Poštnina platana « ptnilal Cena Din f— StCV. 154 U Ciubllani, 9. IuUia 1936 Četo 1. Gdanski problem še vedno v ospredju: Dvojni obraz Nemčije Berlin, 9. julija, o. Nastop predsednika gdanskega senata Greiserja v Ženevi, ki je 6prva tudi v Nemčiji zaradi svojega nenavadno drznega tona žel pohvalo, je sedaj postal zlasti zaradi zgražanja angleške javnosti in intervencije angleškega poslanika v Berlinu Hitlerju zelo nevšečen. Tudi službeni krogi hitlerjevske stranke so se sedaj prepričali, da se je Greiser s tem svojini nastopom onemogočil za bodočnost. Baje se že Hitler bavi z mislijo, da pozove Greiserja na prostovoljen odstop- Ne la način misli rešiti nemški prestiž v Gdansku. Prva posledica, ki kaže, da je dobil Greieer za svoj nastop od Hitlerja ukor, jo izjava, ki jo je Greiser dal angleškim časnikarjem. Ta izjava je zelo miroljubna in v nji predsednik gdan-skega senata zavrača kakršnokoli revizijo gdan-skega statuta, za katerega garantira Društvo narodov, kakor tudi revizijo razmerja s sosedi ter drugimi velesilami. Odločno je zavrnil sumnjo, da bi hitlerjevska večina v senatu usmerjala svoje sile v to, da Gdansk priključi Nemčiji. Ta izjava je v Berlinu izzvala precejšnjo senzacijo. Najbrž je bila ta izjava delno tudi plod razgovorov v tajnem sestanku, ki ga je imel v nedeljo poljski veleposlanik v Berlinu Lipski s pruskim ministrskim predsednikom Goringom. Lipski je pri Goringu izposloval tudi to, da ga bo na povratku iz Ženeve obiskal poljski zunanji minister polkovnik Beck. To pomirljivo stališče, ki ga je nenadno zavzela nemška diplomacija, kakor tudi hitlerjevsko časopisje, se zdi, da je le taktična poteza, da se rešitev problema zavleče. Dokaz temu je stremljenje gdanskega senata, v katerem imajo večino hitlerjevci, da se zatre vsa gdanska opozicija in je bil prvi korak v tem odlok gdanskega policijskega komisarja, ki je ustavil socialistični list sVolks-stimmec za pet mesecev. »Miroljubna" Nemčija Gdansk, 9. julija, o. V mestu je nekoliko pojenjala napetost, ki jo je povzročil Greiserjev nastop v Ženevi. Duhovi so se streznili prav zaradi angleške odločne volje, da bo za rešitev gdanskega problema zahtevala odločne ukrepe. Na drugi strani pa je vplival na to tudi sestanek Goringa s poljskim veleposlanikom Lipskijem, ki sta se tudi razgovarjala le o problemu Gdanskega. Zato je tudi nemško zunanje ministrstvo dalo tujim zastopnikom pojasnilo, da Nemčija nikakor nima namena neposredno se vmešavati v gdanske zadeve, čeprav ne more prikriti svojega nezadovoljstva zaradi režima v Gdanskem. Dejstva na dlani! Varšava, 9. julija, o. Položaj v Gdanskem samem se močno zaostruje zaradi brezobzirne tendence hitlerjevske večine v senatu, ki hoče zatreti vso opozicijo. Senat je že 6klenil ukiniti vsa dovoljenja za nošnjo orožja, ki pa bo dejansko prizadela le opozicionalcc. Mnogi komunisti in socialisti so že pripravili vse svoje za beg, nekateri od njih pa so že prestopili meje. Vsi opozicionalni listi so izginili iz mesta, prodajati se ne smejo tudi no- Za uničenje fasizmov London, 9. jul. o. Ob otvoritvi VII. mednarodnega kongresa delavskih organizacij je predsednik kongresa, sir Walter Setrine, izjavil, da je mednarodni položaj mnogo nevarnejši in težji, kakor je bil za bruseljskega kongresa pred tremi leti. — Naša načela, je dejal govornik, so ostala ista, čeprav so tedanje izjave in izvajanja veljala popolnoma drugačnim razmeram, kakor so sedanje. Po tem kongresu je razvil italijanski fašizem in nemški nacionalni socializem svoj napadalni imperializem, ki ne pozna zakonov in ne prizna nobene pravice, razen pravice pesti. Mrtvilo Društva narodov je posledica slabosti, neodločnosti in notranjega razkroja, ki sc_ je pojavil v mednarodni politiki velikih držav, članic Društva narodov. Naglasiti moramo, da smo lojalni pristaši Društva narodov in da je treba ustvariti organizirano silo, ki naj skrbi za izvedbo sklepov Društva narodov. Mi smo za sistem vzajemnosti in vlade bodo dobile vso našo podporo, v kolikor bodo hotele urejati vsa sporna vprašanja s tujimi državami z mirnimi sredstvi. Odklonili pa Konferenca v Montreuxu: bomo podporo vsaki vladi, ki bi se hotela zaplesti v vojno iz napadalnih pobud in ki ne bi hotela svojega spora predložiti razsodišču. Prav tako odklanjamo vsako vlado, ki bi jo Društvo narodov obsodilo kot napadalca. Ta naša politika pa nam nalaga tudi dolžnost in odgovornost. Svojim vladam moramo omogočiti, da lahko izpolnijo svoje obveznosti in da razvijejo potrebno moč v boju proti vojni. Osebno sem prepričan, da narodi nimajo druge želje, kakor želje do miru. Napačno bi bilo, če bi izjavil, da je naše gibanje proti vsaki vojni. To bi uspavalo duhove miroljubnih narodov. — Sami uvidevamo, da bi morali zaradi svojih načel voditi vojno za okrepitev miru, če bi bila potrebna in za ohranitev pravilnega reda. Pripravljeni moramo biti na to, da pospešujemo organizacijo obrambe miru in izvedbe mednarodnih zakonov. Ne priznavamo zmage napadalca. Prav tako bomo storili vse, kar je mogoče, da preprečimo uživanje plodov, ki so 'bili doseženi s silo. Ne zadošča, da računamo z nevarnostjo fašizma. Pač pa moramo pokazati primerno voljo, da ga tudi uničimo. Anglija pritiska Rusijo v Črno morje London, 9. julija, o. Konferenca v Montreuxu je do sedaj glede oborožitve Dardanel sporazumno sklenila 15 členov. Pri 16. členu, v katerem naj bi se točno navedli primeri, kdaj in kako smejo vojne ladje pluti skozi ožino, pa je prišlo do nezdružljivih stališč Sovjetske Rusije in Anglije. V angleškem stališču je bilo opaziti močno tendenco, da kar v največji meri zapre sovjetskim ladjam dohod v Sredozemsko morje pač zato, da ohrani svojo premoč v Sredozemlju. Od predlogov, ki jih je slavila Velika Britanija, Sovjetska Rusija odnosno Litvinov ni pristal na naslednje tri: 1. Sovjetska Rusija ne more priznati one točke, da naj bi se države podpisnice medsebojno obveščale o svojih gradbenih programih in o velikosti novih ladij. Prav tako ne moro sprejeti obveze, da bo vse države obveščala o stanju svoje v°ine mornarice na Tihem oceanu. . 2- Obdržati hoče Rusija pravico graditi ladje, ki bodo imele tudi 16 palčne topove. S- Hoče pravico do gradnje 10 križark tipa A. Te velike razlike v obeh stališčih utegnejo skoro ustaviti nadaljnje razgovore. Nemčija seveda tega Sovjetski Rusiji ne bi podpisala, ža Sovjetsko Rusijo pa je popolnoma razumljivo, da noče popustiti glede prve točke, ker je moč njenega bro-dovja na Tihem oceanu tajnost, prav zaradi njenih meglenih razmerij do Japonske in obratno. Rusija bi se pa obvezala, da sprejme od Anglije predlagane omejitve v gradnji ladij, vendar s pridržkom, da prav islo stori tudi Japonska. Prav tako ruske mornarice potegnilo za seboj tudi Nemčijo Japonsko in zato hoče Rusijo pripravili do popuščanja in da se obveze zgraditi le 7 ladij križark tipa A. „ M»ntreux, 9. julija, ni. oaradi zaet0ja pogajanj o Dardanelah je imel sovjetski delegat Litvinov več zasebnih sestankov in razgovorov z zastopniki drugih držav in jim obrazložil svoje stališče po navodilih, ki jih je včeraj prejel iz Moskve. Rusija zahteva, da se ji dovoli prost vhod in izhod za rusko mornarico iz Ornega morja ter da se^ji za-sigura pomoč v primeru vojne, če katera držav, ki na konferenci ne sodeluje, poeeže v vojno. Litvinov se ni mogel razgovarjati edino z angleškim delegatom Stanleyem, ki je čakal navodil svoje vlade. Posredoval je francoski delegat Paul Boneour in 6e v ta namen sestal z Litvinovim, 1 i-lulescom in Stanleycm. Boneour je podprl predlog US8R, češ, da Francija, Romunija in Rusija rabijo v primeru vojne pomoč, ki se mora urediti z mednarodnim sporazumom in nato še z meddržavnimi zvezami. Posredovanje Boncourja zaenkrat šč ni uspelo in čakajo le odgovora in navodil angleške vlade. Rusija zastopa stališče, da se prepove prehod skozi Dardanele vsem vojskujočim se državam, izvzemši če naloži tako dolžnost kateri izmed članic DN. Anglija pa zavzema stališče, da nihče razen Turčije nima ne v vojni, ne v miru pravice prehoda. Turčija pa pravi, da je treba prepovedati prehod vsaki državi v miru, v vojni pa tudi takrat, če se v Črnem morju ne vojskuje nobena država. Mentreux, 9. julija. AA. Havas poroča: Delegacije dvomijo o tem, če ima Moskva dejansko tiste namene, kot jih razlaga Litvinov na sestankih dardanelske konference. Litvinov poudarja, da dobiva glede glavnih točk Zelo odločna navodila iz Moskve. Sovjetska Rusija zahteva, da se ji odobri izhod vojnih ladij iz Črnega morja in da se na drugi strani onemogoči delovanje vojnih brodovij držav, ki ne meje na Črno morje. Paul Boneour nadaljuje s svojo posredovalno vlogo in je sprejel najprej Titulesca. Italijansko trgovinsko načelo: Daj - dam Rim, 9. jul. »Giornale d’ Italia« piše, da je opaziti živahno gibanje poslanikov, delegatov in trgovinskih odposlancev raznih sankcionističnih držav, ki bi hotele v trgovinskih stikih z Italijo zavzeti svoje prejšnje mesto. List poudarja še enkrat, da je v celokupnem gospodarskem življenju in sestavu Italije zaradi sankcij nastala temeljita izprememba. Pri uvedbi novega blagovnega promela z Italijo je treba računati z ukrepi samopomoči, ki jih je Italija uvedla med sankcijami. Italija bo s svoje strani pristopila k novim nalogam, ki jo čakajo, brez vsakih predsodkov, vendar pa bo pri tem upoštevala novo stanje svojega gosjiodar-stva. Merodajno načelo