NO. 45 Ameriška Domovi ima AM€R!CAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAGC ONLY MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MARCH 5, 1953 LETO LUI — VOL. LIH Jokavi Mossadegh -zmagovalec v borbi i iranskim šahom Aretirati je ukazal stotine ljudi, med njimi tudi komuniste, ki so mu hoteli pomagati v njegovi borbi. _ TEHERAN, Iran. — Stari in. jokavi premier Mossadegh, ki se lahko zjoka ali omedli, kadar koli hoče, je izšel spet kot zmagovalec iz krize, ki je nastala Zaradi njegovega spora s šahom Hezo Pahlevijem. Aretiranih je bilo mnogo armadnih častnikov, urednikov in Voditeljev politične opozicije, o katerih je rečeno, da pridejo Pred sodbo kot izdajalci, ker so Podpirali šaha. Istočasno s temi aretacijami jo policija razgnala tudi komuniste, ki so se natrpali na trgu Pred parlamentom. Kmunisti Protestiraj o proti “tujemu izkoriščanju in imperializmu”. — Glavna tarča komunistov so — Zdr. države. Ameriška ambasa-je posvarila Amerikance, naj no hodijo na ulice. Daši iso si komunisti prizade-Vali pomagati Miossadeghu v njegovi borbi s šahom, jih je Mossadegh vseeno brezobzirno! Potisnil k tlom. A. F, L ZA SPREMEMBE DEL ZAKONA “Dvor” indijanske mladenke . Washington. — v Washington je prispela sedemnajst-jotna indijanska mladenka, ki je kraljica rodea”, ki je bila odlikovana za svoja prizadevanja P° izboljšanju odnošajev med rdečekažci in belokožci v Wyo-^ngu in Montani. S seboj je Pripeljala tudi častno spremst-v° sledečih mladenk: Joy Old Crow (Stara Vrana), Alta Drift-^l°iod (Alta Naplovljeni Les), pogina Spotted Horse (Lisasti ^°nj) in Dolores Little Coyote (Mali Kojot). Spremembe, ki jih želi predsednik AFL, bi bile skoraj istovetne s preklicem zakona. WASHINGTON. — George , Meany, novi predsednik AFL, je apeliral na kongres za takšno spremembo Taft-Hartleyje-I vega zakona, ki bi pomenila toli-j ko kot njegov preklic, če bi bila sprejeta. Predsednik AFL je povedal odboru zbornice poslancev: UNIJSKA DELAVNICA, v kateri je zaposlitev odvisna od prejšnjega unijskega včlanjen-ja, naj bo legalizirana. INJUNKCIJE vseh vrst naj se črta iz zakonov, vključno 80-dnevno “ohlajevalno periodo” pred stavkami, ki prizadevajo narodno varnost. ZAHTEVA po protikomunistični prisegi “reducira unijske j ljudi na status državljanov druge, manjvredne vrste, zato naj se jo eliminira. S to provizijo se itak me “izkadi” komunistov iz unij. | UNIJAM naj bedo dovoljene politične kontribucije ali prispe-! vanja. j ' Vsega skupaj je zahteval Me-anv kakih dvajset sprememb v tem zakonu, o katerem pravi, da ne zahteva njegovega preklica. | “Gotove točke tega zakona so namreč dobre,” je, rekel, toda teh točk ni navedel Smrt 104-letne žene MALINHEAD, Irska. — Tukaj je umrla Mrs. Bridget Mc-Conagle, ki bi bila avgusta dosegla starost 105 let. Vse svoje življenje se ni nikoli še peljala na vlaku ali avtobusu. Vsak dan je pokadila> po trideset cigaret. Newyorski Kitajci zahtevajo invazijo NEW YORK. — Organizacije, 1 reprezentirajo 90 odst. new-^erških Kitajcev, katerih je tu Vsega skupaj 40,000,so pozvali generalisima ,Čangkajšeka, naj Poskrbi za čimprejšnjo invazijo Mtajske celine. -----o----- answer the call! Vremenski prerok pravi: Danes jasno in mrzlo. Ponoči ° °ma oblačno in mrzlo. ------o------ Egipčani so udarili na rdeče podzemlje KAIRO, Egipt. — Egiptovska j vlada je strla komunistično podzemlje v Kairu ter aretirala 53 kolovodij. NAJNOVEJŠE VESTI I WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je ob priliki Stalinove bolezni poslal svojo poslanico ruskemu ljudstvu, kateremu želi srečo, mir in svobodo. LONDON. — Svet se vprašuje: Ali ni Stalin že mrtev? Največji medicinski strokovnjaki so mnenja, da na osnovi bule-tinov, ki naznanjajo, da se je krvavitev možganov pričela že v nedeljo ponoči, kateri so se potem pridružile še druge komplikacije, je skoraj nemogoče, da bi bil še pri življenju. LONDON. — Zdravniška znanost je m|nenja, da Stalin ne more ostati pri življenju na-daljnih 48 ur. Če bi se pa ta čudež zgodil, bo paraliziran vse življenje. ZDR. NARODI, N. Y. — Dele-gatje Sovjetske zveze so včeraj prisostvovali seji in grizli delegacijo Zdr. držav kakor običajno, toda njihovega zvezdnika Andreja Višinskega ni bilo pri seji. Rečeno je, da se pripravlja za nagel povratek v Sovjetijo, toda gotovega se ne ve, ker Rusi nikoli ne obešajo na veliki zvon, kaj nameravajo storiti. Stalina zadela kap Ob krvavitvi možganov mu je otrpnila desna roka in noga, izgubil je sposobnost govora in se onesvestil. Njegove ure so štete. — Ob njegovi bolniški postelji je osem zdravnikov-profesorjev, ki so pod stalnim nadzorstvom centralnega odbora komunistične partije. BULETIN LONDON, četrtek, 5. marca. —i Moskovski radio je zgodaj danes zjutraj naznanil, da se zdrastveno stanje premierja Stalina stalno poslabšuje. Zadnji buletin naznanja, da je Stalin še vedno nezavesten. Tri in sedemdeset let stari premier je kritično zbolel v nedeljo ponoči, ko se je pojavila krvavitev možgan. Zdaj ga drže pri življenju samo še s pomočjo stimulantov, vodika in pe-niclina. V zunanjem svetu so mnenja, da je Stalin najbrž že umrl, česar pa sovjetski oblastniki ne dajo v javnost, ker hočejo ljudstvo najprej pripraviti na njegovo smrt. ...MOSKVA. — Moskovski radio je včeraj naznanil, da je Stalina zadela kap in da je njegovo stanje skrajno nevarno. — Poročilo javlja, da sta desna roka in noga 73 let starega diktatorja paralizirani, da ne more govoriti in da mu je oslabelo srce. Poročilo navaja možgansko krvavitev kot vzrok bolezni. — Besedilo Tassove izjave