Niu-očninn itiRsefno 25 Din, /.u inozemstvo 4(1 Din — ne-dehska izdaja celoletno <Њ Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/lll ► VENEC ("Vk račun Ljub-! |Utltt šl 10 ♦»■>(! ib К1.14Ч zu inseraie; Stirajevo štv 7503 Za K rt'b štv 14.011, Praga-Duuaj 24.74» U p rti v u . Kopitar-levu b. telefon 2493 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 299«, 2994 iu 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku H Maša trgovinska politika Danes vlada v svetovni trgovini kaos. Vse države streme za čim večjo avtarkijo in se pri delu za uresničenje tega poslužujejo vseh sredstev, tudi takih, ki jih doslej nismo smatrali za običajne in dobre. Vsepovsod se zvišujejo carine, uvajajo se kontingenti, nove devizne omejitve, prepovedi uvoza, nove carine i. t. d. To se gozua tudi pri trgovinski politiki, v kateri ni nobene stalnosti več. Pogodbe se sklepajo za čim krajši čas in lahko rečemo, da je možno že v letu 1934 odpovedati skoro vse obstoječe trgovinske pogodbe. Ob takih razmerah je jasno, du je svetovna trgovina padla na minimum. Posledice tega kaosa so zlasti vidne v kmetijskih državah kot je n. pr. naša. Za naše kmetijske pridelke smo nujno navezani na inozemska tržišča, ki se nam pa vedno zapi. rajo. Na drugi strani je uvoz industrijskih iz-delk ov k nam še vedno izdaten, ker nismo znali pravočasno dovolj poudariti načela, ki je v trgovinski politiki najbolj merodajno: do ut des. Po tem načelu nam ne bi bilo treba dovoljevati tako velikih koncesij inozemstvu, kakor je to doslej bilo. Če smo rekli, da je naša trgovinska politika najbolj odvisna od našega agrarnega izvoza, velja to le za nekatere izvozne predmete, ki uživajo upravičeno ali neupravičeno največjo pažnjo pri vseh trgovinskih pogajanjih. To so predvsem žitarice, živina in slive. Toda ob natančnejšem pregledu posameznih postavk našega izvoza vidimo, da tvori les z vsemi sva. jimi izdelki več kot tretjino našega izvoza jn da bi bilo na mestu predvsem upoštevanje našega izvoza lesa, ki se ima ravno sedaj boriti z velikimi težkočami, pa sc zanj nihče ne zmeni. Posebno Slovenija ie na tem najbolj interesirana, ker tvori les našo najvažnejšo izvozno postavko, na drugi strani pa smo defi-citna dežela, ki mora uvažati še na tisoče vagonov žita za lastno prehrano. Toda na lesnem izvozu nismo in te res i ran i samo mi, ampak tudi drugi deli države, najbolj Bosna. Tu je naravnost interesirana država kot največji gozdni posestnik. Saj bi imela od izboljšanja prodajnih pogojev za naš les korist država, katere podjetja se imajo boriti z velikimi deficiti in te deficite mora država kriti iz splošnega proračuna. Pravilno tehtanje naših izvoznih interesov bi moralo privesti do tega, du bi se izvoz lesa čini bolj dvignil. Nedavno je bila v skupščini velika debata o trgovinskih pogajanjih, ki pa ni našla nobenega odmeva. Edino bclgrajski gospodarski tednik »Narodno blagostanje« je analiziral zahteve gospodarskih krogov in povedal svoje mnenje. Kritiziralo se je dejstvo, da tvorijo našo delegacijo vedno eni in isti ljudje, kar pa navsezadnje ne bi bilo slabo, saj najbolj lahko poznajo gospodarske potrebe v naši državi. Nadalje je bilo rečeno, da naj bodo delegati tudi iz gospodarskih krogov. Temu nasproti je bilo ugotovljeno, da interese vse države najbolj zastopajo le državni urudniki. To je resnično, toda pri vseh trgovinskih pogajanjih bi morali biti navzoči vsaj eksperti, ki naj bi pomagali delegaciji pri boju za dobro trgovinsko pogodbo. Nič ne de, če so eksperti velie-mentni zastopniki interesov posameznih gospodarskih skupin. Saj so tu regulutivi v delegatih samih, ki oficielno zastopajo našo državo. In tudi eksperti ne bodo šli v svojih zahtevah predaleč, če se jim predoči dejansko stanje. Gotovo najvažnejša zahteva pa je ta (to moramo podpisati z obema rokama), tla se naj pogajanja vrše v Belgradu. Naše delegacije za sklepanje trgovinskih pogodb so žc toliko prepotovale Evropo, da bi bilo dobro, če se enkrat vrše pogajanja v Belgradu. Doslej so bila menda samo ena pogajanja v Belgradu: z Albanijo namreč. Že za državno blagajno bi bilo dobro, če bi lahko prihranila dnevnice za potovanje v inozemstvo, ki niso majhne. Delegacija bi pa tudi imela na razpolago koj na licu mesta urade, informacije itd., kar je zaradi naše poman jkljive statistične službe zelo važno. Zadnja pogajanja z Italijo so pokazala, da nam bo le treba stopiti na drugo pot. ker nit sedanji poti beležimo samo vedno večje ovire za naš izvoz. Puščajoč v stran politične momente, ki so gotovo bili važni tudi pri sklepanju novega trgovinskega sporazuma, je gotovo, da je naše gospodarstvo zelo navezano na italijanski trg, kakor ima tudi Italija interes na nas kot dobrih odjemalcih italijanskega blaga. Novi sporazum je prinesel za utlše gospodarstvo stimo zvišanje italijanskih uvoznih carin na živino, s čemer bodo prizadeti naši živinorejski interesi. Na drugi strani pa zn to nismo dobili nobenih kompenzacij, čeprav se je v našem parlamentu lia.š v tem momentu govorilo o krizi naše lesne stroke. Saj je skupščina bila soglasno sprejela nujnost tozndevne interpelacije poslanca Mohoriča. Tu Kal'ju nima avtarkičuih stremljenj, ker jih ne more imeti, saj bo morala vedno uvažati les. pač pu ima možnost, da porazdeli svo.i uvoz lesa na one države, ki so ji politično bližje. Zato bi bilo želeti, da se poglobe gospodarski odnošaji med našo državo in češkoslovaško, ker lahko slednja še vetlno vzame pri nas mnogo predmetov, ki jih sicer uvaža iz drugih držav, pa bi ji bilo vseeno in celo politično ljubše, če bi jih kupovala pri nas. Zaradi vezanosti našega deviznega gospodarstva je skoro pri vseh pogajanjih treba misliti tudi na ureditev plačilnega prometa. Tudi ureditev plačilnega prometa je važen instrument trgovinske politike, ki se ne sme zanemarjati. Razni klirinški sporazumi se niso izkazali in treba bo polagoma preiti na svobodnejši način ureditve plačilnega prometu kot je n. pr. v Avstriji. Avstrija je sicer leta I9>l prva uvedla klitinge, pa je bila kasneje tudi prva, ki je uvidela slabe posledice kliiiugov in polagoma prešla na svobodnejši način ureditve plačilnega prometa, za kar je bila vzgled drugim državam. Končno se moramo še enkrat dotakniti vprašanja ekspertov. Pri v«eh trgovinskih pogajanjih so orizadeti važni gospodarski iute- Vsž kristjani Nemčije složno proti režim-skemu poganstvu Kristus ali Batdur? Hitler poslat v boj proti svojim radihalcem barona Papena P a pe n Monakovo, 16. jan. V Nemčiji vlada zadnje čase zelo pesimistično razpoloženje. Predvsem so razburjeni katoličani in vemi pro-testantje, ker med narodnimi socialisti čedalje bolj prevladujejo ekstremni elementi. Zdi se, da hoče levo krilo nemškega fašizma izviti »Fiihrerju« oblast iz rok, ker menijo, da ni zadosti radikalen in pripisujejo skromne rezultate njegovega dosedanjega delovanja bodisi na mednarodnem polju, bodisi v gospodarskem in socijalnem oziru njegovemu prevelikemu nagnjenju h kompromisom. Dočim je Mussoliniju do sedaj uspelo, da je še vsakega iz vodstva fašistične stranke, ki ni popolnoma soglašal z njim, postavil na hladno, pa Hitler bolj in bolj podlega vplivu prenapetežev v svoji stranki. Najbolj nevarni so postali v zadnjem času vodje tako zvanih nemških kristjanov, ki hočejo protestantovsko cerkev tako izenačiti s hitleriz-mom, da bi postala njegovo golo orodje. To je privedlo v zadnjih dneh do ostrega spora med protestan• lovsko cerkvijo in režimom kar je tem bolj značilno, ker je protestantizem v svoii skrajni prilagodljivosti šel do zadnjega. Kar pa zdaj uganjajo hitlerjevci v protestantovski cerkveni občini, to presega že vse meje. Gre za stvar, glede katere so katoličani in protestanti popolnoma edini. Pod vodstvom ministra Fricka se namreč zadnje čase dela najintenzivnejša propaganda z uradnimi sredstvi po šolah in sploh med mladino, da bi se ustanovila neka nemška vera na podlagi germanskega poganstva. Tako katoličanom kakor protestantom pa se onemogočuje, da bi proti temu začeli obrambo krščanske verske resnice. Frickovi prijatelji so zdaj začeli propagirati ustanovitev germanske cerkve v kateri bi Kristus samo še fungiral kot »Arijec«, oziroma kot predhodnik »nordiške« vere, vsebujoče posebno nordiško moralo moči, bojaželjnosti in vite-štva ter drugih nordiških plemenskih vrednot. Tako naj bi polagoma Izginili katoliška in proteslantovska cerkev in vsi Nemci naj bi se versko izenačili v ze-dinjeni nordiški cerkvi v češčenju germanskega boga Baldurja. To je zbudilo velikansko razburjenje v vseh protestanlovskih verskih občinah Nemčije. Spor je izbruhnil, ko je poglavar nemške protestan-nent narodnih socialistov, te dni izdal neke zapo-tovske cerkve državni škof dr. Miiller ki je ekspo-vedi. ki so v popolnem nasprotju z nauk. in tradicijo protestantovske cerkve. Nastal je odpor, ka kršnega režim n pričakoval. Dan za dnem odstopajo posamezni dežeini škofje protestantovske cerkve. ProSps'fsrifi odpoveduje o po f«*'š i !•» o dr zavrtemu skofn Odstopila sta že dva škofa, zdai pa je izstopil še deželni škof meklenburški prof. dr Rendtorff. Pričakuje sc, da bc odstopila večina protestantov-skih deželnih cerkvenih poglavarjev, s katerimi ie solidarna tudi večina duhovščine. Verni protestanti na nober. način ne morejo trpeli, da bi se. kakor zahteva dr Miiller, -r!pr;>vilo iz protestantovskega pridigarstva Sv. pismo Stare zaveze, katero smatrajo hitlerjevci za »mani vredno |udovsko plemensko knjigo, in tudi ne morejo pristali na to, da bi pastorji zagovarjali protikrščanske sterilizacijske in druge zakone. Režim si zaenkrat ne ve drugače pomagati, da nastopa z vso brutalnostjo in da ie odredil arefaroča. da prevladuje v angleških političnih krogih mnenje da se plebiscit v saarskem področju, ki mora biti jx) mirovni pogodbi januarja 1035. ne more odgoditi i iz |)ravnih vzrokov Razen lega želi Velika Britanija da je Nemčija zastopana v /vezi narodov tako v svojem kakor v splošnem interesu istotako pa tudi v vseli odborih, kadarkoli se bo razpravljalo o pripravah za narodno glasovanje v saarskem področju. Ker se morajo po versaillski pogodbi vsi sklepi sprejeli z večino glasov, bi v slučaju, če Nemčija ne bi sodelovala, bili njeni inleresi hudo ogroženi, islolako pa ludi interesi saarskega ljudstva. Berlin, 16 ian b. Jutranji lisk soglasno odklanja poziv, da odpošlje Nemčija svoio dcicgacijo v Ženevo. Lisli ugotavljajo, da je tudi ta poskus brez uspeha. Vrata, ki so tih pustili hote odprta za vsak slučaj, je Nemčija zaloputnila, in lo mora vsakdo razumeti. Tako »Volkischer Beobachier*. Ženeva. 