trgovinsko jx>litike Italije bo sedaj pojmlno ravnovesje njene zunanje trgovine. Izmenjava blaga s posameznimi državami se lahko obnovi v prejšnjem obsegu samo, če bo v skladu z novimi normami italijanske zunanje politike. beni inozemski časopisi, le narodno socialistični listi smejo na ulico. Prav značilno za položaj in za namene Nemčije govori tudi obisk šolske ladje nemške vojne mornarice, ki je še vedno zasidrana v gdanskem pristanišču. Istočasno ima velik del nemške vojne mornarice svoje manevre v neposredni bližini Gdanskega in poljske obale. Manevri se vršijo v tako neposredni bližini, da je iz obale moči videti na visokem morju nekaj torpedovk, 4 podmornice in več rušilcev. Novi komisar DNT Gdansk, 9. julija, o. Zaradi novo nastalega položaja v Gdanskem se čini dalje bolj širijo vesti, da bo Poljska zamenjala svojega komisarja v Gdanskem. Vest se utemeljuje s tem, da je bil sedanji komisar postavljen na to mesto v čisto drugačnih razmerah in da sedanji čas in položaj zahtevata novega moža. Prav tako se čujejo glasovi, da se bo moral iz Gdanskega posloviti tudi sedanji visoki komisar Društva narodov Lester. Lestera bi zamenjal komisar Sean. Ta nenadna izprememba visokega komisarja še pred pretekom njegove službene dobe bi morda mogla neugodno vplivati na javno mnenje, ker bi se zdelo, da hoče Društvo narodov s tem uvesti nekoliko strožji režim. Vendar pa pravijo v merodajnih krogih, da to še ni znak ostrejšega režima, temveč le plod potrebe, ker točasno ni mogoče razpravljati o Gdanskem problemu pred DN, ker Nemčija ni več njegova članica. OBlSClTE od 1. do 9. avgusta 1936 JUBILEJNI .MARIBORSKI TEDEN »30 POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIB, KRALJ. ANDREJA (»O«/, popusta na talcsnlcsh oa 30. julija do 11. avg. 1936) Velika gospodarska m kulturna revija! Industrie - Tekstil - Obrt - Trgovin«. - Kmetijska razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Proti-plinska obramba - Filatelistična razstava ln borza znamk Zgodovina • Umetnost - 8ocl|alno skrbstvo - Tnlskl promet - sena v obrti - Hodna revija - Akvaristična -Kunceretska - Golobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Šport - Veselični park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče ▼ Jugoslaviji.., Zeleno, romantično Pohorje,.. Gostoljubni, lepi Maribor... V8S vabijoi Blum hoče urediti mezdne spore • Pariz, 9. jul- AA (Havas). Notranji minister Salengro je danes pojasnil časnikarjem besede, ki jih je spregovoril v senatu, kjer je dejal, da bo vlada nastopila z vsemi sredstvi, da prepreči nadaljnje zasedanje tovarn in podjetij s strani delavcev. Minister Salengro je dejal, da je treba izraz ~>z vsemi sredstvi razumeti« kot navodila, torej kot .'sredstva prepričevanja in pomiritve«. Vlada se bo v leni oziru ravnala po tehle pravr.ih: 1. Pozvala bo sindikalne prvake, naj vplivajo na stavkujoče delavstvo. 2. Zastopniki državne oblasti bodo vplivali na obe stranki. 3. Vlada bo izvedla medsebojno obveščanje obeh forumov o uspehih posameznih intervencij. 4. Razsodišče državne oblasti. Šele če bi ti ukrepi ne rodili željenih uspehov, bo vlada mislila tudi na druge korake. Avstrija in Nemčija Rim, 9. julija, o. Italija z veliko pozornostjo spremlja potek razgovorov med Avstrijo in Nemčijo, ki naj bi vstvarili nekak »modus vivendi« med tema dvema nemškima državama. Nemčija je že pristala na to, da prizna neodvisnost Avstrije in nedotakljivosti avstrijskega ozemlja, s čemer pa se zdi, da je odstranjena tudi zadnja ovira v sporazumevanju med Italijo in Nemčijo. Von Pajien, nemški poslanik na Dunaju je stavil kanclerju Schusch-niggu še nekaj novih predlogov, vendar ni prišlo do končnega sjiorazuma, ker mora kane. Schusch-nigg novi sporazum spraviti v sklad z dogovori, ki so bili sklenjeni nied Italijo in Avstrijo ob nedavnem sestanku Mussolinija s Sdiusclmiggom v Roca delle Caminate. Vesti iz Belgrada Belgrad, 9. julija, m. Kakor smo že poročali, ima poštni minister po finančnem zakonu za proračunsko leto 1936-37 pooblastilo za najetje posojila v iznosu 200 milijonov dinarjev za položitev mednarodnega kablja na progi avstrijska meja—Maribor, Zagreb, Bclgrad. Ker sta dne 3. t. m. predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in tukajšnji avstrijski poslanik Sehmit pod|iisala |irotokol med našo in avstrijsko državo o mednarodnem telefonskem kablju, je sedaj poštni minister sklenil, da najame posojilo najprej v iznosu 100 milijonov dinarjev, in to za nabavo kabljev samih. Poštno ministrstvo bo verjetno dvignilo posojilo pri Poštni hranilnici ali Državni hipotekarni banki. Gospodarska konferenca na Bledu Bled, 9. julija. V dneh od 10. do 15. julija t. 1. bo na Bledu gospodarska konferenca držav Balkanskega sporazuma. Včeraj sta semkaj prispela dr. Stanko Prodič in pa dr. Stasič iz Belgrada. Dr. Prodič bo vodil to konferenco, oba pa sta prispiela že radi tega, da pripravita vse potrebno za to konferenco. Verjetno je, da bo konferenco obiskal tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in sicer jirihodnio nedeljo. Skupno z udeleženci bo nato napravil izlet v Bohinj in priredil tam zakusko. Gosjodaretveniki bodo nato v sredo prišli v Ljubljano, kjer bo v hotelu Bellevue zaključna konferenca in skupno kosilo. Iz Ljubljane se nato gospodarski predstavniki držav Balkanskega sporazuma odpeljejo na morje. Grozna železniška nesreča Novi Sad, 9. julija. V bližini Novega Sada se je pripetila predvčerajšnjim huda železniška nesreča. Na nekem križišču, kjer vodi čez progo cesta, je brzovlak naletel na kmečki voz kmeta Bo-ranskega. Posledica tega srečanja je bila strašna: voz se je na mah spremenil v treske, od kmeta pa je ostala le ogromna masa krvi in razvlečeni komadi njegovega telesa. Kako je železniška nesreča nastala se še ne ve. Nekatere priče trdijo, da je Železniki paznik pozabil spustiti zapornice. Paznik pa se zagovarja, da je zapornice v redu zaprl, da pa se morda ena od obeh zapornic ni čisto zaprla. Nekaj časa prej se je namreč v zatvornice zaletel s svojim avtomobilom neki zagrebški trgovski potnik ter jih močno poškodoval, Železničarjeve izjave pa se niso strinjala v dejanskem položaju in je bil zato aretiran. . Logar v državni postavi Ljubljana, 9. julija. Zaradi izvrstne igre, ki jo je pokazal v nedeljo vratar ljubljanskega moštva v Belgradu v nogometni tekmi za državno prvenstvo nied BSK in Ljubljano, je zvezni kapetan poklical vratarja Ljubljane Logarja v Bclgrad za reprezentančno nogometno tekmo med našo državo in Bolgarijo. Ta teknia se bo igrala v nedeljo 12. t. m. To je menda prvi primer, da ho Ljubljančan branil vrata državnega tima in zasluži tako vratar Logar za svojo izvrstno igro vse priznanje, ravno tako pa gre priznanje tudi kapetanu državnega moštva, da preko klubskih zadev uvideva važne interese športa. Železničarski kongres Ljubljana, 9. julija. V dneh 10. in 12. t. m. ima v Ljubljani svoj XVIII. letni kongres Združenje jugoslovanskih železničarjev in brodarjev. Glavni kongresni dan jo v nedeljo 12. t. m. s pričetkom ob 10 v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Danes so prispeli v Ljubljano člani centrale iz Belgrada ter zastopnike uprave iz Belgrada, Subotice, Zagreba, Sarajeva in Splita. Kongresno delo se je začelo s širšo sejo centralnega odbora, ki zboruje v hotelu Miklič. Jutri, v petek, se sestane delegatski plenum, na katerem bo sodelovalo okrog 150 delegatov, ki zastopajo skupno preko 34.000 članov. Glavni pritok gostov pa prične v soboto dopoldne. Ljubljanski tovariši in ostalo občinstvo bo priredilo številpim gostom lep sprejem na kolodvoru, kjer jih bodo pričakali zastopniki železničarskih organizacij z godbo. Vsega je prijavljeno nad 1000 udeležencev. Samomor v parku Maribor, 9. mina. Danes zjutraj so našli ljudje, ki so šli skozi mestni pank, v bližam Rogičeve vile ležeče truplo mladega neznanega moškega. Ril je ustreljen skozi senca, v roki pa je držal še samokres. Truplo je biio že otrplo, znak, da je smrt nastopila že pred več urami. Prispela je takoj policijska koma sija, ki je ugotovila, da ic pokojni 25 letni brezposelni natakar Ferdinand Miillcr. Ustrelil se je s pištolo znamke »Stayer« v desno sence ter mu je krogla izstopila nad levim ušesom. Ril je na mestu mrtev. Pri njem niso našli nikokega poslovilnega pisma, iz katerega bi se dalo sklepati, zakan je šej v smrt. Ugotovili pa so, da ie Miillcr bil sinoči v družbi nekega svojega tovariša in svoje znanke do 12. Riti so nekaj časa v kavarni, nato pa so se napotili proti domu. Med potjo je Miillcr vtaknil svojemu tovarišu majhen listič papirja, česar pa ta ni opaziil. Sele danes zjutraj ic našel v svojem žepu ta papir. Na njem so bile zapisane poslovilne besede, s katerimi je Muller naznanil svojo smrt. Ko se ie Muller j>oslovil od tovariša, je odšel proti parku. Okoli štirih zjutraj pa je jradel tam strel, ki so ga nekateri okoliški stanovalci sicer slišali, pa mu niso pripisovali kake posebne važnosti. Vzrok njegovega samomora je najbrž brezposelnost in družinske zadeve. Požar na Dravskem polju Man bor, 9. julija, m. Sinoči okoli 7. »e nastal požar v Skopati, v občini Rače, na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Koc«. Domači so bili tedaj še vsi na polju, ko so nenadoma zaplapolali rdeči zublji nad streho ter zajeli kmalu vse poslopje. Živina je baja na paši, v zadnjem trenutku pa so mogli rešiti še teleta in prašiče. Vse ostalo je požrl ogenj. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, zgorelo je tudi mnogo orodja im mlatilnica. Skoda znaša okoli 35.000 Din, zavarovalnina pa le 20.000 Din. Po čudovitem naključju jc ostala hiša nepoškodovana. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Bohove, Pobrežja, Hotinje vasi in od Dev. Mar. na Brezju, niso pa mogli začeti z gašenjem, ker ie zmanjkalo vode. Sumijo, da je požar podtaknila zlobna roka. Strahoten zločin pri Pobrežju Maribor, 8. julija. Vse mesto je danes popoldne pod vtisom zločina, ki so ga odkrili na skraijimi južni periferiji, kjer se Mejna ulica stika s Pobrežjem. Žrtev zločina je 68'1 etra hišni posestnik in upokojeni finančni stražnik Ivan Straijnšak, kn ima svojo hišo v Mejni ulici 32. Zločin ie bil odkrit danes okoli pol 12. ure, ko sc ie vrnila Stirajnškova žena s irga domov. Sledovi zločinca Marija Straijnšaik hodi v mesto na trg, kjer prodaja pridelke svojega vrta. Kakor običajno, je tudi danes odšla že okoli 5. ure zjutraj. Njen mož Ivan je bdi pri odhodu še v postelji. Okrog pol 12. se je Strainškova zopet vrnita domov. Stanovanje je bilo zaklenjeno, kar je pa ni vznemirilo, ker se ije to večkrat dogajalo ter sta imela zakonca vsak svoj ključ. Strainškova je po,-s*kala svoj ključ, ki ga ie skrivala pod predpražnikom ter odklenila vrata, ki vodnjo v kuhinjo. 2e v kuhinji je osupnila, ker je bilo vse razmetano, na tleh pa so bile moževe copate in njegova pipa. Vstopila je nato v sobo, iaim pa se iji ije nudil grozovit prizor. Na tleh Je ležal mož že mrtev in ves otrpel. Na gilavii so se mu poznali sledovi udarcev z netem topim predmetom, okrog vratni pa jc imel zadrgnjeno in na tilniku zavezano obvezo, s katero je bil zadavljen. 2cim je v smrtni grozi kriknila na ves glas, da so se v hipu zbraOi sosedje. V nekaj minutah je celo predmestje vedelo za strahovit dogodek, ki se je teko neopaženo odigral v njegovi sredini, ljudje so se nagrnili na kup ter ugibali o zločinstvu, v kratkem času pa je že prihitela tudi policija s policijskim zdravnikom dr. Zonjnmom, ki pa jc zannogel ugotoviti samo smrt nesrečnega Strajnška. Roparski umor te na prvi pogled je bilo jasno, da ie bil izvršen zlloeiin iz koristoljubja. V sobi je bilo vse razmetano,, zlasti v omami, v kateri je spravljal Strajnšak svoje prihranke. Morilec je našel gotovino *n hranilne knjižice ter razne dragocenosti ter jiih pobral, vse drugo pa je pustil pri miru. O Strainšku se je okoili govorilo, da ima precej denarja, 'ki ga hrami doma. Njegova žena je izpovedala, da ne ve, koliko je imel mož točno gotovine, ker ja tega ni nikoli povedal, sumi pa, da okrog 10.000 Djn*v bankovcih, za kolikor pa so se glasile tndi hranilnic knjižice. Poleg gotovine je zmanjkalo tudi 2 kg starih avstrijskih 2 in 5 kronskih srebrnikov, 5 do 6 zlatnikov po 10 kron in zlat prstan. Ka| pr!povedu|e Elizabeta Hrastnik V Strajnšakovi hiši stanujeta kot najemnika zakonca Hrastnik. Mož ije pismonoša ter je odšel zjutraj v službo, žena Elizabeta pa pripoveduje sledeče: Okoli četrt na 7 zjutraj je prišel k hiši mlajši 25 do 30 let star moški ter povprašal po Strajnšku. Mislila sem, da še spi ter sem to ne- znancu povedala. Odpravul ie jc od hiše, v tem hipu pa je že prišel v vežo Strainšak, ki se je mudil na dvorišču. Povedala sem mu, da ga je iskal tuj človek in dejal mi je, naj ga pokličem nazaj. Stekla sem na cesto ter zapazila tujca kakih 40 korakov od hiše. Pohitela sem za njim ter ga poklicala. Vrnil sc je, se v veži srečal s Strajn-škom, potem pa sta oba odšla v stanovanje ter zaprla vrata za seboj. Slišala sem še pridušeno razgovarjanjc, potem pa se za vse skupaj nisem več brigala. Odšla sem na trg ter se proti poldnevu vrnila. Šele kriki Marije Strajnškove, ki je našla ubitega moža, so mi povedali, da se ie odigrala v hiši strašna žaloigra. Opis neznanca Policija je mnenja, da je izvršil strahovit zločin neznanec, ki je prišel že na vse zgodaj zjutraj k Strajnšku. Eizabeta Hrastnik opisuje neznanca takole: star je 25 do 30 let, visoke postave, okroglega obraza, malih pristriženih brk, oblečen pa je btl v rjavo, rdeče in belo pikasto ohleko. Pod pazdulio je imel rjavo aktovko. Tudi nekateri sosedje se spominjajo da so videli neznanega moža, ki je rx> opisu sličen onemu, ki je prišel k Strajnšku. Ključavničar Oniič ga je videl že okrog 6. ure v Mejni ulici. Neki orožnik pripoveduje, da jc videl moškega opisane zunanjosti v dnižbi nekega po videzu znanega dekleta danes dopoldne v magdaJenskcm predmestju. Mrzlična preiskava Taikotj, ko je bil policiji javljen zločin, se je začela temeljita preiskava, ki se vrši z vso mrzlico. Ves policijski aparat je vprežen, obveščene pa so tudi vse orožniške postaje v bližnji in daljnjii okolici. Daktiloskop Grobin je našel v stanovanju Strajnška neke sumljive odtise prstov. Morilec je po sledovih sodeč svojo žrtev omamni že. v kuhinji, potem pa nezavestno zavlekel v sobo, kjer jo je zadavil z obvezo ki jo je zadrgnil okrog vratu. Odstranili pa se je potem čez dvorišče in vrt ter preko travnika proti železniški progi. Na vrtu in travniku so se še poznali sledovi morilčevih korakov. Policija je že danes popoldne aretirala nekaj ljudi, vendar prave sledi še nima. Silno razburjenje je vzbudil zločin v vsem mestu, zlasti pa še na prizadeti periferiji in na Pobrežju. Ti predeli so bili zadnja leta že često pozorišče krvavih in težkih zločinov, kar pa ni čudnega, ker je tu zbirališče in križišče najrazličnejših sumljivih neznancev. Bližnji pobrežki gozd jim daje zavetje, skrivališča pa imajo tudi pri raznih svojih znancih ter so nekatere hiše v tem predelu poznane kot leglo nemorale in zločinstva. Kraj je zelo odročen, le redkokdaj zaide sem noga varnostnih organov. Poleg tega se je o pokojnem Strajnšku govorilo, da je premožen človek, ki hrani svoje imetje doma. Talko ni čudno, da se je našel zločinec, ki je izrabil ugodnosti kraja in drugih okolnosti ter izvršil stra*-h ovito dejanje, ki jc pretreslo vse mesto. Maribor - mednarodni avtobusni kolodvor t-j *.\r ■ f* Maribor, 8. julija. Maribor je Se nekaj let sem center izredno razvitega avtobusnega prometa. V tem pogledu menda naše obdravsko mesto prednjači vsem drugim večjim središčem v državi. Poleg Mestnega avtobusnega prometa, ki je najmočnejše in največje podjetje v državi, ki razpolaga i velikim vozovnim parkom, je Maribor še sedež močnega Liningerjevega avtobusnega podjetja, poleg tega pa še izhodišče za razne druge proge, ki imajo svoj sedež v okolici (Sv. Lenart, Sv. Jurij itd.). Z nastopom letošnjega poletja pa je postal Maribor tudi važno križišče mednarodnih avtobusnih linij. To 60 predvsem turistične linije, ki obratujejo med Dunajem odnosno Prago in Brnom ter med našo in italijansko jadransko rivijero. feško avtobusne proge gredo preko Maribora na Sušak. V ostalem in rednem obratu sta dve progi, na katerih vozijo avtobusi vsak teden dvakrat. Češki izletniki, ki potujejo z avtobusi, prenočujejo v Mariboru. Po navadi prideta vsakokrat po dva avtobusa s približno 120 gosti. To »o avtobusi znamk Praga in Tatra. Zlasti avtobus Tatra je velikan, okoli 12 m dolg, v katerem ima udobno okoli 60 potnikov prostora. V avtohusu so celo nahaja toaleta. Se živahnejši je promet na liniji Sušak—Reka. Na tej progi obratujejo avstrijski in italijanski avtobusi. Italijanski pripeljejo povratnike z italijanske rivijere do Maribora, av- strijski pa nove goste z Dunaja v Maribor. Tu potniki obedujejo, potem pa prestopijo. Oni, ki gredo na dopust, vstopijo v italijanske avtobuse, drugi, ki Be vračajo z dopusta, pa zasedejo avstrijske vozove. Se do nedavnega sta zadostovala za ta promet po dva italijanska in dva avstrijska avtobusa, ki sta pripeljala vsak teden v Maribor. Sedaj, ko je nastopila glavna sezona, pa so iz teh prevozov nastali pravcati transporti v kolonah. Pretekli teden je prispelo v Maribor nič manj kot 8 ogromnih italijanskih in 10 avstrijskih avtobusov. Sedaj bodo prihajali vsak teden najmanj v takem številu. Postajo imajo na Glavnem trgu, ki dobi pri prihodu teh avtobusnih kolon izgled pravcatega mednarodnega avtobusnega kolodvora. Zanimivo je opazovati to prekladanje prtljage in prestopanje potnikov. Večinoma so sami Dunajčani, pa tudi druge narodnosti zasledimo med njimi. Oni, ki se vračajo z dopuste na morju, prihajajo vsi ožgani in zapečeni od južnega sonca, pa pobitih obrazov in nekam tihi. Ni pač prijetno, če je dopusta enkrat konec. Nasprotno pa je pri dopustnikih, ki Rele odhajajo na počitnice, vse živahno in veselo, pri prihodu in odhodu vozov odmeva včasih vesela pesem. —• Za Maribor je ta velik promet znatnega pomena. Nekatera gostišča in hoteli imajo lep zaslužek, posredno pa tudi drugi ljudje, tako kmetje, kakor trgovci. — Le še več takega prometa si želimo, in še takih, ki bi ostali nekaj dni tudi v Mariboru. Ali bomo tako sanirali Bratovsko skladnico Trbovlje, & julija. Glavni upravni odbor Brat. skladnice je poklical na zopetni nad pregled vse rudarske upokojence, ki so bili že po pregledal upokojeni pred 5. ati 6. meseci. Vsem tem pa ,je bil« pokojnina pred poklicem ustavljena. Ta upokojenci so stari od 50 do 60 let im imajo karenene dobe pri skladnja od 20 do 30 let. Buh so tudi vsi že za stalno upokojeni. Ker so onemogli, jim je rudnik nasvetoval, naj vzamejo bolniški list in zaprosijo^ za pokojnino. Niso šli sami v