KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 9S‘—?. celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 18. kos. V LJUBLJANI, dne 3. marca r»37. Letnik VIII. V S E BINA: 122. Odločba o prenosu poslov iz člena 20. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni na liane. 123. Uredba o izmeni nul, s katero se izpreminjajo nekatere postavke iz predloga zakona o občni carinski tarifi pri uvozu nekaterih predmetov iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. 124. Pravilnik za izvrševanje uredbe o vzdrževanju narodnih šol. 125. Pravilnik o uporabljanju peči za emajliranje. 124». Odločba ministrskega sveta o ukinitvi izvozne carine na opij in o izpr.ememhi št. 3(53 uvozne carinski* tarife. 127. Razglas' o ukinitvi mostnine na mostu v Brežicah. 12*. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/88. 129. Izpremembe v Staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. 130. Razne objave iz Službenih novin :. Uredbe osrednje vlade. 122. Prenos poslov iz člena 20. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni na bane.* Na podstavi točke 1. pod II. § 38. zakona o banski upravi o d I n c a m : Posli iz člena 20. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne I I. junija 1928** se prenašajo na bane. V Beogradu, dne.2. januarja 1937; št. 89.000 IV. Minister za kmetijstvo Svet. Stankovič s. r. 123. Na podstavi člena 99. finančnega zakona za 1.1936./37. z dne 31. marca 193G in na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo predpisuje ministrski svet tole * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. februarja 1937, št. 39/XII/G6. t* »Uradni list« št. 287/80 iz 1. 1928. uredbo o izmeni not med predsednikom ministrskega sveta in ministrom zn zunanje posle kraljevine Jugoslavije in izrednim poslanikom in opolnomočenim ministrom republike Češkoslovaške v Beogradu, s katero se izpreminjajo nekatere postavk«* iz predloga zakonu o občni carinski tarifi pri uvozu n«*kat«*ri|i predmetov iz Češkoslovaški* v Jugoslavijo, opravljeni v Beogradu dne lit. novembra 193(5.* ki se glasi: Radi izvrševanja se, objavlja izmena not z dne 10. novembra 193(4 med predsednikom ministrskega sveta ip ministrom za zunanje posle kraljevine Jugoslavije in izrednim poslanikom in opolnomočenim ministrom republike Češkoslovaške v Beogradu, s katero se izpreminjajo nekatere postavke iz predloga zakona o občni carinski tarifi pri uvozu nekaterih predmetov iz Češkoslovaške v Jugoslavijo iu katerih besedilo se v izvirniku glasi: .Ministrstvo za zunanje posle Konzulariio-gpspodarski oddelek. K. I*. Št. 11.225 Gospod minister, V čast mi je Vam sporočiti, da je kraljevska jugoslovanska vlada sporazumna, da se uporabljajo pri uvozu niže navedenega blaga iz Češkoslovaške v Jugoslavijo takole izprenienjene postavke iz predloga zakona o občni carinski tarifi: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije, 8,.decembra 1938, št. 284/LXX/710. z dne Ste V. Imenovanje Za 100 kg car. tarife Jz št. 121 Pivo vseli vrst: 1. v sodih 20- Iz št. 335 Na stanu delane pletenine in mrežasto blago: iz. 2. Nogavice: a) svilene: a) nogavice iz. naravne svile 3500'— Iz št. 363 Klobuki v obliki zvona (Slulci): 1. iz klobufcine: od klobuka a) surovi ali beljeni > « 0-35 b) barvani ali tiskani . . 1 — Iz št 415 Živalske snovi za rezbarstvo, drugje ne imenovane, in izdelki iz. njih: i2 2. a) Umetna čreva brez za 100 kg šiva, izdelana iz či- stih živalskih snovi, široka nad 70 innt 300 — Iz št. 536 Železo: 3. a) v ploščah, šibikah, če-tverokotno, šesterokotno, okroglo, polokrogio, votlo (žlebasto) in vobče žele- zo. ki se rabi v obrtu 12.- Iz it. 539 Cevi in deli za spajanje cevi: iz 1. Kovane, valjane ali izvlečene: a) neobdelane z notranjim premerom nad 80 mm 12.— b) obdelane z, notranjim premerom nad 80 mm 15*— Iz it . 541 Pripomba. — Na blago iz. štev. 541, ki se ne izdeluje v državi, 6e plačuje po 1 dinar za 100 kg, če ni minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance predhodno objavil v ^Službenih novinah', katero blago iz te tarifne številke se izdeluje v državi. .* St. 532 Plugi in njih deli; okopalniki in osipalniki in njih deli: 1. Plugi in plužne, okopalniki in osipalniki 20'- 2. Deli: plugov, okopalnikov in osipalnikov: a) težki 5 kg in več . • , 20'— b) težki do 5 kg . . . - 20'— Št. 533 Mersko orodje, razen mikrometrov; ravnila in šestila; priprave za uvijanje in izvijanje vijakov in drugje ne imenovano orodje, tudi z zvezi ■ - • | , z lesom 35'— Št. 584 Izdelki iz kovnega železa, drugje ne imenovani, tudi v zvezi z lesom ali litim železom: 1. Neobdelani: a) težkt nad 100 kg . . . 22'— b) težki od 25 do vštetih 100 kg 27'— c) težki od 5 do vštetih 2o kg . . . . . • f 32*— c) težki do vštetih 5 kg > 44'— 2. Obdelani: a) težki nad 100 kg . . . 