Besedilo agencijje Tas o Stalinovi bolezni se glasi: Uradna izjava o bolezni predsednika ministrskega koncila in sekretarja centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze — Josifa Visarionoviča Stalina: “Centralni komite komunistične partije Sovjetske zveze in ministrskega koncila sporočata o veliki nesreči, ki je zadela partijo in naše ljudstvo — o nevarni bolezni tovariša Stalina. Izguba zavesti “Tekom noči 1. marca, ko se je Stalin nahajal v svojem stanovanju v Kremlju, se je pojavila krvavitev možgan in tovariš Stalin je izbubil zavest. Posledice te krvavitve so bile: mrtvoudnost desne roke in noge, izguba govora in težke motnje aktivnosti srca in diha- Navdušen sprejem gen. J. Van Fleeia v Washingfonu V Beli hiši se je general raz-govarjal s svojim sošolcem Eisenhowerjem in z drugimi visokimi osebnostmi. WASHINGTON. — V torek je prispel v Washington general James Van Fleet, dosedanji poveljnik ameriške osme armade v Koreji. General je bil deležen sprejema, kakršne prirejajo narodnim junakom. VBeli hiši se je najprej pet minut zasebno razgcvarjal s predsednikom Eisenhower j em, nakar so se jima pridružili tudi drugi visoki častniki, med njimi general George Marshall. Predsednik Eisenhower, ki je' bil v West Pointu sošolec generala Van Fleeta, mu je ob tej priliki pripel na prsi visoko vojaško odlikovanje. Gen. Van Fleet, ki bo. šel v pokoj 31. marca, je prispel z letalom na Washington,sko letališče, kjer so ga pozdravili obram-ni tajnik Charles A. Wilson in drugi visoki vladni uradniki. -------------o----- Gen. Clark v Seoulu SEOUL. — Gen. Mark Clark je prispel semkaj iz Tokia z letalom. Tukaj se bo posvetoval z južnokorejskim predsednikom Rhee-jem in z ameriškim ambasadorjem Ellis O. Briggs-om. -------------o----- Dva ujetnika na otoku Koje ubita PUSAN, Kareja. — Komunistični ujetniki na otoku Koje so v nedeljo dva''svoja tovariša do smrti pretepli, osem nadaljnih pa težko ranili. -----o------ Najdba bombe v šoli TUNIS, Afrika. V neki dekliški šoli so našli bombo;, ki se pa k sreči ni razletela. STALINN0V IMPERIJ Winston Churchill je v svojem govoru leta 1946 v Fultonu, Mo., takole opisal Stalinov imperij : “Od Stettina ob Baltiku do Trsta ob Jadranu je padla preko kontinenta železna zavesa. Za to zaveso se nahajajo vse prestolnice starih držav Centralne in Vzhodne Evrope. ’’Varšava, Berlin, Praga, Dunaj, Budimpešta, Bukarešta in Sofija — vsa ta slavna mesta in prebivalstvo okoli njih so v sovjetski sferi in pod kontrolo Moskve.” To je bilo povedano pred komunistično ekspanzijo v Kitajsko. -----o------ Novi grobovi Anna Ponikvar Umrla je Anna Ponikvar, roj. Bečaj, stara 70 let in stanujoča na 966 E. 141 St. Mož ji je umrl že leta 1941. Zapušča 6 otrok, Anne Story, Anton Jr. John, Louis, Frances in Elizabeth ter 3 vnuke. Bila je članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Jos. Zelle in sinovi pogr. zavoda na E. 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče. Podrobnosti jutri. Frank Podlogar Umrl je Frank Podlogar, stanujoč na 15220 Saranac Rd.— Pogreb oskrbuje Jos. Žele in sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. John Doljak Po kratki in mučni bolezni je umrl na svojem domu na 1404 E. 45 St. dobro poznani J. Doljak, star 77 let. Pogreb oskrbuje Jos. Žele in sinovi pogr. zavod na 6502 St. Clair Ave.— Več poročamo jutri. nja.” Uradno naznanilo dalje naznanja, da se je krvavitev možgan pojavila v nedeljo, da se razširja in da je Stalin nezavesten. K Stalinovi bolniški postelji je prihitelo osem zdravnikov. Z ozirom na njegovo nevarno stanje je bilo odločeno, da se bo izdajalo zdravniške buletine o razvoju njegove bolezni. Zdravniki, ki so bili poklicani k Stalinovi postelji, so sledeči: Profesor E. Lukomski, prof. V. Konovalov, prof. A. L. Mjas-nikov, prof. E. M. Tarejev, prof. J. N. Filimonov, prof. R. A. Tka-čev, prof. I. S. Glazunov in profesor V. I. Ivahov. “Zdravljenje tovariša Stalina se vrši pod stalnim nadzorstvom centralnega odbora komunistične partije Sovjetske zveze in vlade.” Borba za nasledstvo LONDON. — Dramatično naznanilo o bolezni sovjetskega diktatorja Stalina je spravilo zopet v ospredje ugibanja o njegovem nasledstvu. Znano je namreč, da se v notranjosti Kremlja že dolgo vrši tiha borba za njegov plašč. Za glavna tekmeca smatrajo podpremierja Georgija Malenkova in V. M. Molotova. O Stalinovem zdravstvenem stanju je bilo v zadnjem času že tudi dokaj ugibanj. V kolikor je znano, je bilo dne 17. februarja zadnjič, da je videl Stalina kdo, ki ne spada v notranji kremeljski krog. To je bilo ob priliki, ko je Stalin sprejel novega indijskega ambasadorja Menona, 'in vodilnega indijskega sopotnika Saifudina Kitchlu, predsednika Indijskega mirovnega odbora, ki je znana rdeča frontna organizacija. Oba Indijca sta po razgovoru izjavila, da je Stalin videti zdrav in močan. NEW YORK.