. i Sam oskrbnik je obljubil od izkopnne-! ga kubičnega scžn.ja trideset kopejk. .VaJek ie ženo dan za dnem jemal s seboj h kopanju. Ona naklada samen kolnico, in on vozi po deskah, ki so jih vrgli po barju, blato na polje. Delo se jima vnema v roki. Imata dvoje velikih in globokih samokolnic; ko Valek pripelje eno prazno, je že druga naložena; vrže omot na ramo in potiska samokolnico navzgor. Železno kolo škriplje, da gre skozi kosti; redko, črno, tekoče s koreninami prerastlo blato leze narazen in pada. možaku na gole noge in ker samokolnica poskakuje na deskah, se mu omot žariva v tilnik in ramena ter utiska na srajco črno progo neprijetno dišečega potu, roke umirajo v lakteh, noge trpe in drevene od zadiranja v blato — toda dva kubika na dolgi dan pobrati — to pomeni nekaj denarja v žepu. Upala sta, da pod konec jeseni de-neta trideset rabljev na stran, plačata najemnino, kupita sodček zelja, pet korcev krompirja, suknjo, škornje in predpasnike za oba, ruto za ženo, obema platna za srajce, se tako pretepeta do pomladi in vmes tketa pri ljudeh. A tu se je oskrbniku naenkrat zazdelo preveč trideset kopejk od kubika. Zavohal je, da ne bi bil vsak ta'Sl©veučcvega« članka z nekim verižnikom izmislila. Stiki z verižniki! To bi bilo *es silno zanimivo poglavje, pa zelo neprijetno za gospode demokrate? Ljudska sodba res prihaja, pa hitreje, nego bo demokratom ljubo! In ta bo z napihnjeno domišljavostjo korenito obračunala! -f Ginljivo poročilo. Vsi demokratski Ihti poročajo, kako sc j« vračal g. dr. Žer-tav iz Zagreba, kamor jc spremljal prestolonaslednika. Službeno cerkljanski taj-«ik je bil aretiran — se je ustavil v Brežicah, ker pa ni bilo nobenega drugega vlaka, jc vstopil v tovorni vlak, da bi čimprej prišel v ljubljeno k delu. Silno ganljivo in bi nas res ganilo, ako bi bila ta naglica g. dr, Žerjava namenjena pozitivnemu delu m ne podiranju in mamin za razpuščanje. J- Vse stoji vrlo dobro! V zadnjih tdnevib smo čitali uradno izjavo belgraj-flkih politikov, kateri so se vrnili iz Pariza, da so popolnoma zadovoljni z doseženimi uspehi. Eden se je celo izrazil, da «toji vse »vrlo dobro*. Na podlagi teh nradnih izjav smo begunci iz zasedenega ■ozemlja menda opravičeni upati, da se v "bližnji bodočnosti vrnemo na našo grudo, katera da bode pripadala naši Jugoslaviji. iTrdno smo bili prepričani, da se je omenjenim politikom posrečilo dobiti zagotovilo, da bode pripadala Jugoslaviji naša Goriška, Reka, Trst in Istra. Drugače si pač ne moremo predstavljati, da bi bil resni jugoslovanski politik zadovoljen z uspehom pariških pogajanj! — Begunski «rogL -j- Poseganje deželne vlade v občinsko avtonomijo- Župan J, Z. nam piše: MaJokaterikrat imam priliko, da pridem iz nase daljne hribovske vasi doli v belo Ljubljano. Me tudi nič ne zanima življenje tam doli, ker imam pač Italijane 100 korakov od. moje hiše. Živim v miru in ljubezni kot župan s svojimi župljani ter sc ne spuščam v nikake politične stvari izven mojega delokroga. Ko sem pa cul, da je g. predsednik deželne vlade samovoljno odstavil občinskega tajnika v Cerkljah, se mi je zdelo umestno, da izrazim svoje naziranje. Živimo, pravijo, v demokratični Jugoslaviji, pa tisti ljudje, kateri govore o demokratizmu, si upajo na jako nedemokratičen način vtikati se v stvari, o katerih ima odločevati ljudska volja, ne pa absolutizem dež. zamodržca. — Včeraj je bil pri meni moj brat, kateri je v Idriji poročen. Njemu je bila zadeva že znana. Rekel mi je, da v zasedenem ozemlju vsak otrok že ve, o mogočni sosednji državi, v kateri vlada slavni Gregor — Veliki. 4- Kakor veter kaže. Demokratsko glasilo »Narode v Subotici priobčuje članek »Verska politika«, ki je poln priznanja za katolištvo in izraža željo po iskrenih odnošajih z Vatikanom, Članka r med drugim pravi: Tudi katoliška cerkev je v našem narodu imela krepko narodno obeležje, Koliko svojih lepih običajev, koliko posebnih svojih pesmi in napevov je naš narod katoliške vere ovil okolu poedinih verskih praznikov, da krčevitih in dolgih bojev za ohranitev slovanskega jezika v službi božji od časov ninskega škofa pa do naših dni niti nc spominjam. Frančiškanski red jc dal prvega pesnika jugoslovanskega edinstva, Andreja Kačiča; Jura j Križanič je bil katoliški duhovnik, v kolu ilirskih preporoditeljev so bili odlični katoliški duhovniki; vladika Strossmnier in Rački sta ustanovila v Zagrebu jugoslovansko akademijo in jugoslovanski misli postavila realen temelj. Frater Grahov ac je hiral v beneških ječah, ker je branil svoj narod, frater Jukič je z življenjem plačal svoje prizadevanje za zedinjenje ceiega slovanskega jugu, Fra Grga Martio navdušeno opeva maščevalo-: trpljenja in goija zasužnjene raje. Samo plitvo razumevanje fl-ičt navodfle ra®.tcklo$U more zatemnie- vati svetli spomin velikih duhov, pesnikov in bojevnikov iz vrst katoliškega dela našega naroda s sencami listih, ki so zaradi osebne časti služili tuji misli in njihovo krivdo valiti na katoliško vero, Hrvatski episkopat, zvest tradicijami prošlosti, jc enodušno zahteval, da se zopet uvede stari slovanski jezik v bogoslužju. Diploma-tični odnošaji med Vatikanom in našo državo so upostavljeni in naša goreča želja je, da bi bili čim prisrčnejši. Treba je, cla se čim prej sklene nov konkordat med sv. stolico in našim kraljestvom. Mi želimo iskren sporazum in neskaljeno soglasje ,.. — Kdo je še kaj podobnega bral v kakem demokratskem glasilu, kjer se dan na dan odkrito ali prikrito prožijo strupene pu-šice na katolištvo in njegove ustanove, kjer vsikdar najdejo svoj forum odpadniki in sramotilci katoliške vere in cerkve, kjer velja pošten duhovnik, pa naj bo njegovo delo še tako zaslužno, kot zaznamo-vanec ali vsaj kot nepolnovreden državljan? Morda so v Subotici vendar demokratje drugega kova kakor pri nas; verjetnejša je pa druga razlaga: Najstrupenejši nasprotniki Cerkve se radi kažejo kot njene prijatelje- ako jim to koristi. Bunjevsko ljudstvo je globoko verno in se doslej še ni odločilo na nobeno plat. Tu treba vreči mreže, ki ne bodo od daleč dišale po političnem svobodomiselstvu Kdor se v političnem boju ne boji policajsk.ih in korupt-nih sredstev, ne zameta niti verskega plašča, ako veter tako k." že. delausho Pod tem naslovom prin^ia sarajevska »Srpska Riječ« dopis b: Belgrada, ki js vsekakor