32'— b) težki od 25 do vštetih 100 kg 37-- c) težki od 5 do vštetih 25 kg 42'— č) težki do vštetih 5 kg , GO-— It št. 653 Kmetijski stroji: Iz 2. Sejalnice, združene z razsipalniki za gnojila 5- Iz 5. Slamoreznice in reporez- j niee, težke nad 200 kg 8'— Ta sporazum se mora ratificirati in se izmenijo ratifikacijski instrumenti v Pragi. Sporazum stopi v veljavo dne 1. decembra 1936, velja leto dni in se molče podaljša na nedoločen čas; vsaka pogodbena stranka pa ga lahko odpove po dnevu 1. decembra 1937 na tri mesece. Hvaležen bi Vam bil, gospod minister, če bi me obvestili, da se Vaša vlada s tem strinja. izvolite sprejeti, gospod minister, tudi ob tej prilik' zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. Dr. M. Stojadinovič s. r. * Njegovi Ekscelenci gospodu drju. Vaclavu Girsi, izrednemu poslaniku in opolnomočenemu ministru republike Češkoslovaške, Beograd. Legation de la Hepublique TchecosloVafjue Gospod predsednik, V čast mi je sporočiti Vam, da je vlada republike Češkoslovaške sporazumna, da se pri uvozu niže naznačenega blaga iz Češkoslovaške v Jugoslavijo uporabljajo takole izpremenjene postavke iz predloga zakona o občni carinski tarifi: (Navajajo se v češkem jeziku vise navedene številke carinske tarife.) Ta sporazum se mora ratificirati in se izmenijo ratifikacijski instrumenti v Pragi. Sporazum stopi v veljavo dne 1. decembra 1936, velja leto dni in se molče podaljša na nedoločen čas; vsaka stranka pogodnica pa ga lahko odpove po dnevu 1. decembra 1937 na tri mesece. Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. V Beogradu, dne 10. decembra 1936. Dr. V. Girsa s. r. Gospodu drju. Milanu Stojadinoviču, predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle, Beograd. § 2. • 1 Ta uredba stopi po določbnh izmenjenih not v veljavo, ko se razglasi v ^Službenih novinah«. V Beogradu, dne 28. novembra 1936. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) j . , . «■> — ■ — 124. Na podstavi člena 12. uredbe o vzdrževanju narodnih šol z dne 9. septembra 1936, 0. n. št. 55.847/36, predpisujem soglasno z ministrom za- finance tale pravilnik za izvrševanje uredbe o vzdrževanju narodnih šol.* 1. Izdelava proračunskega predloga. > Cie n 1. Proračunski predlog za izdatke narodnih šol, ki so preneseni s členom 4. uredbe o vzdrževanju narodnih šol na banske uprave, sestavijo upravitelji narodnih šol po zaslišanju učiteljskega zbora. Pri izdelavi računskega predloga naj gledajo šolski upravitelji na to: a) da se iigotove vse šolske potrebščine za dotičuo proračunsko leto: b) da se natančno določi znesek kredita za posamezne potrebščine in pri tem najstrože izvede načelo umnega varčevanja; e) da se s proračunom posebej predlože potrebni podatki in obrazložitev in tako opraviči višina v proračunu predlaganih kreditov. r. ■ ■ j;- • ’ člen 2; Proračunski predlog, sestavljen po obrazcu, ki mora ustrezati navodilom za izdelavo proračuna in ki ga predpiše banska uprava, mora predložiti šolski upravitelj najkasneje do dne 10. junija vsakega leta krajevnemu šolskemu odboru obenem z obrazložitvijo, omenjeno v tofki c) člena 1. tega pravilnika. Člen 3. ■ - Krajevni šolski odbor pregleda proračun in poda zapisniško svoje pripombe. Tako pregledani proračunski predlog z zapisnikom krajev nega šolskega 'odbora vred predloži šolski upravitelj pristojnemu sreskemu načelniku do dne 1. julija vsakega leta. Obenem predloži sreskemu načelniku tudi še tri prepise predloženega proračuna. Clen' 4. Sreski načelnik zbere proračunske predloge vseh narodnih šol v svojem srezu,, jih pregleda in vpiše v vseh štirih proračunskih primerkih svoje predloge v raz-. ■ predelek, ki je za to določen; pri tem upošteva- tudi opravičene pripOmbe krajevnega šolskega odbora. K proračunskemu predlogu vsake šole mora biti priloženo tudi mnenje sreskega načelnika in obrazložitev izprememb, ki se mordš predlagajo. Ce v času, ko se proračun sklepa, šola ne deluje, ker nima nobenega učitelja, sestavi zanjo proračunski predlog pristojni sreski načelnik. Od vseh šol v svojem srezu zbrane in tako obdelane proračunske predloge predloži sreski načelnik skupaj banski upravi najkasneje do dne 1. avgusta vsakega letu. Clen 5. Banska uprava, prosvetni oddelek, zbere proračunske predloge vseh srbskih načelnikov, jih uredi in izroči banovinskemu šolskemu odboru v pretres in predlog. * »Službege novine kraljevine Jugoslavije* z, dne 5. oktobra 1936, št. 230/LV1/583. — Uredbo o vzdrževanju narodnih šol gl. >Službeni list« št. 601/76 iz 1. 