16 jan. r. Vabilo Svetu Zveze narodov Nemčiji, tla bi poisluln svojega za«tO|)-nika. ki bi sode lov nI \ debati o Posnarju, se Inkn j snuilru zn nujiiiteresuntnejši dogodek lega /usedu n ju Svetu ZN »journul des Natione« in »Journal (le Goneve« pišeta, du je predlog francoskega delegatu. du se Nemčija povabi \ Ženevo, velik nkt politične lojalnosti iu pottiir-Ijivnsti. Seveda je bolela Francija odvzeti Nemčiji tudi ost. da kasneje ne bi mogla očitati, dn se je o Poeaarju razpravljalo v njem odsotnosti. Dru*i nemški: ne! London 16. jan b. Predsednik vlade MacDo-nald predseduje danes važni seji ministrskega sveta, na kateri se 1» proučevalo predvsem razorožitveno vprašanje. Po mnenju Morning Posta« se še ne bodo sprejeli končni sklepi, ker nemški odgovor na francosko spomenico v Londonu še m dovolj znan »Morning Post« naglasa da ni izključeno, da bo ministrski svet |ioveril ministrskemu odboru, da izdela no\ razorožit' eni načrt, ki bo vpošteval rezultate dosedanjih najnovejših |iogajatij v Ženevi, francosko spomenico ler nemški odgovor na to S|xv menico. Zunanji minister sir john Simon bo spo ročil v Ženevi vsebino novega načrta interesiranim krogom Dunajska vremenska napoved: Vzhodni del Alp pretežno oblačno, padavine Sem ter tja topleje. — Južne Aljie: Snei?. mogoče ludi sem ter tja dež. Ne vemo ne ure, ne dneva .. . Goreča baklja 10 živih Francosko letalo „Emeraudc" je zgorelo z Dserm potnih Hermana Bahr ~ umrl V polovici lanskega lela je pra/.novul 70 letnico življenja, kmalu 7.a leni ko mu je delno dmra-čil razum, včeraj pa je nenadno (v Monakovem) I ugasnil. Pariz, 10. jan. A A Blizu Neversa jc strmoglavilo v snežnem metežii na zemljo tiimotorao francosko letalo Latcraude«, ki je opravljalo promet med matično državo in indijskimi kolonijami, l.c-utfo se jc pri padcu zadelo ol> lokovod visoke napetosti. sc vnelo hi zgorelo. Vseh 10 potnikov jc živili zgorelo. Z letalom se je vozil tudi generalni guverner francoske indokine Pasquier. Imena drugih ponesrečencev so: kapetan Bussattll. ordonančni častnik guberiicrja, ravnatelj civilnega letalstva v letalskem ministrstvu Chaiiinie iu njegova žena, generalni ravnatelj lehničnega oddelka letalskega ministrstva Lia-lazuc, eksploaiacijski šef družbe Air-Erance< No-gucs, delegat letalskega ministrstva Larrieu, pilot l.annav, mehanik Crampell in radiotelegrafist ()uc- •rel- ..... .. Z letalom Emeraudc se jc vozil letalski minister Pierre Col v Moskvo. Med uspehi tega Ic-'ala velja omeniti, da je preletelo progo iz Pariza .' London v 07 minutah, iz Pariza v Marseille iti nazaj v Pari/ v 5 urah iti 51 minutah in da jc doseglo pri po Ini obrcineni'vi povprečno hitrost 100 kilometrov na uro. Palic je Emeraudc« imelo re-kord na 1000 ш ',>000 Ion s 'C0 kg tovora, pri čemer je doseglo povprečno hitrost 256 km na uro. JVn kra'u nesreče 500 nt naokoli jc zemlja pokrila s kosi človeških trupel, z deli aparata, z /elezjeui tu drugimi razbi-tinaitii letala. Eden izmed ljudi, ki so priče strašni katastrofi, jc i, povedal, da jc videl sneči okoli 19.40 kako je veliko letalo z blazno naglico Iclclo proli reuilji. zndevaje sc cb veje drevja, kakor bi iskalo pripravnega terma za pristanek, filial je Ittid veler ui sneg jc padal v velikih kosmih. Zdelo se jc, da I o pilot preprečil kataslrolo, tedaj sc mi jc pa zazdelo. kakor bi sc eno krilo letala odtrgalo od apa rala, sc zamajalo, nato pa k. kor puščica zlrlelo r.a-avncsi nn tla. Takoj nato sem zaslišal strahotno eksplcrpo in letalo se jc v naslednjem trerutkti razletelo na tisoč kosccv Nisem sc mogel približati razbitinam, pripoveduje dalje očividec, ker jc bilo i Iclaio v plamenih in jc vladala strašna vročina. Kabino je pri padcu odtrgalo od letala in je ležala najmanj :0 m od kraja, kjer jc letalo strmoglavilo na zenilto Mislim, je dalje dejal očividec, da se je pilot zaradi slabega vremena hotel spusliti na ila, pa jc ].. v poslednjem trenutku Iclaio vzravnal, ker, sem prav ' razločno slišni, tla jc uiolor delal s polnim plinom, I medtem ko je letalo padalo To bi dokazovalo, da se je pilot hotel spet vzdignili, pa se mu ni posrečilo. Trupla ponesrečencev so strahovito sežgana ter bo za'o identificiranje /do oležkečeno. Letalski minister Pitrre Col je prispel na kraj nesreče davi ob 8.45. Pogled na nesrečne žrtve, ki so jih pokrili s pialiMini, g4 je silno prostimi. Sodna iu tehnična preiskava o v/rokih nesreče sc je začela ze danes dopoldne. Slabo vreme traja sc nadalje ui je vsa pokrajina pckrita s snegom. Kako s c je zgodila nesreča Corhigny, 10. jan. Po prvem mticitju sc jc letala lEnicraudu. odtrgalo krilo,-nakar je v plamenih strmoglavilo na zemljo. Po druge;h mnenju se je lelaio pokvarilo, ko se jc zadelo cb vejevje, ter ie šele nato prišlo do' prave katastrofe, ker je prišla antena brc/zičnc oddajne postaje lelala v stik z električnim tokpvodoiu. zaradi česar se je letalo pri priči vnelo. Zaradi, kratkega stika jc bil Cor-bigny tudi nekaj časa brc/ luči. Po tre/ji verziji je pa steklenica kisika, ki služi za /ale| motorjev, eksplodirala med poletom: to domnevo bi potrjevalo tudi to. da je več prič slišalo detonacijo še preden je ictalo padlo na tla. j Sodna preiskava o vzrokih nesreče lelala Eine-; raude« se vročično nadaljuje. Vodi jo prokuraior i republike v. Bctie. Doslej so mogli identificirati it;i i rodlajji posameznih kosov obleke, raznih papirjev ia : dragclui več Itufpcl. Vseh /rtev je deset. Pilot, mehanik in radiotelegrafist, so bili vsi med najsposobnejšimi francoskimi letalci ter so imeli za seboj že več tisoč ur poleta. Zrivc bedo prepeljali po železnici v Pariz. Bahr so je rodil 10. julija 1803 v Linzu, prvo mladost je preživel v strastnem branju književnih del, akademska lela pa na Dunaju, v Gradcu in t ernovicah; kesnejo se je odpravil na potovanja po raznih evropskih deželah, bil jo v Bttsiji, Spu-uici in celo v Maroku. In vprav la potovunju so mu med drugim brusila ostrino kritičnega peresu poznejših dni ter širila umsko obzorje. Bo raznih potili se je končno ustavil v Monakovem, kjer jo tudi umrl. Na Dliiiuju jo ustanovil tednik ' Din /.vit , bil Je ravnatelj P>tirglheatra, časopisni kritik. publicist in profesionalni književnik. Kot nekak seizuiograf svojega časa Je jiisal eseje, študije, kritike, drame in romane, v katere je zajel vso miselnost časa. Napisal je v celoti 32 gledaliških del, okrog 15 romanov in povesti ter nad 30 knjig kritik, študij in esejev. Značilnost Bahrove stvarileljske nravi je zlasti v lem, da ni ostal zvest svoji prvi literarni smeri, marveč se je ob slehernem noveni umetni- Avstrijski Heimwehr izdaja svojo d 0 Ш ovmo ^ ° h " *'s a q ° ° ti a j an ia z Berlinom škem pojavu, ki- je pomenil novo razdobje, odmaknil od svojega prejšnjega navdušenja in |m-dajanju v novo smer. Vsaka nova smer mu je vzbudila novo cseislično in leposlovno knjigo, lu vprav to so mu posamezni sodobni kritiki najbolj zamerili, češ, da je zgolj zunanji posnemovalec raznih literarnih mod. Na lo jo 1!. odgovoril. Vsaj v tem hočem ostali mlad, da nisem ob vsaki lil smeri prepričan, da bi moral svet nenadno obstali na tej točki... In morda ga je vsak umetnostni lok zategadelj potegnil s seboj, ker so je kol krilik lako poglobil vanj, da je začutil v njem nove slvaritve-ne sile. Vendar pa moramo priznali, da ga je ponekod zavedla ta delna nesaiiioslojiiosl do posnemanja tujih zamisli ( Die Muller — Slringbergov »Oče.). (ilavni sadovi llahrovega ustvarjanja sn drama. roman in novela, v katerih je bolel pokazali ne le zaokroženost celotne časovne kulturne slike, marveč tudi z ironičnim posmehom pretresli vse hibe časovnega evropskega socialnega, političnega iu kulturnega stanja. Kot rečeno, jo lin h r prehodil ml svojega prvotnega naturalizma vse struje, ki sn uitslnle v njegovem času; vendar pa je ostal več, ali manj zvest prvotnemu slikanju intimnih človeških vprašanj. Zanimiva je njegova notranja pot od brezbošlva v vernega katoličana. I'ol od ifo-| skončno lepe narave.k Onemu, ki jo.jo uslvaril. Točno se poznajo v njegovih delih sledi iskanja. V romanu Ilininielfuhi-U je psihološko razgrnjena n jegova konverzija. Po krčevite m iskan ju za smislom življenja iu za resnico je končno prispel v pozo utilirjonja, kalero izpričujejo poslednja Bobrova dola. Izmed njegovih ostalih del naj imenujemo ciklus romanov, v katere je hotel ujeli sedanjo dobo, to je Kalil:, Die Нехв DruU. in ;OMensch -. Znan je tudi njegov roman Die rotto Korahsizmed dram j«? med drugimi ziiana -Die. Stiinnie Kot egoist (tiil je nnjprožnojši eseial svojega časa) jo znan zlasti po miselno globokih Dnevnikih . Kol uinelnik ni dosegel llalir prvih svetovnih književnikov. Premalo je plastičen a preveč taz-glabljajoč v svojih delili. Na vsak način pa je zanimiv in močan predstavnik svojega časa. V svojih poslednjih delih jc izrazil -zastopnik krščanskega nazora, katerega se je držal tudi kot praktični katoličan. — Nekatera njegova začeluiška d.da bodo morebiti pozabljena, zrele stvaritve pa, zlasti one, v katerih je zajela karakteri/.arija časa, bodo ostala živa in aktualna tudi za prihodnje rodove. L. (j. Dunaj, 16. jan. tg. Izda'slvo avstrijskega Heim-ivchra je postalo sedaj očitno. Gornje- in nižjeav-strijski oddelki heimvvehrovekega pokreta so po svojem voJji grofu Alberti enostavno prešli k narodnim soc'slistom in s lem pokazali, da na zno-Irai prav za prav med nemškim hillerizmoni in med radikalnimi heimvvehrovci ni nobene razlike. Avstrijska Hcimvvchr ni zanesljiva postavka in po mnenju ljudi, ki dobro poznajo notranjepolitične piilike v Avstriji, prisotnost majaija Feya, ki je sam heimvvehrcvec, četudi one skupine, ki je dr. Dcllfussu še prijazna, nikakor nc predstavlja jamstva za to, da bo Avstrija v borbi za svojo samo-slcjncsl zmagala nad intrigami narodnih socialistov, llciinvvehr ni neben zaveznik, na katerega se naj Dollfuss mirno zanaša in čim prej sc ga bo znebil, lem boljše bo za njega in za njegovo sveto borbo. Danes je presedlal k hillcrjcvccm grof Alberti, jutri bo mirno šel za njim Slarhembcrg in tako dalje. Nacionalistični pekreli stoje dr-jg drugemu bližje in so preoricntacije mnogo lažje kot pa pri pokletih, ki so jim podlaga nadnaravna etična načela. Tudi major Fey se jc enkrat izrazil, lega ni oiti eno leto, da jc nam borba r. nemškimi brali isiPena, medtem ko nam prihaja boj proti rdečim cd srca . Nemško italiianshe inlrige Nemški narodni socialisti pa tudi ne izgubijo nobene prilike, dJ nc bi v U-in smislu agiliraJi |»o Avstriji. Pred božičnimi prazniki so se pogajali z Laudbundoiu, za njim so prišli na vrsto štajerski predstavniki krščansko socialne stranke in sedaj javljajo, da se je nahajal zastopnik Berlina grof Trautmannscioi f na Dunaju in se pogajal tudi s l.. imvvchruv ci za nekak sporazum. Za dr. Dollfu.-.-soviin hrblom so sc torej njegovi zavezniki pogajali kar na ,rob frontah. Te intrige, ki prihajajo iz Berlina in ki j h usmerja tudi Italija, imajo namen ustvariti italijansko-avstrijsko-nemško gospodarsko in seveda ludi poiitično skupnost s p .močjo sporazuma med piratclji Italije in Nemčije, ki žive v Avstriji. Prijatelji Italije in Ncn čije pa sede v Av-«t.r ji v vseh strankah in v vseh pokretih, zato ta fcunula vpliva lazdiralno in slabi izoblikovanje . domovinske fronte«, ki bi jo rad uveljavil dr. Doll-iuss kot osnovno podlago za neodvisnost avstrijske tepublike. Ur. Dollfuss bo prodrl, o tem ni dvo-t :i, toda 011 bo moral preprečiti, da si nad ozemljem Avstrije stiskajo roke Nemci in Italijani in celo A ladjar i in nc zanašali se, da bo Avstrija od lega imela le dobiček. , V kiščansko socialnih krogih sc slišijo zadnje tedne že razni glasovi, ki zahtevajo, da se naj Avstrija nasloni rta svoje vzhodne in severne sosede, da «.re med male«, kot sc jc tukaj reklo, ker samo ti nc segajo po njenem ozemlju. Želeti Ivi bilo, da se la slrtija vsak dan bolj krepi in da slednjič ludi prodre v interesu Avstrije same. Dunaj, 15. jan. Iz Avstrije je bil izgnan princ \Valdeck Pyrninol, ataše nemškega poslaništva. Prijeli so ga namreč na nekem tajnem sestanku avstrijskih nacionalnih socialistov in heimvvchrov-cev v soboto in ga zaprli. Siiric'ieu obisk Budimpešta, 16. jan. b. Jutranji tisk posveča veliko pozornost bodočemu obisku italijanskega državnega podlainika Suvicha na Dunaju in ugotavlja, cia bo prinesel g. Suvich s seboi nov Mus-s liinijev predlog v cilju, da se obrani Avstriji samostojnost in neodvisnost. Kot predpogoj za to smatra Italija čim ožje sodelo-vanjc med Avstrijo -n Madiarsko. Listi opozarjajo na veliko zanimanje, s kulerim spremlja Anglija razvoj dogodkov iti mzmcr v Podonavju z ozirom na Balkan, ker se namerava sklenili balkonski pnkt. V elementarnem mtcrcsn Velike Britanije jc namreč, da sc ta balkanski sporazum razširi preko Avstrije in Muil-jerske dalje prott zapadli. Medtem pa tisk, ki je blizu vladi, naglaš.