pokoj, marveč po želji obratovodje. Smatrali so jih za delo nesposobne. Tudi zdravnik je bil istega mnenja. Čudna se nam zdi sedanja praksa glavnega upravnega odbora, da juh ponovno kliče na pre- gled. Se boli čudno se nam pa zdi, da so jih po tem drugem pregledu spoznali za zdrave«)« dela-zmožne. Odvzeli so jim pokojnino in jih zopet aktivirali. V Službenih novinah smo čitali novo uredbo o sanaciji Brat. skladnice. Nikjer pa nismo našli, da se na tak način sanira skladnica z odvzetjem pokojnin že upokojenim. Taka sanacija bi bila mogoča že preje biez ministrske uredbe, to se pravi, vse pokojnine bi odvzeli in denarja bi bilo dovolj. Radovedni smo pa tudi, če bo le reaktivirance in sedaj naenkrat delazmožne TPD ponovno zaposlila, kar je gotovo dolžna storiti, ker so sedaj brez vsakih sredstev in bodo morati za ta leta nazaj plačevati po 20 Din letno. Tako postopanje glavnega upravnega odbora Obupnost naših poštnih razmer Ljubljana, 9. julija. Predvsem dve ustanovi v državi sta, ki naj poleg tega, da prinašata državi ogromne dobičke, služita tudi ljudstvu. To je v prvi vrsti železnica, o kateri smo že obširneje pisali, v nič manjši meri pa je tu važnost pošte. Pošta, telegraf in telefon so ustanove, brez katerih si ne moremo zamišljati medsebojnega prometa, ne trgovskega, ne političnega sporazumevanja itd. Ni preveč, če trdimo, da je zaradi tega ravno pošta eden najvažnejših činiteljev v našem javnem življenju. Zato pa moramo prospehu te važne ustanove posvečati polno pozornost. Če pogledamo po tozadevnih razmerah v Sloveniji, pridemo do poraznega zaključka. Poštne razmere že davno ne odgovarjajo več danim potrebam. Pomanjkanfe osebja -poštna rakrana Najbolj boleča točka v ogranizmu ljubljanskega poštnega ravnateljstva je obupno stanje osebja. Sedem let so bile stalno na vrsti redukcije osebja, zniževanje mezd v proračunih in nezasedanje praznih mest. Tako postopanje, ki se je izvajalo — kakor rečeno — sedem let, je imelo za posledico, da je število osebja padlo na tak minimum, da ostalo osebje s skrajnim naporom svojih moči in brez letnih odmorov vzdržuje poštni promet. Kam vodi tako postopanje, je jasno, in je samo še vprašanje časa, kdaj bo še to osebje, ki je po naših poštnih uradih, zaradi preobremenjenosti omagalo in obolelo. Saj menda nimamo niti enega urada, ki bi mu razmere ne dopuščale, da vsaj nekaj časa v letu lahko sprosti na nekajdnevnem odmoru svoje živce. Da je stanje res tako obupno, nam zgovorno pričajo številke. Po mnenju strokovnjakov bi morala imeti Slovenija v sedanjih razmerah najmanj 872 uradnikov, 848 zvaničnikov in 473 slu-žiteljev. Ako torej hočemo, da ho v Sloveniji poštni aparat normalno deloval, bi moralo poštno službo opravljati 1730 uslužbenenv. Dejansko pa .je bilo začetkom tega leta v službi 1565 uslužbencev. Gole številke nam torej dokazujejo, da manjka ljubljanski poštni direkciji nič več in nič manj kakor 165 uslužbencev. Od tega primanjkljaja jih odpade približno 62 na uradnike, 103 pa na zvaničnike in služitelje. Med zvaničniki in služitelji je namreč mnogo takih, ki imajo šolsko izobrazijo za uradnike, in ki tudi dejansko opravljajo uradniško službo. Do 12 ur dnevnega dela ... Spričo takemu pomanjkanju osebja ni čudno, da mora to osebje, ki je v službi, delati po 10 do 12 ur dnevno. Dogajajo pa se slučaji, ko mora to osebje opravljati še permanentno službo in se izmenjavati ponoči in podnevi. Naj se spomnimo samo večjih dogodkov, kakor je bila n- pr. avstrijska revolucija 1. 1934. Pošte morajo v taki primerih delovati neprestano in to brez vsakih ojačenj. Nihče ni vprašal, koliko ima ena ali druga pošta nastavljencev; bil je kratkomalo telefo-nično javljen ukaz, da se uvaja do preklica permanentna služba. — Ravno novinarji so se mogli najbolje prepričati o neverjetnem naporu in delu, Celjske novice Celje, 8. julija. Kii^iud »ezc.ua na vrhuncu. Izredno toplo vreme zadnjih dni je povzročilo, da se je življenje iz me&ta prav za prav preselilo na Savinjo, kjer je posebno v pdpoldanskih urah kakor v kakem mravljišču. Mesto je popoldne kot izumrlo, vse se nahaja v hladnih valovih Savinje. Za to dobroto lahko Celjane zavidajo prebivalci marsikaterega drugega mesta, ker da bi bil kje v taki meri tako darežljiv, si je težko misliti. Kaj hočemo še lepšega kakor naravno, od Boga samega podarjeno kopališče. Pa ven'jar se še kljub temu dobi dovolj ljudi, ki gredo zapravljat po nepotrebnem denar v druge kraje — bodisi razna letovišča ali pa na morje, ker menijo, da je tako bolj moderno. Mi bomo pa raje prebili vroče poletje in počitnice ob naši bistri Savinji. Podjetnost celjskega trgovca. Trgovec Jagodič bo razširil svojo trgovino v Gubčevi ulici, kjer ima že sedaj podružnico špecerijske trgovine. Na drugi strani glavnega vhoda v hišo bo predelal 'dosedanje prostore v trgovske lokale, kjer bo namestil svoj oddelek za železnino. Tako vidimo, da našega trgovca ni zlomila niti kriza in mu vzela vere v lepšo bodočnost. Živahno gibanje tujcev. Z nastopom počitnic in od kar imamo izredno lepo vreme, opažamo, da se kreta v našem mestu precej veliko tujcev, ki so prišli k nam predvsem z namenom, da se ob lepem in prijetnem Celju odpočijejo od trudapol-nega dela in si naberejo novih moči za bodočnost. Celjski planinci v Švico. Znani celjski alpinist g. Andro Kopinšek je pripravil skupino najboljših celjskih in drugih slovenskih planincev, ki bojo v mesecu avgustu obiskali nekatere znamenite švicarske gore. Nesreča nikdar ne počiva. Duh Antonija, 63-letna dninarica iz Liboj, je dne 7. t. m. padla zjutraj ob 6, doma na motiko in si presekala ustnice. —^ Vrstovška Jožeta, 32 letnega žagarja s Preserja pri Braslovčah, je v torek zgrabila cirkularka za desno roko in mu razmesarila palec in sredinec. •— Rojc Ivan, 27 letni zlatarski pomočnik, stanujoč v Celju na Hribu Sv. Jožefa, je dne 7. t. m. padel doma po stopnicah in si poškodoval desno nogo. — Heriča Ivana, 47 letnega vlakovodjo v Rogatcu, je v nedeljo pri premikanju vagonov sunil vagon in mu zlomil eno rebro. — Fidlerja Fr. 32 letnega posest, sina od Sv. Primoža pri Sv. Juriju ob juž. žel. je v ponedeljek brcnil konj v levo roko in mu jo zlomil. Surov napad. Ko se je v nedeljo vračal 31-letni dninar Padežnik Valentin v Stranicah iz vinotoča Antona Klančnika, so ga na cesti napadli neznani moški s kamenjem in noži ter ga poškodovali po glavi in po vsem telesu. Težka poškodba pri delu Kamnik, S, julija. Dne 6. julija okrog 12 je Dacar Alojz iz Kamnika, Graben 13. hlapec pri posestniku in gostilničarju Jagodic Francu, vozil drva izpod Žagane peči v Kamniški Bistrici. Ko je prišel po poti za kraljevi dvorec, kjer je pot v jako slabem stanju, je bil primoran iti pred konji in sicer tako, da je gledal konja in voz, kaj se jc pa godilo za njegovim hrbtom, na to pa ni mogel paziti. Pred njim je vozil drugi voznik drva. Voz se je nenadoma ustavil, ker je zadel v neki kamen, zaradi čeoar ni mogel speljati dalje. Dacar je s hrbtom zadel v voz, ki je vozil pred njim, istočasno ga je zadela ruda njegovega voza v levo stran ter mu zlomila dve rebri. Nesrečnemu delavcu so nudili prvo zdravniško pomoč v Kamniku, nakar je bil z vozom prepeljan v ljubljansko splošno bolnišnico- Mengeški morilec Kamnik, 9. julija. Znanega mengeškega morilca je zaslišalo sedaj že tukajšnje okrajno sodišče. Prepeljali so ga domači orožniki v ljubljanske sodne zapore, kjer bo počakal kazen za svoje veliko delo. je neznosno in knviono. Kaj naj porečejo občine, ki bodo morale te lindi podpirali z javnimi dajatvami, katere so itak žc preskromne za tiste, ki : so res občinski ubožci. Tudi Bratovska skladnica i je irvedla to prakso, da izroča upokojence v oskrbo ;javna upravi, ki pa so plačevali prispevke le skl a drvi c i z namenom, da na stara leta dobe pokojnine. Proti takemu načinu glavnega upravnega odbora odločno protestiramo in želimo, da nadzorna oblast taiko postopanje ustavi, ker ni človeško! ki ga je moralo opravljati, recimo za avstrijske revolucije, naše poštno osebje. Bili so primeri, ko je kak poročevalec lahko kje na podeželski pošti našel gospodično, ki je pri telefonskem aparatu napol bdela, napol spala. Ni bilo seveda to čudno, saj že pet ali šest dni ni zapustila poštnega poslopja; celo hrano so ji prinašali v urad. Ko pa je prišel čas, ki je določen, da se izplačajo v takih primerih poštnemu uradništvu posebno nagrade, so permanentno službo za kak dan prekinili, zato da je uradništvo izgubilo pravico do posebnih nagrad, in zato, da se je po enodnevnem odmoru garanje na poštnih uradih začelo znova. Brez dopustov ... Kar pa je pri stvari najhujše, je dejstvo, da večina poštnega uradništva sploh ne pride do zakonito določenih dopustov. Po več let gre delo avtomatično naprej, brez vsakega prestanka. Ni torej čudno, da imamo v poštni službi največ primerov, da uradniki popolnoma onemorejo in se živčno docela izčrpajo. Poštna služba je že sama na sebi živčno zelo naporna in če se takim ljudem odreka 5e nujno potreben dopust, je neizogibno, da se že v nekaj letih živčno popolnoma izčrpajo in predčasno onesposobijo za delo. Nastajajo obolenja, in ker direkcija ne razpolaga z rezervami, so morajo službe, ki so jih obololi uslužbenci opravljali, ukiniti. Ako se pa tako mesto mora brezpogojno zasesti, se mora nadomestna moč vzeti od kake druge pošte in se mora pri tej pošti omejiti služba. Kdo je kriv Iz navedenega