1936. Člen 6. • Banovinski šolski odbor pretrese v plenarni seji vse proračunske predloge, vpiše svoje predloge v razpre-delek, ki je. za to določen, in jih vrne z obrazložitvijo vred banski upravi najkasneje do due 1. oktobra vsakega leta. Člen 7. Banska uprava, prosvetni oddelek, sestavi po predlogu. banovinskega šolskega odbora proračunski predlog za vso banovino in se ravna pri tem po navodilih za sestavo banovinskega proračuna. Vsi razhodki za potrebe narodnih šol se postavijo v banovinski proračun v razdelku za prosvetni oddelek in se odobrujejo tako, kakor se odobrujejo ostali krediti banovinskega proračuna. II. Izvrševanje proračuna. Čleu 8. Ko se banovinski proračun odobri, odpre finančni oddelek banske uprave' prosvetnemu oddelku kredite za potrebe narodnih šol za vsako trimesečje naprej, in to tako, kakor je predpisano za odpiranje kreditov po banovinskem proračunu. Prosvetni oddelek razporedi kredite za vsako trimesečje po posameznih narodnih' šolali in postavi v razpored tudi znesek kreditov za posamezne šolske potrebščine. Ko se določa znesek teh kreditov za posamezna trimesečja, upošteva prosvetni oddelek banske uprave sezonske potrebščine' šol, oziraje se pri tem tudi na morebitne posebne predloge pristojnega sreskega načelnika. Člen 9. Tako po posameznih šolah in njih potrebščinah izdelane razporede pošlje prosvetni oddelek banske uprave v dvojniku sreskim načelnikom in poda obenem finančnemu oddelku zahtevo, naj se izvrši izplačilo sreskim načelnikom. Člen 10. ! Finančni oddelek banske uprave izplača sreskemu načelniku na začasno priznanico denar, določen za potrebščine narodnih šol v vsem srezu za dotično trimesečje. Sreski načelnik prevzame denar po knjigi za denarne pošiljke in ga vpiše kot prejemek v svoj blagajniški dnevnik. Za vzdrževanje šol prejeli denar se sme uporabiti 'samo v ta namen in se tudi začasno ne sme izdajati za kake druge polrebe. Člen 11. Sreski načelnik izplača upraviteljem narodnih šol v svojem srezu na začasne priznanice iz prejetega denarja takoj vsote, ki so določene z razporedom banske uprave za vzdrževanje posameznih narodnih šol; obenem pa jim pošlje tudi en primerek tega razporeda. Denar se pošlje upraviteljem s knjigo za denarne pošiljke in so vknjiži pri sreskem načelništvu v blagajniški dnevnik kot izdatek. Zbrane začasne priznanice upraviteljev1 narodnih šol pošlje sreski načelnik skupaj banski upravi, obenem pa vrne denar, ki ga posameznim šolam, ker je bila šola trajno ali začasno zaprta, ali pa iz kakega drugega razloga ni mogel izplačati. Tako reši sreski načelnik svojo začasno priznanico, izdano banski upravi za ves znesek denarja, ki ga je prejel za svoj srez. Sreski načelnik ima vse vsote, ki jih je poslal šolskim upraviteljem, v posebnem razvidu in skrbi, da se dvignjene vsote pravočasno izpričajo. Ce se šolski upravitelj odstavi, premesti ali iz službe odpusti, mora sreski načelnik, preden ga razreši dolžnosti, od njega zahtevati, naj izpriča prejeti znesek z rednimi listinami in, vrne morebiti ne porabljeni del denarja. Ce se šolski upravitelj tej zahtevi ne odzove, je sreski načelnik upravičen ukreniti vse, česar je treba, da se zavaruje terjatev banske uprave iz prejemkov dotičnega upravitelja ali kako drugače. Clen 12. Šolski upravitelj vpiše prejete vsote v svoj blagajniški dnevnik na strani prejemkov, vsa izplačila iz tega denarja pa vpiše tudi v blagajniški dnevnik na strani izdatkov. Šolski upravitelj mora hraniti prejeti denar na varnem kraju, ker je osebno zanj odgovoren. Ce se ne bi mogel denar hraniti na varnem kraju, ga mora šolski upravitelj naložiti pri najbližjem poštnem uradu na vložno knjižico Poštne hranilnice. 111. Postopek pri nabavah. Clen 13. Vse nabave se opravljajo po določbah iz člena 7. uredbe o vzdrževanju narodnih šol; pri tem se je ravnati, kolikor je le mogoče, po zakonu o državnem računovodstvu. Člane komisije za nabavo v šolskem kraju postavi v začetku proračunskega leta sreski načelnik za vsako šolo. in sicer po tri redne člane in po tri namestnike. Za komisijske člane se postavljajo predvsem učitelji na tej šoli. Ce ni teh v zadostnem številu, se vzamejo osebe z druge narodne šole, če je v kraju, ali pa, po možnosti, drugi državni uslužbenci. Ce se ne da komisija sestaviti na ta način, se smejo vzeti za komisijske člane kakor tudi za njih namestnike člani krajevnega šolskega odbora. Za nabave, ki se morejo opraviti samo v sreskem kraju, sestavi sreski načelnik stalno komisijo treh članov in treh namestnikov, upoštevaje spredaj razloženo sestavo, in opravlja ta komisija v sreskem kraju nabave dotičnih potrebščin za vse šole v srezu. 'Pako krajevne komisije kakor tudi sreske komisije so stalne; njih mandat traja do konca proračunskega leta. Šolski upravitelj je pri nabavah režiser. Nabave šolskih potrebščin se vrše takole: Šolski upravitelj sestavi, brž ko prejme poročilo o njemu odkazani vsoti za vzdrževanje šole za dotično trimesečje, za vsako vrsto potrebščin predpisani referat in izroči te referate, kolikor se morejo opraviti nabave v šolskem kraju, pristojni komisiji, da poda svoje poročilo in nabavni predlog. Za nabave, ki se morejo opraviti samo v sreskem kraju, .sestavi upravitelj tudi posebne referate in jih pošlje komisiji, določeni za nabave v sreskem kraju. Od ene kakor druge komisije priskrbljena poročila predloži upravitelj sreskemu načelniku, ki komisijska porpčila pregleda in postavi na dotična komisijska poročila, če jih usvoji, zaznamek: .»Odobrujem, da se opravi nabava po gorenjem predlogu komisije pri g........................................... za ceno .............. dinarjev, in odrejam izplačilo, ko komisija ugotovi, da se je nabava res izvršila in to pismeno na tem referatu potrdi.