—Včeraj zjutraj je sovjetski delegat Andrej Višinski spal, ko je prispela vest o Stalinovi bolezni. Vprašan, če je bila sovjetska delegacija pri Zdr. narodih obveščena o Stalinovi bolezni, je neki tajnik odgovoril: Po moji sodbi ni o bolezni nihče nič vedel.” ------o----- Znižanje volilne starosti WASHINGTON. — Senator Danger, republikanec iz North Dakote, je vložil predlog, da bi se znižala starostna doba za volilno pravinoo od 21 na 18 let. Dobra knjiga je najlepši dar najbolj trajne vrednosti Roman “JUTRO BREZ SONCA” je takšna knjiga. Naprodaj pri Ameriški Domovini in stane $3.00. KAJ JE USTAVA PRI KOMUNISTIH Washingtonski dnevnik “Times-Herald” je na uvodnem mestu priobčil razmišljanja o pomenu izvolitve Tita za predsednika komunistične Jugoslavije po novi ustavi. — Ta uvodnik se glasi: “Maršal Tito, komunistični gospodar Jugoslavije, ki se je sprl s Stalinom, je napovedal spremembe v jugoslovanski ustavi. Te spremembe naj bi ‘odstranile želo, ki ga je Stalin zabodel v zdravo meso socializma”. Spremembe menjajo teoretično zgradbo vladavine. Toda so prav tako teoretične kot je ustava sama. Te spremembe so kot spremembe v izložbenem oknu. Vodstvo ostane. Tito je še vedno na vrhu, čeprav menja naslov predsednika vlade v naslov predsednika republike. Njegova klika v parlamentu bo še naprej klicala ‘da’, kadar koli bo dobila znamenje, da naj to stori. Federalna skupščina je nanovo prepleskana. Zbornica poslancev bo kot doslej nosila ime Federalni svet in volili jo bodo kot so jo doslej po okrajih, vsi državljani. Ni pa treba še posebej omenjati, da bo samo ena lista kandidatov. Druga zbornica, ki je bila znana kot Dom narodov, in ki bo v bodoče Svet proizvajalcev, bo teoretično zastopala kmete, delavce in obrtnike, oziroma nekaj posebej ohranjenih eksemplarjev teh stanov. Vse to naj bi udobrovoljilo proletarijat oz. trdoglave delavce. Razlagajo namreč, da je bila osnovna misel ustanoviti zakonito sredstvo, s katerim bi vladna oblast prišla v roke ‘delovnih ljudi’, za razliko od ‘ljudstva,’ ki je igralo vlogo v Titovi ustavi v letu 1946. Ustavna sprememba v Jugoslaviji kakor sploh v vseh totalitarnih državah ni nič drugega kot zahrbtno igračkanje z besedami, ne da bi se za las spremenilo dejansko stanje stvari, ki je in ostane v tem, da vso oblast izvršuje v imenu države kopica samozvancev. Širokogruden Stalin je dal tudi Rusom novo ustavo leta 1936. To je lahko storil brez škode, sopotnike v Zdr. državah pa je le osrečil. Priznal je, da je ohranil diktaturo delavskega razreda, kar pomeni, da je delavski razred tisti, ki naj občuduje diktatorja in naj ga poslušno u-boga. Da bi ga Stalin ne prekosil, je sedaj Tito milostno podelil prav iste pravice svojim sužnjem”. S | Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Preprodaja vstopnic— Vstopnice za slavnostno akademijo v počastitev 70-letnice škofa dr. Gregorija Rožmana, ki bo v nedeljo. 8. marca ob 3:30 pop. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., so naprodaj v Slov. pisarni na Glass Ave. in pri Oražmovih v SND. Vsi sedeži so rezervirani, zato je prav, da si vstopnice pravočasno preskrbite! Klub “Krog”— Tajnik Kluba “Krog” vabi vse člane kluba v soboto 7. marca ob 6:30 zvečer v Slov. pisarno na Glass Ave., kjer bo dr. Miha Krek govoril o razmerah v domovini. K vojakom— Mr. in Mrs. Anton Kastelic, 15225 Lucknow Ave. sporočata, da je njun sin Joseph Kastelic odšel k vojakom. Zaposlen je bil v N. Y. Central. Njun prvi sin Raymond je tudi pri vojakih in sicer v Nemčiji. Na potu v staro domovino— Na parniku Queen Mary sta zadnji telen odpotovala v Jugoslavijo na obisk Mr. in Mrs. Robert Mance iz Euclida, potujeta v selo Ivanjčani na Hrvat-sko. Na parniku America se je podal v Evropo Mr. John Borlak, ki si bo poiskal nevesto v Avstriji in ,se potem vrne v Cleveland. Potovali so s posredovanjem tvrdke Kollander. Seja— Podružnica št. 3 Slov. moške zveze ima v nedeljo ob 2. uri pop. sejo v Slov. domu na Holmes Ave. V bolnišnici— Mrs. Mary Marolt, 13820 Argus Ave. se nahaja v Woman’s bolnišnici, kjer jo bodo operirali. Obiski dovoljeni. Prva obletnica^— V soboto ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pokojnega u-rednika in lastnika Ameriške Domovine Jamesa Debevca v spomin prve obletnice njegove smrti. Dr. Krek bo poročal— V soboto 7. marca clb osmih zvečer bo dr. Miha Krek, predsednik Slov. nar odbora, poročal v Slovenski pisarni na Glass Ave., o zadnjih dogodkih v domovini, zlasti o zadnjih napadih na svobodo verskega in kulturnega življenja. Tisti, ki se zanimajo;, naj pridejo. Po poročilu bo razgovor. Ob 6:30, torej eno uro in pol preje, bo dr. Krek v istem prostoru govoril o položaju mlajšemu rodu. Na ta sestanek so prav posebej vabljeni mlajši izobraženci. ------o------ Slovenska pisarna Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 VAJA za Makabejce danss in jutri ob pol 8 na 'od.ru SND. in sicer za vse igralce. Lepo prosim, pridite točno. — Režiser. OTROCI Slovenske sobotne šole dobijo po svoji tpčki (na nedeljski akademiji) rezervirane sedeže v dvorani. — V soboto naj otroci vrnejo listke z beležkami za duhovni šopek, šolska naloga za soboto je za vse skupine: na pamet besedilo pesmi “Po raju Jezus hodi” in “Dom slovenski.” PISMA s čestitkami za Prevz-višenega lahko osebno oddate tudi v naši pisarni. Vsa v pisarni zbrana pisma izročimo Prevz-višenemu v soboto zvečer. Ameriška Domovina 3532C I MIC-/« 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 __- a*a» Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za ZpcI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES Umted States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. NOVINE Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 45 Thurs., March 5, 1953 Ob sedemdesetletnici našega škofa Z izrednimi sposobnostmi je Stvarnik obdaril dr. Gregorija Rožmana. Vdano in vztrajno je sin slovenske Koroške sodeloval z Njegovo milostjo. Ob sedemdesetletnici življenja imamo Slovenci redko priložnost občudovati vzoren lik našega moža, borca za Kristusa, kneza Cerkve, nad-pastirja, mučenika dela, odpovedi in trpljenja. Poznavalci raznih področij našega življenja, kjer se je zadnja desetletja uveljavljal odločilen in vodilen vpliv dr. Gregorija Rožmana, ga označujejo kot škofa