-i, da ni ničesar znanega o kakih novih Mussolinijevih predlogih in tudi ne o nameravanem, zelo poznem Suvichcvcm obisku v Budimpešti. Obisk Suvicha je absolutno a«' mednarodne vljudnosti, v kolikor pa Ima politično ozadje, ie skjzinskoz miorinitiv nega značaja. ,V nobenem primeru se bivanje inadjarskega poljedelskega ministra Kallava na Dunaju ne sir.c spravljati v zvezo s tem obiskom. Zakaj so avstrijski škofje obsodili hitlerizem Dunaj, 16. jan. AA, Korbiro poroča: Današnja »ReicUspost«-' priobčuje odločen, pri lem pa dostojen odgovor na izjave, ki jih je dal nemški drjavш podkancler v. Papcn v Vratislavi List pravi med drugim, tla jc bila sveta dolžnost avstrijskih škofov, da nastopijo proli tcndciičncmu tolmačenju glede stališča, ki so ga nemški katoliški školjo zavzeli proli načelom in delu nacionalno socialistične stranke. Hitlerjeve! so izjave nemških škofov tolmačili lako, kakor da bi ti odobravali nacionalni socializem. S to trditvijo so agitirali ludi po Avstriji. List dalje ugotavlja, da jc stališče avstrijskih škofov notranje avstrijska zadeva. O vseh verskih vprašanjih so merodajni samo škofje. Nihče ne sme ovirati škofov pti izvrševanju teh nj hovih dolžnosti. List piavi, da ne dvomi v pošteno pie-pričanje v. Papna v cerkvcnih in verskih vprašanjih. Toda tudi on mera ostati pri tem tam, kjer ostane vsak dober katoličan, kadur- govori o nastopu celokupnesti katoliških škofov v eni državi. Avstrijski škofje so javno izjavili, da ne odobravajo načel nacionalnega socializma. To so irorali storili, ker hoče la pekret podjaimili tudi avstrijski katoliški narod. Nemški nacionalni socializem bi moral z dejanji dokazati, da mnenje, ki ga imajo o njem avstrijski škofje, ni pravilno. Plačevanje davkov po poštnih položnicah Belgrad. 16. januarja. \.\. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil da se v smislu člena 150 zakona o neposrednih davkih uvede v vsej državi plačevanje davkov, taks in trošarine preko čekovnega računa pri Poštni hranilnici iti njenih podružnicah. V zve/i s tem morajo finančna ravnateljstva v roku 24 ur na podlagi čl 3 navodil o poslovanju s Postno hranilnico iincno-'ati tri osebe, ki bodo pooblaščene razpolagati pri davčnih upravah z imetjem na čekovnem računu davčne uprave. Prav tako naj davčne uprave, ki same vrše knjiženje iu pabirauje neposrednega davka, vsaj za del občin odpro čekovni račun pri Poštni hranilnici v licl-grailu al, njenih podružnicah. Davčne uprave, ki vobče nc vrše knjiženja iu ne |x>birajo davka, ue bodo odprle čekovnega računa, ker se bo pobiranje davkov pri teh upravah vršilo po dosedanjem načinu. Prijava za otvoritev čekovnega računa se izvrši na tiskanem obrazcu, ki ga davčne uprave dobe na vsaki pošti. Izpolnjeno pristopnico naj izroče davčne uprave v Belgradu. Zagrebu. Sarajeva in Skoplju v prijavnici tamkajšnje Poštne hranilnice, druge davčne upravi naj pa i/polnjenc pristopnice oddajo na tamkajšnjih poštah. Pri otvoritvi čekovnega računa morajo davčne uprave takoj vložiti na račun Poštne hranilnice temeljno vlogo lili) Din. Prav tako si morajo nabaviti davčne uprave položnice ki jih bodo pošiljale davčnim obvczancein ob roku zapadlosti davka. Občine, ki same v rše knjiženja iu pobirajo davke, tu ne pridejo v poštev. ker se bo v teh občinah pobiral davek na dosedanji način. Ker bodo davčne uprave pošiljale polo/nicc davčnim obvczanceni o zapadlosti davka po čl. 1-18 zakona o neposrednih davkih, lo jc v glavnem polletno in kvartalno. bodo davčne uprave izračunale na podlagi števjla odprtih računov in davčnih glavnih knjig ler vojnice listih ! občin, za katere vrši davčna ii|vrav;i sama knjiženje I in pobiranje davkov, koliko nakaznic jim jc potreb-I nili. pri čemer bodo računale za davčne obvezance, I ki imajo plačali samo zemljiški davek, po 2 izvoda ] za lelo, /a druge |>a |»> 4. Davčne uprave morajo i vložili na račun Pošitte hranilnice potreben znesek za tiskanje teli |xiložnic Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in ue-stalno s padavinami, temperatura »merita. Osebne vesti Belgrad, 10 jan. in. Za policijskega inšpektorja 5. pol skup. je postavljen v ministrstvu notranjih del Anion Btuagel. policijski inšpektor isic skupine pri kraljevi banski upravi dravske banovine. Za jxi-licijskega komisarja 5. pol. sktip. je postavljen pri obmejnem železniškem ui rečnem koniisarijatu na Siišaku Prane Ujeič, policijski komisar 0. pol. skup. Za namestnika disciplinskega sodnika pri od-ileiku brniškega stola sedmorice v Zagrebu za lelo 1(>34 je imenovati g. Anton Nagode. kasacijski sodnik iz Zagreba. V par vrsticah Kranj, 16. jan. Novo izvoljeni župati občine Predoslie g. Zahrel Ivan z novo izvoljenim občinskim odborom prevzame danes občinske i>osle. Konec tega meseca se bodo začela pogajanja za konkordat med Španijo in Vatikanom. Iloosev ellova poslanica je izzvala v vsej \ngliji veliko zanimanje in zelo neugodno razpoložen je. Ugotavlja m-, da dosedanja devalvacija ni mnogo škodila angleški trgovini. C'e se pa sedaj devalvira dolar za 40%, bo to silno škodljivo. Pokrajino J.malpore je zadela huda jvolresna katastrofa. Dozdaj so našteli 33 nirlvili in 48 hudo ranjenih. V Patni jc potres zahteval 60 /rtev. V Lillcu ie zgorela velika trgovska hiša. Skoda znaša pel milijonov frankov in je sedaj brez deia okrog 300 uslužbencev. V Pennsylvaiiiji jc izbruhnil rudarski štrajk, katerega se udeležuje 50.000 rudarjev. Po dosedanjih vesteh jc bilo pri polresti v Indiji 48 oseb mrtvih, nad 200 pa ranjenih. Najbol; so bila prizadeta mesta Bcuares, Luknov, Fatafur, ''omalpur in Patuar. Na otoku Madagaskarju je bil velik vihar. Smrtno se je ponesrečilo 12 ljudi. Skupina nemških turistov v kratkem zopet odpotuje v Indijo, da poskusi ponovno naskok iti Himalajo. Poštno ministrstvo v Pragi je uvedlo cenzuro nad vsemi pismi in ostalimi poštnimi pošiljkami iz Nemčije. /. 20. aprilom začne reden prekoOc'eunrsk'i jM-olnet med pristaniščem (idvnijo in timigfidfct-ti i i lukaini. Poljski gospodarski krogi si vb lutnjo zelo veliko koristi od otvoritve ie trgovske proge. Mornariško ministrstvo je zapovedalo. du odpotujejo takoj tri veliko vojlie ladje v kubanske vode. Kakor javljajo iz Fuctija, so borbe proli upornikom najbolj ostre okoli Inke Anioj. Vladni avijoni ko na uporniške tete vrgli 40 bomb. Uporniki se umikajo. Maršal Cttngstilijan <šc je vrnil i/. Evrope in je časnikarjem izjavil, du bo uvedel fašizem tudi na Kitajskem. Pogreb tragično preminulega incdicitica Zclccr-ja Davida bo danes, v sredo ob 9 zjutraj izpred mrtvašnice Sv. Krištofa. A težki boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem j n znulicem, tki jo nttša skrbna tnali, babica i it luščit, gospa Ivana Seunig roj. Kušar posest nit-a in trgovka v torek Ki. .januarja 1054 ob 19 po krajši, mučili bolezni, v 71. letu starosti, zu vedno zulisuila svoje trudno oči. Pogi-el) blagi- pokoj niče se bo vršil v četrtek, dno IS. januarja 1954 ob 14 in pol \/. Jiiše žal os I i v Ljubljani. Stari lig Št. 7 na pokopališče k Sv. križu, \ L j u b I j a n i . dne 16. januarja 1954. Ivan Seunig. sin: Kntinka por. Kibnikar, Marija pur. Mrainor, tla por. Krte. Pavla por, Tisclilcr, ličerc: 1*1« Seunig roj. K ii rn i I, smilili: Atloll Hibuikar. Fran .Mrainor. Milni I iscliler. Franjo 1'лее. zeli: Htijnn, Branko. Tanja. Metka. Junek, Milice. \ndicjčck, vnuki in vnukinje. <1 "s ~ Л Brez posebnega obvestila. Kdo je umoril zdravnika dr. Marija Drahsin priznala, da ga je ona prišla klical • r Že včeraj smo poročali o strašnem umoru, ki je bil izvršen nad zdravnikom dr. Lazičem v Vla-dimirovcu. Iz pričevanja zdravnikove matere je bilo razvidno, da je zdravnika prišla klicat neka ženska, naj gre k mesarju Trifunu Draksinu. Zato je belgrajska policija takoj aretirala Tritunovo ženo Marijo Draksin. ki je nanjo padel sum, da je ona klicala zdravnika iz hiše. V soboto dopoldne so zaslišali ludi vse tri brate Draksinove, Trifuna, Nikolaja in Marka, še predno so našli zdravnikovo truplo, so že te tri osumili dejanja. Toda Trifun je takoj dokazal, da se je Umorjeni zdravnik dr. Lazič šele po tridnevnem bivanju v Belgradu v petek ob 9 zvečer vrnil z vlakom domov. Zato so toliko bolj trdo prijeli njegova dva brala, ki pa nista hotela ničesar priznati. Najmlajši brat Marko, ki je star komaj 25 let in se tudi peča z mesarstvom, je tisti dan v Trifunovi klavnici zaklal eno ovco, česar že dolgo poprej ni storil. Zdravnik dr. Lazič, ki je opravljal tudi posle mesoglednika, si je okrog 5 popoldne res ogledal meso te zaklane ovce. Toda Marko pravi, da je potem zdravnik odšel v smeri iz vasi ven. Usodnega večera je dr. Lazič s svojo materjo pričakoval gosle. Na večerjo je bil namreč povabljen absolvirani jurist Slavko Smederevac z vso svojo družino. Preden so gostje prišli k večerji, je bil dr. Lazič odpoklican. Preden pa je Lazič odšel. je najbrže doma napisal na formular preglednega lista, da je pregledal meso treh ovac, ki jih je Trifun Draksin zaklal isti večer. Ta listek so našli v žepu umorjenega zdravnika. Iz lega jasno sledi, da je dotična ženska, katera je prišla klicat zdravnika, povedala, naj pride naglo pogledat meso treh zaklanih ovac v klavnico Trifuna Draksina. Jasno je tudi, da je to žensko pokojni zdravnik moral poznati. Zato se je sum policije obrnil najbolj na Trifunovo ženo Marijo, češ, da je ona izvabila zdravnika iz hiše s tem izgovorom in da bo iz nje najlaže izvedeti, kaj se je z zdravnikom potem zgodilo. Poleg vse Draksinove rodovine so aretirali tudi vso služinčad. Med drugimi je bil aretiran tudi Trifunov hlapec Bosanac, kateri je povedal, da zdravnika prav za prav niti poznal ni in da ga je samo enkrat mimogrede videl. Policiji se je zdelo, da iz Bosančevih izpovedb ne bo veliko pridobila. Toda izkazalo se je, da je Bosanac izpovedal vendarle nekaj zelo važnega. Izpovedal ie namreč, da ga .ie v petek njegova gospodinja Marija poslala z doma in mu velela, naj njenega 10-letnega otroka pelje kam daleč na izprehod in da se ni treba kmalu vrniti. Iz te izpovedi je policija sklepala, da je Marija tega dne hotela biti sama in da je nekaj pripravljala. Zaprti člani Draksinove rodovine so dva dni vsi trdovratno taiili vsakršno zvezo z zločinom. T da v ponede' ie Trifunova žena ga. Marija Draksin knnčm. .idarle priznala, da ie wifl klicala zdravnika dr. Laziča k sebi na dom in da jo je k temu pregovoril njen svak Marko, s katerim je imela nekoč nedovoljeno razmerje. Na podlagi tega priznanja sklepa policija, da se je morda zločin izvršil iz maščevanja, ker je nesrečni dr. Lazič večkat nenadno prihajal v hiše teh treh bratov, da bi jfh zalotil, ali ne tihotapijo nepre-gledano meso v Belgrad. Ker so bratje Draksin prodajali mnogo mesa v Belgrad, mnogo pa ga prodali tudi doma, se jim je kajpada zdelo preveč vsak dan plačevati po 20 Din za ogled zaklane svinje, 30 Din za ogled krave, tO