« Na podstavi te odobritve izvrši upravitelj nabavo, pristojna komisija ugotovi, da sc jc nabava res izvršila in da so se izročile nabavljene stvari šolskemu upravitelju, nato pa opravi upravitelj izplačilo po redno in predpisno kolkovanem računu in priznanici. Clen 14. Šolski upravitelj kot računodajnik-režiser mora voditi vse potrebne računske knjige, predpisane s pravilnikom D. H. št. 178.896 z dne 31. decembra 1928 (»Službene novine« št. 29/1V z dne 5. februarja 1929),* in sjcer: blagajniški dnevnik, dnevnik nabav, knjigo pisarniškega materiala, knjigo potrošnega materiala, inventarno knjigo in pregled izdaj (bordero). Clen 15. Šolski upravitelj ne sme izvršiti nobene nabave, če nima zanjo odprtega kredita ali če ta kredit ne zadošča. Drugače odgovarja šolski upravitelj gmotno za vsako nabavo, ki jo je izvršil. Clen 16. Ko izplačuje šolski upravitelj posamezne nabave in vobče vse razhodke, zvezane z vzdrževanjem narodnih šol, mora opraviti vse zakonite odbitke za davek, doklade, takse in temu podobno. Iz tega naslova pridržane vsote se vknjižijo kot polog , in se izroče konec vsakega meseca pristojni davčni upravi,, priznaniee o izročitvi denarja pa se prilože k računom, Clen 17. Šolski upravitelj mora izpričati vse prejete vsote z rednimi računi v dveh mesecih po prejemu denarja. Poraba se izkazuje v obračunu po pozicijah, kakor so označene v razporedu kreditov, prejetem od banske uprave. Ce ne predloži šolski upravitelj izpričujočih listin v določenem roku in ne likvidira svoje začasne priznaniee, ima sreski načelnik pravico uporabiti določbe člena 11. tega pravilnika in mora šolskega upravitelja takoj pozvati radi polaganja računa o porabi denarja in vrnitve morebitnega ostanka. Podaljšava roka za likvidacijo začasnih priznanic ni dopustna za več ko 2 meseca, razen v izjemnih in opravičenih primerih. Šolski upravitelj izroči pristojnemu sreskemu načelniku obračun z vsemi listinami, priznanicami, komisijskimi poročili itd. in ostanek neporabljenega denarja. Clen 18. Sreski načelnik prevzame obračune upraviteljev narodnih šol v svojem območju, jih pregleda in zahteva, po potrebi, od računodajnikov, da jih, kolikor je treba, popravijo in dopolnijo. Obenem prevzame od šolskih upraviteljev morebiti ne porabljeni denar in ga vrne banski upravi tako, kakor to odrede posamezne banske uprave. Listina o vrnjenem denarju se priloži k obračunu dotične šole. • Tako urejene obračune predloži sreski načelnik takoj , banski upravi in zaznamuje v svoji razvidnici po členu 11. tega pravilnika, da je izročil šolski upravitelj obračun. Zoper šolskega upravitelja, ki ne izroči rednega obračuna v odrejenem času, postopa sreski načelnik disciplinsko in, če treba, tudi kazensko in je upravičen zavarovati terjatev banske uprave iz prejemkov takih upraviteljev ali pa kako drugače. Sreski načelnik obvesti o vsakem takem primeru bansko upravo po najkrajši pgti. ! ~ Uradni lisU št. 112/27 iz 1. 1929. Člen 19. Po izvršenem pregledu obračunov vrnejo banske uprave sreskemu načelniku začasne priznanice, da jih izroči šolskim upraviteljem; sreski načelnik pa razbremeni le-te dokončno v svoji razvidnici po členu 11. tega 'pravilnika. Novo akontacijo za vzdrževanje tistih narodnih šol, ki so predložile obračune za minulo trimesečje, izda banska uprava sreskim načelnikom, brž ko prejme izpričujoče listine upraviteljev narodnih šol, ne da bi čakala na to, da vidira te listine krajevna kontrola, in jih vknjiži v knjigah banske uprave. Nikdar in nikoli pa se ne izplača nova akontacija šoli ali šolskemu upravitelju, če se niso še predložile izpričujoče listine za minulo dobo. Člen 20. Za pravilno in redno poslovanje z denarjem, določenim za potrebščine narodnih šol, so sreski načelniki kot nakazovalci in upravitelji narodnih šol kot računo-dajniki po predpisih člena 56. zakona o državnem računovodstvu gmotno in kazensko odgovorni, dokler ne rešijo svojih začasnih priznamo. Učiteljske stanarine in plače šolskih služiteljev se ne smejo izplačevati za več mesecev naprej, marveč samo za posamezne mesece po predpisih o izplačevanju rednih prejemkov državnim uslužbencem. To velja tudi za najemnine za najeta poslopja, če ni v pogodbi z lastnikom poslopja drugače določeno. Člen 21. Šolski nadzornik mora pregledati celotno denarno poslovanje