zanimiv tudi za nas. članka r odgovarja na trditev »demokratov«, s. katero skušajo v novoosvobojstnh ookraji-nah omajati vero v radikalcc, da jc namreč radikalna stranka v Srbiji popolnoma skrahirala. zato pes lovi somišljenike zunaj srbskih meja, kjer je- še nc. poznajo. »Demokrati* se predvsem sklicujejo na to, da je v Srbiji še vsaka stranka pre-padla, ki je vodila vojno, za kar so najboljši zgled liberalci in naprednjaki, a radikalna stranka je vodila vse tri zadnje vojne. Na to odgovarja člankar: Liberalci in naprednjaki — sedanji »demokrati« — so vodili turško in bolgarsko vojno Obre-novičev leta 1876. in 1885., ki sta donesli sramoto pri Slivnici. Radikalci so pa vodili od leta 1912. zadnjo turško, bolgarsko in avstrijsko vojno s slavnim Kumanovom, Bregalnico, Cerom, Kosmajetn itd. V teh vojnah je Srbija oprala sramoto Obreno-vičevih vojn in dosegla nikdar slutene uspehe in vek ovito slavo. Ali bo narod za to sodil radikalcem tako, kakor je bil sodil liberalcem in naprednjakom po Slivnici? Razen tega jc avstrijska okupacijska oblast v Srbiji s prstom pokazala na stranko, ki jo je smatrala za svojega največjega sovražnika: grdila in preganjala je radikalno stranko na vsakem koraku, d očim je samostalce, naprednjake in liberalce — današnje »demokrate« — povsodi pro-težirala. Današnji minister Veljkovič je bi! za-časa avstrijske oblasti župan belgrajskega guvernementa. To si je srbski narod, ki je jako nonosen in ima raje, da ga sovražnik preganja nego ščiti, dobro zapomnil. Mnogi pošteni kmetje so šli sami do avstrijskih oblasti in sc javili za radi-kalce. Po vsem tem bo vsak Janko razumel, zakaj so se liberalci, naprednjaki in sa-mostalci ob prevratu tako radi odrekli svojih strankarskih označb in si nadeli novo ime »demokratov«. Toda ravno s tem so se še bolj upropaslili. More se reči, da je v Srbiji devet desetin ljudi strankarsko obeleženih. In to tako, da strankarsko mišljenje preide od deda na vnuka. Razen tega Srb jako težko izpre-minja politično vero. Ako jc radikal ec, nc pojde v drugo stranko in tudi ne dovoljuje, da bi se stranka združila s kako drugo stranko v katerokoli stranko. Tako je začasa Obrcnovičev tretjina radikalcev izstopila iz radikalne stranke, ker se je bila le-ta za kratko dobo na vladi združila 7. naprednjaki ter so si bili osnovali samoslalno stranko. Tako tudi sedaj najboljši ljudje iz sa-mostalne, liberalne in napredne stranke prestopajo v radikalno, republikansko alt socialistično stranko, odkar sc jc uvedlo novo -.•demokratsko-- ime. Člankar zaključuje: Pred vojno so imeli radikalci nadpolovično večino v srbskem narodu, danes bodo zanesljivo dobili dve tretjini. Radikalna stranka c vodila vojno, toda na njej ni ostal najmanjši madež, marveč je proslavila ?rb:" ime. Ljudstvo, najsi jc tudi pri prosto, r sebno pa naš kmet zna to opazili in visoko ccniti, in uko vprašale danes v Srbiii kmeta, kaj jc, nc bo odgovoril, da je Srb, nego pravi: radikale«-. 9 Krščanske delavke, služkinje — delavsko ženstvo! Oni, ki se imenujejo »demokrate«, so zatajili demokracijo, priznati nam nočejo pravic, ki nam gredo po načelih prave demokracije. Demokratični ministri so skovali volilni red, ki priznava volilno pravico samo nekaterim izvoljenim, ki spadajo v takozvane »boljše kroge«, na nas delavke in služkinje so nalašč pozabili v svojem lažidemokratizmu. Delavsko ženstvo je danes spoznalo, da jc v onih vrstah demokratizem samo fraza, ki naj lovi nevedne. Delavsko ženstvo! Oni, ki imajo na svojem programu svobodomiselstvo, so zatajili načela svobode. Samo nekaterim dovoljujejo, da se smeto greti na solr.cu politične svobode, drugi naj pa služimo in molčimo brez pravic v javnosti. Žensko delavstvo ie danes spoznalo to lažisvobo-doljubje. Tovarišicc! Pregrešile bi se proti samim sebi, ako bi molčale v takih razmerah, Naša dolžnost, je, da zahtevamo tudi za delavsko ženstvo volilno pravico; na glas moramo obsoditi krivico, ki nam io hočejo storiti, da se bo slišalo po vsej Sloveniji, da bo prodrl ta glas v osrčje Jugoslavije, v Belgrad tudi na ušesa nedemokratičnim m nesvobodoljttbnim ministrom! Delavsko ženstvo — ▼ nedeljo Dopoldne ob poi petih vse v Union, da manifestiramo za svejo volilno pravico! Uršula Katauer, predsednica Zveze delavk. HeUsne Jeretiua. predsednica Zveze služkinj. C Sdspevalte v orlovski S y»'■ tudi v loterijski nišami. Ljubljana, Poljanski nasip št. 10. »Zveze poštnih organizacij v Ljubljani« je objavila koncem junija pr. leta članek, \ katerem jc stavila oredslojnišlvti tukajšnjega čekovnega urada o priliki nekaterih izrednih imenovanj sledeče vprašanje: ^Vprašamo predstojništvo čekovnega urada, če mogoče /c zadošča za napredovanje v službi, če je uradnica vzgojiteljica predstojnikovih otrok? Zveza ni bila o tem vpr.ižanju povsem točno informirane, izkazalo j., tU je bila doliuia uradnica pribliijno /a en mesec nret pred- lagana v napredovanje, predno je prevzela vzgojo predstojnikovih otrok, — Odbor »Zveze poštnih organizacij v Ljubljani«, — Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju sporoča, da se vrše preizkušnje za pomagalce dne 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. septembra v zadružnem lokalu. Prošnje za te preizkušnje je vložiti najkasneje 14 dni precl vsako preizkušnjo. — Nova uredba za ženitev vojaščini podvrženih oseb. Za ženitev vojaški dolžnosti podvrženih oseb velja zdaj novopro-glašeni »zakon o ženitbi oficira, podofici-ra, kaplara i redova«. (Redovi, to je moštvo.) Člen 21. tega zakona določa, da se podnarednikom, kaplarom in redovom za-branjuje ženitev, dokler so v stalnem kadru. Oni kaplari in redovi pa, ki so začasno odpuščeni, se morejo ženiti, ne da bi prosili kakega odobrenja za to. Služba v kadru odgovarja prejšnji prezenčni aktivni službi pri vojakih. Deželni vladi prihajajo še vedno prošnje za ženitna dovoljenja naborni dolžnosti podvrženih oseb. Takih prošenj ni več predlagati, dokler je v veljavi sedanji zakon, V konkretnem slučaju Je namreč ministrstvo vojne in mornarice pojasnilo, da je gorenji člen 21 umeti tako, da je ženitev brez dovoljenja nedopustna samo za tisti čas, katerega vojaški obvezanec aktivno služi v kadra. Dovoljenja za aktivne vojake (kadrovce) izdajajo vojaška oblastva. Sicer pa ženitev vojaških obvezancev iz vojaških razlogov ni nikakor omejena. Zlasti