Din za ogled teleta, 5 Din pa za pregled zaklanih ovac. Na podlagi priznanja Trifunove žene in na podlagi vseh izsledkov belgrajska policija sklepa, da je bil dr. Lazič ubit v Trifunovi klavnici v petek zvečer nekako med 7. in 8. Marija je namreč priznala, da je, ko je poklicala doktorja, doma imela sestanek s svakoma Markom in Nikolajem, katerima je povedala, da bo sedajle prišel zdravnik pregledat tri zaklane ovce. Ko jima je to povedala, se je zaprla sama v svojo hišo. Marko in Nikolaj pa sta odšla v klavnico, ki stoji na dvorišču kaka dva koraka od hiše. Ženska pravi, da je dobro slišala, ko je prišel doktor, da pa je svoja dva svaka videla potem šele okrog 8 zvečer, ko je bila klavnica že prazna. Na vprašanje uradnikov, kaj se je z njima pogovarjala, žena ni hotela z besedo na dan. Samo pripovedovala je, da je videla na dvorišču Trifunov voz in Nikolajevega konja. Ko je zdravnik prišel, je večkrat kukala skozi okno na dvorišče proti klavnici. Pravi, da je kmalu nato videla, da je Nikolaj zapregel konja ter da sta Nikolaj in Marko nekaj naložila na voz. Kaj je to bilo, ne ve. Samo to ve, da sta vrhu tistega naložila še zaklano ovco. Potem pa sta odpeljala. Marko in Nikolaj sta se vrnila okrog 8. Tedaj je bil voz prazen. Kmalu po 8 sta Nikolaj in Marko prišla v gostilno »Kovač«, kjer sta se sešla s svojim bratom Trifunom, ki se je pravkar vrnil iz Belgrada. Ko je Smederevac v petek pozno zvečer v tej gostilni iskal pogrešanega zdravnika, je tudi te tri brate povpraševal po njem. Pa vsi so izjavljali, da ga niso videli. Policija upa, da bo od Markove in Nikolajeve žene, ki sta tudi zaprti, kaj več izvedela Diaksini so Romuni, ki bolj za silo govore srbsko. Spoznan vvomilec skočil v vodo in ufonil Breznica, 15. januarja. Preteklo soboto okrog sedmih sta vdrla s ponarejenim ključem v trafiko g. Lojzeta Robiča v Mostah dva domačina in mu odnesla ves denar, kolikor sta ga našla. Drugi dan dopoldne so pa obema vlomilcema že prišli na sled. Zaslišali so ju orožniki. Oba sta ukradeni denar vrnila. Eden izmed vlomilcev si je to, da so ga spoznali, tako gnal k srcu, da je skočil v Završnico in utonil. Kradejo kakor srake Celje, 16. januarja. V ponedeljek, 15. t. m. so bile v Celju izvršene zaradi tatvin štiri aretacije. 23-letni delavec Anton T. iz Hermancev v ptujskem okraju je bil aretiran, ker je leta 1930 vlomil v Veličanah pri Ljutomeru v stanovanje viničarja Vrbnjaka ter mu ukradel obleke in čevljev v rednosti 780 Din. — 24-letna delavka Mariia K. iz Štor je bila aretirana, ker je poneverila svoji stanodajalki v Celju plašč in jopo v vrednosti 250 Din, — 20-letni brezposelni hlapec Avgust O. iz Velenja je 15. t. m. ukradel čevljarskemu mojstru Beloglavcu Na okopih št. 11 rokavice, dcnarnico, dozo za cigarete in raznih toaletnih potrebščin v vrednosti 310 Din. Ta možakar je istega dne v neki celjski restavraciji vlomil v dva predala, v enem ni našel ničesar, v drugem pa 35 Din. — 15-letni brezposelni pekovski vajenec Josip S. iz Litije ima na vesti že več tatvin. V ponedeljek popoldne pa je vlomil v reklamno omarico pred trgovino g. Fazarinca na Kralja Petra cesti in pokradel iz omarice čokoladnih piškotov v vrednosti 20 Din. „ ADRIA ŽITNA KAVA le pražona iz najbnl j'ega domačemu žita in je zal IZVRSTNA hranilna niiaPn, zlasti za bolehne in slabotne. Zalit' vaite povsod le . ADRIA' Sitno kavo Tovaina hranil in pražarna družba z o. z. БНпсв-Ljubljsna Telefon 33 40 Vedno zvest prijatelj! Tako je bilo že prej in tako je še danes: Schichtovo terpenti-novo milo pomaga gospodinji kakor nobeno drugo, da je v hiši vse lepo čisto I Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. £CHIC№ .ampak poprej za nTentie7/TERPENTIN0V0 MILO .hvala! PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Sem in tja po Zagrebu Takole marsikaj neprijetnega se Slovencu lahko primeri po svetu, pa marsikaj, česar človek v daljni tujini ne bi doživel, se mu lahko pripeti za domačim oglom. 1 ako se je primerilo te dni nekemu slovenskemu trg. potniku iz Kočevja da je bil na prav nelep način sprejet v Nikoličevi ulici v Zagrebu, češ da Slovenci kričijo -heil Hitler«, da 011 »ne kupi ničesar od nobenega Slovenca«. Najbrže, da je bila to židovska kri, ki je tako zavrela — vsaj ime kaže na to. Reševalna postaja je objavila statistiko svojega dela v preteklem letu, ki izkazuje kakih 6000 voženj rešilnega avta. Nekaj sto je — pač razumljiva stvar — bilo pretepov z epilogom v bolnišnici in na po kopališču, skoro 200 poskušenih samoumorov, največ pa seveda prometnih nesreč, ki se jih največ zgodi v soboto in nedeljo, kakor izkazujejo podatki. Na Savi izboljšujejo nasipe. Delo ;e sicer tudi samo potrebno — še bolj pa so jx>trebni zaslužka delavci in je glavni namen tega dela pač ta, da se nekoliko omili brez|x>selnost. Seveda niso plače ravno sijajne — niti dva cela kovača ne znese 6 ur no 3 Din. Pa se je zgodilo le dni, da so nekaleri delavci napravili nemir, polomili so delovno orodje in celo fizično napadli nadzorne organe in samega gradbenega nadzornika ing. Lončarja. Trdijo, da se je delo redno plačevalo, zato kar ni prišlo prav v javnost, kaj je povzročilo to razburjenje. Razumljivo pa je, ker s lem denarjem se res nikakor ne živi niti enemu, a še manj družini Ге!о co po teh dogodkih močno omejili; doslej je bilo zaposlenih 1400 delovnih moči, a sedaj samo še 125. Še jc čitateljem v spominu gonja, ki jo je začel proti jezuitom dr. Gavrančič s predlogom, da se iz-ženo iz naše države. Znano je. da so očetje jezuiti v Zagrebu iako zaslužni za versko življenje, da imajo močne organizacije za vse stanove in opravljajo ogromno aposlolsko delo v meslu, kjer sama svetna duhovščina niti z daleč ne bi mogla biti kos silnim nalogam modernega dušnega pastirstva v velemestu. Seveda se to raznim svobodomislecem nič kaj ne do-pade. zato so se vrgli v boj proti njim, ki ga je za-! počel dr. Gavrančič. A v ta boj niso šli z zakritim i obrazom. Iz zgodovine so našli neko »afero iz Po-j /ege«. s katero so dokazovali jezuitom nemoralnost in celo trdili, da so bili radi »zloglasnih dogodkov« izgnani iz dežele. Šele Madjari da so jim spet dopustili, da so se vrnili Khuen Hedervarv ... Ko pa so bili bojevita gospoda pozvani, da naj le trditve dokažejo, se je na ponovni poziv dr. Šimraka komaj izmotalo dr. Gavrančiču iz navdušenega in junaške ga srca, da obdolžitev »ni točna«. Sedaj je dobil ta gospiod že šesti poziv, naj reče eno ali drugo, pa go-sj>od še ni zbral menda pravih besed. Zato pa je nasprotno dokazala nedeljska »Hrvatska straža«, da je zagrebška framasonska loža delo budimpeštan-ske ljubezni za dobrobit Hrvatov — osnovana prav s tem namenom, da bi pomagala ubijati hrvatsko narodno zavednost, ki se je tedaj, po letu 1890. začela krepiti Tako je torej framasonsko jugoslovanstvo. Katoliška mladina v Zagrebu in drugod je organizirana v križarskih društvih, ki imajo v mestu kakih 1000 organiziranih mladih fantov. Samostojno delujočih križarskih bratstev je v mestu lepo število. Med vsemi najlepše bo najbrže »bralstvo Kačič«, ki ima sedež pri jezuitih kateremu je voditelj p. Fo-relič, duhovni vodja vsega križarskega gibanja. To društvo je v nedeljo zvečer priredilo predstavo originalne trodejanke »Izdajalec«. Delo samo je bilo bolj na hitro sestavljeno, a vodilna misel je zrelo preudarjeua in prav ta jc tista, ki je dala predstavi priv lačnost, da je bila jeronimska dvorana dvakral napiolnjena. Krčmar Lovro ima sicer lepo ljubezen do domovine, a večjo ima do svojega sina. največjo pa do svetlih cekinov. Ta njegova umazanost gre tako daleč, da dvakrat v enem dnevu izdaja svoje brate Turkom. Svojo umazanost pa si skuša opravi čiti z ljubeznijo do svojega sina edinca Ilija. Konei pretresljive zgodbe je da se vrne iz izgubljene bil čiti z lj do svojega sina edinca Ilija. Konec ke in iz turškega ujetništva nesrečni sin Ilija, ki mu je turški meč prizanese! kot sinu izdajalca Vsem drugim ujetim posekajo glave, ker se nočejo odreči svoji veri in svoji domovini T a sramota, da je sin izdajalca, llijo tako boli da se mu zmeša iu tak se vrne domov k očetu Izdajalski denarji ne prinesejo sreče, marveč je nazadnje njihov konec le sramota, ki io je doživel grabežljivi Lovro. kateri tudi sfanla-zira in omahne. Zadnja beseda predstave pa je spoznanje ranjenca, ki se je v to hišo zatekel po pomoč: beži iz te hiše sramote. . Vrata so mu zaklenjena. zato skoči skozi okno. Občinstvo je razvoj predstave spremlialo z velikim razumevanjem in navdušenjem in je tudi med dejanjem često udarila v burno ploskanje onim. ki so stali domovini in veri zvesti. Tudi neki žici Simon igra podlo vlogo v službi Turkov. Vreme se je prevrglo zopet v mokro. Sneg, ki ie zapadel v soboto, hitro gine v deževnem razpoloženju. „Dežela lutk" Nekai misli k novemu lutkovnemu odru Kratko poročilo o otvoritveni predstavi novega lutkovnega odra v Vzajemni zavarovalnici je prinesel že »Pomedeljski Slovenec«. Samo v korist stvari bo, če dodamo temu poročilu še nekaj stvarnih pripomb Poveznimo torej vso to »Deželo lutk« (takšno ime je dobilo novo gledališče pri »krstu«) na kritično rešeto in skušajmo biti kolikor mogoče objektivni v svoji sodbi! Lutkovna umetnost je v dolgi vrsti umetnostnih panog kulturna vrednota, katere vzgojno važnos,t ie treba podčrtati z vso resnočo. Pretirano, nezasluženo hvalisanje bi pomenilo samo omalovaževanje lutkovne umet-no-ti. Vtisnili bi lutkovnim gledališčem pečat navadnih zabavišč, kjer napovedujejo vsak šund z bombastično reklamo kot dogodek kulturnega pomena (»kulturni filmi« v kinih!). Čim več avtokri-tike, čuta odgovornosti, skrbne preudarnosti in 1'ubezni do stvari same, temboli bo stremlienie in de'ovanje novega lutkovnega odra uvaževano kot dragocen kultumo-vzgoini faktor Uspehi, vidni in nevidni, potem ne bodo izostali. Vsak, ki kobikaj pozna ustroj in primitivno gradnjo lutk a v ni odrov pri nas, mora prizna'! da novo marimetno gledališče s svo'im m idtrn j urejenim in opremljenim odrom Drednjač' v*om drugim sorodnim odrom v Ligosla« ii. Utaji'1 pa ni mogoče m tudi treba ni, da so marljive roke graditeljev pr«.'rle marsikatere pomamkiiivost, ki ie Selc oH oIvt»ritv«ni predstav poslula očitna. Ukreniti ie treba vse da novo mareonetno gledališče "ne ostane na sredi poti, izdelano samo napol v svoii velikopotezni zasnovi. Oglejmo si najprej dvorano. V pogledu higi-jene, prostornine itd. popolnoma ustreza namenu, i kateremu je bila posvečena. Gneča pri prvi pred- j stavi bi utegnila izzvati zmotno trditev, da je dvorana še vedno premajhna, čeprav je dokaj večja [ od drugih sorodnih dvoran. Pa ni tako. Obseg novega odra je povsem v skladu s prostornino dvorane Še večja dvorana bi bila samo v kvar iluzijam mladih ljudi, ki ne bi mogli dovolj intenzivno koncentrirati svojih pogledov in miselnih predstav tja, kjer je težišče vsega dogajanja: odprta scena odra Dvorana je torej prostorna dovoli. Skorajda otipljiva pa je njena akustična pomanjkljivost. Tu sc ne da nič več popraviti, ker je bila dvorana že v prvotni arhitektonski zamisli določena drugim namenom. Pač pa bi se dala ja-kost zvokov in slasov okrepiti z majhno tehnično preureditvijo odra. ki je v svoji sedanji zgradbi vse prej ko resonančni liiak. Druga pomanjkljivost, ki ie pri otvoritveni predstavi zlasti kričala po temeljiti preureditvi, je usodna vodoravna lega sedežev po dvorani. Otroci v zadnjih vrstah sploh ne bi videli drugega kakor hrbtov