je razvidno, da vladajo v poštni službi razmere, kakor menda v nobeni drugi stroki. Kdo je temu kriv, je seveda drugo vpra-anje. Pribiti moramo, da se že svojih sedem let vrše neprestano redukcije in se niti izpraznjena mesta ne zasedajo. Šele v zadnjem času, ko se je o teh obupnih razmerah prepričala tudi sedanja vlada, je bilo izvršenih nekaj nastavitev. Pod prejšnjimi režimi je prišlo do nezaslišanih primerov: ministrstvo je enostavno predpisalo poštnim ravnateljstvom, da morajo predlagati redukcijo 10% osebja. Pri tem seveda nihče ni vprašal, ali imajo pošte sploh kaj odvišnega osebja in so bile redukcije izvršene celo tam, kjer je bilo itak premalo osebja. Pošta, telegraf in telefon izkazujejo vsako leto večmilijonske dobičke. Vsak pameten gospodar bi tako pridobitno ustanovo predvsem bogato dotiral z osebjem, da bi mogla vračati maksimum dohodkov. Koliko telefonskih pogovorov zaradi pomanjkanja osebja izostane, koliko škode trpi poštna uprava zaradi premalo frankiranih pošiljk, ker se zaradi prezaposlenosti osebja takse določajo nepravilno in jih tudi kontrola ne izsledi, ker se zaradi pomanjkanja osebja ne izvršuje, ali pa samo površno. Se večja, kakor denarna škoda, ki jo utrpi država, pa je ona, ki jo ima občinstvo zaradi neredne in kasne dostave pošiljk itd. Upamo, da bo sedanja vlada, ki kljub izredno težkim razmeram stalno in vztrajno zboljšuje celotno državno upravo, posvetila potrebno pozorno^ tudi našim poštnim razmeram. Živkovič stopi na oder Belgrad, 9. jul. m. Z izvolitvijo generala Petra Zivkoviča za predsednika JNS se zopet bavi »Odjek«, glasilo prijateljev Ljube Davidoviča. Uvodničar tega lista ostro kritizira dosedanje delo JNS ter prehaja nato na izvolitev Petra Zivkoviča za njenega predsednika. Takole pravi: »Od vseh strani so soglasno spremljali z veseljem odložitev Živko-vičeve uniforme. Skrajni čas je, da stopi ta človek pred zastor, za katerim je leta in leta režiral usodne stvari. Sedaj ga vidimo na pozornici, kjer se zahtevajo drugačne sposobnosti kot so one, ki jih pozna zakulisno življenje. Ne bo dolgo, pa bo vsemu svetu znano, kaj je ta družba mislila doseči s tem upokojenim generalom. Spoznali smo njegove državniške sposobnosti... Državnik se ne sme izživljati z intrigami, manevriranjem in koketiranjem na levo in desno.« Kaj bo po ukinitvi sankcij pri nas? Belgrad, 9. julija, m. Te dni bo medministrska konferenca, na liateri bo govora o naših odnošajih z Italijo po ukinitvi sankcij proti njej. Izdelan bo tudi poseben načrt, kako bi se zaščitili naši izvozniki. Na konferenci bo posvečena posebna pozornost vprašanju starih terjatev v Italiji, ki znašajo 4 milijarde dinarjev. Po podatkih Narodne banke znaša saldo te banke 44,120.000 lir. Ko so se sankcije proti Italiji začele, so italijanske firme pričele plačevati in se sedaj računa, da znaša dolg okoli 100 milijonov dinarjev. Belgrad, 9. julija, m. Sinoči ob 10.40 je odpotovalo moštvo našega državnega leama v Carigrad, kjer bo nastopilo proti turškim izbranim igralcem, j Atene, 9. julija, m. Sinoči je odpotovala na Bled grška delegacija, ki bo prisostvovala konfe-! renči gospodarskega »veta Balkanskega sporazuma. Ljubljana danes Koledar Četrtek, 9. julija: Veronika. Petek, 10. julija: Amalija. * Nočno službo imajo lekarne: mr. Levstek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. * Pošta Ljubljana 6 (Cesta 29. oktobra štev. 31) bo v torek 14. t. m. zaradi beljenja in čiščenja prostorov zaprta za stranke. Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v soboto, dne 11. julija 1936 ob 8. uri zjutraj pri po: veljstvu jubljanskega vojnega okrožja v Maistrovi ulici v Ljubljani bivajoči rezervni častniki z začetno črko L. Pogreb g. Jerneja Ložarja. Prosimo vse člane in članice, da se v čim večjem številu udeleže pogreba dobrotnika našega društva g. Jerneja Ložarja. Zbirališče je danes ob tričetrt na 5 pred hišo žalosti Sv. Petra cesta 20. »Prosvetno društvo Ljubljana — mesto«. „Bafa" samo v krajih z nad 10.000 prebivalci? Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 9. julija: 12 Glnsbtmo sJJ.ko (*P}oWe) 15.45 Poročila, vreme 13 Ca«, spored, obvestila 13.15 Radijski otrtk oster 14 Vreme, bor/.a 10 C as, vreme, poročila, s,i>o-red obvestila 19.30 Nac. ura: Stara hrvatska ornamentika v Dalmaciji (Franič Zagreba) 19.50 Naši akademiki pojo (plošče) 20.10 Slovenščina za Slovence 0?. ar. Rudolf Kolarič) 20.30 Koncert pevwske£a zbora »Grafika«, vmes Radijski orkester 22 Cas, vreme, poročila, spored 22.20 Prenos plašne glasbe iv, Park-hotela na Bledu. Igra ja®z orkester Brich Hetroe. Drugi programi Četrtek, 9. julija: Belgrad /.; 20 Violina 20.45 Narodne pesmi 31.35 Poletni motivi v jplasbi 22 Prenoe n kavarne — Belgrad //••' 20 Kovačevo predavanje o Sremu — Zagreb: 20 Prenos iz Belprrada 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 20 RiMinerjeva komwlija «Peletje« 22.10 RadirfsJd orkester 23.45 Plesna glasba — Budimpešta: 20 Igra 22.05 Puccinijeva opera Bafine-ga« razprodajanja čevljev v Novem Sadu. Menda v nobeni pokrajini naše države nima >Bafa« toliko podružnic, kakor v Sloveniji. V vsakem večjem kraju ima svojo trgovino,^ ki je seveda v neskončnem napotju domačim čevljarjem. — Razumljivo je namreč, da z otvoritvijo »Bafine« podružnice preide velik del čevljarskih poslov v tem kraju na to podružnico in da se zaradi tega čevljarji pač upravičeno pritožujejo. — Zato pa nastane pri vsakem poizkusu otvoritve :>Bafine« podružnice v dotičnem kraju velika borba, ki gre za tem, da se otvoritev podružnice prepreči. Pred nedavnim je »Bafa« zaprosil za dovoljenje, da sme odpreti podružnico v nekem podeželskem kraju na Štajerskem. Takoj so se združili predvsem čevljarji, pridružili so se jim še vsi ostali obrtniki in vsi so protestirali proti temu, da bi oblast dovolila »Bafi« podružnico v tem kraju. Odposlali so na pristojna mesta posebne vloge, katerih upravičenost je potrdilo tudi županstvo, ter so razložili vse posledice, ki bi za čevljarski stan nastale, če se »Bafi« dovoli otvoritev podružnice. V koliko imajo take vloge uspeh, je seveda vprašanje. Vendar pa na drugi strani slišimo, da se na pristojnih mestih ravno bavijo z namero, kako zajeziti prodiranje »Bate« v naše kraje. — Obstoja namreč nevarnost, da »Bafa« prodre v zadnji naš kraj in prevzame v svoje roke sleherno čevljarsko delo. Ni treba posebej dokazovati, da bi bila s tem naša domača čevljarska obrt popolnoma uničena. Na drugi strani pa je uveljavljanje »Bate« težko zabraniti, če ima za to vse zakonite pogoje. Gotovo je, da bo »Bafa« še nadalje imel svoje podružnice v večjih krajih in mestih. Tu se konkurenca toga velepodjetja vsaj sedaj ne čuti več toliko, ker so se domači podjetniki razmeram v tej 'stroki že nekako asimilirali — ker so bili pač v to prisiljeni. Hočejo pa naši obrtni in gospodarski krogi očuvati pred propadom vsaj manjše kraje. Zato si prizadevajo, da dosežejo, da se >Bafi« dovoli delovanje samo v krajih, ki imajo nad 10.000 prebivalcev. S tem bi tudi v Sloveniji moral »Bafa« zapreti marsikatero podružnico v našem podeželju. Saj je znano, da ima »Bafa« podružnice v krajih, ki imajo celo pod 1000 prebivalcev in je v takih krajih tako za kraj sam kakor za vso okolico skoraj izključni izvrševalec čevljarske Obrti. — Podružnica takega velepodjetja namreč prav lahko konkurira domačemu podjetju, ki bo na la način še ob tisto skromno delo, ki ga je imel do sedaj. Kakor vse kaže, utegne imeti akcija gospodarskih in obrtnih krogov v tem oziru uspeh. Nove odmere pri voznih olajšavah Belgrad, 8. julija. AA. O uredbi o voznih olajšavah na železnicah in ladjah v državni eksploataciji, smo dobili v gener. ravnateljstvu drž. železnic tale pojasnila: Po svetovni vojni in zedinjenju so izšle po potrebi in v raznih okoliščinah, večinoma brez potrebnega sistema v številnih zakonih določbe o znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni upravi. V povojni konjunkturni dobi državne prometne ustanove teh bremen niso čutile tako močno kakor sedaj, ko pritiska gospodarska stiska in ko so začeli dohodki padati. Prirodna posledica tega^ je skrb železniške uprave, da izravna svoj proračun s tem, da državni uradi priznajo za storjene usluge ustrezajoča povračila in da ti uradi poskrbe za potrebna sredstva v svojih proračunih. Ta misel je izvedena v uredbi o znižani vožnji na državnih železnicah in ladjah v državni upravi. Osnovo uredbe tvori v glavnem pooblastila, ki jih je dobil prometni minister. Pravilnik o znižanih vožnjah I. Državnim in banovinskim uslužbencem: 1. Z državnimi uslužbenci so izenačeni banovinski uslužbenci, za katere obstoja novost v tem, da lahko potujejo v razredu vlaka in ladje, ki ga sami izberejo. 2. Ista olajšava v tretjem razredu, oziroma v drugem razredu brodov je priznana tudi honorarnim uslužbencem in dnevničarjem po enoletni službi, ostalemu pomožnemu osebju po trikratni neprekinjeni državni ali banovinski službi, vendar pa bodo morali v vsakem primeru vložiti prošnje, potrjene od pristojne oblasti in dokazati, da so izpolnili vse potrebne pogoje. 3. Upokojencem in članom rodbin aktivnih in upokojenih uslužbencev je priznano 50% znižanje redne vozne cene 24-krat letno (doslej petkrat letno). Isto velja tudi za člane rodbin pod 2. in pod navedenimi pogoji. , . *. 