posameznih upraviteljev narodnih šol ob vsakem šolskem pregledu. Če treba, smejo opraviti tak pregled tudi za to odrejeni organi banske uprave in sreskega načelnika. Člen 22. Banske uprave smejo tudi neposredno v svojem področju same nabavljati tiste potrebščine za narodne šole, ki se ne morejo nabaviti v manjših krajih in vaseh (učila, knjige, obrazce in dr.) in pošiljati nabavljene stvari posameznim narodnim šolam. Prav tako smejo nabavljati banske uprave posamezne potrebščine za vse Šole v banovini, ki se vzdržujejo iz banovinskega proračuna. Člen 23. Radi lažjega in enakega postopka po predpisih uredbe o vzdrževanju narodnih šol in tega pravilnika predpišejo banske uprave in nabavijo v breme kreditov za pisarniške potrebščine narodnih šol vse potrebne obrazce, ki jih je uporabljati pri tem poslovanju (proračunski predlogi, komisijska poročila, obračuni, denarne in ostale knjige iz člena 14. in pod.); pri tem se morajo ravnati po predpisih pravilnika o poslovanju računo-vodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih (D. R. št. 17S.S96 z dne 31. decembra 1928).* Prav tako smejo izdajati banske uprave morebiti potrebna natančnejša navodila, kako je zahtevati kredite, sestavljati proračune in podobno. ""•""»Uradni list« Št. 112/27 iz 1. 1929. Člen 24. Po tem pravilniku se je ravnati od dne 1. aprila 1937 dalje, pa tudi že prej, kolikor se nanašajo njegove določbe na sestavo proračunskih predlogov za 1. 1937/38. in na način, kako se odobrujejo. V Beogradu, dne 2. oktobra 1936; O. n. št. 61.565/36. Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r. 125. Na podstavi člena 25. zakona o inšpekciji dela z dne 30. decembra 1921 in § 126. zakona o obrtih predpisujem naslednji pravilnik o uporabljanju peči za emajliranje.* § i- Uporabljati peči za emajliranje, ki se ogrevajo naravnost z ognjem, je prepovedano. § 2. Dimnik za zgorelo pline pri kurjenju in dimnik za odvod plinov od emajla, ki prihajajo iz peči, morata biti popolnoma ločena eden od drugega in se ne smeta po vsej dolžini ne dotikati niti blizu križati. Prav tako se ne smejo imeti poleg cevi za odvajanje plinov ogrevala ali drugi prostori, ogreti za delo. § 3. Električno ogrevanje se mora izvesti, čo padajo predmeti proti napeljavi, tako, da je ne poškodujejo ali se ne napravi kratki stik. Napeljave za ogrevanje morajo imeti samogibne regulatorje za varno delovanje. § 4. Če se ogrevajo peči s plinastim materialom, mora imeti vsaka cev razen glavnega zapirača še posebno pipo za zapiranje plina. Razen tega pa mora imeti vsak vžigalnik pipo za zapiranje. Na pipi mora biti čitljivo označeno: Odprto« in Zaprto«. Preden se plin v peči prižge, se mora zaposleno osebje prepričati, ali so vse pipe zaprte. Ob začetku dela se mora postaviti plamen za prižiganje plina pred pipo in šele nato pipa plinske cevi odpreti. Vsa vrata morajo biti toliko časa odprta, dokler se ne ugotovi, da gori plamen pri vsaki pipi pravilno. § 6. Soba za sušenje se mora zgraditi tako, da so vstopna vrata, če le mogoče, na nasprotni strani od ognjišča. § 7. Oddelek za sušenje mora imeti dobro prezračevalno napravo z regulacijo. Odvajalne cevi morajo paro in * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 193.5, št. 302/LXXII/691, zgorele pline varno posrkavati. Pokrovi se pe* smejo zapirati po vsej površini; najmanj ’/* njih površine mora biti trajno odprta. Ce niso vrata sušilnice urejena tako,, da se ob niaio zvišanem pritisku nad normalnim pritiskom sama odpirajo, se morajo napraviti in postaviti v zgornjem delu peči posebni pokrove!, po možnosti z velikim premerom. § 8. Tla pod pečjo morajo biti odporna zoper ogenj. Na tleh peči je treba napraviti posode, v katere se prestreza emajl ali raztopina in v katere se eventualno oce-jajo predmeti, ki se suše, če se namreč tako ocejamje ne da preprečiti. §9. Peč za emajliranje mora imeti termometer, ki se d;i citati od zunaj. Med delom je treba termometer stalno opazovati in imeti to v razvidu. Če se med delom ugotovi, da temperatura naglo pada, se mora delo takoj ustaviti; vse ogrevalne pipe je treba pozapreti in odpreti vsa vrata in odprtine radi zračenja. Po dokončanem dobrem prezračenju se sme delo iznova začeli. Prav tako se morajo napraviti odprtine ua steni peči, da se opazuje plamen ognja za ogrevanje. § 10. Gorilniki se morajo v občasnih presledkih pregledati in očistiti; to je posebej imeti v razvidu, kar mora inšpekcija dela ob pregledovanju kontrolirati. § U. Oh predgrevanju in ogrevanju peči morajo biti odvajalne cevi za dim in za zgorele pline stalno odprte, da se gorenje zavaruje. § 12. Pogrevati emajle v pečeh za emajliranje je prepovedano. §.13. Peči za emajliranje morajo biti popolnoma čiste, brez najmanjšega koščka papirja, prahu,, bombaža za čiščenje itd. 1 § 14. Predpisi o uporabljanju peči morajo biti nabili na vidnem mestu. § 15. Vsa sedanja.podjetja za emajliranje, ki ne ustrezajo predpisom tega pravilnika, se morajo spraviti v treh letih v sklad s tem pravilnikom. § 16. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. y Beogradu, dne 12. septembra 1935; St. št. 49.964. Namestnik ministra za socialno politiko in narodno .zdravje, minister za telesno vzgojo naroda M. Komnemmč s. r. Minister . . za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. 1 . 'v > j* 126. i Odločba ministrskega sveta o ukinitvi izvozne carine na opij in o izpremembi tar. št. 363 uvozne carinske tarife.* Ministrski svet je izdal v .seji, ki jo je imel dne 15. februarja 1937; na predlog ministra za finance in- na podstavi § 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi ! . in § 98. finančnega zakona za leto' 1936/37. pod M. s. .št. 68/1937 tole > odločbo: Carina na opij iz St. 6 izvozne carinske tarifo se ukinja. ' 'SL 363 uvozne carinske tarife, avtonomno besedilo, ,se izpreminja tako, da se glasi: > ■ Tarifna Dinarjev v zlatu štev. maksim. minim. 363 Klobuki v obliki zvona (štulci): od klobuka 1. Iz klobučine a) surovi, beljeni 0'8f) 0'60 b) barvani, tiskani ..... 1'20 1*— 2: Iz rastlinskih pletilnih snovi а) surovi,' beljeni.............. 0-50 0'40 б) barvanj, lakirani . .• . . 0‘80- 0‘60 Ta odločba stopi v veljavo na dan ra-Zglasitve- V< »Službenih novinahe. - Za opij,'ki. je bil-do dne, ko stopi ta odločba'v vel javo, že Ocarinjen, ki pa še ni šel .čez državno, mejo, ve- ' Ijajo določbe te odločbe. Za štulce, ki so bili do dne, ko slopi la odločba y veljavo, že prijavljeni carinarnici, niso pa bili še ocari-njeni, veljajo glede plačila davščin tisti predpisi, ki so ugodnejši. , Iz ministrstva za findnce, oddelka za carine, v Beogradu, dne 23. februarja 1937; št. 3506/1V- * I 127. V — No.'2575/2. Razglas. Na osnovi § 34. zakona o samoupravnih cestah ukinja m z dnem 1. marca 1937 mostnino na mostu v Brežicah, ker je ta most uvrščen med cestne objpktp banovinske cestč 1/31 Šmarje — Prelasko — 2upelev.ee — Brežice —. državna cesla Št. II. 1 i t * * • V Ljubljani, dno 25. februarja 1937. Ban: ./tl7 pri vseh državnih izplačilih v tujih • valutah, In 1. ko se sprejemajo za knveijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu. 7%no in 8%no Blaire & Cornp. in 7% Državne hipotekarne banke emitirane v NecvvorUii. za preračunavanje dolarjev v dinarje. St. 11500/VfII. — Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance; 2ti. II. 1937. (»Služb, nov.« z dne 27. febr. 1937, št. -15.) Razglasi kraljevske banske uprave III. No. 1431/1. 057 Izkaz živalskih kužnih bolezni na območju dravske banovine po stanju i. dne 25. februarja 1937. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarštev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Steklina: IMuj: Hajdina (Sp. Hajdina 1 dv.). O a r j e : Dravograd: Prevalje (Jamnica 1 dv.). M e b ur časti izpuščaj: Krško: Radeče (Ifotemež 1 dv.). Slovenj Gradec: Velenje (Velenje 1 dv., PeSje 1 dv.’ Preloge 1 dv., Podgorje 1 dv. in Stara vas 1 dv.). Svinjska k n g a: Brežice: Dobova (Mihalovci: 3 dv., Sela 3 dv., Veliki Obrež 1 dv,), Videm (Bučaroa 4 dv., Videm 2 dv.). Celje: Braslovče (Sv. Rupert 1 dv.), Dobrna (Dobrna 1 dv.), Sv. Pavel pri Preboldu (šešče 1 dv.), Sv. Jtirij-okolf-ca (Črnoiica 1 dv.). Krško: Raka (Raka 3 dv.). Laško: Hrastnik-Dol (Sv. Stefan 1 dv.). Ljutomer: Apače (Konjišče 1 dv.), Cezunjevci (Cezanjovei 1 dv.). - Maribor desni breg: Hoče (Razvanje 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.). Dravograd:-Črna (Črna 2 dv.), Maren-berg (Gornja Vižinga 1 dv., Sv. Trije kralji 2 dv.). Ptuj: -Cirkovci (Stražgonjci 2 dv., Si-kole 1 dv.), Leskovec (Mala Varnica 1 dv.), Osluševci (Cvetkovci 1 dv.), Sv. Barbara v Halozah (Dolane 1 dv.), št. Jan/, na Dravskem polju (Starši 1 dv,). Svinjska rdecica: Ljubljana: Polje (Dev. Marija v Polju 1 dv.). Dravograd: Dravograd (Ojstrica 1 dv.). Slovenj Gradec: Topolščica (Topolšči-ca.l dv.). Ljubljann-mesfo: Ljubljana (Poljane 1 d v.). Perutninska kolera: Maribor desni breg: Pobrežje (Dogoše 1 dv.). Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 25. februarja 1937. Razglasi sodišč in sodnih oblastev I Po 125/37-3. tif!? Oklic. Tožeča stranka dr. Lokar Franc, adv. v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Nučiču Francu ml., Klada 4, sedaj Post. Jak. Relif Korhp. Kinegete B. C. (Janada radi din 17.086".50 k opr. št. I Po 125/37 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 25. marca 1037 o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 134, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Muc Viljem, advokat v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 22. februarja 1937. * P 146/37—2, ‘652 Oklic. Tožeča stranka Huber Franc, trgovec v Gor. Slavečih, ki ga zastopa dr. Vadnal