svojih sosedov pred seboj, če si ne bi znali pomagati: stopili so na stole ter iztegovali žareče obrazke drug drugemu čez rame Nemir, ki je vladal po dvorani, ie bil samo nujna posledica te »stoje« na stoleh. Najnujnejše torej je, da se sedeži dvignejo po vzorcu kino-dvoran. Ta predlog si je Krščansko žensko društvo že osvojilo in ga bo, če bo količkaj mogoče, realiziralo še ta teden. Umestno bi tudi bilo, da bi odprtino, ki tvori vhod v dvorano, na koncu stopnic zagrnili s težkim za-storiem v rdeči ali zeleni barvi. Ta odprtina 5c boli podčrtava pomanjkljivo akustiko dvorane, moli njeno harmonično zaokroženost, obenem pa svobodno prepuš-ča vani vas zumanii truič. Ureditev odra do idealne popolnosti je problem zase, h kateremu se še povrnemo. Gaiperček se nam je predstavil Kdor je videl te široko odprte, v mrzličnem pričakovanju žareče oči mladih ljudi, ki so imeli v nedeljo srečo, da so si priborili vstop v dvorano novega lutkovnega odra, kdor je slišal jok drugih, ki so se morali s praznimi rokami in razočaranimi srci vrniti domov (ob pol reh so pošle že vse vstopnice), ta pač ve, kako potreono nam je bilo to novo marijonetno gledališče Še odraslim ie beg iz puščobe in realnosti življenja v svet pravljic, židane volje in smeha čudodelno zdravilo za malodušnost in razrvane živce, o'rokom pa je dežela lutk obljubljena dežela najelcmentarneiše-ga hrepenenja in sanj. Če jim že resnične poti v to bajeslovno deželo, kjer se dogajaio velike 'iči, ne moremo pokazati, jim damo v nadomesti o vsaj --iluzijo. In so otroci v svoji skromnosti zadovoljni tudi s tem. samo dobro in lepo mora biti. do zadnjih odtenkov pretehtano in ustvarjeno :anje. Iluzija mora biti tako popolna in verjetna, da zajame otroka že v prvem hipu in ga ne izpusti do konca. Slovenci imamo že nekaj lutkovne literature, katere pa sc _ z malimi izjemami — še vedno drži pečat diletantstva in tuje navlake Malo. zelo malo imamo del, s katerimi hi mogli dostojno re-prezentirati domačo lutkovno umetnost pred svetom — in pred otroci. Pa je zanimanje za lutkovno umetnost zadnje čase tako naraslo, da je pričakovali oploditve tudi tu. Takrat bomo lahko izbirali med dobrim najboljše. Spored otvoritvene predstave novega lutkovnega odra ie bil. če hočemo biti povsem ob'ektb'-ni, kvalitativno povprečen. Prva igra. ki je bila | oredvajana. »Začarani tfraH« л. Trlnika, boleha na glavni hibi: preveč ima monologov in dialogov ter premalo dejanja Tudi fabula ni povsem originalna; hote ali nehote je zajeta iz tuje mitologije. Nekateri prizori pa so kar dobri in posrečeni v svoji originalni izvedbi. S temeljito pilo in ostrimi škarjami bi igra — mnogo pridobila. Lepe so bile uvodne besede g. Trlnika, v katerih je med drugim poudarjal kultumo-vzgoini pomen lutkovne umetnosti, ki vsebuje vse panoge umetnosti: od likovne plastične, arhitektonske do glasbene in horeografske. S šaliivimi domislicami zabcljen Gašpcrčkov slavnostni govor (prolog) jc sestavil njegov dolgoletni verni posnemalec g. Kurent. Naravnost čudovito je, koliko življenja lahko dahne igralcc za kulisami tej mali leseni figuri! Poduhovljenost igralčevih rok in mrtva malerija se združita v zaokrožen lik, ki se življenjsko verjetno kreta in prekucuje po odru. G. Kurent obvlada svo;ega junaka do presenetljive popolnosti. Mani zadovoljiv pa je njegov Gašperček v izgovorjavi: kakor navit stro' oddrdra svoje besede; premalo pažnjc polaga na čisto, jasno zlogovanje. V tem pogledu je bil najboljši »mož« na odru Matevž g. Zupana, katerega nizki bas doni presenetljivo lepo in polno. Še več takšnih igralcev si želimo! Tudi drugi igralci so sc potrudili, kolikor je bilo pač v njihovi moči. Zaslužijo, da jih vsaj enkrat predstavimo občinstvu, čeprav bi v svoji skromnost' in ljubezni do stvari same najraje ostali nepoznani Ti so: gospa Oražmova gdčna M. Pcngov. g. Trtnik in g. Jože Pcngov. Sccnično. igralsko in režijsko je bila prva predstava novega lutkovnega odra vseskoz na dostojni višini. To nam daje upanje, da bodo nadaljnje uprizoritve stalno rastle v višino in se tako približevale svojemu idealu: umetniški pooolnosti. M. K. Liublianshe vesti: Mariborske vesti: Tragedija židovskega medicinca Maribor raste Ljubljana, 10. januarju. Snoči jo napravil ntliid človek na železniški progi v moSčanski občini siuununuir na grozen način. Žena progovnegn čuvaja čuvajnice HI pri kilometru 429.:! 10, lo je Iri kilometre od glavnega kolodvora, gospa Pavlovčičevu ju opazila ob 0 zvečer nekega lepo oblečenega pa precej korpiilentiiegn mladeniča, kako se skriva za čuvajnico. Ivo je pri-vozil mariborski vlak St. "10, je mladenič naenkrat skočil pod vlak, ki je šel čezenj. Čuvajova žena ni mogla preprečili tega strašnega dogodka. Vsa obupana je takoj po dogodku slekla do prvega stražnika. ki ga je našla, nunireč g. 1'asarja in ga obvestila o strahovitem dogodku. Stražnik je prišel na lice inesla, kjer je našel le strašno razmesarjeno truplo. Obraz je bil lako raznircvarjen, da se niso dale spoznali uili poteze. Meščanska stražnica je obvestila glavno policijo ler si je kraj dogodka ogledalu policijska komisija, in sicer zdravnik dr. Avrainovič iu dežurni uradnik g. Kelte. Komisija je ugotovila, da je lokomotiva presekala truplo na dvoje ter ga še vlekla kakšnih -">0 metrov s seboj. Na vsem teiu kosu proge so ležali kosi in udje razmesarjenega trupla ter kosci okrvavljene obleke. Komisija je dala ostanke trupla zbrati ter prepeljal* v mrtvašnico k Sv. Krištofu. V raztrganem suknjiču je komisija nasiti tri ključe, dva listka za perilo, denarnico, v kateri je bilo 40.7") Din ler lislek. na katerem jc bilo v slovenskem jeziku napisano: Itcrite profesorju I. I'., da se lo ni zgodilo zaradi njegovega predmeta. Ljubljana, !■">. I. 10:54 ob 17.41' Policija je i/, lega sklepala, da je samomorilec kakšen iiieclicinec, ki je izvršil suiiiouinur. Policija se ju obrnila na univerzo iu z njeno pomočjo je ugotovila identiteto nesrečneiM mladeniča. Mladenič je poljski ž.iil David Zelcer ler je bil rojen 1010 v Lodzu, nn Poljskem. Tam je Itnli inaluririil. Po iiiiituri si' je vpjsal iiii medicinsko Inkultelo v Pragi, kjer je študiral štiri semestre. Oktobra 19!!2 pa je prišel med prvimi poljskimi židovskimi uiedicinri v Ljubljano, študral je bolj slabo, čeprav je bil mladenič visoko inteligenten, vendar se zdi, da ni imel za medicino pravega notranjega veselja ler jo je študiral le na nasvet svojih staršev. Naravno inteligenco pu je pokazal s lom, d n se je v kratkem naučil popolnoma našega jezika ler ga je govoril kakor rojen Slovenec. Stanoval jc v Mostah. Zagoneten pu je vzrok tega samouinora Toliko je gotovo, dii inlmleiiič ni Sel prostovoljno v sinil ne zaradi slabih študijskih uspehov, tudi ne zaradi revščine in niti ne zaradi nesrečne ljubezni. Zelcer jo baje, kakor trdijo njegovi tovariši, precej sim-paliziral s komunizmom iu morda je tu iskali vzrok nenadnega in od nikogar pričakovanega dejanja. O Davidovi nesrečni smrti so brzojavno obveščeni njegovi starši. 117. dražba kož ■шкакшшлиуовопннмннвииннва divjadi na velesejmu 22. januarja 1934 Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana, »Divja koža-, Vclcscjcm tt HI ali Parižan" Po Napoleonovem padcu živi v Naulcrreu pri Parizu upokojeni maršal Lepince, ki je ves zagrenjen in si domišljuje razne bolezni. Služinčad mu ne more nikdar prav ustreči in zalo drugega za drugim odpušča, samo veteran Vojleh, ki sc jc bo-ieval s svojim gospodom v preteklih časih, vztraja pri njem in jo kar domač. Za maršalovo zdravje skrbi zdravnik dr. Dubois, ki izhaia iz plemiške rodbine in sc ie tudi udeleževal Napoleonovih pohodov ter jc lako že slar znanec Lepinecjev. Zdravnik je spoznal, da je maršalova bolezen — zadeva vesli, ki mu nc da miru, ker ie zavrgel sestro, katere sc v njegovi hiši že 15 let ne sme imenovati. Lepinee ie bil namreč pred revolucijo navaden ko-čijaž, a ko se je povzpel do visokih časti in sc jc soslra poročila /. nekim -burbonom« Poluuiejem, ni holel o njej ne besede več slišali. Nekoč mu je sestra pisala, a njeno pismo je spravil, ne da bi ga odprl. Vsakokral ko naleli nani, se do onemoglosti razburi n odpre ga nc. Zdravnik hoče pomagili sestri. ki živi s sinom edincein v bedi, in lako tudi ozdravili maršala. Mudil sc je v Parizu, kjer je vse uredil, da sc igra in ozdravljenje prične. Svojo namero tudi izvede, čeprav Vojleh ni navdušen zanjo, ker se boji. da bi maršala zadela kap. Maršal je bil nagnal paža, pa se pojavi -.mali Parižan« in se ponudi v. službo. Maršalu dečko s svojo živahnostjo ugaja, a ko izve. da, je — njegov nečak, mora lakoj iz hiše, a ga zdravnik skrivoma zadrži 7. navodilom, kako naj sc vede in kdaj naj se pojavi. Nato zdravnik temeljito izpraša maršalu vcsl in mu neolepšano pove pravi vzrok njegovega zagrenjenega stanja. Maršal je divji, a ko sc pomiri, prespi dobro noč in z novim dnem razmišlja o seslri ter pove začudenemu Vojtehu, ki ga ie bil medlem tudi nagnal, a se vendar z njim pobotal, da se spravi s sestro. Zdravnika prosi, da bi posredoval Tedaj sc pojavi zopet miali Parižan«, ki pove, da ie oče umrl, o čemer jc mali žc pisala. Tako izve maršal za vsebino pisma, ki ga ni bil odprl, in spravi ni nič več na poli. To je dejanie Malega Parižana«, igre v treh dejanjih, ki so io v nedelio vprizorili na Rokodelskem odru v splošno zadovoljivo šlevilnega občinstva. Maršala ie podal g. Tine Vodišek, katerega karakterni igri smo vsi z veseljem sledili, prav tako je bil prvovrsten sluga Vojleh in zdravnik Dubois dr. Bajca, ki je igro ludi spretno režimi. Mojslrovič se je kot mali Parižan ludi kar dobro postavil, l ira jc pripravna r;i ljudske odre, ki io lahko uspešno prlredc, ako imajo izvežbane • Proračun mestne občine ljubljanske in njenih podjetij za I. 1914 ter računski zaključki za 1. 1932 so razpoloženi občanom na vpogled od 17. do 30. januarja 1931 med uradnimi urami v mestni posvetovalnici na mestnem načelstvu. Statistika splošne holnišnicc. Dodalno k včeraj objavljenim podatkom o številu bolnikov, sprejetih v ljubljansko bolnišnico, sporočamo, da je hilo v drugi polovici 1933 zdravljenih na odseku za prsne bolezni 521 bolnikov, celo leto torej nad 1000 bolnikov, v prav lesnih in kar najbolj izrabljenih prostorih. Lažje zaprli primeri so deloma ostajali na internem oddelku. Mnogo bolnikov je bilo odklonjenih. £idava bolnišnice za pljučno -bolne jc nuina, življenjska zadeva našega narodu! 0 Uraduištvo »Narodne banke Kraljevine Jugoslavije«, podružnice v Ljubljani jc poklonilo mesto venca na grob pok. gospe Koze Rohrmann znesek 3C0 Din za mestne reveže, za kar izreka mestno načelstvo darovalcem najprisrčnejšo zahvalo! 0 Nesreča v Sclcnhiirgnvi ulici. Na vogalu Kiiiiflji:ve in Helenburgove ulice je včeraj zjutraj spodrsnilo 79 letni železiiirarjevi vdovi Tereziji t'ernetovi z Rimske ceste I. Černelovu je padla ter si zlomila levo nogo. 0 Hude poškodbe pri pretepu. V ponedeljek zvečer je prepeljal reševalni avlo s kolodvoru v bolnišnico 37 letnega dninarja Ivana Resniku iz Markovega pri Kamniku. Resniku so v nedeljo v gostilni neki fantje lako pretepli, da je dobil resne poškodbo mi glavi ter iiua zlomljeno eno roko in eno nogo. 0 Poziiii je prišel v bolnišnico. Včeraj je prišel v ljubljansko bolnišnico 40 letni raznašalec Matevž Zetič iz Križ pri Tržiču. Zeliča je že meseca novembra podrl na cesti neki kmet, ki jo jezdil konja ler si je Zetič pri padcu poškodoval levo roko. Za poškodbo pn se ui brigal, dokler s-> 'niu rana ni tako zelo poslabšala, da bo seiiaj skdiuj potrebna amputacija. 