se more tudi vsak rekrut, preden nastopi svojo službo v kadru, poljubno oženiti iti ne potrebuje za to nikakega dovoljenja. Ženite-r jc zabranjena samo »kadroveem«, to so vojaki prvega poziva, ki služijo svoj predpisani rok pri kadru, in pa nadalje služeči podčastniki. — Nove iznajdbe Slovenca, Gosp. Ivan Masle je iznašel stvari, ki bodo marsikaterega vlomilca spravile v zasluženo luknjo. Prva iznajdba je novo konstruirana blagajna, ki je s pomočjo električnega toka tako varovana, da te izključeno vlomiti v njo ali sploh premakniti jo z mesta, ker v tem slučaju začno zvoniti alarmni zvonci, ki so lahko napeljani ali na stanovanje ali policijo ali kam drugam. Izključeno jc tudi pokvariti žice, prerezati električni tok ali od strani trgovskega osobja pokvariti kak vijak, ker že pri najslabšem poizkusu delujejo alarmne naprave, Z isto iznajdbo sc pa da zavarovati tudi trgovske lokale, stanovanja, okna itd. itd. Druga iznajdba g. Ivana Masleta je ključavnica s ključem, ki se da regulirati poljubno tako, da kdor ne pozna regulacijske naprave in gotove številke, ključavnice sploh ne more odpreti. Ključavnica je tako komplicirana, da jo pri poizkusu inženirji-strokovnjaki s ključem, ki ni bil reguliran, niso mogli odpreti. Če bi sc pa že komu posrečilo priti s klju-čevo brado v bližino prave luknje in bi tam kaj poskušal, začne delovali ista alarmna priprava, kakor pri blagajni. Na vsak način je po mnenju strokovnjakov ncpoklicancu popolnoma nemogoče ključavnico odpreti. Če se združi obe iznajdbi na eno blagajno ali kako ubikacijo, je vlom popolnoma izključen in v slučaju, da jo vlomilci hitro nc popihajo, pridejo prav sigurno v roko pravnici. Za iznajdbi sc zelo zanimajo nekatere inozemske tvrdke, posebno iz Nemčije, ki so pripravljene izdelovati blagajne in ključavnice in druge varnostne priprave po tem načinu. Mlademu g. Ivanu Masletu, ki jc stopil prvič v javnost, želimo mnogo uspeha! — Tatinski pohodi v grad Bokavd, Od 7. do 20. marca 1919 je bilo večkrat vlomljeno v grad barona Miillerja na Bo-kavcih. Ivan Senger, delavec z Gline, je šel prvič s pečarskim pomočnikom Fran-com Smukom in z Valentinom Zormanora v grad; ubil je okno, vsi trije so zlezli nato notri, Zorman jc nato pokazal vrata, skozi katere se lahko pride po celem gradu, nato je odšel; Senger in Smuk sta vlomila vrata in vzela iz nekega kovčka 5 starih srajc, 2 spodnji hlači in 5 prevlek za blazine; 2 srajci in 1 spodnje hlače sta dala Zormanu. Senger in Smuk sta sc razgo-varjala o vlomu, kar je slišal Feliks Ciuha, delavec z Viča, ki jc sklenil, da gre tudi sam v grad krast. Dne 9, marca jc res v j gradu ukradel 1 sedlo, 17 in pol kg mila in j eno vrečo. Scngerju je 11, marca' povedal j Feliks Ciuha, da sta njegovi sestri Marija I in Marijana Ciuha z .Tosipino in Karlino ! Oblak odšli \ grad. Senger in Ciuha sta | šla za njimi in jfii srečala, ko j čalc s preprogo, s porcelanom I pirjem; vsi so ^c nato vrnili \ so zope! kradli, plen so nesli v j tam me, seboj razdelili. Dne so sc dogovirili na Glincah I Franc S • uk in Josip Mam. da grc.io zo-j pel v grad Bokavci krast, kar so tudi iz-j vršili. Dne 19. marca so Ivan Senger, Fc-| lik s Ciuha, Marjan:- Ciuha, JoJ.ef Oblak in Frane Oblak zo^cf* kn >.dli v gradu in so i odnesli zvečer 3 - reče razne posode, 7 /iiiifiic, 11 rjuho, nekaj slik iu i blazino k 0Mako\im. kazenski senat ljubljanske deželne sndnije jc že enkrtd o tej zadevi ' razpravljal, toda takrat je zahteval Sen-* j^er poroto in se j< razpTBt a odgodil.i so c vra- s J;rom-grad, kjer gezd in ga IS. marca ;cngcr, Ivan Stran 4. SLOVENEC, Ane 24. januarja 1920. Štev. 19. Uvedle so se nove preiskave in cenitve, pri katerih se je ugotovilo, da je odpadlo največ do 3825 kron na Jožefo Oblakovo i a jc zato presojal zadevo kazenski senat. Zastopnik barona Miillerja je pri razpravi ugotovil, da so ukradeni predmeti vredni 9104 krone, poškodbe v gradu so cenjene na 4000 kron in da je lastnica gradu »Ju-jioslovanka« Zevnikova iz stare domače ljubljanske rodbine. Sodišče je obsodilo Ivana Sengerja v 1 leto, Jožefo Oblak v 8 mescev, Feliksa Ciuha v 6 mescev, Ma-rijano Ciuha v 10 mescev, Karolino Oblak v 8 mescev, Marijo Ciuha v 6 mescev, Franca Smuka v 6 mescev in Valentina Zor man a v 1 leto težke ječe. — Podporno društvo za slovenske vi-Sokošolce v Pragi jc razposlalo svojim članom in dobrotnikom letno poročilo za 1918/19, iz katerega jc razvidno, da se bori društvo z velikimi težavami; saj je bilo vsled denarne stiske že pred likvidacijo ravno tedaj, ko so dijaki najbolj potrebovali denarja, ker ga zaradi zaprtih državnih mej ni bilo mogoče dobiti iz domovine. Iz istega vzroka smo izgubili mnogo prejšnjih dobrotnikov. Ko je prenehala dunajska poštna hranilnica poslovati za Jugoslavijo in Čehoslovaško republiko, od tistih dob ni dobilo društvo od slovenskih rodoljubov ničesar več razen par kronic, ki so jih prinesli s seboj posamezniki slučajno dospevši v Prago, Število dijakov sc je pa po prevratu povečalo. Podpisani društveni tajnik se je torej obrnil po naročilu odbo-rove seje na Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani s prošnjo, da nam odpre tekoči račun. Ravnateljstvo se je takoj izjavilo pripravljeno ter sprejema na ta račun prispevke za naše društvo, ki je važnejše ze Jugoslavijo nego marsikatero društvo v domovini. Zatorej prosimo vnete rodoljube vseh pokrajin zlate Jugoslavije, posebno pa Slovenije, da prostovoljno prevzamejo poverjeništvo našega društva, da zbirajo prispevke ter jih pošiljajo po nakaznici Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani z izrecnim dodatkom s za Podporno društvo v Pragi« ali po poštni položnici, ki jo na zahtevo dobe od podpisanega tajnika. Društvo je razposlalo lansko letno poročilo s čeki vred vsem slovenskim denarnim zavodom, ki so mu znani, ter upa, da ne brez uspeha. — Josip Skrbinšek, Kr&l. Vino-hrady, Jungmannova 114. Ll&ibšlsrake novice. ljTrpini se vračajol Na poti iz Italije je na desettisoče naših fantov, ki prihajajo iz krutega jetništva. Prvi večji transporti se pričakujejo te dni. Natančni čas prihoda transportnih vlakov se bo objavil pred pošto in na deski na frančiškanskem mostu. Poživljamo občinstvo, da se v obilnem številu udeleži sprejema ter te naše junake - mučenike kar naprisrčnejše pozdravi v svobodni