Katoliške akcije, škofa kongresov Kristusa Kralja, škofa čaščenja presvetega Srca Marijinega, graditelja Baragovega semenišča, škofa slovenske mladine, škofa slovenske protikomunistične borbe, škofa — misijonarja v izgnanstvu in graditelja nove narodne svobode. Vsi imajo prav in naj še tako tekmujejo, bodo težko izčrpali vse, kar je dr. Gregor Rožman snoval in izvršil za duhovno obnovo in organizacijo katoliške dejavnosti med Slovenci. Nad vsemi njegovimi deli pa gotovo najvišje stoji silna podoba škofa — oznanjevalca, napovedovalca in vodnika preko dobe najstrašnejših preizkušenj njegovih vernikov in vsega naroda. Organizirane sile borbenega brezboštva so se v besnem viharju zagnale prav v vrt njegove škofije. Orožja hladne vojne prav tako kot krvave borbe so zmetali vsa proti njegovim zvestim, da bi uničili to lepo cvetočo postojanko katolištva. Škof dr. Gregorij Rožman je prihod sovražnika videl, ga oznanil, s preroško vidnostjo slikal in nanj pripravljal svoj narod. Kot duhovni vodja je zmoto neizprosno zavračal in jo razkrinkoval v vseh pojavih in podobah. Kot znanilec ljubezni je molil za napadalce in ukazal, da zanje moli vsa njegova čreda. Kakor je majhen naš narod in je zato skromen odmev in pomen tudi največjih njegovih del, bo medvojni in med-revolucijski škof Rožman vendar najmarkantnejša osebnost med borci za Kristusa v tem času. Zato so določili in razglasili, da ga bodo na grmadi sežgali. Nobeni žrtvi se ni izogibal ali vendar so razmere in dogodki odredili, da je postal veliki misijonar Slovencev v izgnanstvu. Težko bomo kdaj dojeli vso dobroto in koristnost dejstva, da pregnane slovenske, katoličane v begunstvu spremlja škof, da jih obiskuje prvi mojster slovenske pridige in nedosegljivo močan slovenski pisec in razlagalec krščanskega nauka, krščanskega reda življenja. Le Bog sam ve ali bo sedemdesetletni naš škof doživel cvetočo pomlad domovine v svobodi in miru božjem. Ali poraza on ne pozna. Kot skrbni gospodar v viharju in po razdejanju rešuje, na novo zbira in pripravlja obnovo. Udarce. ki padajo po njem, bolečine, ki ga presunjajo, nabira in polaga ob geslo svojega škofovanja: Znamenje Križa. Hvalnice poje za nezaslišana ponižanja in zasramovanja. Vedrost in zaupanje seje in iz brodolomcev ustvarja tvorce. Vedno nove pgkoče rane in nesreče, ki zadevajo njega in credo, prinaša pred Gospoda in vstaja in odhaja od pogovorov z Njim v novi misijon veder, poln vzpodbude za nove načrte. Vodi ga stalno trdna vera, da Stvarnik življenja, ki je izbral njegove Slovence, njegove duhovnike in redovnike, njegovo ljubljeno mladino, vse vernike, vse ljudstvo za tako strašne preizkušnje, že ve, zakaj nas je tako odlikoval, nas ooložil z usodo, ki zahteva izrednih delavcev in zvestih junakov. Veruje in zaupa, da bo naš narod vse to prestal, vztrajal in v Bogu zmagal. Dr. Gregor Rožman je naš vodnik, ker je škof, a je še poleg tega čudovita osebnost, ki združuje, navdihuje, osrčuje. Iztrgan s sedeža in vržen iz mesta svoje službe, je vendar središče. Železni zastor je med njim in večino njegovih, pa so vsi čustveno in miselno povezani z Štrigova pod Rusi kak najhitrejše zdravje. Ato smo povedali, kak so dne- | Hvala lepa Mr. Anoni Grdini, va 14. majuša 1945 Bolgari po-1 šteri nam je na zadnjoj društve-slali se štrigosko prebivalstvo iz noj seji Društva sv. Števana Štrigove, ar so dobili nekše esti, j (KSKJ) kazao slike iz staroga ka pridejo Nemci nazaj. Nem-j kraja i druge iz Clevelanda. Vsi cov ne bilo nazaj, ar se je cela smo bili jako zadovoljni i smo nemška vojska zavsema prek da- jemi od srca zahvalni. — Avgust la. Prebivalci .so se vrnoli.' Pintarič, predsednik. V Štrigovi so Rusi včasi obnovili občinsko oblast. Nemčovi pri-povedavljejo, kak je bilo prebi- valstvo razočarano, ar je vse bilo po komunistički, vsikdi i vse samo v znamenji rdeče zvezde. CHICAGO Smrt. Dneva 27. februara je vmrla i pokopana bi bila 2. marca Ana Dovečer, rojena na Hotizi v Prekmurja. Stara je bila 60 1st. Ešče ne dve leti kak je zgu- Strigovščani so ne poznali parti-j bila sina Joe-ja. Strašno je za zanskij obljub, kaikši raj je ko-^njim žalovala. Zdaj je eidišla k munizem (kak je to; bilo na Jnjemi i ta večno združeniva. Za-Kranjskom). V Štrigovi ne bilo.pušča v starom kraji dve sestri, med boj nov partizanov, štrigov-jtu v Čiikagi pa botrino Mr. i ščani so poznali komunizem sa- Mrs. J. Lebar, Mr. i Mrs. S. Ba- * fa dr. Gregorija Rožmana, saj je Dr. Ivan Ahčin: on steber, okoli katerega se je zbirala in se še zbira. Škofa dr. Gregorija Rožmana pa počastimo tudi zato, da mu s tem dokažemo, da ne verjamemo komunističnemu obrekovanju in blatenju, ne onemu v rojstni domovini, ne temu v tej deželi. Čim bolj ga oni blatijo, tem bolj ga mi spoštujmo! Oh je mož, ki je videl, kakšno nesrečo prinaša komunizem našemu narodu. Vstal je in svaril, opominjal in prosil. Narod ga je poslušal, premnogi pa mu niso hoteli verjeti. Danes so oboji priče resničnosti njegovih besedi. Naj nihče, ki se smatra za katoličana, ne ostane v nedeljo popoldne doma. Pojdimo vsi v Slo-v. narodni data, na St. Clair Ave., izkažimo svoje spoštovanje in ljubezen možu, ki je posvetil vse svoje življenje in delo za večno in častno srečo svojega nanojda! Anton Grdina St. mo iz “Glasnika Srca Jezusovega” in Domoljuba. Znali so, kakši ]e bio komunizem v Rusiji i kakši na španskom. Zdaj so samo mavelci gledali, kda so' vsi razglasi vsebovali samo hvalo komunizma i Stalina. Rusi so obdržali od kraja staro občin sko uprabo — i tak je ostao tudi Anton Nemec občinski uradnik. Liki dodali, so