0 Pretep iiii Zaloški cesti. Pod tem naslovom smo včeraj poročali, da sla se na Zaloški cesli spopadla neki uiiifoniiiranec ter neki civilist in d;i je bil v pretepu civilist ranjen. Danes se je zglasil v našem uredništvu g. Anton .lelnikar, elektrotehnik s Kodeljevega in nam povedal, da je Sel v ponedeljek zjutraj okrog 2 v službo. V bližini garnizijske bolnišnice ga jc nekdo z nekim 1 prediiieioni brez vsakega povodu tako silno udaril po glavi, da se je g. ,lelnikar za par minut onesvestil. Ko je prišel stražnik, že ni bilo nikogar več v bližini. (I Jelnikar je nalo Sol v bolnišnico, kjer so gu obvezali. Cerkveni vestnik Molitvena osmina za sveto edinost od IS. (lo 23. januarja, t. j. od praznika Stola sv. Petra do l/.prc-obrnjenja sv. Pavla, je za naš čas posebno važna po-božnost, večkrat priporočena oil sv. očeta in od naših škofov. Molitve z,'i to osmino je izdalo Apostol-slvo sv. Cirila in Metoda na pomenljivih umetniških podobicah. Umetniške podobice po sliki ruskega slikarja Vasnecova predstavljajo evharističnega Kristusa, okoli katerega so zbrani aposloli. sv. Peter, i Pavel, Janez iu Matej, ki so v |>osebiii zvezi z molitvami le osmine. Podobice se dobivajo v pisarni ACM v Ljubljani (Napoleonov trg 1) in v prodajalni Ničman. Maribor, 16. januarja. Ob samem mesu tudi meščani ne moremo živeli, In lako se ie zgodilo, da smo poleg mesenih gor pospravili v preteklem letu in tudi drugih do-brol velike količine. Vzemimo samo najvažnejša ' živila: krompirja 972 voz in 7126 vreč ali 270.500 I kilogramov, zeljnih glav 502 voza, čebule 238 voz j m 2577 vreč, raznega žita 5872 vreč, sadja 2330 ! voz. Perutnine 75 582 komadov. Od tega seveda : največ piščančkov (59.390), kokoši 12.630, puranov 1613, rac 1572, gosi 448. Divjačine se je prodalo 4197 komadov, od lega 260 srnjadi, 1311 divjih zajcev, 914 fazanov, 1674 jerebic, 32 kljunačev in 6 divjih rac. Morskih rib je bilo pripeljanih v Maribor 5448 kg, sladkovodnih 2221, morskih rakov 105 i Stražarji našega Jadrana so se sestali v ponedeljek zvečer na lepo obiskanem občnem zboru krajevnega odbora Jadranske slraže v spodnjih prostorih Orla Obisk je bil nadvse pričakovanje lep ler so bili navzoči odlični pre4st "niki javnega mariborskega življenja, tako mestni žnpnik msgr. Umek, mcslni župan dr. I.ipold. minister Ivan Ve-senjak, polkovnika Nikolič in Gerovac, predstojnik mestne policije dr. Hacin, ravnatelj dr Tominšek, predsednik Maistrovih borcev podpolkovnik v p. Skabar in drugi. Občni zbor je vodil rlr Rapot"c, ki je po uvodnem pozdravu podal zanimiv pregled delovanja organizacije v preteklem poslovnem letu. Delo Itakor tudi število članstva se jc skoro po-Irojilo. .IS šteje v Mariboru 12C0 članov, 800 članov pomladka, mornarska sekcija pa 80 članov. Nad.nlj-nia poročila so podali šc lajnik Fajs, blagajnik Pode, gospodar Ajdišek, 7.a nadzorstvo ravnatelj Ka-dunc. Sledile so volitve, pri kalerih je bil izvoljen za predsednika dr. Kapotec, za odbornike polkovnik Nikolič, prof. Tcrlon, r.ivnnlclj Ajdišek, industrijalec Kravos, kapetan Golob. Rode, prof. Scu-nik, Španger, Fajs, dr. Odon Šorli, prof Gornp, prof. Marčon, inž. Domicelj ter gospe Armanini, Milena I.avrenčič in Tinka Pinterjeva. Po zaključku oficie'.nega občnega zbora so ostali navzoči v prijetnem pomenku, pri katerem sin nastopila pevski zbor Jadrana in dijaški pevski zbor. □ Smrt znanega cerkovnika. Premnogi gg. duhovniki in ludi farani župnije Malere Milosti so poznali Josipa Šerbclo, pomožnega cerkovnika pri on. frančiškanih. V ponedeljek ga jc pobrala smrt, starega 84 let. Pokojnik jc hil dolgo vrelo let v službi pri železnici, poleg tega pa ie opravljal cer-kovniško služho v frančiškanski cerkvi nad 40 lit. I.iil je dober in blag človek, ki je slori! mnogo dobrega zlasti dijakom. Pokopali ga bodo danes ob 1-4.30 na frančiškanskem pokopališču. Naj počiva v miru! Г Mariborski sejmi. V minulem letu je bilo v Mariboru 77 sejmov, od lega 26 govejih in 51 svinjskih. Prignanih je bilo na živinske seime t? 962 glav in sicer 3844 volov, 8241 krav, 266 bikov, 346 telet, 265 konj, prodanih pa 7343 glav, od tega 145 volov za Italijo, Na sviniski seiem je bilo prignanih 9158 rilcev, nredanih pa 5062. Mariborski živinski sejmi uživajo v naši banovini dober sloves ler so važen regulator za živinske cene. i "I Ukinjeno. Večerne voznic z mestnim a\ lo-busom ob sredah v Sclnico ob Dravi se niso obneslo ter jc bilo premalo frekvence. Radi tega so le vožnic ukinjene, [' Vzoren viničar jc bil 7-1 letni Leopold Lika-vec. Ves jc bil zraščen z vinogradi, ki so bili izročeni njegovi skrbi. Govoril je s tretjem kakor z otroci; od zore do mraka je posvečal vse svoie odlične veščine rasli in lepoti vinograda. Delo in molitev, v tem jc bila neprekin-cnost njegovega življenja. 25 let je bil zvest, udan in sposoben udužbcncc šenlil'skega župnika g. svetnika Evalda Vraoka. V ponedeljek popoldne je bil pogreb bla-gopekojnega Likavca iz. luka'šnje bolnišnice na po-breško pokopališče. Mrtvaški sprevod je vodil' šenliljski g. F.vald Vračko, ki je svojemu zvestemu Likavcu govoril na '.'robu prisrčne in toplo obču-tcnc poslovilne besede. G Mrtvaški zvon. Na Resljevi 7 je umrla za-sebnica gospa Alojzija Klampfer, stara 73 let. — Na Pobrežju v Gozdni ulici 16 ie umrla gospa Marija Loschnigg, stara 54 let. Svetila jima večna luč! i Nesrečna poledica je prinesla letos žc izrednemu številu ljudi polomljene ude. V Pekrali se jc ponesrečil II lelni Anton Šauperl ter si zlomil levo nogo, — V Nasipni ulici pa je padla 71 letna Ljudmila Mušič ler si poškodovala desno roko. Oba sc zdravita v bolnišnici. [J Slabi časi za cestnc bratce. Policija je po-cstrila nadzorslvo nad berači in raznimi polepini ter se je uspeli pokazal že prvi' dan: 2-1 so jih spravili h Grafu preko noči, včeraj zjutraj so jim pa na kriminalnem oddelku rešelali vest. Pa so bili to pot sami nedolžni reveži: berači iz daljne kilogramov, špeliarji so spečali na Vojašnišketn trgu 3272 zaklanih prašičev. Vse številke obsegajo samo tržni promet na Glavnem trgu. Ni pa še tu omenicna ogromna količina zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, ki jc bila prodana na trgu. Vse številke so znatno višje, kakor lanske in od prejšnjih let nazorno prikazujejo porast mesta, ki jc s tržnim življenjem v tesni zvezi. Edino špeharski promet nazaduje. Pred tremi leti so spravili drav-skopoljski špeliarji na trg šc 6525 komadov svini, lani pa za dobro polovico manj. Ostalih količin porabljenih živil v mestu ni mogoče kontrolirali, ker Maribor nima užitninskega urada. Bi pa narastle I vsekakor ogromne številke, šc mnogo višje od pro-1 meta na trgu. in bližnje okolice, ki jim je res revščina gledala ?. obraza, ter postopači, ki o bili žc večkral izgnani. Vseh 24 so včeraj zapeljali stražniki na mestno mejo ler jim pokazali pol po cesti napre|. .. □ Tintni svinčnik v bedru. Nenavadna nesreča jc zadela пц Teznu v neki tamošnji tovarni zaposlenega 231elnega kovinarja Mirka Mavriča. Pri skoku čez neko zapreko je padel. Pri padcu pa so mu jc zasadil priostreni tintni svii.čnik, ki ga je imel v hlačnem žepu, v živo meso in ker je priletel z vso težo nanj, je izginil svinčnik v celotni dolžini v stegenski nastavek pod križem, Mavriča so lakoj prepeliali v bolnišnico, kjer so mu z operacijo odstranili svinčnik iz telesa. Celje Celje z okolico ima nad 18.000 prebivalcev. Po ljudskem štetju dno 1. aprila 1931 ic imelo mesto 7602 prebivalca, okolica pa 9653, skupaj loroj 17.255. Koncem decembra 1933 ie pa znašalo šlcj-vilo prebivalcev v mestu 8460, v okolici pa nad 10.000, tako da ima danes Celje z okolico nad 18.500 ljudi. Prirastka je polenilakcin v nicslu ca. 860, v okolici pa 400, Naravni prirastek znaša v leh Ireh f o t iti samo 20 oseb, v okolici pa 352, iz česar i c razvidno, da rasle nicslo samo po priseljevanju, medlem ko je v okolici skoraj ves prirastek računali večjemu številu rojstev, kakor jc bilo smrti. Na priseljevanju jo pridobila okolica samo kakih 50 oseb. In to so večinoma delavci, ki so se naselili v bližnji okolici, kjer rastejo enoslanovani-site hiše kakor gobe po dežju. Tam, kjer je danes Nova vas žc s skoraj 50 hišnimi številkami, so stale pred nekaj leti samo Iri hiše. Ob cesli Celje— Vojnik imamo žc skoraj na obeh straneh zaključen sislem malih hišic. Enako je na Oslrožnem v bližini mosta. Ker pa žc naravni prirastek v okoliški občini porast skoraj spopolnjuje, sklepamo, da ic beg iz okolice v mesto zelo velik. Gotovi doli sicer nc napredujejo po novih hišah, kakor na pr. Breg, pač pa zelo močno drugi: Cesta na grad, Hrib sv. Jožefa, Lisce itd. Če bo tempo v.pozida-nju okolice napredoval še v taki meri, za nekai let res nc bo več razlike med Celjem mestom in Cc-liein okolico razen v obmejnih vaseh Dobrovi}. Lo-krpvec, Lopala in Medlog. Čc pride do komasacije obeh občin, bo štela žc danes velika celjska občina nad'18.C00 prebivalcev. £r Zopet nesreča pri smučanju in druge žrtve. 11 letni sin delavca iz Tržišča pri Rogaški Slatini je 13. januarja pri smučanju padel in si zlomil levo nogo. — Antonija Forstncr, 41 lelna šivilja iz Lo-kovicc pri Šoštanju, jc 14. ianuarja padla doma z lestve in si zlomila desno roko. — 51 letni dninar Andrej Lipovšek iz Pctrovč je 15. januarja v rudniku padel in si zlomil rebra na levi strani. — Kovač Martin, 16 lelni sin delavca iz Pečovnika, je 15. januarja padel pred hišo in si zlomil levo roko roko v laktu in rami. У Nov sneg. Po južnem vremenu jc začelo včeraj dopoldne zopel močno snežili. & Nabava brezovih metel. Meslna občina v Celju bo nabavila za čiščenje ulic 450 komadov brezovih metel. Opozarjamo interesente na la razglas. ki je nabil na uradni deski mestnega magistrata. Ptuj Veteransko društvo v Ptuju jc imelo 14. januarja redni občili zbor. Po blagajniškem poročilu je imelo društvo v minulem lelu 9072 Din dohodkov in 4614 Din izdatkov, v blagajni je 4458 Din golo-vine, razen toga znašajo terjatve 3345 Din, tako da znaša drušlveno premoženje 7803 Din. Drušlvo šteje 136 članov. Ker jo po pravilih odbor izvoljen za Iri leta, bo nova volitev odbora šele prihodnje lelo. Kulturni obzornik Koncert „L ubljansbega Zvona" Romantična doba s svojim silnim umetniškim razdvilom in močno tvornostjo ni prešla ncopažo-no mimo našega naroda. Ohralno kaže pogled nazaj, da jc prav la čas rodil Slovencem na glasbenem polju vrsto elementarnih tvorcev s tolikšno zanositostjo, da bi v drugačnih prilikah mogla tedaj naša glasba vzcveteli v bujen cvet. Lo usoda, ki jc tako brezčulno sekala v nas, je s svojo mačehovsko skopostjo dosegla, da je usahnil la cvet /e v popju. Kajti vsa vrsta tedanjih mladih tvorcev _ Hajdrjh, Kociančič, A. Leban, Volarič in končno Kamilo MaSck — jc radi nemožnosti polnega razmajia legla v grob, izčrpana v borbi s krutostjo razmer, šc preden je mogla razviti v sebi i:i i/, sebe polno mero svojih sposobnosti. Zdi sc, da jo prav posebno grozotna usodnost, ki loži nad nami in nam ubija vse res vredno in najboljše že v pričetku poli. Da je Ljubljanski Z\on pod vodstvom Zorka Prclovca prišel na idejo stilno tako zaključenega sporeda, je hvalevredno, Izbral ic dobra dela štirih pomembnih mladih tvorcev preteklega stoletia Hajdriha, Kocjančiča. Lcbana in Volariča. Tako jc združil s konccrtom ludi zgodovinsko informativno stran, ki bi pa mogla doseči še večjo uspešnost z izčrpnejšo znanstveno analitično uvodno razpravo. (Ne vem, zakaj naj bi bili to skladatelji Julijske krajine, ko je to lc današnji krivično vsiljeni pojm, ki v zgodovinskem pogledu slovenske narodno enolo nima nikakc osnove.) V reprodukciji sami pa »ino mogli dojeti tvorno sposobnost leh mladih notranje bogatih ljudi, v katerih sla se vidno bila niou ».boj močno pristno glasbeno doživetje in sposobnost izraza Pr\o po leži lako obsežno, da bi motflo izpolnili okvirie velikih glasbenih oblik. drugo pa nebogljeno in začetniško, da pomembneje ni moglo preiti majhnih tipičnih čitalniškili torm. Tako nam vso lo bogastvo ostane le lep in gorak spominek na našo glasbeno preleklosl, ker je pre- j borno, da bi — kar bi v danih prilikah lahko — pomenilo osnovo naši glasbeni tradiciji. < Radi tega pa danes reprodukcija teh de! za svojo uspešnost zahteva silnih fines v materialu in inlcrprelaciji. In tai-vine<. — Ob lej priliki naj primerjamo sl irost nekaterih jugoslovanskih dnevnikov: Narodne novine* nekdanje Ilirske novine . ki iih ie ustanovil Ljudcvit Gai, pra'nujeio tudi letos 100 letnico svojega obstanka, zagrebški Obzor« 75 let nico, Slovenski nare4 . 