domovini. * lj Prihod naših ujetnikov iz Italije. Vse one cenjene ljubljanske dame (43), katere so že pri odboru za sprejel naših ujetnikov iz Italije, naj blagovolijo takoj svoje naslove (ime, priimek, ulica, hišna številka, nadstropje, natančna označba vrat, event. telefonska številka) sporočiti Glavni komandi mesta v Ljubljani. (Dunajska cesta 29-11.), ker bi bilo drugače nemogoče imenovane dame pravočasno (event ponoči) o prihodu transportov obvestiti. Seznam, kateri se nahaja pri omenjeni komandi, je nezadosten. Zadeva je nujna. lj »Charlcyejevo teto«, veseloigro v treh dejanjih uprizore Šentjakobski Orli v nedeljo 25. januarja ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Med odmori bo sviral dijaški orkester. — Vstopnice se dobe v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 16, v nadeljo pa v Šentjakobskem prosvetnem društvu, Sv. Florijana ulica 15, od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne in pa eno uro pred predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. Vabimo! 1; »Korenček« in »Ženitev« je 6. uradniška predstava, ki se vrši v dramskem gledališču v četrtek dne 29. t, m. ob pol 20. uri. Vstopnice po znižanih cenah se dobe v predprodaji v pisarni »Društva zasebnega uradništva Slovenije«, Gospe svetska cesta 2/11 ob uradnih urah. lj Elizabetr.a konferenca v Mostah ujjudno vabi vse prijatelje poštene zabave k predstavi, ki jo priredi v Društvenem domu v Mostah v nedeljo, dne 25. januarja, ob 5. uri popoldne. Na sporedu je »Bogata teta« in »Vse narobe«. Čisti dobiček je namenjen Mladinskemu domu na Kode-ljevem, zalo je želeti kar najobilnejše udeležbe! lj Vlncencljeva družba v Trnovem ima svojo redno sejo v pondeljek on 7. uri zvečer. Jj Društvo drž. uslužbencev kra-FevIva SHS za slovensko ozemlje ima , > -.ndpijek 26. t. m. oaborovo sejo ob uri v običajnem l"'nlu. lj Klub slovenskih ^lesarjev žirija« imaxsvoj redni občni zbor dne 2. februarja 1920 ob 9. uri doooldnc v. Prešernovi sobi Novega sveta. Vsi člani in ljubitelji kole- J sarskega športa se vabijo, da se istega polnoštevilno udeleže. lj Simplonskl ekspresni vlak Pariz - Belgrad je 23. t. m. izostal. Vzrok: stavka železničarjev v Italiji. Kdaj bo zopet vozil, se ne ve. lj Urad oblastne zaščite dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani se je preselil iz ! svojih dosedanjih prostorov v deželne; dvorcu v poslopje deželne vlade na Ble weissovi cesti št. 10, II. nastropje, sobi š 18.,in 19. Zaradi preselitve ne sprejen j strank do 24. t, m. — Oblastna zaščita ce in mladine za Slovenijo v Ljubljani. lj Obnvalnlca deželne vlade za Slovenijo sporoča, da ima v zalogi večjo množino otroških čevljev na razoplago, in sicer št. 26—34 po ceni od 84 do 130 K za par. Izdajali sc bodo od ponedeljka, dne 26. t. m., naprej v pisarni Obuvalnice na Turjaškem trgu št. 3-II. Pravico do nabave teh čevljev imajo revnejši sloji, ki do- j prinesejo toz^evno uradno potrdilo. Izdaja se vsak dan samo od 9, do 10. ure dopoldne. lj Begunci in Izseljenci I Odbor za okrajno organizacijo »Narodnega sveta za neodrešeno jugoslovansko ozemlje« za mesto Ljubljano in okolico poživlja begunce in izseljence, katerim leži na tem, da se ustanovi dobra begunska organizacija in da se begunsko vprašanje kmalu in prav reši, ter hočejo pri tem sodelovati, da se zanesljivo udeleže sestanka v soboto 24. januarja, ki sc vrši ob pol 8. zvečer v restavraciji »Zlatorog« (Gosposka ulica) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o organizaciji in nje potrebi. 2. Izvolitev zaupnikov. 3. Izpopolnitev okrajnega odbora za Ljubljano ln okolico. — Odbor. lj Vsa narodna društva, ki so prožeta slovanske ideje, ljubavi do trpečih bratov v Rusiji, in človekoljubja, vabi Ruski kru-žok na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 26. t. m., ob 5. uri popoldne v posvetovalnici na magistratu. Na sestanku se ima sestaviti odbor, ki bo nabiral v sporazumu z narodnimi krogi v Belgradu in Zagrebu dobrovoljne prispevke za stradajoče in najbednejše sloje v Petrogradu. lj Vin. Planinski ples priredi Slovensko planinsko društvo dne 1. februarja t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane SPD 15 K le proti izkaznici, za nečlane 20 K. Predprodaja vstopnic za člane, z njih soprogami in otroci pri g. Ivanu Korenčanu, trgovcu, Stari trg, od 26. t. m. nadalje, za nečlane: trgovina I. Kette, P. Magdič, A. Škof, I. Samec. Gostje naj blagovolijo prinesti za vsak slučaj kozarec za vino s seboj. Istotako se naprošajo gostje, da pridejo čimnajveč v planinskih ali narodnih nošah, sicer pa v promenadni obleki. Posebna vabila se ne bodo izdajala, ker je planinski ples splošno pristopen. Za mnogobrojno udeležbo vabi — Odbor, lj Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi člane na širšo odborovo sejo v sredo, dne 28. januarja ob pol 20. uri v pismonoški dvorani na glavni pošti. Mnogoštevilna udeležba nujno potrebna. — Odbor. lj Pododbor združenja gled. igralcev Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani priredi strokovna predavanja iz igralske, muzikalne in literarne umetnosti. Kot predavatelje je gori imenovani odbor povabil naše najboljše umetnike in strokovnjake, Predavanja se bodo vršila v dramskem gledališču ob nedeljah od 10. do 12. dopoldne. Vsem članom in gojencem dramatične šole bo vstop k predavanjem prost, Nečlani in vsi, ki se zanimajo za ta predavanja dobijo v pisarni pododbora združenja gled. igralcev SHS v Ljubljani (dramsko gledališče od 14. do 15- pri gosp. Pregarcu) vstopnico proti malemu plačilu. O vsakem predavanju bo pravočasno objavljeno: ime predavatelja, snov predavanja, dan itd. — Pododbor združenja gled. igralcev v Ljubljani je ustanovil tudi strokovno knjižnico za člane, kjer bo v prvi vrsti zastopana dramatična literatura, muzikalna literatura, strokovne knjige o igralski umetnosti itd. Ker so knjige dandanes zelo drage in ker ima pododbor združenja malo sredstev na razpolago, naproša tem potom vse ljubitelje in prijatelje igralske umetnosti, da bi pripo-. mogli k ustanovitvi čim večje knjižnice in darovali knjige, brošure, mesečnike itd. Knjige, darove, revije i. dr. se hvaležno sprejemajo v pisarni pododbora združenja v dramskem gledališču. Strokovna predavanja in strokovna knjižnica je za slovenske igralce velike važnosti, zato upamo, da se