nešteme, šteri so se zadnja leta skrivali i se je potlej zvedelo, ka so bili to komunisti, šteri so Imeli zveze z drugimi komunisti v Pekmurji i indri. To so bili na priliko Simon Kutnjek, Horvatič i Kraut-hakercv Šandor. “Kakši so bili Rusi i Bolgari do ljudstva?” — Bolgari so bili dosta boljši od Rusov, pravijo Nemčovi. Večkrat je se je zgodilo, ka so ljudje bežali k Bolgarom za. pomoč proti pokvarjenim Rusom. Hoška pravi, ka so Rusi najprle vse kure spokrali i pojedli. “K naši babici v Jalovca je prišeo Rus i proso, ka bi jemi z dobre volje dala kokoš. Babica ga je prosila, naj ji pusti, ar ji je vojska že itak skoro vse drugo vničila. Rus je odi-šeo, drugo zajtno smo pa našli pred vrati hleva odsekane glave od vsej devetij kokoši.” Nevaren dogodek je doživela z Rusi Nemčoicva Anica. Ona in Katarina sta bili pri Kotaro-vih v Jurjovščeki, to je tam, kak se .ide k Sv. Martini. V okraji je bilo ešče vse puno sol-dačije, ruske i bolgarske. Mlajše ženske so bile vsikdar v nevarnosti pred njimi. Skoro na čudežen način se je rešila edno-ga večera pred njimi. Bilo je zvečer in so ipri Kotarovih v sobi ešče svetili. Naednok se je za-čuio trdo stopanje. Oborožen Rus je stopo v hižo. Bila sta dva, liki eden je ostao zvunaj pri dveraj. V hiži je bilo vse prestrašeno. Rus je zapovedalo, naj se nihče ne gane Z rekov je vdaro po lampaši i v sobi je bila krnica. Anica je vkmici skočila po plašč. V torn trenutki Rus streli z revolverjem v strop. Strel je za hip razsvetlo sobo i Anica je skočila k dveram i štela vujti. Ovarala je pa na dvorišči drugoga Rusa i je zaloputnila dveri i bažala v kuhinjo. Tam je s silov sunila v okno i ga potrla ter skočila skoz odprtino ven i se spustila v grabo v temno noč. Pidznala je kraj i tak se ji je posrečilo vujti. Tudi Katarina se je rešila. (Drgoč dele). lažič i n jeva deca, ki so šli za drevom svoje krstne botre: Viljem, Marjana i Ričard Balažič. Spadala je v društvo Sv. Križ, Sv. Mohorja i v Slovensko žensko zvezo. Naj v miri počivlje! --- Kda smo stali pri drevi mrtve naše rojakinje Ane Dovečer v Pavlakovoj “kapeli,” je za-zvono telefon. Mladi Jožef Pav-lak se je pririno do telefona i nam je naznano opet smrt rojaka. što je mrtev? Vsi smo se prestrašeno spoglednoli i čakali, kaj nam Jožef sporoči. John Markoja (31.36 W. 54. St.) je nenadoi-ma mrtev obležao zadet od srčne kapi. Zapušča ženo Mary (rojena Rous) i hčer Mary pa; dva vnukeča. V starom kraji ima več rodbine. Spadao je v društvo Sv. Križa d v Prekmurski Club. Rojeni je bio na Brezovici, fara Turnišče, pred 66 leti. V čikagi je živo prek 40 let. Johna smo yečer prle videli na varestivanji pri mrtvo j Ani Dovečer i nato ešče pri Jakšiči, kde je imej' Club Prekmurje prijateljsko skupščino. Kda smo jemi tam “zbogom” pravili, nišče ne mislo, ka de to zadnji “zbogom.” Dragi John, v miri božem počivaj poleg svoje hčerke, ki te je pred leti zapustila i sta zdaj opet vkup na cintori sv. Jožefa. S Koreje se je povrno i bio odpuščeni iz vojaške službe Jožef Horvath, najmlajši sin Števana i Caroline Horvath. Antonija Denša. IZ STAROGA KRAJA Vmrli so: na Dolnjoj Bistrici Ivan Balažič (Šnajdarov). Zapušča Lam dve sestri, Lujzo i Gi-zelo, v Čikag pa brata Martinia. Naj počiva v božem miri! Sorodnikom posebno Martini v Čikagi: naše sožalje! — Na Gor-njoj Bistrici je vmrla Ana Šer-nek. Zapušča edinega sina (v Čikagi') Johna i tri vnuke na Gor-njoj Bistrici. Naj v miri počiva. Antonija Denša. Prihodnji koncert Glasbene iatice Cleveland, O. — Glasbena Matica se marljivo pripravlja za koncert, ki se bo vršil 22. marca cb štirih popoldne v avditoriju Slov. narodnega doma na St. Clair Ave. Za to priložnlost smo izbrali kot prvi del sporeda Rossinijevo “Stabat mater” za zbor, soli in orkester. V drugem delu bo več slovenskih narodnih pesmi ob spremljavi orkestra, nekaj umetnih in za zaključek Handlova “Aleluja.” To ie pryi poskus Glasbene Matice, da bo priredila koncert z orkestralnlo spremljavo. Zaradi orkestra bodo stroški znatno večji. Upamo ipa, da nam občinstvo ne bo zamerilo, ker smo bili prisiljeni zvišati vstopnino za 50c. Vstopnice so že v predaji pri Oražmovih po $2.00, $1.50 in $1.00. Da bo tudi slika lepša in enotna, si bo za to priložnost zbor nabavil halje ali “robes,” kar zopet pomeni nove stroške. Glasbena Matica želi podati v vseh ozirih lep koncert. Upamo, da jo boste podprli in koncert posetili. Samo pomislite, kako lepo bo donela naša narodna pesem ob spremljavi odličnega orkestra. Preskrbite si vstopnice v naprej. Tone Šubelj. Pravoslavna cerkev Izkažimo spoštovanj® škofu dr. G. Gožmanu CLEVELAND ni im tesneje kot takrat, ko je na taborih svoje mladine vži- Avgusfpintar^DomaYaka^o- punoga zdravja, šteroga jemi je vzela močna pljučnica. Tudi potrta rebra se jemi lepe zaraščajo. Najlepše se zahvaljuje vsem, šteri so ga v betegi obiskavali eli karte poslal. Posebno se zahvaljuje svojem! župniki Rev. Mišiči, kaplani Rev. Mrakužič Štefi, Rev. J. Vargi i Rev. J. Godini za njihdve obiske. — Tudi Mrs. Pintarič je bila betežna i se je vračila na domi. Obema želemo oal srca za krepost in ko je s svojimi fanti postavlja! in blagoslavljal križe in kapele po slovenskih gorah. Njegovega sedemdesetletnega jubileja v njegovi lastni škofiji javno še omeniti ne bodo smeli. Pa živa zveza med njim in ljudstvom zato te dni ne bo niti za las slabejša. Dr. Kožmanova kultura je del, je poteza, je ustaljena lastnqst slovenskega življenja, solnce je med nami, vsi živimo z njim v njegovem duhovnem vodstvu. Le geslo njegovega škofovanja bo dobilo venec novih draguljev