Ludvik, odvetnik v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Valcu Janezu, posestniku v Sotini št. 19, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, radi din 979"— s piri p, k opr. št. P 148/37 tožbo. Narok ža, ustno razpravo se je določil na 16, aprila 1937 ob 8. uri pred ;tem sodiščem v sobi št. 23, razpravna dvo-ramp Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja loženčeva žena Valeč Jožefa i/. Sptine št. 19 za skrbnico, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. H., dno 24. februarja 1937. Hi P 134/37—2. • 033 Oklic. Tožeča stranka Svetanič Matilda, po-Ijedelka v Sotini št. 30, ki jo zastopa dr. Vadnal Ludvik, odvetnik v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Valen Janezu, posestniku v Sotini it. 19, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, radi din 2500"— s prip. k opr. štev. P 134/37 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določal na 16. aprila 1937 ob 8. uri pred tem sodiščem v sobi št. 23, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni Znano, se postavlja toženčeva žena Valeč Jožefa iz Sotine št. 19 za skrbnico, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 24. februarja 1937. I 478/3(1. ' 564 Dražbeni oklic. Dne 6. aprila 1937 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selšček vi. št. 63, 435, ena šestinka vi. št. 111. Cenilna vredhost: din 125.150'—. Vrednost priteklin: din 8.800'—. Najmanjši ponudek: din 83.434'—. Vadij: din 12.515'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Prodajalo se bo po parcelah. Sresko sodišče v Cerknici, odd. II., dne 25. januarja 1937. * I 2556/30. 618 Dražbeni oklic. Dne 7. aprila 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga okolica Vojnik vi. št. 144. Cenilna vrednost: din 18.024'—. Najmanjši ponudek: din 12.016'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drsž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, dne 29. januarja 1937. * I 2969/36. 619 Dražbeni oklic. D n.e 7. a p r i 1 a 1937 ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagrad vi. št. 160. Cenilna vrednost: din 16.787'55. Vrednost pritekline: din 276*—. Najmanjši ponudek: din 11.37570. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni ©klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, dne 27. januarja 1937,. I 131/36-14. Dražbeni oklic. 638 Na predlog zahtevajoče stranke Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani bo dne 3. aprila 1937 o poli desetih na mestu samem v Okonini hiš. štev. 38 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga Št. Janž vi. št. 58. Draži se najprej po sledečih skupinah oz. parcelah: Cenjeno din Najm. ponudek. din Varščina din a) pare. št. 96: hiša št. 9 v Okonini . . gospodarsko poslopje na pare. št. 95 (zidan konjski hlev, kravji hlev, lesen strop, uta za vozove, zgoraj prostor za mlačvo) pare. št. 94/2, svinjak pare. št. 99, drvarnica, stiskalnica in sušilnica lesena uta za napravo gepeljna in napeljavo tega v gospodarsko poslopje pritekline cenjene skupaj .... 70.000'— 15.000'— 20.000'— 2.000'— 500'— 4.439'— 74.626'- 11.194'— Skupaj . . . 111.939'— 74.626'- 11.194'— b) parcela št. 191, hiša št. 38 v Okonini, ki se uporablja za gostilno (Vi cenilne vrednosti) 80.000*— 40.000’— skupaj s to hišo se držita parceli št. 574 in 576 (sadovnjaki), cenjeni skupaj ter travnika pare. št. 573 in 575, cenjena skupaj 29.674'— 1.147'— 20.548'— 110.281'— 60.548'— 11.083'— c) pare. št. 96, kozolec-dvojnik . • • • 15.000'— 10.000'— 1.500'— č) pare. št. 100/2, žaga .... • • • 10.000'— drvarnica z beton, svinjskim hlevom v bližini žage • 100'— 10.000'— 6.734'— 1.010'— d) pare. št. 750/1: vrt za sočivje ob hiši 845'- 564'— 84750 e) pare. št. 750/2: isto . . . . • • • 4.100'— 2.734'- 410'— f) del pare. št. 95: isto .... • • • 230'— 154*— 23'— g) pare. št. 796: sadovnjak . . • « • 5.568'— 3.712*— 557'— h) pare. št. 818/1: isto . . . . ■ • • 2.510'— 1.674*— 251'- i) pare. št. 819: isto • • • 6.812'— 4.542'— 681'25 j) pare. št. 820: isto 8.444'— 5.630'— 844750 k) pare. št. 779: travnik . . . • • • 2.590'— 1.727'— 259'— 1) pare. št. 818/2: isto , . . . • • • 1.115'— 744'— 111*50 m) pare. št. 786: isto • • • 5.280'— 3.520*— 528'— n) pare. št. 829: njiva .... 457'80 305'25 46'— pare. št. 830: isto 10.483'20 6.989'— 1.048750 pare. št. 845: isto ..... 180'50 120'50 18'25 pare. št. 846: isto . j . . . • • • 7.090'— 4.72675 709'— pare. št. 875: isto ■ • • 6.999750 4.666750 700'— pare. št. 789: isto ..... • • • 1.520750 1.01375 152*25 pare. št. 1019: gozd . . . . • • • 33.880750 22.587'— 3.388‘25 Vas solastninske pravice vi. št. 115 k. o. št. Janž ..... . . . 6.000'— 4.000'— 600'— V 66.612*— 44.40875 6.662'25 Za primer, da pride na dražbo ves zemljiškoknjižni vložek en bloc, velja skupna cenilna vrednost ..........................din 328.63070 manj vknjižena bremena................ ... ., 20.000'— čista cenilna vrednost torej .............. din 308.63070 varščina je .................... ,, 30.863 2 Štev. 1840/37. 060 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje neposredno pismeno pogodbo na dan 24. marca 1937 za dobavo 23 kom. ventilov za paro 400f’ Gel. 25 atm., 12 Orig. »Klinger« ventilov za 400° C/4 25 atm., 120 rez. tesnil, obročev in 3 kom. vodnih zasunov 25 atm. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. februarja 1937. * 15. F. No. 475/1937. 641 Razpis. Oblastna uprava bolniškega fonda za drž. prom. osebje v Ljubljani razpisuje na podstavi pravilnika za zdravniško službo tega fonda mesto honorarnega prometnega zdravnika za rajon Litija. Tačasni honorar znaša mesečno din 1046‘25. Pogoji za natečaj so na vpogled pri načelniku postaje Litija in pri oblastni upravi. S kolkovino din 25'— opremljene prošnje je dostaviti do 15. aprila 1937 na oblastno upravo bolniškega fonda pri direkciji drž. žel. v Ljubljani. Priloge k prošnji je kolkovati z din 2’—. lstotam kakor tudi pri večjih službenih edinicah žel. uprave je na vpogled pravilnik za zdravniško službo bolri. fonda. Oblastna uprava bolniškega fonda za drž. prometno osebje v Ljubljani, dne 26. februarja 1937. Oblastni upravnik: Dr. Mauri s. r. -j- No. 13. 636 Razpis licitacije. Krajevni šolski odbor v Hudniku pri Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za novo šolo v Hudniku I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. aprila 1937. leta ob 11. uri dopoldne v šoli v Rudniku pri Ljubljani, Ponudbe se naj glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna. Predpisana kavcija znaša 10 odstotkov posameznih razpisanih zneskov. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti povračilu' napravnih stroškov pri upravitelju sole v Rudniku od 12. do 16. ure v šolskem poslopju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah občine Rudnik, sreza Ljubljana-okolica, občine Ljubljana-mesto, sreza Novo mesto, sreza Kranj in sreza Litija. Krajevni šolski odbor v Rudniku, dne 26. februarja 1937. & Štev. 300/37. 663 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Brumen Tone z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Murski Soboti. V Ljubljani, dne 1. marca 1937. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: Dr. Žirovnik Janko s. r. Štev. 310/37. Objava. 662 Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Puc Boris z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljiibljani, Dalmatinova ul. 7. V Ljubljani, dne L marca 1937. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: Dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave G27 3-2 Poziv upnikom. Upniki Vodovodne zadruge v Makolah se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 25. marca 1937 pri likvidatorjih zadruge. Bogi na Ivan s. r., Poharc Anton s. r., likvidatorja. 626 3-2 Poziv upnikom. Upniki Zadružne elektrarne v Makolah se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 25. marca 1937 pri likvidatorjih zadruge. Anton Poharc s. r., Ivan Rogina s. r,, likvidatorja. 551-3-3 Poziv upnikom. Mlekarska zadruga v Tešanovcih r. z. 7. o. z., se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve. Grabar Josip s. r., likvidator. * 640 Objava. izgubil sem poselsko knjigo, ki mi jo je izdala bivša občina Sebeborci, in jo proglašam za neveljavno. Uerke Kalnimi s. r., Sebeborci 111, občina in pošta Martjanci. Objava. 645 Izgubil sem prometno knjižico evid. št. 46810 za kolo, glasečo se na ime: Gregorin Franc iz Goričice. Proglašam jo za neveljavno. Gregorin Franc s. r. Objava. 655 Izgubil sem prometno knjižico za kolo z evid. tablico št. 95.749, izdano od sre-skega načelstva v Celju. Knjižico proglašam za neveljavno. Jager Adolf s. r. Lopata pri Celju, * 651 Objava. Ukradena mi je bila prom. knjižica št. 3419 in reg. tablica št. 87.619-5 mojega bicikla, in jo proglašam za neveljavno. Celje, dne 23. februarja 1037. Jansekovif Rudolf s. r. * 658 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 43.428 za kolo, in jo proglašam za neveljavno. Lampelj Anton s. r., Podmalnik 36, obe. Dobrunje. ❖ 683 Objava. Izgubil sem indeks medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Mravljak Dušan. Proglašam ga za neveljavnega. Mravljak Dušan s. r. * Objava. 651 Izgubil sem prometno knjižico evid. št. 25.119 za kolo, na ime; Rozman Stanko iz Črnuč. Proglašam jo za neveljavno. Rozman Stanko s. r. * Objava. 669 Izgubil sem izpričevalo I. polletja II. razreda drž. gimnazije v Celju iz leta 1907/08. na ime: Sovine Jožef iz Sinereške gorce. Proglašam ga 2a neveljavno. Sovine Jožef s. r. * 659 Objava. Izgubil sem Indeks juridične fakultete univerze v Ljubljani in ga proglašam za neveljavnega. Vogrič Ernest s. r. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v, Ljubljani.