bodo vsi prijatelji slov. gledališke umetnosti odzvali našemu vabilu in pripomogli novoustanovljeni knjižnici. lj Knjigovodski tečaj. Urad za pospeševanje obrti namerava v kratkem prire-■ diti za tukajšnje obrtnike (mojstre in po-S močnike) knjigovodski tečaj, ki ga bo vo- I 1-1 . ___r __m - J:- ------x- QU g. proi. i ©161 iuuu«. la - govske šole. Prosimo, da se interesenti priglasc pri Uradu za pospeševanje obrti vsaj do 30. t. m. Na poznejša priglasila se bomo mogli več ozirati. Narodno gledišče. Zaradi obolelosti gdč. Thierryjeve se spremenita repertoirja za opero in dramo bledeče: Opera, V soboto, dne 24. jan.: »Sanje*. Abonement D. V nedeljo, dne 25. jan,: »Rigoletto«. Izven ahonementa. V ponedeljek, 26. jan.: »Prodana nevesta«. Izven abon. Urad. pred. V torek, 27, jan.: »Hoffmannove pripovedke«. izven abon. Drama. V soboto, dne 24. jan,: »Nočni čuvaj«. Abon. C. V nedeljo, dne 25. jan.: »Pepelka« (popo'dne), izven abon.; (zvečer) »Nočni čuva«, izven abon. V ponedeljek, 26. jan.: Zaprto. V torek, 27. jan.: »Korenček — Ženitev«. Abon. D. Vestnlfc $m!?. $a Zm * Črnomelj. V ««d»;jo, 18. jan. 1920, sc ja vršil občni zbor našega »Izobraževalnega društva«. Delo v društvu jc bilo 7clo živahno. Saj ni bilo ckoro večera, da se ne bi zbirali v naši »Drvarnici«. Ravno ti sestanki bodo pač ostali vsem obiskovalcem v prijetnem spominu. Koliko do- : brc£a in koristnega za izobrazbo se je v preteklem letu sfarilo, najbolj kažejo sledeče številke: društvo je imelo 12 sej, redno vsak r-.es<*c ene. Predavanj je bilo 23, in sicer 14 skupnih, 9 pri dekliških večerih, ki so vsako sredo ob 7. Predstav je bilo 14; med temi nekaj lepih narodnih iger, kakor: Revček Andrejček, Črnošo-lec, Mlinar in n;cgo»-a hči, Verig? in Mala pevka. Poleg lega ie društvo priredilo »Slavnostni večer« ob obletnici osvobo-jenja, Miklavžev ve^er in Silvestrov večer. Vse predstave so bile dobro obiskane in so nudile cbUo pouka in zabave. Iz društvene knjižnice se je prečitalo 593 knjig. V društvo no prihajali 4 časniki. Izlet je bil 1., in sicer v Podzemelj. Prenovil se je oder, napravil sc je red pri predstavah s tem, da se je odpravilo stojišče. Kljub temu je društvo doseglo zeleno vejico; blagajnik ie bil z dohodki zadovoljen. Te .številke pač j«sno pričajo, da je društvo delalo i a izobrazbo članov in s tem za kulturno prvenstvo slovenskega naroda. Bog daj obilo zvestih članov in blagih dobrotnikov, da bo društvo tudi v bodoče moglo vršiti io lepo kulturno delo! Nalniipelta poročita. ODPOR POSLANCEV IZ ZASEDENEGA OZEMLJA. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Zagreb, 23. Danes je bila ministrskemu predsedniku Ljubi Davidoviču odposlana nastopna brzojavka: Ožji odbor poslancev iz okupiranih krajev smatra povodom poziva s strani mirovne konference vladi SHS, da se naj v 4 dneh izjavi o predloženem načrtu glede rešitve jadranskega vprašanja, ter pretnje z izvedbo londonskega pakta, — da bi bil edino dostojen odgovor takojšnja izvedba mobilizacije. — Dr. Dinko Trinajstid. AKADEMIKI PROTI PODJARMLJE- NJU JUGOSLOVANOV. LDU Zagreb, 23. januarja. Jugo-slovenska akademska omladina naj-odločnejše protestira proti vsakršnemu popuščanju naše mirovne delegacije v Parizu in zahteva, da se rešitev jadranskega vprašanja izvede na temelju pravice samoodločbe narodov. Zlasti pozi vi je z ozirom na zadnji ultimat aliiranih sil vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj za-pove naši delegaciji, mirovno konferenco takoj zapustiti, ker nam tam kot Slovanom in poštenim ljudem ni več mesta. POIZKUSIMO SE V LJUBLJANI. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Belgrad, 23. januarja. Glede izpre-membe v pokrajinski vladi za Slovenijo se je pojavil danes kompromisni predlog. Predsednik slovenske pokrajinske vlade bi imel postati dr. Kramer, s čimer so zadovoljni tudi socialisti. Dr. Ravniha-rjeva kandidatura ima slabe izglede. NE DOTAKNITE SE ABSOLUTIZMA. (Izvirno poroCilo »Slovencu«) Belgrad, 23. Danes jc vlada odgovorila opozicijskemu bloku, — pod katerimi pogoji bi bila pripravljena, sklicati začasno narodno predstavništvo. Vlada zahteva, d se mora v glavnih principih že vnaprej doseči popoln sporazum. Zahteva tudi, da se mora stvoriti nova politična situacija; na podlagi katere bi imela stopiti opozicija v vlado, t. j. brez vsakih osebnih in stvarnih pogojev. Oselmi pogoji pomenilo da ar. no smo zahtevati izključi- tev kake osebe Iz kabineta, stvarni pa, da se -ne sme zahtevati n. pr. izpro-memba vladnega sistema v pokrajinah, da sc pristane na rešitev valutnega vprašanja, da se razveljavijo dosedanji absolutistični čini kakor n. pr. odprava občinske avtonomije, kontrola nad načinom razdelitve velepose-stev, podelitev koncesij za eksploata-cljo narodnega gospodarstva, postavljanje nesposobnih uradnikov na važna mesta itd. DR. RENNER O ODNOŠAJIH DO SOSEDOV. LDU Dunaj, 23. jan. (DunKU) Na kon« cu seje avstrijske narodne skupščine jc državni kancelar dr. Renner odgovoril na interpelacijo glede vesti, da se jc sklenila obrambna zveza s čehoslovaško republiko. Zavrnil je očitek Lajne diplomacije. Med državnim kancelarjem in ministrom Bene-šem je dosežen sporazum, ki obstoji tudi v tem, d-i ima zunanja politika obeh držav . za podlago saingermainsko mirovno po-i gedbo. To spoznanje ustvarja jasnost med Avstrijo in vsemi sosednjimi državami, iz-vzemši samo madžarsko ljudsko republiko, ki še ni sklenila miru in se dosedaj upira saintgenuainski mirovni pogodbi. Vsled tega upiranja nima razmerje med Avstrijo iu Madžarsko, ki danes šc ni razjasnjeno, zaželjene gotovosti. Madžarska dosedaj še vedno odklanja saintgerraainsko mirovno pogodbo in se še ni vdala odstopitvi nemške zapadne Madžarske, ona celo zatira nemško prebivalstvo v teh pokrajinah. Mi vsi se bomo veselili, mirno sodelovati kot neodvisna država z neodvisno Madžarsko« ne kakor prej, ko smo bili državnopravno vezani m smo vsledtoga morali zagovarjati s krvjo naših otrok poslcdice prejšnje madžarske narodnostne politike proti Romunom in Jugoslovanom, in vsledtega morali nehote prevzeti žalostno breme onih. dveh narodov, Runumov in Jugoslovanov, za katere prebivalstvo nemških alpskih dežel ni čutilo nikoli ničesar drugega kot simpatijo. Za vso bodočnost sc mora ugotoviti, da bo Madžarska in vsaka druga, sosedna država vodila svojo