4. Dočim so doslej otroci imeli pravico do znižane vožnje do 18. leta, jo bodo imeli odslej moški otroci do polnoletnosti, ženski pa dokler jih vzdržujejo roditelji pa do možitve. II. Gledališča: banovinska gledališča so izenačena z državnimi. III Novinarji: Profesionalnim novinarjem in članom’ združenja za strokovno časopisje je dovoljeno 75% znižanje normalne cene 24-krat letno. IV. Odlikovanci s Karadjordjevo zvezdo: Ose- be, ki so odlikovane s Karadjordjevo zvezdo z meči, imajo 75% popust redne vozne cene 12-krat letno. V. Uredništva: Uredništva domačih listov, ki izhajajo dnevno in najmanj leto dni brez prestanka, si lahko nabavijo še dve znižani letni karti prvega razreda po 3000 din VI. Borze dela: Uslužbenci Osrednje uprave za posredovanje dela in njihove podružnice imajo (samo osebne) ugodnosti kakor državni uslužbenci. VII. Rdeči križ: Za primer velikih nezgod, poplav in drugih elementarnih nesreč predvideva čl. 29. izdajo brezplačnih voznih listov za posamezna potovanja organov, uslužbencev Rdečega križa, kadar potujejo v ogrožene kraje. Glede izdajanja voznih listov za posamezna potovanja uredništev, tednikov uvaja pravilnih neke izpremembe. Te brezplačne karte se ne bodo več izdajale na dosedanji način, tako da jih uredništva sama izpolnjujejo, marveč sc bodo izdajate in izpolnjevale s strani oblastnega ravnateljstva po predhodni prošnji in po označbi relacij s strani uredništev. V tehničnem oziru se bo število vzorcev za legitimacije znižalo na najmanjšo mero in sicer na ta način, da bodo legitimacije za 50%ni popust modre barve in s posebno oznako »50%ni popust omejeno ali neomejeno«, za 75%ni popust pa bodo legitimacije sive in s potrebno oznako. Na ta način bo olajšana uslužbencem orientacija in nadzonstvo. Prehodne določbe. Imenovanje prič za kazenski postopek in prostovoljnih oseb je urejeno v skladu z določbami dosedanjega pravilnika. Ker bo uvedba novih legitimacij zahtevala več mesecev, stopijo vse navedene določbe predvidoma v veljavo s 1. januarjem 1937 leta. Dotlej pa bodo veljale dosedanje legitimacije, v kolikor gredo njihovim lastnikom olajšave tudi po novem pravilniku. Drugi pa bodo morali svoje legitimacije vrnili. Da bi upokojencem iz članom rodbin aktivnih in upokojenih uslužbencev, ki so jim števila potovanj povečana, te ugodnosti takoj uživata bodo izdana kuponi za izkoriščanje teh voženj. Že izdane letne ugodnosti in brezplačne karte ostanejo njihovim lastnikom do poteka njihovega roka. Isto velja tudi že za izdane znižane karte za posamezna potovanja. Državne železnice pozivajo tudi pri tei priliki osebe, ki uživajo po tem pravilniku olajšave, naj tudi s svoje strani pospešujejo ugled naših žcleznic, in skrbe za največji red in čistočo v vlakih in na postajah. Ti potniki naj bodo ostalemu potujočemu občinstvu vzor. Po treh zmagah pričakujemo še četrte Zagreb, julija. Samo par dni nas še loči od najvažnejše tekme v zgodovini našega lawn tenisa. Na igrišču, kjer se bodo naši beli mušketirji borili proti nemškim mojstrom za Davisov pokal, se slišijo od jutra do večera udarci sekir; tribune so v glavnem dograjene, vstopnice so razprodane. Zadnje vstopnice so razprodali v Belgradu. Med tem, ko se vršijo ob igriščih zadnje priprave, si prizadevata ljubimca zagrebških športnikov Punčec in Palada, da bi še v zadnjem času popravila svojo kondicijo. Borba bo nad vse ostra in težka. Več izgledov imajo vsekakor Nemci, toda naši so v poletu, mladi in sveži. Zapore ine zmage nad Čehi, Francozi in Avstrijci gotovo niso bile slučajne; če jih bo spremljala ista sreča kot doslej, tedaj ni izključno, da sc bo končal meeting s 3:2 za naše. Ali točnejše: 3:2 za nas ali — za Nemce, to je Punčecova prognoza. Nemci rezervirali 500 sedežev Nemci se povsem zavedajo, da bo borba z našimi izenačena. Ko jim ni uspelo, da bi naša Teniška zveza pristala na tekmovanje v Nemčiji, so se odločili, da pripeljejo v Jugoslavijo poseben vlak navijačev. Za njih so rezervirali 500 sedežev. Vendar v tenisu ni tako važna moralna opora publike kakor druge okoliščine. Če bo 10., 11. in 12, julija v Zagrebu huda vročina, bo gotovo učinkovala v naš prii. Tudi navajenost na domače igrišče nam opravičuje nade. Vprašanje je seveda, če bo vse to odtehtalo rutino Nemcev in če bo na naši strani najvažnejši faktor športnih iger, sreča. V. Cramm ni v formi ? Pod naslovom »Najboljši igralec tenisa, kar jih je kdaj imela Nemčija«, prinaša »Berliner Illu-strirte« na prvi strani sliko simpatičnega »Freicher v. Cramm-a«. Imenuje ga kot najmočnejše orožje Nemčije v borbi za dragoceno trofejo. Še pred kratkim je bil Cramm strah in trepet naših tekmovalcev, Vendar, kakor poročajo iz Vimbledona, Cramm ni več tako nevaren kakor je bil. Zdi se, da se od zadnje avtomobilske nesreče še vedno ni opomogel. Ko sta Cramm in Henkel igrala proti ameri-škamu paru Elison—Rin, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Pre’J zaključkom petega seta je Cramm odstopil od nadaljnje borbe in prepustil zmago Amerikancem. Vzrok je tekma v Zagrebu. Cramm je postal previden in čuva svoje moči za Davisov pokal ... Poročajo pa tudi drugače. Ko je Cramm v Vimbledonu tako občutno izgubil najvažnejši match proti Periju (6:1, 6:1, 6:0), je kapetan nemškega moštva izjavil sledeče: Nedavno se je Crammu zgodila avtomobilska nesreča. Vendar je kmalu ozdravel in tudi z uspehom prestal nekaj tekmovanj. V tekmi proti Periju pa ga je zgrabil krč v nogo in tako je lahko Peri diktiral igro kakor je hotel. Zdi se tu1 Ji, da so Crammovi živci še vedno pod vtisom avtomobilske nesreče. Priprave v Zagrebu Naša publika je naravnost optimistično nastrojena in pračakuje z nestrpnostjo prihod Nemcev. Teniška zveza je storila vse potrebno za lep sprejem simpatičnih gostov in za njihovo udobno bivanje v Jugoslaviji. Vsa sodniška vprašanja bodo naši rešili sporazumno z Nemci. Tekmovanje bolo posneli za zvočni film, za radio reportažo pa bo prišel v Zagreb nemški napovedovalec, ki bo sto-lisočem, ki se zanimajo za izid zagrebškega tekmovanja, sproti poročal o poteku borbe za Davisov pokal. Ponoči pod prevrnjenim avtobusom v strugi Na povratku iz ftagardiana, kjer se je odigralo nogometna tekma, so sc igrailci športnega kluba »Velika Morava« vračali z avtobusom domov. Bili so pijani zmage in so v veselem razpoloženju komentirali na široko ves potek igre. Pravijo, da se je tudi šofer sam spustil v pogovor in je pri tem pozabil, da lahko po njegovi krivdi pride med vožnjo do večje nesreče. Kajti dobro je vedel, da je pot precej ozka in d« vozi ponoči. Ko so sc v takem veselem razpoloženju pripeljali mladi športniki do kratkega mostu, pred kad enim je precej strm klancc, sc je nenadoma zgodilo to, kar nihče ni slutil. Cim je zapeljal avtobus na precej slab most, ki je bil poleg tega še precej ozek, je zadel ob ograjo in s silnim truščem padel z vsemi po ti »ki v tri metre globoko strugo. V temni noči sc je razigrano veselje mladeničev spremenilo v obupne krike. Bil je strašen prizor, ko je 19 mladih ljudi ležalo pod težkim av- Maribor Avstrijski nogometni prvak v Mariboru. V torek, 14. t. m., nastopi na Železničarjevem igrišču ob pol 7 zvečer avstrijski prvak Adtnira z Dunaja. Igrala bo s prvini moštvom SK Železničarja. Za nastop Dunajčanov, ki uživajo svetovni sloves, vlada v Mariboru upravičeno zanimanje. Poselska zveza priredi v nedeljo 26. julija izlet k Devici Mariji v Puščavo. Odhod iz Maribora ob V\ 14, povratek z večernim vlakom. Vpisovanje v damski krojni tečaj bo 14. t. ni. ob pol 17 v Slomškovi meščanski šoli (Miklošičeva ulica). Delavnica za vzdrževanje vodovodnega omrežja se je iz Slovenske ulice preselila k črpalni postaji na Tezno. Tedenski turistični vlaki Belgrad, 9. julija. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je v sporazumu .s češkoslovaškimi turističnimi uradi uvedlo posebne tedenske vlake, iz Češkoslovaške na Jadran. Za potovanja s temi vlaki so dovoljene posebne olajšave. Ti posebni vlaki, ki vozijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo iz našega Jadrana na Češkoslovaško, bodo vozili do septembra. Tako so v soboto 4. t. m. prispeli iz Češkoslovaške 4 posebni vlaki z izletniki, dva na Sušak in dva v Split z 2100 potniki, Podobne vlake bo skušalo ravnateljstvo državnih železnic uvesti tudi za potovanja iz Avstrije v Jugoslavijo. Čudaško starko obiskala nagla smrt Maribor, 8. julija. Na Radvanjski cesti št. 32 v neposredni bližini Nove vasi je živela 69-letna vdova po železničarju Marija Kranjc. Ženica, ki je dočakala 69 let, je imela lastno hišo z vrtom. Živela je precej za sebe in prej svojevrstno, tako, da je pri sosedih veljala za čudakinjo. Zato je njena nenadna smrt, ki jo je zadela danes, povzročila v okolici precej razburje- , nja in govoric, zlasti še, ker so bili ljudje roparskega umora, ki se je pripetil na Pobrežju v Mejni ulici. Starka je namreč vsako jutro zgodaj vstala, danes so jo pa sostanovalci, ki so stanovali v njeni hiši ter sosedje, pogrešili. Starke ni bilo na spregled, v njenem stanovanju pa vse mirno in tiho. V zli slutnji so jo šli klicat, ker se pa ni nihče odzval, so pogledali v stanovanje pri oknu. Videli so, da leži ženska nepremično na tleh poleg svoje postelje. Takoj so obvestili policijo, ki je vdrla v stanovanje in našla Marijo Kranjc že mrtvo. Ležala je na tleh, poleg nje pa razbita petrolejska svetilka. Položaj, v katerem se je truplo nahajalo, je vzbudil takoj sum, da je bila njena smrt nasilna. Vendar pa je poklicni policijski zdravnik dr. Zorjan po natančni preiskavi trupla to zanikal ter izrazil mnenje, da je umrla najbrže zaradi kapi. Pri padcu na tla, je najbrže zadela z roko tudi svetilko ter jo prevrgla. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. Iz Slovenskih goric Sv. Ana v Slov. goricah, 9. julija. Konj ga je brcnil. V soboto se je tu pripetila težja nesreča. Posestnikov 6in Rokavec Franc iz Ščavnice je bil ravno namenjen, da pelje domačo kobilo k žrebcu v Zg. Ščavnico. Držal jo je za uzdo, ko se je žival nenadoma splašila ter brcnila Rokavca s tako silo v koleno, da je dobil hude poškodbe po vsej desni nogi ter obležal na tleh. Ranjenca so tako prepeljali k zdravniku v Apače, ta pa mu je mogel nuditi samo prvo pomoč, nakar je odredil prevoz v mariborsko bolnišnico. Rokavec je sedaj v bolnišnici in je veliko vprašanje, ali mu bodo nogo ohranili. Umrla v starosti 93 let Slov. gorice so znane po svojem milem in zdravem podnebju. Na vsej ogromni površini od Maribora pa do Ljutomera se le tu in tam dviga kak tovarniški dimnik. Sedaj v dobi krize pa se navadno še iz teh redkih dimnikov ne kadi. Nasprotno pa je ta velika površina pokrita s prijaznimi griči, po katerih se sliši jeseni tako prijetjio klopotanje klopotcev. V tej pokrajini dosegajo ljudje zelo visoko starost. Imeli smo morda od vseh krajev v Sloveniji največ primerov, da umrejo ljudje po 90 letu. Pri Sv. Petru v Gor. Radgoni so pred nekaj dnevi pokopali zopet tako nad 90-letnico. Bila jc to Holer Filomena, ki je doživela 93 starostno leto. Bila je vse življenje marljiva in jx>vsod spoštovana, kar je pričal tudi njen jjogreb. N. P. v M. Ljubljanskemu občinstvu! Obveščamo cenjeno občinstvo, da obdrži Udruženje jugoslovanskih na-cijonalnih železničarjev in brodarjev svoj XVIII. kongres letos v Ljubljani. Kongres se vrši v dneh 10.- do 12. t. m. Glavni dan kongresa je nedelja, 12. t, m. s pričetkom ob 10 v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Obveščamo ljubljansko občinstvo o svojem kongresu s prošnjo, da s simpatijami sprejme v goste jugoslovanske železničarje iz cele države. Obveščamo pa tudi vse prijatelje našega Udru-ženja. kakor tudi sorodne strokovne organizacije in društva tem potom o kongresu. Ljubljana, dne 9. julija 1936. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana tobusom v rečni strugi in klicalo na pomoč. Po silnih naporih se jc nekaterim posrečilo, da so se izvili iz groznega objem« smrti in odfoiieti v bližnjo vas po pomoč za njihove tovariše, ki se pod avtobusom niso mogli ganiti. Vendar klijilb vsem nadčloveškimi naporom niso mogli rešiti vseh. Dva sta na mestu izdihnila, več pa je bilo težko ranjenih. O nesreči je bila- obveščena takoj policija, na kraij strašnega dogodku pa je prišla tudi že komisija in reševalni avtomobil, ki je ponesrečence takoj prepeljal v jagodinsko bolnišnico. Claini komisije so zaslišali najprej šoferja, ker so sumila, da je on zakrivil nesrečo. Toda izkazalo se je, da njega ne zadene toliko krivda, pač pa je glavni vzrok nesreče bil vsekakor la, da so brli mostniki že stari in trhli in bi preko tega masla sploh ne smel voziti težak avtomobil ter bi moralo biti pred mostom opozorilna tablica. Vse to pa je sedaj prepozno ugotavljati, ker življenja mladeničem«! ne more vrnili nihče več. Naročajte in širite ffSlovenski dom"! .»Mi,.,,, „ Zakaj lahko tekmuje japonsko blago Izdelki, ki jih proizvajajo evropske tvornice, se tako rekoč na vsakem koraku srečujejo z japonskimi. Cene japonskega baga na evropskih tržiščih so daleč pod režijskimi stroški evropskih tvornic, in zato Japonci v tem oziru prav lahko tekmujejo. — Čeprav kakovost japonskega blaga ni ravno na višku, vendar je še precej velika nevarnost za evropsko industrijo. Na vsak način je Japonska postala činitelj, s katerim bo treba vsaj v bodoče, če ne že sedaj, računati. Japonska skromnost Še bolj zanimivi pa šo pogoji, ki Japoncem omogočajo, da njihovo blago tako naglo in uspešno prodira skoro na vse kraje sveta. Splošno so mislili do sedaj, da je k temu v prvi vrsti pripomogla japonska skromnost, ki kaj hitro zadovolji življenjske potrebe Japonca. V resnici je to nepojmljiva stoletna tradicija, ki je spojena s trdo disciplino vseh slojev japonskega naroda. Zaostali Angleži Japonska je kot industrijska država 'doživela iznenadljiv napredek in je v tem v mnogočem nad-krilila Zapad. To velja pred vsem za tkalsko industrijo, v kateri je angleški Menchester bilo največje svetovno središče te industrije. O velikem napredku japonske proizvodnje barv priča dejstvo, da se najbolj vznemirjajo ob preteči japonski nevarnosti nemške tvornice teh barv in se na vse načine trudijo, da urede odnošaje z Japonsko zelo dobro. Kar se tiče umetnega gnoja, Japonska ne rabi nikakega uvoza iz inozemstva. Še več, sedaj že razmišlja, kako bi ga začela izvažati. Prav podobno moremo opazovati tudi pri ostalih industrijskih panogah. Menchester ne more več biti kos japonskemu tkalcu, ker Japonec izdeluje bombažno predivo za 50 odstotkov ceneje kakor ta. Visoke uvozne carine Izvoz, oziroma uvoz koles skušajo povsod preprečiti z visokimi carinami. Toda Japonci kljub temu še nadalje izvažajo to blago in dobivajo celo velike zaslužke. Amerika je obtežila japonska kolesa s 100 odstotno carino, pa se vendar japonska kolesa prodajajo v samem Newyorku za polovico ceneje kakor pa ameriška. Tudi električne žarnice proizvaja Japonec več kakor za polovico manjši denar kot pa zapadne države. Vzroki napredka Hiter napredek japonske industrije v zadnjih 50 letih vsakega preseneča. Vzroki temu niso daleč. To sta predvsem duševna vzgoja japonskega naroda in čudoviti delovni učinek. Glavni činitelji, ki so dali tako sijajen napredek japonskega naroda, so volja in nepokvarjenost prebivalstva, enostaven način življenja in pri vsaki stvari sodelo- vanje vseh delovnih sil. Pomembna ljudska lastnost, ki loči Japonca od Kitajca in prebivalca Za-pada je duh, ki navdaja japonskega delavca. Ves njihov trud gre za istim ciljem in ne za gmotno koristjo, Res je, da Japonci ne zanemarjajo tudi gmotne strani življenja, toda kljub temu je njihova duhovna višina ena najglavnejših njihovih lastnosti. Viteški življenjski nazor, tako imenovani Bu-shio, smemo smatrati kot izraz tega japonskega duha, kadar zatrobi vojni rog. Isto pa moremo ugotoviti tudi, kadar gre za trgovino in industrijo. Plača predilniške delavke Življenjske potrebe so res na Japonskem mnogo manjše kot na Zapadu, toda je zato japonski način življenja enostavnejši in cenejši. Delavka v predilnici zasluži n. pr. dnevno 70 šenov, kar je v našem denarju približno 17 dinarjev. Ima pa na razpolago solidno spalnico. Izdatki za hrano znašajo dnevno okoli 4 dinarje, vsi ostali izdatki pa bi kvečjemu mogli znašati dnevno okrog 4 dinarje. TorSj lahko vsak dan dene skromna japonska pre-dilniška delavka po 9 'dinarjev na stran. Riž in ribe! Človek bi morda mislil, da je trikratno hrana na dan za 4 dinarje precej slaba in neizdatna. To pa ne drži. Kurivo, vodo in posodo dobiva Japonka od delodajalca brezplačno. Hrana pa je povečini riž, ostalo pa so ribe, ki so vsekakor dovolj izdatne. Japonec ne je toliko mesa kot mi zapad-njaki, Kolikor ga pa jedo, popolnoma zadostuje, da lahko konkurirajo delavcem v drugih, posebno v evropskih državah. Mali izdatki, s katerimi Japonec izhaja, pa ne pomenijo, da ima s tem tudi že vse najpotrebnejše za življenje. Prebivalstvo Za-pada mora, ako hoče jesti meso, puščati predele kot pašnike, da se lahko na njih preživlja živina. Morajo skrbeti za sejanje zimske krme in morajo tako imeti mnogo zaposlenega delavstva na svojih posestvih in pri samem krmljenju živine. Radi tega je cena tako visoka, poleg tega pa so tudi potrebe večje, Japonci pa jedo ribe. Ribe ni treba ne hraniti, ne drugače skrbeti zanje, kakor je to pri govedih in ovcah pri nas. Japonska je vse naokoli obdana z morjem, in ves investicijski kapital, ki ga rabi lov za ribe, so ladje. Japonski delavci in delavke v predilnicah in drugih tvornicah žive mnogo srečnejše življenje in pod mnogo boljšimi pogoji, kakor njihovi tovariši drugod po svetu. Angleži strme, a priznajo Ko je neka angleška komisija pod vodstvom lorda Brmbyja prišla na Japonsko, je obiskala tudi neko predilnico. Opazovala je 'delo v tvornici sami, opoldne so pa obiskali tudi obednico. Bila ni malo presenečena, ko je videla, da so delavci dobili za kosilo riž in ribe. Sam lord se je zanimal za to, V Vimyju pri Arrasu so Francozi odkrili v svetovni vojni padlim Kanadčanom veličasten spomenik. Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta Vojaške zapore so torej zaprli, zbornica pa je sprejela zakon, ki je odrejal, da morajo vojni kaznjenci svojo kazen odsedeti v civilnih zaporih. Zato sem jaz, Gilbert Clair, na božič z nekaj dvanajstericami nesrečnežev, kakršen sem bil sam, zapustil Albertville, v katerem se nismo čutili preveč nesrečne. Bilo je strahovito mraz, stopljeni sneg je zmrzoval in sc spreminjal v led. Prav za prav nismo niti vedeli, zakaj gre, čutili smo samo to, da nas nekam premeščajo. Toda že na postaji smo imeli priliko, da smo čutili, kakšna sprememba je to. Mislili smo, da še bomo naložili na navadni vlak, toda na postaji so nas čakale kaznjenske celice za navadne zločince. Tako namreč predpisuje upravna oblast, pod katero smo padli zdaj. Vsaka celica je bila vprav toliko velika, da je mogel v njej biti človek. Bila je preveč nizka, da bi mogel stati v njej, zato je bilo treba sesti na malo klop, ki je bila strašno trda. Ko se za jetnikom zapro vrata celice, in ta vrata so dobro zaprta, je jetnik dejansko negiben. Sedeti mora ves čas, dokler mu vrat spet ne odpro. Hrano in Vodo dobiva skozi okence na vratih. Tako smo se odpravili na pot ter romali od nedelje zjutraj do ponedeljka zjutraj. Mraz je bil strašen in nismo se mogli niti premakniti. Dopotovali smo v Clairvaux v Cham-pagnei nedaleč od kraja, kjer je v vojni bil glavni stan francoske vzhodne armade. Odpeljali so nas v glavno stavbo zapora v Clair-vauxu, ki je nekdaj tudi bila samostan, v katerem je stoloval slavni Bernard iz Clair-vauxa. Bili smo čisto trdi od mraza in smo se opotekali od zaspanosti. Nekaleri so prižigali cigarete. Korzijski čuvaji so zaradi tega začeli strašno razgrajati in so nam zapovedovali, da moramo cigarete vreči na tla^in jih pogasiti. Začeli smo spoznavati, kako stroga je naša nova oblast. V clairvauxkem zaporu je dejansko bilo prepovedano kaditi. Vsak prestopek te zapovedi so najstrožje kaznovali. Dobili smo nove obleke: kratek telovnik brez ovratnika, ki se zapenja ter nosi kakor naramnice. Imeli smo široke hlače. Oboje je bilo iz surove sive tkanine. Na glavi smo imeli nekako francosko vojaško kapo, katero smo morali pred čuvaji zmeraj sneli. Nogavic nismo imeli, namesto čevljev pa lesene coklje. Hodili smo bosi v ostrih opankah. koliko stane tako kosilo. Ko je zve.del, da se vse to dobi za izredno nizko ceno, je še bolj zastrmel. Zatem je pregledal še spalnice. Bile so čiste, zračne in sončne. Najemnina za tako stanovanjsko delavsko hišo znaša mesečno 5 do 20 'dinarjev, elektrika pa 4 dinarje. Delavci imajo na razpolago tudi kopalnico. Lord je ves iz sebe moral priznati, da je treba razlikovati male izdatke za življenje od siromašnega življenja samega. D* Annunzifeva francoščina Gabriele D’ Annunzio jr spisal novo knjigo, in sicer v francoščini: »Poslanico mulca, ki ga je navdahnilo Božje razodetje leta 1266.« V predgovoru obuja spomine na staro Irankoitalijansko vzajemnost, prisega ljubezen »drugi domovini svojega duha« in pripoveduje, kako se mu je posrečilo dovršeno obvladati francoščino. Toda Francozi imajo menda svoje mnenje o njegovi »dovršeni francoščini«. Anatole France, ki je dosledno imenoval D’ Annunzia »mon illustrc ami«, je nekoč poslušal njegovo večurno predavanje v nekem pariškem salonu. Pesnik sc je razvnel in brez konca pripovedoval o Rimu, lepoti, smrti, tragediji, imperiju itd. hraneč je molče poslušal in naposled pripomnil: »Dragi prijatelji Zakaj ne govorite italijanski? Vam bi bilo lažje, in mi bi vas vendar razumeli«. Ogromna preslica, ki .raste v Srednji Evropi, je eden redkih primerov tistih preslic, iz katerih se je ♦udi tvoril premog. Senzacijonalne izkopnine v Južni Afriki V južnoafriški pokrajini Rodeziji, ki ima svoje ime po angleškem finančniku in politiku Cecilu Rhodesu, je znani raziskovalec južne Afrike geolog Dixey našel ostanke doslej neznane davne kulture, ki so zbudili veliko zanimanje v vsem znanstvenem svetu. Dixey je naletel na okamenele okostnjake živali, ki so po mnenju učenjakov živele pred 200 milijonoma let in so bile vse do danes prirodoslovcem docela nepoznane. Nadalje je našel Dixey ogromna grobišča, katerih znanstvena proučitev bo nudila strokovnjakom bogato gradivo pri študiranju te davne dobe. Zaradi nezdravih klimatskih razmer in neprestanega opravka z mnogoštevilnimi zvermi je Dixeyjevo delo naletelo na velike težkoče, upa pa, da bodo le-te v kratkem času premagane in bo mogel svoja raziskovanja v večjem obsegu nadaljevati. Predvsem zasluži Rodezija zanimanje geologov kot najdišče prastare kulture. Številne izkopanine pričajo o tem, da so prebivalci Rodezije živeli v stikih s semitskimi plemeni. To n, pr. dokazuje dejstvo, da se preživeli brat ženi pri njih z vdovo umrlega, a tudi asirski način pokopavanja umrlih po gorskih slemenih itd. Odkopane razvaline imajo pretežno feničan-ski slog. Najbolje ohranjena razvalina leži 25 km južno od mesta Viktorija. Tam se na nekem gorskem grebenu dvigajo ostanki zgradb, ki so zidane kakor trdnjave. Njihovi granitni zidovi so 5 do 6 metrov visoki in 2 do 5 metrov debeli. Številni podzemski hodniki vežejo središnjo zgradbo z okoliškimi obrambnimi zidovi, iznad katerih se 'dvigajo stolpi. Bržkone je bil ta labirint zgrajen na čast boginji Tanit, katere kult je obdan z ven- Pavlov in godba Nova knjiga A. Zoriča »Beseda s Pavlovom* navaja naslednjo izjavo znanega fiziologa o Bce-ihovno in Mozartu: »Seveda, malo razumem godbo in sem le navaden neuk poslušalce. Seveda ne bo moje mnenje nikakor avtoritativno. A vendar bi rad rekel eno. Mozart je spesnil svojo god-bo brez ugibanja in pomislekov. Zato je vedno dovršena, kakor priroda sama. In Beethoven... Ta je bil seveda genialen, a pogrešal jc tisto čudovito svobodo duha. Moral je mukoma napenjati vse moči, da bi se preril tja, kamor je dospel Mozart brez vsakega napora. Ta delavna utrujenost je najbolj značilna Beethovnova poteza, dasi seveda visoko ceni človeštvo tudi njegovo godbo. Sodnik: »Imate še kaj povedati v svoj zagovor?« Tat: »Z ukradenim denarjem sem poravna! zaostalo stanarino.« Sodnik: »No, to bomo upoštevali pri odmeri kazni v toliko, da vam prihodnjih 20 mesecev sploh ne bo treba plačevati stanovanja.« I cem skrivnosti. V bližini so ostanki svetišča feni-I čanskega boga Baala. Mogoče je, da so ta svetišča I zgradili priseljenci s severa, starodavni častilci sonca, meseca in zvezd, Arabci ali Feničani. Zidni ornamenti, predstavljajoči vklesane ptiče in bivole, lovski prizori in razni geometrični liki so povsem v feničanskem slogu, Izsledke tega izkopavanja potrjuje v celoti Herodotovo sporočilo, da so Feničani obpluli Afriko. V krajih, ki leže v današnji Rodeziji, so bili nekoč bogati zlati rudniki in nehote se nam ob tej misli vsiljuje vprašanje, ali ni bila nemara ravno tukaj lista bajeslovna dežela Ofir, iz katere sta črpala zlate zaklade kralj Salomon in kraljica Saba, da sta mogla potem graditi tako veličastne palače in svetišča. Učitelj: »Matiček, riaštej mi pet živali, ki žive v Afriki.« Matiček: »Trije sloni in dva leva.« * Prvikrat na vlaku: »Očka poglej, drevesa že hitijo nazaj proti domu.« SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO 0GODNIH CENAH KN JBGOVEZNBC A JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Odpeljali so nas v jedilnico. Sedeli smo na klopeh pred vzvišeno večjo klopjo, ki nam je služila za mizo. Tu smo sprejemali nauke. Čuvaji so nam surovo velevali, naj molčimo. V obednici ni dovoljeno govoriti. Tudi v celicah se ne sme govoriti. Ne sme se kaditi, kar je že samo po sebi velika muka. V tej muki pa se pridruži še druga, katero človek še težje prenaša. To je skoraj večni molk. Prišel je direktor, da bi nam osebno pojasnil posamezne odstavke iz pravilnika. Temnica je obkrožena z delavnicami, v katerih delajo kaznjenci coklje, žeblje, obleko. Ker pa ni posla za nas vse., bomo nekateri ostali brezposelni. Na dan dobimo dvakrat jesti. V četrtek in nedeljo dobimo tudi nekaj mesa. Govoriti pa smemo samo na dvorišču. Vsak prestopek bodo neusmiljeno kaznovali, živeli bomo samo ob kruhu in vodi in sedeli v samotnih celicah. Vse to se je začelo že drugi dan. Vstali smo ob sedmih. Očistili smo celice ter v vrstah odšli doli v obednico, kjer smo dobili kos črnega kruha, ki je bil tak, kakor da je narejen iz žaganja. Kave nismo dobili, toda tisti, ki so imeli denar, so jo lahko kupili- V obednici smo ostali eno uro. Potem je odšel prvi oddelek na dvorišče, da bi se sprehodil po svežem zraku. Dvorišče v kaznilnici je jako ozko, da so nas morali razdeliti na dva oddelka. Tako je šlo dan za dnem. Eno uro smo se sprehajali, eno uro smo prebili v obednici, potem smo se pa spet sprehajali. Ko smo bili na dvorišču, smo prve pol ure lazili okrog, kakor Indijanci ter stopali ob zidu. V sredi kroga je bil čuvaj, ki nam je dajal korak s tem, da je deklamiral: »Leva, desna, leva, desna!« Morali smo stopati z enakomernimi koraki. Čez pol ure so nam zapovedali, naj sedemo na klopi, ki so bile razpostavljene v krogu. Vsi smo bili zaznamovani, na levem rokavu smo nosili bel ovoj s črno številko. Sedeti smo morali po .vrsti, kakor smo bili zaznamovani. Zaradi tega tudi tedaj, kadar smo smeli govoriti, nismo smeli govoriti s prijatelji, katere bi si sami izbrali, marveč samo s slučajnimi sosedi. Za časa vsega svojega bivanja v tej jet-nišnici nisem nikdar mogel sedeti zraven Harveya, Weisserja ali Lassa, ker sem imel številko 12, ki je bila zelo daleč od številk tovarišev, s katerimi sem pobegnil. Moja najbližja soseda sta bila Francoz Bouet, ki je bil obsojen na pet let, ket je dejansko napadel seržana, in neki Catron, ki je ozmerjal svojega kapitana. Blizu je bil tudi neki Davin, ki so ga obsodili na pet let, ker je zgrabil svojega kaplarja za rame in ga stresel. Vsi trije so služili v Franciji. Veliko ujetnikov pa je svoje čase služilo v kolonijalnih oddelkih. To so bili Alžirci, Tunizijci, Marokanci in Sirci. Bilo jc tam tudi polno tatov ter večkratnih ubijalcev. Vendar smo bili od civilnih kaznjencev ločeni. Ti so bili zaprti v drugih stavbah. »Slovenski domt izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TI1. Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.