odpovedi in vdanega izpolnjevanja volje božje, ko bodo zveste duše pele hvalnico in prosile: Te Deum laudamus; Križani, hvalimo Te in prosimo ohrani nam ga. Cleveland, O. — Vsak resničen katoliški Slovenec se mora veseliti in sodelovati pri praznovanju 70-letnice rojstva prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana. Praznujmo ta dan kot Slovenci, ki spoštujemo svojega velikega rojaka, praznujmo ga kot katoliki, ki gledamo v njem cerkvenega kneza in verskega vodnika svojega ljudstva, praznujmo ta dan in izkažimo čast velikemu možu kot Amerikanci, ki vero cenimo in spoštujemo duhovnike. Slovenci smo veren narod, Slovenci smo katoliški narod. Prav naša povezanost s Cerkvijo, ih narodna zavednost katoliške duhovščine sta temelj, na katerem’ je zrasla slovenska kultura, na Moskovski pa tri j arh Aleksij je bil pooblaščen od moskovske vlade, naj pošlje 18,000 DM za popravilo pravoslavne katedrale v Berlinu, ki je v britanski coni. Nadaljnjih 50,000 DM pa le bilo določenih za popravilo cerkve in zavetišča v Tegel, francoskem delu. Patri j arh Aleksij je tudi imenoval novega pravoslavnega škofa za Francijo in Zapadno Evropo v osebi arhimandrita Nikolaja, filosovjetskega emigranta, ki je bil pri pravoslavni cerkvi v Parizu. Dosedanji škof za Francijo in Zapadno Evropo;, Boris, pa je bil imenovan za pravoslavnega škofa v Berlinu in za Srednjo Evropo, ker ni mogel dobiti dovoljenja za obisk pravoslavnih cerkva in občin v Franciji. Ustciličen je bil sredi meseca novembra v Berlinu po nad 30-letnem leningradskem metropolitu Gregoriju. Sploh sovjetske oblasti v Vzhodni Nemčiji podpirajo delo shizmatičnih cerkva. Teh cerkva pa ne obiskujejo vojaki, marveč samo begunci v službi komunizma in policijski agentje v civilu. Škof dr. Gregorij Rožman—naš veliki socialni škof Našega ljubljanskega vladiko, vodilni nagib vse njegove javne prevzvišenega gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana, katerega sedemdesetletni življenski jubilej te dni obhajamo, zgodovina verjetno ne bo prištela v vrsto tako imenovanih “socialnih škofov,” kakor so bili škof Ketteler v Nemčiji, Bagshawe na Irskem, Gibbons v Sev. Ameriki, Ma-nuiag na Angleškem, Drutreloux v Belgiji, Langenieox v Franciji ali Mermillov v Švici, katerih večino je Leoln XIII. za njihovo socialno delo odlikoval in nagradil s kardinalskim klobukom. Naš škof dr. Rožman,-------če; merimo njegovo .socialno delo —, .ne spada med gori imenovane veličine, ampak v neprimerno višjo vrsto'. Njegovo mesto je med mučenci za krščanski socialni nauk in za krščansko pravico. Nobeden od omenjenih cerkvenih dostojanstvenikov ni osebno’ toliko žrtvoval in toliko storil za svoje ljudstvo, kakor je storil dr. Rožman za Slovence, da jih obvaruje pred brezbožnim komunizmom. Zato je njegovo mesto med pričevalci in mučenci za božji red v svetu. Imena teh’ brezimnih borcev, ki jih neprestano poraja krščanski bližnji in daljni Vzhod, so v širokem svetu po večini še nepoznana, žive pa v spominu krščanskega ljudstva in bleste, kakor verujemo, zapisana v knjigi življenja. Poslednja leta iz delovanja škofa Rožmana bi nam torej zadostovala, da ga prištejemo med naše največje “socialne” škofe. Vendar bi naš visoki jubilant zaslužil ta častni .naslov tudi, ko ne bi prišla nad Slovence katastrofa druge svetovne> vojne, ko je sredi tragedije, ki nas je zajela, stal samo še on, kamor so se vpi-rali vseh pogledi. Že predvojnih dvanajst let ško-fovanja dr. Rožmana pomenja veliko socialno delo za slovenski narod. Ne mislimo tega le v onem splošnem pomenu, po katerem ima pastirovanje vsakega škofa in celo vsakega duhovnika globok družabni pomen, škofov poklic je, da posvečuje, vlada in oznanja evangelij svoji čredi. S to svojo sveto službo dviga duše k nadnaravnotsti, jih navaja k izpolnjevanju krščanskih čednosti, kar daje človekovi osebnosti novo vrednost in ustvarja mirno sožitje v družbi. A mimo tega je naš škof vršil izreden socialni apostolat med Slovenci ..s ..svojim ..vzvišenim vzgledom nadpastirskih in vseh duhovniških kreposti. O tem bodo drugi več pisali. Tu hočemo le povedati, da se je na zgledu škofa dr. Rožmana znova pokazalo, kako imajo vse krščanske kreposti globok socialni pomen za družbo, še bolj ko s svojo prepričevalno besedo, s katero je kot izredno nadarjen govornik tisočkrat in tisočkrat z brezprimernim n a v d u šenjem vnemal srca za ljubezen božjo, je naš škof zbiral in osvajal srca s svojim ponižnim, skromnim, ne,sebičnim, res apostolskim življenjem. V svoji globoki ponižnosti je vedno hotel biti najmanjši med nami in je potrpežljivo nosil in še nosi naše napake, nepozornosti In slabosti. Sedaj v begunstvu, ko živi v Clevelandu, v tesni kaplanski sobici, se njegova okolica ne more začuditi njegovi osebni skromnosti, ko ne zahteva ničesar zase, niti pozornosti, ki mu pritiče, niti uslužnosti, niti denarja. Ne ži- delavnosti. Z vplivam svoje svetniške osebnosti je škof dr. Rožman zbiral vernike okrog sebe. Ni bila brez velikih težav, zoperva-nja in tudi prezirljivega poniževanja, predno se je kot koroški rojak uveljavil ob dinamični osebnosti škofa Jegliča in kot njegov naslednik na škofijskem sedežu. Toda polagoma je podrl vse ovire z genialnostjo in pri-prostostjio! svojega dobrega, plemenitega srca. Brazde, ki jih je oral kot prenovitelj notranjega verskega življenja v ljubljanski škofiji, so šle vedno; bolj na globoko. Prva je k njemu našla pot mladina, ki jo je vedno iskreno ljubil in ki je vedno imela privilegirano mesto) v njegovem srcu. Potem reveži, bolniki, socialno in gospodarsko