narodnostno politiko na lastni račun in nevarnost in Avstrija, ld odklanja vsako aspiracijo, no bo nikoli več s svojim imetjem in s svojo krvjo prevzela jamstvo za tuje stremljenje po gospostvu. Popolna enakost postopanja Avstrije proti vsem sosednjim državami z Madžarsko vred se bo ustvarila v tem trenutku, ko bo mednarodno priznan mir pojasnil pravno razmerje med Avstrijo in Madžarsko. Tega danes žalibog še m. Na drugi strani vstvarja, ne glede na zmožmr sti s 3 in pol milijona Nemcev v čeho-slovaški republiki, važno dejstvo, da namerava naš sosed, čehoslovaška republika, izdelati si popolnoma demokratično ustavo in ker je vsled mednarodnih določb vezan* dati svojim narodnim manjšinam varstvo. Ugotovitev, da so vse naše stare aspiracije končnovcljavno pokopane, nam bodo odprle tudi pot proti jugovzhodu in kasneje tudi proti vzhodu. (Burno odobravanje.) ANGLEŠKI VOJNI MINISTER ODSTOPIL? LDU Rim, 23. jan. (DunKU — Brezžično.) »Messaggero« javlja iz Londona: Vojni minister Churchill namerava odstopiti, ako bi krenil Lloyd George v resnici na pot mirovne politike napram sovjetski Rusiji. STAVKE V ITALIJL LDU Rim, 21. jan. (DunKU) Kakor poroča »Agenzia Štefani«, stavka poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev pojenjuje, Služba pri poštnih, brzojavnih in telefonskih uradih v Rimu se je že začela v polnem obsegu. IZROČITEV NEMŠKEGA CESARJA. LDU London, 23. januarja. (DKU Brezžično.) V odgovoru na zavezniško noto glede izročitve bivšega nemškega cesarja Viljema, je Nizozemska odgovorila, da je izročitev bivšega nemškega cesarja iz dejanskih razlogov neizvedljiva. Izročitev na željo s j tretje strani je nemožna, zakaj le last-; na država more to zahtevati. To izja-i vo tolmačijo za odklonilno. pr Društvo »Jugoslavija« v Plznju. Glasbena Matica v Ljubljani je prejela obvestilo, da se je v Plznju ustanovilo društvo »Jugoslavija«, katerega namen je, da omogoči kulturno zvezo češkoslovaške republiko s kraljestvom SHS. Opozarjamo vse jugoslovanske umetnike ter vsa pevska in glasbena društva, ki nameravajo potovali v češkoslovaško republiko ali sploh žele stika v kulturnih posebno v glasbenih zadevah s češkoslovaškim naro dom, naj se obračajo na to društvo, ki se jc izjavilo, da je pripravljeno, jim v vsn-kem oziru ustreči ter opozoriti na nje javnost, To društvo nam ie iasen do ,iz. knk umevajo in streme naši severni brnt;Jo di a ki se sprejmejo na liraoo in stanovale. Naslov pove uprava lista pod št. 286. vJo^n9 sfere šivalne slrole. Prodam pa 1 fini gramatični gostilniški godbeni avtomat m eno novo obleko za požarno brambo, i>. Ke-bolj, Kranj. prr majiino posestvo cSvftSi od postaje Novomesto. Dolenjsko. Cena 18.0CD K. Poizvo s p. v gostilni Težak, Sv. Jakoba trg št. 5, Ljubljana. Kupujem vsaka množino kož od divjih zajcev ier plačujem po najvišji dnevni ceni. Izjjnbllen je brali, srednje visok, bel na hrbtu in j = ušesa maio rjavo liso, resaste dlake_, " tršatega repa. Kdor ga najde, dobi 100 K nagrade. — Oddati ga je pri hišniku Miklošičeva cesta št. 8. 6311 IVAN BERNIK (301 klobučar v Višnji gor!. množino MIM® feSfl *Kv ku^ tvrdka I. Aunastfn Ljubljana, Sp. Šiška Jerne eva ulica 231. innnn se takoj sprejme na tri leta, jBSlCli v starosti 16 do 18 let pri gosp. Anton Marčlč, usnjar Slov. Blstr.ca Obleka in hrana preskrbljena. D že Izvežbana dobi takoj službo pri deL družbi »Croatia«, Gos-posvetska cesta 2 - IL Išče se koba trg 17., II. takoj s brano ali brez hrane. Sv, ,Ta- Efllljm vsako množino hrastovih hlo illlitUl dov od 25 cm debelino naprej. Kakor tudi hrastove deske 25 do 30 mm debele oziroma, nažagane fr>ze za par ketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana ali odpošiljal na postaja na Ivan šiška, lovama parke to v « parna žaga LJubljana, Metelkova ulica i. Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. - »na v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 MladH tnntt z dojenčkom išče skrbne, dobre gospodinje k! bi ju vzeia v popolno oskrbo. Blagohotne ponudbe z navedbo zahtev pod »Dojenček 1920« na upr. Slovenca. 250 Kina-železnato vino fakarja PICCOLi-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, krepča malokivne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju. Zahvala. Vsem. lii so nam med boleznijo ter ob smrti naSe predrage matere, stare matere in tašče, gospe Neže Klrnar izkazali na katerikoli način svoje sožalje, zlasti vsem tistim, ki so ljubo nam rajni-co spremljevali na poti k večnemu počitku, izrekamo svojo prisrčno zahvalo. Jesenico-Fužine, dne 22. januarja 1920. Žalujoči ostali. Dr. Bogdan Derč orflinira brezplačno vsak! dan o»> »'z*, do V25. v ambulatoriju otroške bolnice StreliSka ulica st 15. StaFe kovine baker, meden?r*», kositer kupuje po najvišjih cenah trgovina z žele^nino Breznik & Fritsch, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. Hegisl. Migaimae proda Vodnlfeov trg št. 5 pritlično. VIDO — iv-an 0Brir,, tjivr|ca p« Ljubljani. od prlprostega do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni F H AN ŠKAFA«, Ljubljana, R mska cesta 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo Dve veliki moderni seioaski oeči se proda Vodnikov trg št. 5 pritlično. Že priletna žena, izurjena bolniška strežnica in maserka a izvrstnimi iz- P'ičevali išče primerne službe kot privatna bolniška strežnica. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod šifro „Bolniška strežnica 269." KNJIGOVODJA kot pomožna moč, zmožen en os t;.. ae-ga dvojnega ter amerikanskega kriji-govodstva, slovenskega in nemškega iczika v govoru in pisavi, poleg tegt, za službeno v porabo srbo-hrvatskega in ruskega jezika, išče primemo službo Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod šifro »Jiarijv 278.