67 letnico. Slovenec < рч 62 lelnieo. Lepo nagrajena poštenost Pošten sprevodnik našel 37.OOODin I/. Belgrada poročajo lo. t. m.: Sprevodnik električne železnim Bogoljub Po-jiovič jo v tramvaju našel aktovko, katero je nekdo pozabil na sedežu. Akiovka je bila precej težka. Ko jo je odprl, je ilašel v njej cel sveženj lisočdinarskih bankovcev in več srebrnega denarja. Vsega skupaj je bito' v torbi 87.000 Din Popovič je to takoj naznanil kontrolorju, ki jo novico takoj uradno sporočil službujočemu inže-njerjn na tramvajskem ravnateljstvu, da bi lastnik takoj vedel, kje je denar. Kontrolor je potno torbico odnesel na ravnateljstvo. Kmalu potem pa je za tramvajem pridrvel avto, ga prehitel iu počakal. /, avla je planil neznan gospod naravnost v tramvaj ter vprašal sprevod- i nika, ali ie našel luko in tako torbico, v kateri je bilo 37.000 Din. Da, gospod! Našel som tako torbico. Izročite mi jo', moja jej, A sprevodnik lej želji seveda ni mogel ustreči, Zimska stavnost na Črnem vrha Jesenice, 15. jan. O. Črni vrh, kakšne čase si doživel! še pred nekaj leti tc ni poznal nihče drugi ko obiralci borovnic in posebno strastni jeseniški gobarji, ki imajo tod dober plen. V nedeljo pa je vse mrgolelo na njem, saj je ves športni svet z Jesenic iu okolice naravnal svoje smuči iu sanke proti Sv. Križu nad Jesenicami. Posebno so bili bogato poplačani za svoj trud, da so se povzpeli na 1300 m visoko goro oni, ki so prišli gor ponoči ali zgodaj zjutraj. Vsa dolina je bila v megli, iz meglenega morja pa je štrlel svojo, od vzhajajočega sonca pozlačeno glavo, očak Triglav. Nepozaben prizor. Ob 9 je bila pri Sv. Križu maša, ki je žc od nekdaj namenjena posebno turistom, ob 11 pa jc bil blagoslov novega smučarskega doma ASK Gorenjca na Cruem vrhu. Cerkvena godba z Jesenic je pred pričetkom zaigrala državno hitimo, nakar je g. župnik Krušna pozdravil vse prijatelje zimskega športa, ki so v tolikem številu prišli v ta gorski paradiž. Na!o je sledil blagoslov planinskega doma. Svetokrižki lantje so zapeli par pesmi, da je odmevalo od Špornovega vrha. pa do Goliških plazov. Mesto zadržanega predsednika Gorenjca gosji. dr. Kržana, je spregovoril g. dr. Aleš Stanovnik, za GZSP je pozdravil g. Drago Cerar, za SK Bratstvo sr. Mulej. v imenu TKS pa njen predsednik g. mag. pharm. Koželj Najizrazitejši in pomemben govor pa je imel skoraj 70 letni, najstarejši član »Gorenjca« tov Janez Krivec, ki je med drugim dejal, naj bi smučarji s svojimi smučmi smuknili za Karavanke do Gospe Svete in tja čez Julijske Alpe. Nato ie g. dr. Stanovnik povabil goste, da si ogledajo liovi dom, ki jc bil ves okrašen z venci, klubovinij zastavami iu državnimi trobojnicaini. Posebno je ugajal velikanski društveni znak nad pročeljem, delo g. A. Cuferja ml. Nato se je razvila prava domača zabava po vsem ogromnem prosloru okrog doma. Smučarji, ki ' 1 /so"prišii cd drugod, celo iz Ljubljane jih je bilo več, šć>' se divili prekrasni legi doma. Ni si mogoče misliti lepših prilik za smučanje, kakor je na Črnem vrhu, pa bodisi za začetnike, kakor za najbolj razvajene smučarje. Godba je ves dan neumorno igrala, pevci prepevali, razlegal se je vsepovsod vrisk in pa smeli, ki so ga vzbujali neizurjeni smučarji. Ob 4 popoldne se je vrstila dolga procesija smučarjev in sankačev navzdol mimo Kopišarja in Jercc po najodličnejši. štiri kilometre dolgi cesti na Jesenice. Kljub obilnemu Številu prijateljev zimskega športa, računajo, da jc bilo na Črnem vrhu do 400 ljudi, se ni pripetila nobena resnejša nezgoda in ves dan je potekel v pravem zimskosportnem duhu. Kdor sc hoče prepričali o lepoti gorskega para-diža v našem St. Moritzu, naj kar pride! Ne bo mu žal! — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kol brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo Občinska seja v Kamniku Kamnik, 16. januarja. Kamniški občinski odbor se je včeraj zvečer sestal v mestni posvetovalnici k seji. da reši neltaj tekočih problemov, ki so se nabrali v zadnjih dveh mesečin. G. župan Kratnar je podal izčrpno poročilo, nakar se je prešlo k obravnavanju posameznih točk dnevnega reda. Občinski odbor se je soglasno izrekel za predlog da se katastrska uprava preseli iz Ljubljane zopet nazaj v Kamnik. Občina se obveže sorazmerno z davčno močjo prispevati k skupnim stroškom. Na občinski odbor je bila ob novem letu naslovljenih cela vrsta prošenj od najrazličnejših kulturnih in socialnih društev izven Kamnika. Odbor jih je moral žal odkloniti, ker se mora že pri domačih oinejiti na minimum. Korporacija je v svoji akciji, da se izkoplje iz težkega položaja, dvignila najemnino za vsa posloj> ja in zgradbe, ki jih je do sedaj oddajala v najem samo proti malenkostni letni priznalnini. Tako je n. pr. krajevni šolski odbor plačeval /a šolsko poslopje letno 525 Din priznalniue. odslej pa bi moral 1000 Din mesečno, prav tako pa občina za ti|)orabo skladišča na Grabnu letnih 2100 Din. Sprejet je bil iredlog, da se določi od strani občine 6 odbornikov, oskodovala, ima občina proračun za popravilo slenc na desnem bregu. Proračun znaša 13.825 Din. O tej stvari bo odbor sklepal še na prihodnji seji. Tajniku okrajne organizacije JNS o. A. Šliirmu je odbor dovolil brezplačno prakticiranje v občinski pisarni, dosedanja dva nastavljenca pa je sprejel kot duevuičarja. Dvema prosilcema jc odbor zagotovil sprejem v občinsko zvezo, če si pridobila državljanstvo, eni prosilki pa je naklonil podporo iz dr. Volkarjeve ustanove. Reševanje ubofnih zadev je zojicl dalo precej dela, ker se je nabrala cela kopica prošenj za podelitev podpor. V tajni seji sc je obravnavala zanimiva zadeva o pravdi mestne občine z bivšim občinskim tajnikom. Na prihodnji seji pride na vrsto tudi proračun. i' ker je torbica žo bila na ravnateljstvu. Gospod je bil seveda razburjen, ker ni takoj dobil svoje torbico, nazadnje pa je vendar le poslušal sprevodnikov nasvet, naj se z avtom odpelje na ravnateljstvo, kjer bo torbico dobil. In res jo je dobil. Neznani gospod je imel vsekakor veliko srečo, da je torbico prvi zapazil pošteni sprevodnik iu ne kdo drugi. Ko bi se je bil kdo drugi polastil, bi jo Ijistnik nikdar več ne bil videl. Neznani gospod, ki je bil tako srečen, da je prišel do izgubljenega denarja, je gosjiod M i loj Aleksič, narodni poslanec. V svojem veselju in velikodušju je gospod |ioslanec izročil sprevodniku Popoviču jopo nagrado v znesku celih 100 Din. Ta vest o poštenem sjirevodniku se je naglo razširila po Belgradu. Ko je belgrajska občina izvedela za dejanje svojega poštenega uslužbenca, mu je tudi s svoji strani dala lepo nagrado, in sicer r,ar 1000 Din. Prebivalci sedaj bolj hvalijo velikodušnost občine kakor pa Popovičovo poštenost. Koledar Sreda, 17, januarja: Anton, puščavnik; Marijan, mučenec. Novi grobovi -j- Poštni ravnatelj Josip. Flere. Včeraj je v Ljubljani na Domobranski cesti 1 po težki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Josip Flere, poštni ravnatelj v pokoju. Blagi pokojnik je dolga leta služboval na kolodvorski pošli, nakar je bil imenovan za ravnatelja na glavni pošti. Bil je zelo vesten uradnik in dober jiredstojnik ter je užival vsesplošno spoštovanje. Pogreb bo v četrtek ob pol 3 popoldne na pokopališče v Štepanji vasi, kjer bo truplo položeno v rodbinsko grobnico. Blag mu spomin! Žlujoči hčerki in sinovoma naše Globoko sožalje! ф V Ljubljani je v splošni bolnišnici umrlu gospa Ida Schvventner roj. Peklaj, Zapušča moža in štiri nepreskrbljene otroke. Pokopali jo bodo v sredo ob štirih popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše rfloboko sožalje! "j- V Trebnjem ie včeraj zjutraj nenadoma umrl splošno znani in priliublieni lekarnar mag. pharm. g. Janko Ruprecbt. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Pravkar je i 7 51 a težko pričakovana knjiga 99 lolsterskl izpit" l;i jo je pr redil .lanko Traven kot priročnik kandidatom za mojsterske izpite. Knjiga obsega preko 230 strani 111 st ne Din 30 — „LJUBLJANSKA ZALOŽBA" Ljubljana. Podrožnik V./40. Ostale vesli — Umetniške podobice. Apostolstvo sv, Cirila in Metoda je izdalo novo izdajo umetniških podobic po slikali prvih ruskih in drugih slovanskih umetnikov. Izmed slovenskih umetnikov so zastopani Gorše, Urbanija, Mencinger, Langus in Jelovšek. Po splošnem priznanju so to prvovrstne podobice, ki obenem goje verski in umetniški čut. Dobivajo se v pisarni ACM v Ljubljani, Napoleonov trg št. 1. — Prepovedan list. Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo razpečevanje in prodajo tednika »Narodna šuma < št. .31, ki izhaja v Zagrebu. — Smrtni padec mlinarja. Iz Murske Sobote poročajo: Preteklo soboto so je smrtno ponesrečil mlinar, ki jc bil uslužben pri paromlinu v P. Med tem, ko je pregledoval stroje, ki niso pravilno funkcionirali, mu je S|>odrsnilo in je padel med kolesje, ki ga je hudo ranilo, Takoj so ga prepeljali v Mursko Soboto v bolnišnico, kjer je kinalu nato- umrl. Pokopali so ga na sobočkem pokopališču. — Umetnik France Goršc je izvršil pet umetniških nabožnili risb za novo zbirko umetniških podobic ACM. Risbe in reprodukcije so se izredno posrečile in zbujajo veliko pozornost umetniških krogov. Гако se verska umetnost širi med ljudstvo. Te domače umetniške podobice toplo priporočamo. — S kruhom pojedla šiviihko. Uo/.ali.ja \Veiss je kupila pri nekem peku pol kilograma kruha. Ko je za večerjo pojedla kos kruha, je požrla s kruhom ludi šivanko. Ponoči ji je poslalo slabo. V. »jUGEFA« k. d., Zagreb, Gajcva 32. Oglas ie rcgistr. pod S. Ur. 19831 c* 4. XX 1931 Takoj je poklicala zdravnika, ki ji je potegnil iz grla šivanko bas v zadnjem hipu, ker Iii sicer uboga žena gotovo umrla. Policija je uvedla preiskavo. pri katerem pekli je žena kupila kruli. — Ko se začno cevi poapnjevati. deluje uporaba nuiavtie >I'ian? Joselove« prenčiee na redno tzpra/.njenje črevesa iii cniuujšii naval krvi — Zone kot detektiv ko. V neko ljudsko kuhinjo v Zagrebu sta prišli dve ženi. in sicer Ge-novefu Pukšič ter Ana Zoreč, od katerih je ena sobarica, druga j>a kuharica. Čeprav v Zagrebu še nimajo ženske policije, vendar sta se obe ženski odločili, da se predstavila kot članico tajne policiji:, da bi imeli na ta način več veljavo. Ana in Genovefa sta se tedaj predstavili kot deteklivki in slu začeli