nižja sloji njegovih škofijanov, ki so v njem našli sočutno, očetovsko srce. In ne nazadnje delavstvo, ki je videlo, s kako; pazljivo skrbnostjo zasleduje porast delavskih naselbin, katerim je z ustanovitvijo novih fara in dodelitvijo novih dušnih pastirjev želel ohraniti krščanski značaj in jim zagotoviti vso nadnaravno pomoč Cerkve. Tudi to zbiralno delo na krščanskih osnovah ni bilo brez velikih ovir. čeprav so mnogi Slovenci tudi iz drugih taborov spričo grozečega domačega in zunanjega socialnega in političnega razvoja v urah treznega preudarka uvideli brezpogojno nujnost, da se Slovenci združijo o k r o g najmočnejše katoliške skupine, se je vendar pokazalo, da politični predsodki in podtalna 'protiverska agitacija ovirajo zaželjeno dn potrebno enotnost med nami. Posebno se je to videlo v trenutku sovražne okupacije, ki nas je oropala političnih in socialnih pravic, porušila naše gospodarske ustanove in organizacije, onemogočila svobodno govorjeno in pisano besedo. To uro islclvenske narodne nesreče in ponižanja si je izbral brezbožni komunizem, da pride na oblast in podvrže Slovence svoji tiraniji. Ljudstvo je ostalo brez vodstva. Ostala je le še Cerkev in njena hierarhija, čeprav močno ovirana v svojem delovanju. In tu se prične najslavnejša pa tudi najtežja doba v škofovanju dr. Gregorija Rožmana. Brez vsake ambicije, brez osebno najmanjšega veselja ali nagnjenja biti udeležen na javnih dogodkih je sledil višjemu glasu vesti: klicu odgovornosti. Spoznal je> da je za njegov narod prišla ura usodne odločitve, ko morajo; tisti, ki so po svojem položaju p°' klicani za vodstvo, pokazati ljudstvu pravo pet. še večja ko naloga zbirati, je dolžnost voditi duhove pred odločitev, pa naj bo še tako’ bridka. Komodno iz' begavanje te dolžnosti ne bi bil° krščansko, ne vredno katoliškega škofa. Zato je škof dr. Rožman prevzel odgovornost. Treba je bilo zavzeti jasno stališč^ za ali prati brezbožnemu komunizmu, ki si je nadel volčjo oblačilo Osvobodilne fronte. Škof se je zavedal vseh posledic, a je ravnal pod nadnaravnim vidikom, iz vere. Sledil je navodilom Cerkve in papeškim social', nim okrožnicam, ki določajo, kako se mora katoličan zadržati spričo brezbožnega komunizma" Hotel je, da pod njegovih1 ' vodstveta prevzamejo njim prl' -o- Neki pridni deklici je pri pisanju iz peresa kanilo. Deklica vsa prestrašena zakriči: “Joj, svi- nja, svinja!” Učitelj: “Tako ni katerem se je dvignil naš narod prav, reci, madež sem naredila.” do višine Izobrazbe, ki mu je v čast pred vsem kulturnim svetom. Dajmo' tej slovenski kato- Dva tedna pozneje reče učitelj: “Nežica, kje ,si pa včeraj bila?” Nežica odgovori: “Odpustite, go-liški duhovščini priznanje s tem, j spod učitelj, bila sem doma. Oče .lu za svojega Gospoda in Učeni-da počastimo ljubljanskega ško- so madež zaklali.” 'ka. Zveličanje duš je bilo in je vi cd podpor ali mileščine dru- padajoči del odgovornosti tud1 gib. Pri svojih letih misijonari njegovi duhovniiki, da bi ne bil° okrog po slovenskih farah in kar zasluži, gre v glavnem vse za njegovo semenišče v Argentini. A tak je škof dr. Rožman vedno bil. Kot človek čiste, sončne dobrote, kot prijatelj redke zvestobe, kot duhovnik poln globoke vernosti an g 'reče ljubezni prežarjene požrtvovalnosti v de- nied verniki nobene nejasnosti’ da gre za naj višje vrednote sl °' venske krščanske tradicije. je za mnoge pomenilo najvišj0 žrtev, ki pa je bila nujno združena z odgovornostjo katoliške!?3 dušnega pastirja. Ko bi škof 111 duhovniki drugače ravnali, ne bi izpolnili svoje duhovnišk6 dolžnosti. (Dalje prlbodajlA) Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Communications to OBZOR PUBLISHING COMPANY Frank R. Staut, Publisher 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-437» ( RADO STAUT direktor slovenske radio ure v Milwaukee1, Wis. Poslušajte Prvo in najstarejšo slovensko ladijsko oddajo na osrednjem zapadu Ameriško- Slovensko RADIO URO v Milwaukee oddajano ''Sako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure centralni čas (od 12. °o 1. ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj WRJN (1400 k.c.) WRJN-FM (100.7 m.c.) Program vodita in napovedujeta v slovenščini iti angleščini Mr. in Mrs. Rado Staut IMENIK SLOVENSKIH IN SLOVENCEM: NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE APPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Aye.—Tel.: EV 3-5490. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370. pAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. _ 5th St., tel.: OR 2-2156. GL0JEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Jes.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. sanitary soda water co. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620. CANADA. DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152. KGCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 National Ave., tel.: MI 5-6653. ’tTy LIQUOR DISTR., (Prank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: Ml 5-2660. (Fine Villa Wines.) GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. 