* Rabim okoli 3000 za dr vb, doge, švelere in gredic. Gozdovi izvrstni in dobra plača. Kdor želi priti, naj p s takoj javi na Ni kola G. Petrovič, Sumski trgovec, Karlova«?, Ba-nija 72. dobi službo pri delu. dražbi »Croatia« Gosfsosvciska cesta 2 * II. KARBiD na debelo in na drobno, ter karbidne svetilke priporoča tvrdka Breznik & Fritsch, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. J-ledvika J^lctterer jAl/or\z l^essler zaročena 6. januarja 192C J^ovi Sad JSoromica ŽeUm v najem hišice ali vilo dobro ohranjeno, s približno 4 — 5 se bami, če mogoče vsaj deloma, mebli-ratie, a pečmi, z vrtom za zelenjavo, eventualno nekaj polja »ti travniki. Tudi manjše posestvo. Zdrav, miren, suli kraj, odkoder ni več kot kaki dve uri do Ljubljane z železnico. Najem takoj, ali kasneje, nairaje za. dalj ča-a primerno dve leti. Ponudbe pod „Za-sesljiv najemnik 257" na upravo lista. vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. Sladna kava znamka „VARDARM v zavitkih po 1/2 in % kg. Tovarna: Jovo Gigovič - Ivo MM Zaloga za Slovenijo: Podružnica Jovo Gigoviž Maribor, Glavni trg 21. Sprejmeta se takoj dva pridna zanesljiva in trezna Daaaan^aaaaaaaDoaaaaaaacoaac M G 0 C § G G 0 D 0 B S k boljšim konjem, proti dobri brani, oskrbi, ter visoki plači. Ponudbe na: Emonska cesta št. 8/1,, pisarna. Ravno tam se sprejme tudi dobro izvežban posoiiiiiica ® ^ubijani, 0 Iasfflsm dom« flm«š££ecsi cesis 5*«». 8 obrestuje hranilne vloge po čistih n« Ljudska posoJRnlea v LJubljani jo največja slovenska nosojnoSca in je imela keccem marca 1919 nad 40 milijonov kroii vlog in nad .1 milijon enstotisoč kron rezervnih zaklatior. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) i» hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica Btoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. □□anaaaonconoanaaonaaaneana^ Javna dražba. V ponedeljek, dne 26. Januarja se vrči na taiuazorieoem poleg Križevniške cerkve ob 9. uri dopoldne JAVNA DRAŽBA raznih predmetov, kakor: pohištva, 2 risalnih miz za stavbe nike, omare za led, raznega perila la obleke, porcelana, žin:-nice, pernice, kuhinjske posode in dragih stvari. Deželna slada za SlODenijs dne 23. januarja 1920. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš srčnoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče. sin, brat, svak, zet in stric, gospod iojz Uher solastnik tvrdbe F, & A. Uher včeraj, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer po kratki bolezni mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 2i. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz Ir.še žalosti šelenbnrgova nI. i na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. januarja 1920. Ivanka Uher, roj. Ocvlrkova, sopr., OldHch, sinko Antonin in Cecilija Uhrovi, stariši, Fran Uher, solastnik tvrdke, Anton Uher, VII. češkoslovaški tater. pluk-Vladivostok, brata. Vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni eavod. od 50 lit. naprej se kupijo v vsaki množini. Pismeno ponudbe na upravništvo tega ■ lista pod »SODI 254«. UP/ < m o* Anton Cerne GRAVEUR Št, ^a, Dvot^ tovarna umetnih tirasilnifi liamnos in ftamnoB za brušenje britsv. Tovarna ustanovljena leta 1879. priporoča za razprodajo svoje prvovrstne izdelke, kakor: Alnmin, Diamond, Swatyn hrasiinl kamen za britve in kirurglčne inštrumente, kateri prekaša najboljše belgijske brusilne kamne. Dalje bruse za orodje znamke »Rapld« v vseh trdotah, bruse za kose, Carborundum Elektrit, najboljši brusilni kamen sedanjosti, ter vsako množino la ploščic za brušenje žag iz zajamCe-no pristnega šmirglja in Rogaškega naravnega kamna v vseh velikostih. Cenik zastonj in brezplačno. BacaaaannaaacaaaaaaaanaaaaaaaEaaaacaanaaaoaaaaaaaaaaaaaanat r. ■■•( II11 ••• ''-"■'" ' **~~ - ' -rr-iti—nnrnum—mm-1-1-1--m1 »mi ri-mw «n im ■mim iniliii.Mmn i n — - --------------------—,.n. ...............- EflMS BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUB- rMSSk LJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJA, SPLIT, SS SIBRNIK. TRST 7AHFR Fksnn^itur;. • KRAMI acaa t**«tiii(« M a inozemska mesta. — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, da|e trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najknlantncje.' ——.....:..!......Brzojavni "naslov: JADRANSKA. G 0 g o Q U g G D Štev. 19. SLOVENEC, 0fac TA, fanoaife 1928. Stran 7. priporočalo se cenjenim čitateljem sledeče domače fvrte: (Za dvakratna objavo v tednu m racona S kron.) Haoarne »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg- Borzni meSetar | Janna skladišča Vučkovič Dragan, Zagreb, Sv. B^kan«» L.LJubli' Dub 19. - Brzojavi; Vučkov. Dunajska cesta 33. (Tel. Telefon 7-17. _ 366' Briorce Zaje Fran, Dunajska cesta 12. Dobaoa In pokladanle parketno Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22. Damsfte Strofafllce Hlnka Karo, Sv. Petra cesta 58. Eletstrotetini&a ».Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. ^oi^tilne Ložar. Jernej, Sv^ Petra nasip 19 gramofon! in ®os3beni aotomati Rasberger A., Sodna ulica 5. Klenarii Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska ulica 13. Kniigarne Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. KnHffgooeznlce Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25. Konfetirffs!i8 trgoolne Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. KrofaC! Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Himmelreich Fran, Pred Škofijo 9 II. Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta it. 1. mannfiakfnrne frgoolne Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva uL 7. mizarli Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. modni saloni GStzl Marija, Židovska ul. 8. in 7. modne trgoolne Magdlč Pavel, Aleksandrova cesta. Optiki Jorman Karol, Šelenburgova ulica. ParSnsierige in kosmeitka »Uranas«, Mestni trg 11. Podobirji Pengov Ivan, Kolodvorska ulica št 20._ Popravila gramofonoo In godbenih aotoatoo Rasberger A*, Sodna ulica 5. PotrebSClne za Slutile, krojače in Eeollarle Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7 Restanraclie »Perles«, Prečernova ulica. Sobno slikarstvo Žnran Martin, Mestni trg 12. Staobena podietla Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. SoediciSska podfetla »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Uber F. & A,, Šelenburgova ulica It. 4. flel. 117.) Trgovine z urami in zlatnino Černe Lnd., Wolfova ulica 3. Trgoolne s Mobnfe* Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2. Trgoolne s šloaln. stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. Trgoolne s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranns«, Mestni trg 11. Trgooine z dežniki in solnfinlki Mikaš L., Mestni trg 15. Trgoolne z želsznino So poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.) Zislofe fohivtoa Faj4iea Filip, Sv, Petra cesta 17. Z^otrkooalfilce Gtoš<;1 T., Poljanska cesta 7. Zobotebnikl Zobni atelje Ferd. Palovec, Ljubljana, Dalmatinova ul. 5, poleg Kmetske posojilnice. Tovarna Jos. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Podružnica o šHariborn Gosposka nllca »t. 38, domače perilo (pošlje wr9us& tudi ponje na dom) Svetiolika niče in srajce. Karisliie suetiike o najrazličnejših IzdeHauah In oellkosHh se dobe po zmernih cenah pri fordhl SlfETLH, Lfnblfana, mestni trg St. 25. 1 6377 Gospod išče 1f* v |e| meblovano sobo Povečane slike s hrano. Cenjene ponudbe na „M. M. Novomesto, poštno ležeče.6 Zanesljivega mlinarja Išče Kolinska tovarna Ljubljana. Želim kupiti 10.000 do 15.0UP mtr. do naravne velikosti, kakor tudi olj-oate portreta na platno izvršuje umet- Davorin Roviek prvt fotografski in povečevalni zavod (•jubljana, Kolodvorska nUca it 34 a. Sodar marljiv in pošten, ki bi pomagal tod) v kleti so takoj sprejme. Pismene ponudbo na upravništo pod s Posten 235.« ■Hsiip^RRfl^HHaBHBaHaHnnes Naznanjam, da sem otvoril trgovino x (Litzen) za vpeljavo po sobab, 2X1 mm 2X0*78 mm. Ponudbe poslati na L. Schwarz, Hotel „Union." Cene: moški čevlji 240-moški čevlji 270' K, ženski 220' do 280'— K. do 240'— S. Boljši Domač Izdelek I Spoštovanjem Avgust Skoff UubUana, Pred igriščem 1. proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. Izpuščajem ____ _ . _ zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano >n zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM-MAZILO. 'e maže, ne barva, biez dnha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okoUeo; Rili ar d Sušnik »pri zlatem lelenu« IV., Marijin trg. m la bosanske $iiwe v zabojih po 15 kilogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpoSilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Josip Fabiani Ljubljana. Prešernova nllca 54. Kupujem vse vrste kož divjačine, kot lisice, kune, dihurje, srne, jazbece, zajce, krte Sn polhe po najvišjih dnevnih cenah. Iste kože sprejemam tudi v strojenje. Krznar J. WHNEK _Ljubljana, Sv. Petra cesta žtev. 19. Krznarska moda 1920 iletnoderrai muli, boe itd. se moderniziralo o nag-kralSem časa. M zslsgl iasins čzdelooasie gartslltare ter Specifična damshe Moiufoažjinasle čepice. Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter iste porolnomn izgo-tovim v najmodernejše garniture. luctovik Hol Mubijana, Sradlice 7 (mspti Hram. flletialtifia^ i. Jugoslov. krznar« nisa in slrojarnica Jugoslovansko inženirsko podjetje družba z & z. inženirska pisarna in stavbno podjetje dražba 1 r- Ljubljana Sodna ulica štey. 2 jMaribor ViktringhofoYa ul. 34 Oddekk l projekti, proračuni. JVasvetovanje in zastop. presoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek IL Vodne gtadbe; izrab.a vodnih sil; poljedelska melioracija. Oddelek Ul. gtton, železobeton. 2elczne konstrukcije. Oddelek IV. 2'elezn(ce, ceste, predori, mostovi. Oddelek V. industrijska in gospodarska poslopja. Oddelek VI. Korafdjalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin. Brzojavni naslovi: JJp — .Ljubljana--IPP _ Maribor. u§ka štev. 2 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. glavnica z rezervnimi zakladi okrog M*. ItffeA tfltf&fH Ibrnif , 'i/w■ %r a«« bi9HK Sprejema §n tekoči raiun prosi u@od- ■aaMii nhrAstnvanj|i|, Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaSut in dovol;u;n veliko morsko kopališč? „U3A*«J" Nov! Vlnodolski. v državni žrebčarni ca Selu pri Ljubljani dne februarja 1920 ob 10. uri dopoldne za 1.1920. V. Marsano Nikoličeva ul. 8. Brzojavi: .Matime*' Zagreb ,Matinej:' Doc?! Tvrdka za uvoz in izvoz. Ekspozitura DUNAJ IV., Viktorgasse Nr. I Sobavlja s Stroj« za obtesavanjo drv, »troje za obdelovanje feo jino, poljedeiake etrojo, orodje, motorje v.-»ake vrote, elelitro-auotorje, vontt.atorje, lokoiooblle, lokomotive, voiov» za izvračanje ln ko-rlta i« vozlfike, Industrijske stroje vsake vrete, odpravne ieloznice, železne Konstrukcije. Nudit Slavbnt materij al: noaače. trabaice, r.trešno leponko, BtreSnl ekrllj, /eler.o in ploSevino, stavbne okove, emaJU-v.iio posodo, alumtoljacto posodo, ravno kovine, petrolejskeIzilolke, jermena za pogon, transmUlJe, el6ktreua-terljal. komlčno-tehnlčne Izdelki. KompSatne naprave za tovarne. Zahtevajte i»aže najugodnejše špeeljaine ponudbe. Vsled sklepov občnih zborov delničanev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 5. maja in 21. decembra 1919 v to oooblaščen je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poverjeništva za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 27. oktobra 1919,'štev. 9068 v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvišanje delniške glavnice od SHS K 2o,ooo.ooo'- ms SHS K 3o,ooo,ooo'~ z izdajo 25.000 novih delnit po SHS K 400 - nom. v skupnem znesku K 10,000000 - pod sledečimi pogoji: 1. Subskripcija novih delnic se vrši od 15. do 3L januarja 1920 a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in ujenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku; c) pri Zivnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čeho-slovaški in d) pri Podružnici Živnostenske banke na Dunaju v Nemški Avstriji. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici a K 400'-- nom. po SHS K 700-— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. 3. Novim interesentom se ponudi ostanek 5000 delnic a K 400-— nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskribirajo, po SHS K 900'— tel qael, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji V Ljubljani, dne 29, decembra 1919 110 '1. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kuponom za leto 1920. 5. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki dcinic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 6. Od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000 - pokojninskemu zakladu banke, ostanek pa pripade azijskemu rezervnemu zakladu banke. 7. Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1920 proti izročitvi začasnih potrdii oziroma obračunov o subskribiranih delnicah. 8. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke. 'Sv^J ^^^iJi.mMmi«. »-J -........................-............ mesm^smse^-.- mmm MOneMnenMMMMMMMMiiMp^.fijm ^v,. ___;..... ........ "• j«, a —■ • .........rou rr* ztz.nar-jjr.. •»!»••?: >.«ratJ .......—--------- ----------------- ------ ifcsa i?d«w Kocuorcij »Slovenca«. Odtfovorni urednik Mihael Mo.kerc v Liublmtn, JutfoelovniMka tUkaroa % Liobljanl