2a cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo ■n nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča Sodnijski kandidati, ki se priporočajo slovenskim volivcem V današnji izdaji Obzora najdete oglase treh kandidatov za milwauska sodinijska mesta, za civilno sodišče 5. oddelek, in za okrožno sodišče (circuit court) 1. oddelek. V primarnih volitvah, 10. marca, pridejo na glasovnico jjl "ALL-BOY SHOW H I SCOUT I CIRCUS I Ifer ...I__ill MILWAUKEE. RETAIN HERBERT A. F. SCHULTZ JUDGE OF CIVIL COURT BRANCH 5 NON- PARTISAN He has Served you Faithfully for Twelve Years — There is No Substitute for Experience Veteran — Civic Worker PRIMARY MARCH 10 ELECTION APRIL 7 sama kandidati za ti dve mesti, ker so za vsako po trije kandidati, dočim bo v rednih volitvah, 7. aprila, na glasovnici pet izpraznjenih mest z dvema kandidatoma za vsako., razen za civilno It's Springtime It's Fun Time It's HOME SHOW Time See the 1st Goadg^ Sedan 1953 ^ bY 0ona£dSon 1°° ---r vtso^0 v firs* Time. in Milwaukee.! $1,000,000.00 worth of ort tyfVp from the Metropolitan Museum of Vpy Art. Sponsored by the Journal Co. '.ft \ $1,000,000.00 worth of i breath-taking dicmocJ*. Sponsored by Schwonke-f oston Co., Inč. Many, many other new ona •JL different attractions. ' SAVE 15«. Buy your ticket! NOW where you see the ad-vance sale cards. Only Ob' (inch tax) Auth. and paid for by Herbert A. F Schultz, •115 W Saveland Ave., Milwaukee, Wise. On His Outstanding Record - ELECT - Judge Leo B. Hanley (Civil Court, Branch 7) AS CIRCUIT COURT JUDGE (Branch 1) EXPERIENCED . .. ABLE . Judge Hanley COURTEOUS Vote — Primary March 10 — Vote ELECT... Cornelius P* HANLEY JUDGE BRANCH 6 - CIVIL COURT SERVED STATE OF WISCONSIN UNDER REPUBLICAN AND DEMOCRATIC GOVERNORS AS ASSISTANT ATTORNEY GENERAL Appointed many times by JUDGE STEFFES and NOHL to del end indigent defendants A Man of Good Judgement Authorized and paid for by Leo B. Hanley for Circuit Judge Committee, Lawrence H. Meyer, chairman, 4462 N. Frederick Ave. Authorized and paid for by Hanley-for-Judge Club, Oliver Larkin, Secretary 1343 W. Wisconsin Avenue, Milwaukee, Wisconsin. BAILEY’S 4 TRGOVINE MI DAJEMO MERCHANT ZNAMKE POSTELJNIM Pi IZREDNO ZNIŽANIH CENAH! KUPITE KAR RABITE! VARČUJTE! PRALNE! . . . OBOJESTRANSKE! ... Z ZIPERJEM! PREVLEKE ODE! .79 !i!!I!Illlll DVOJNA ALI ENOJNA MERA! . PREŠITA RAYON REG. 3.98 Tel. CHerry 1-3820 2 SATEN PREGRINJALA s-44 REG. 10.98 TEL. CHerry 1-3820 Izvanredna vrednost! Prevleke posteljnih odej v, než"em vzorcu z nezarjavelim zipperjem. Na. izbiro barvne kombinacije v roza, modri in zeleni. , > Lepa, prešita rayon saten pregrinjala z bogato nabranimi nagubki, ki jim dajo svojstveno lepoto. V roza, zeleni, zlati, yinskordeci ali mo dri barvi. 49c Cloth-of-Gold beljen muslin, 36” širok, jard 1.29, 81-inč, Tipa 128 Nebeljeno blago za rjuhe, jard | , 89e UTICA Tipa-140 Cevasto blago za blazine, 42” široko jard 39c Runasto bel cotton * \ za flanelne pa te oblekce, ki jih bodo nosili o Veliki noči ... in skozi vse poletje. Kupite jih več, ker so res poceni. Otroške 5.99 Rayon-Gabardine 2-delne Leisure Suits 3“ Omejena zaloga fino-kvalitetnih 2-delnih leisure oblek v priljubljenih gladkih barvah in križastih kombinacijah. Izbrane barve v merah 3 do 6. (Pismenih ali telefonskih naročil za te predmete žal ne sprejemamo) 3.99 Cotton Pisane prešite odejce 2-99 Tople, udobne cotton prešite odeje v priljubljenih vzorcih za dojenčke. 1.00 Prekuhovalno gumijasto platno 79c jard Fine kakovosti belo gumijasto platno, ki je prekuhovalno in sanitetno. Raznovrstni obložki J ,99 vsak Vključeni so obložki proti udarcem, oblazinjenje igralne pregraje in obložki visokih stolčkov. Izbrani vzorci in barve. Nekoliko nepravilni obložki 17x18 inč vel. 4 za $1 18x34 inč vel 2 za $1 27x36 inč vel. 88c OTROŠKE RAYON SRAJČKE v kombinaciji roza, modre ali rumene barve. Mere 4 do 14..............................0©C OTROŠKE SANFORIZIRANE BOXER DUNGAREES — uravnan kroj v modri, DEČJE 1.99 RAYON ALI COTTON CREEPERS — z malimi napakami, nekatere s plasikom podložene, nekatere z dvojnimi hlačkami, f majhne mere ............................... V * OTROŠKE 1.39 CREPE PIŽAME — Ol enodelne za dečke in deklice mere 2 do 8... V * OTROŠKE $1 RHUMBA SONČNE OBLEKCE — iz pološčenega cottona v pastelnih barvah. 'TD* 7 q/-j o J 7 pjqcfjlrn ■ OTROŠKE 69c ČoflON^POLO SRAJCE'novodobno progaste z dolgimi ali kratkimi rokavi. O za- Q I Mere 3 do 8...........................■> M ■ OTROŠKE $1 COTTON SRAJCE — te za OO-, novodobni vzorci in izbrane barve....™ OOC DEČJI POMLADNI PASTELNI PLAŠČKI — Rayon-gabardini v izbranih krojih za dečke in deklice.C DQ Pripadajoči klobuček. Od 9 mesecev do 3 let. "■*»»» OTROŠKE 1.99 POMLADNE BLUZE — bela in pastelne barve v izbiri najrazličnejših j AQ krojev. Mere 3 do 6V2 .................. 111!3 OTROŠKE BELE COTTON TRAINING HLAČKE dvojna debelina, perfektna kvaliteta, ^ za QI v merah 2 do 6........................M • DEKLIŠKE 50c NYLON HLAČKE — črtasti vzorci, izbrane pastelne barve. 9Q* Mere 4 do 12 ............................. w5JG Predmeti za dojenčke kratkimi 50c COTTON SRAJČKE s kavi ............... in dolgimi ro-.............39c 50c OBOJESTRANSKE ODEJE z malimi napakami ...................................39c 4.98 ŠALI iz finega rayona in volne ...2.39 2.69 3-DELNA GARNITURA iz trpežnega nylona 2.-29 1.69 PHILIPPINE OBLEKCE v beli barvi ali pastelnih, odtenkih ........................ $1 2.99 BEACON POSTELJAN odeja, nekoliko nepravilna ........................... 1.99 69c do 89c KIMONE ali majice iz mehke flanele ..........................2 za $1 79c ČISTO VOLNENE COPATKE, nekoliko nepravilne ................................59c NYLON CREEPERS v prekrasnih, vezeninastih stilih .................................1.99 COTTON CARDIGANS v izbranih pastelnih barvah ................................$1 *Uskočijo manj kot 1% PLENICE 3.95 “CURITY” DRUGOVRSTNE—20x40” te Q4[ Mehke in vpojljive. Due............. 2.95 “Baby Mae” BIRDSEYE Plenice v I QQ velikosti x27 inč. Due.............. I z33