legitimirati navzočne goste Tem se je pa postopanje obeli žensk zdelo sumljivo in poklicali so slražiiiUn, ki je obe odpeljal na policijo, kjer so iu pridržali v zaporu. — Hitro prijet tat ure. Svetniku okrožnega sodišča v Varaždinu \ iktorinu Pongračiču jc zmanjkala iz omare v spalnici zlata ura. Ker ie bilo okno odprto, so sumili, da je vlomilec zlezel skozi okno in ukradel uro. Policija je lakoj začela s preiskavo in je na izviren način našla uro. Detektiv mestne policije je odpotoval v Čakovec in stopil v prodajalno urarja iu zlatarja Sehmalza, kateremu je dejal, da bi rad ktipii lislo zlato uro. katero je urarju pred dvema dnevoma prodal njegov prijatelj. Urar se jc I razveselil kupčije iu je pokazal uro z monogramoni , V. P. Tedaj sc je detektiv legitimiral, vendar pa mu urar ui verjel. Šele na okrajnem načelstvu jo urar spoznal, da jc postal žrtev tata. Izjavil io. da ti i ti je uro prodal Ivan Vcrg, ta pa je pri zasliševanju reko! da mu ie uro prodal Mi jo Mihalič, ki je splošno znan lat. Mihaliča so aretirali iu odvedli v zapore varaždinške policije. — Pri nagnenju k maščobi, prolinu sladko-sečnusti izboljšuje naravna »Franz-Joseloia« grenčica delovanie želodca irj črevesa in tramo pospeši prebavo Trbovlje Uradni dnevi laškega okrajnega glavarstva v Trbovljah bodo letos samo vsako prvo sredo v mesecu nu občini. Prepovedan je prehod čez Bukovo goro in La-honco mimo skladišča razstreliv. Posebej še ponoči. Svarimo vse, naj ne hodijo lam blizu, ker ima straža naročilo proli rušilcem le prepovedi najstrožje postopali. Knjižice uslužbenskega davka ie treba predložili davčnemu uradu v Laškem v teku januarja in februarja.. Davčna uprava se hoče prepričati, če so pravilno nalepljene davčne znamke. Jugoslovanska Sinpgarsia Umna reja domačih zajcev. Spisala sta knjižico strokovnjaka dr. A. Jenko in A. Inkret, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Stane nevezana 16 Din ter ima 89 strani. Ktinčjcrcja je postala v leh težkih časih, ko si navadni delovni človek s težavo oskrbi dražjega — telečjega, govejega ali svinjskega mesa — jako važna panoga našega gospodarstva. Iz te zadrege pa ga reši — zajčjereja —, ki se da gojiti i malimi stroški, brez. truda, saj jc znano, da se zajci najhitreje plode od vseh domačih živali. V leku enega !ela prirediš z lahkoto celo čredo le koristne domače živali. Meso jc lahko, zdravo in okusno in popolnoma nič ne zastaja za leletino. Sam si lahko postaviš na dvorišču ali kjerkoli pri liisi mal hlevček — po razmerah — tudi boljšega, prostornejšega za lo skromno živalico. Zajci so s hrano kaj kmalu zadovoljni in ti ne delajo glede prehrane posebnih preglavic, zadovoljni so z odpadki jedi in krmo, katero lahko sam pripraviš. Pričujoča knjižica obsega vse, kar mora v deti vsak, kdor se bavi z rejo kuncev. Knjižico krasi več slik, ki ponazorujejo razne vzorce hlevčkov, zajčjih pasem, poleg tega zajčjega mesa, kožuhovine, ploditve, križanja, o zdravju in boleznih zajcev. Knjižico vsakemu, ki ima veselje do zajčjcrejc, toplo priporočamo. JSaszn&nila * вим—aM Ljubljana 1 O našem sončnem sistemu, o zvezdah in planeti Ii, o naši spremljevalki zemlji luni bo predaval drevi ob 8 v verandni dvorani bolela Union pod okriljem Leonove družbe g. prof. Silvo Breskvar. Predavanje bo bogato opremljeno s skioptičniini .slikami, vsled tega bo tudi za širše občinstvo lahko razumljivo in hkrati poučno. Predprodaja vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva c. 7 iu sicer sedeži po 3 Din, stojišča po 2 Din, dijaki 1 Din. I Prva točka simfoničnega koncerta, ki ga izvaja v petek, dne 19. I. ut. simfonični orkester 'zagrebške državne glasbene akademije v ljubljanski unionski dvorani, je. Beethovnov violinski koncert v d-duru. Napisan je bil lela 180(1 in še i.-tegn lela javno izvajan na Dunaju. Violinski koncert je mojstrsko delo simfoničnega značaju, v katerem spaja nesmrtni mojster na idealen način virtuoznosl z bogatimi zumisleki iu ustvarja dovršeno enakopravnost orkestra in solista. Solislovski pa rt bo izvajal violinist Zlalko Topolski. Ji' najboljši dijak prpf. iluinta, ki ima pred seboj brez dvoma sijajno bodočnost. Violinski koncerl bo dirigiral I ran Lliolka, v orkestru je 70 godbenikov. Poleg lega se izvaja še l.liolkiivo Morje: za soli, zbor in orkester. Vseh izvajalcev pri leni delu jo 130. Pied-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 XLIV. občni zbor društva Pravnik se visi v soboto, dne 27. I m. oli 13 v justični palači v Ljubljani, dvorana štev. 70. s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo o anketi glede kaznovanja prekrškov in sklenitev tozadevne resolucije. 2. Poročilo odbornikov. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. — Odbor I /a otroke, ki nimajo posluha, že lani smo zabeležili. ila sc bo v Ljubliani osnoval lečaj, v katerem se bodo lahko naučili petja ludi laki otroci, ki jih narava ni obdarovala s posluhom. Ker so predpriprave /e končane, se bo tečaj v nekaj dneh pričel. Zatorej naj sc zglitse starši otrok, ki so doslej že prijavljeni, pa tudi tisti, ki žele svoje otroke šc prijaviti, v četrtek ob 20 k sestanku na Bleivveisovi cesti 21. I Nočno službo imajo lekarne: mr. l.coslek, Re-sljeva c. I; mr. Bohince ded., Rimska c. 21 in dr. Kmet, Dunajska c. -II. Maribor • nt Prvi zgodovinski veter bo jutri v četrtek 18, I. ni. ob •_'<) v šlndij-ki knjižnici. Na dnevnem redu ienia: Jože Vosjtjak. Vsi člaiil ZDM vljudno vabljeni. m Dvudiicvili kletar-ki lečaj bo v ponedeljek in torek, to je v dneh 29. in 30. januarja I. 1. 1111 banovioski vinarski iu sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8 do 12 ter od 1 I do IS. m Zdrauii-kii društvo v Mariboru ima dievi ob 7 zvečer v hotelu Mariborski dvor svojo sejo. Vabljeni v.-i člani. ni 'itZSI'. Jtilri ob 20 v društveni pisarni Kolodvorska 1 odvorova seja. m Preložen koncert. Devov koncert Mariborske Glasbene matico je preložen radi tehničnih za-|irek ter lio v ponedeljek 22. t. tu. ni Krščanska /iii-k.i z*o/a ima v nedeljo 21. t. in. ob pol petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banko svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem r-■ol svoj sestanek jutri v četrtek ob Iričelrt na '_'') v frančiškanski kapeli. Celje c Predavanje o Monlhlancii in Matterhornu. Savinjska podružnica SPI) bo priredila v četrtek 18. I. m. ob pol 9 v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici skio|itičlio predavanje o Monlhlancii in Matterhornu. Predavala bosta gdč. Mohorci-čova iz Ljubljane in g. Kopinšek iz Celja. c Občni zbor Krajevne proliluberkulozne lige v Celju bo v četrtek, dne 2">. t. m. ob 8 zvečer v sejni dvorani nn mestnem magistratu. e Društvo absolventov trgovskih šol v Celju priredi v četrtek, 18. t m. ob 8 v predavalniri trgovsko šole predavanje o temeljnih problemih socialne politiko. Predava g. dr. Stojun Bajič iz Ljubljane. Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Guo-dtiličcva ulica 29, priredi v sredo, 17. t. m. društveni sestanek s predavanjem g vseuč. prof. dr. Frana Bubanoviča »O prirodoslovnem načinu mi š 1 i c- n j a ■. Začetek predavanja ob 9 zvečer. Goslie dobrodošli. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČ I? 1 )nt ma Začetek ob 20 Sreda, 17. januarja: Sonjkin in njegova sreča . Red Sreda. Opero Začetek ob 20. Sreda. 17. januarja: Ob 15: Мапоп«-. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. Četrtek. 18. januarja: »Jemifa*. Red Četrtek. M A RIBOKSKO GLEDA 1Ж Е j Sreda. 17. januarja: Zaprto. i četrtek. In januarja ob 20: Okence- Premiera. Rasputin še vedno straši Ljudje, hi bi radi živeli na njegov račun Zloglasni ruski menih Grigorij Jefimovič Rasputin. ki je imel silen vpliv na carsko rodbino, počiva pod zemljo že od 1, 1916, toda po svetu še vedno ostajajo njegovi sledovi za njim. Nedavno je neko nemško filmsko podjetje izdelalo film o njegovem življenju. Z njim je seveda napravilo dobro kupčijo. Pravijo, da so film sestavljali na podlagi zgodovinskih poročil in dokazov ter da .e bil več ali manj objektiven. Kljub temu je knez Fjodor Jusupov, ki nastopa v filmu kot soudeleženec pri umoru Rasputina — saj je bil ta umorjen v njegovi hiši — tožd filmsko podjetje, češ da se njegova oseba prikazuje v filmu v slabi lin i. Zahteval je 500.000 mark odškodnine. Proces se |e seveda silno zavlekel, toda sodišče je zavrnilo .Tu-supovo zahtevo. Filmska družba »Metrov-Goldwyn-Mayer« je v Hollywoodu pripravila nov film pod naslovom »Satan Rusije«. Film je že izvršen, toda zopet se |e oglasil Jusupov, češ, da je pod vanje filmn netočno, saj kolikor zadeva njegovo o^ebo in tudi osebo njegove žene. Jusupov za'ueva d«a m.li-jona dolarjev odškodnine. Poleg tega toži posebej tudi njegova žena tvrdko, češ la ji .e bila ojnsnjujejo azijski izvor prvotnega prebivalstva Amerike. Nalančna razisko anja kitajske enciklopedije »Yuen Kim Liu-fian« so odkrila, da ie približno 2000 let pred Kristusom skupina kitajskih mornarjev prevozila Tihi ocean (s fiomoč'o kompasa) in se izkrcala v divji, svetu neznani deželi, kjer so ustanovili neodvisno državo »Fu-San«. V drugi knjigi »Wen-Hien«. ki jo ie spisal Tong Kao, je natančno opisana pot mongolske eksfiedicije, ki se je odpeljala iz Logo Tong mimo Koreje, Japonske, Alaske in Severne Amerike ter prispela v Mehiko. — (Prevedel G. P.) Nehaj za tvote telo Soba, v kateri spi otrok, naj bo solnčna, da bo otrok uspeval kakor uspeva rastlina ali žival na solncu. Solnčna svetloba človeka razveseljuje in poleg tega ubija bacile ter je najboljše razku-ževalno sredstvo. Kadar iščeš stanovanje, glej da ne bo imelo severne lege, saj je o teh stanovanjih znano, da je njihov glavni gost zdravnik. - Modra barva pomiri tudi najbolj razburjeno razpoloženje, rdeča pa vznemirja. Na vrtni razstavi v Londonu so razstavili krasne cvetlice iz zapadne Avstralije, ki so jih prepeljali v London zmrznjene v ledenih blokih. Statistika kaže, da dosežejo poročeni ljudje povprečno 60 let, neporočeni pa 45 let. Strah pred boleznijo šibi organizem in s tem ustvarja razpoloženje za obolenje. Ljudje, ki trpijo za sladkorno boleznijo, izločijo z vodo dnevno pol ali tudi en kilogram sladkorja. Tat: »Vedno pravijo, da hoče biti svet varan, toda kakor hitro mu hoče človek malo ustreči, ga že vtaknejo v luknjo.« Dvojčka sla in skupaj stara 100 let Brata Piccard, izmed katerih je posebno znan po vsem svetu Avgust Piccard, bosta 28. januarja stara natančno 100 let. Ker sta dvojčka, ne bo težko uganiti, koliko let ima vsak izmed njiju. S fotografskim aparatom v boj pron megli! S temle fotografskim aparatom bodo preprečili nesreče na morju, ki jih povzroča megla. Ta aparat bo namreč zaznal bližajočo se ladjo tudi na razdaljo 60 km v najhujši megli, ko človeško oko ne vidi niiti 50 metrov predse. Aparat deluje s pomočjo plošč, občutljivih za infrardeče žarke Katastrof ni honca Zveza narodov si nabav« oddamo postajo Zveza narodov bo postavila ob Wilsonovi obali v Ženevi veliko radijsko oddajno postajo. ■ Že zdaj je Zveza narodov oddajala po kratkih valovih vesti glede njenega poslovanja v svet, toda te vesti so bile namenjene v prvi vrsti prekoocean-skim krajem. Ko se poslavi nova postaja, bo Zveza narodov oddajala vse mogoče vesti tudi Evropi. Oddajala bo na kratke valove, nato bodo iste programe oddajale druge evropske postaje na srednjih in dolgih valovih. Pri Zvezi že proučujeta nov načrt strokovnjaka Diessel in Galaratti. Levičarstvo se podecfuie Med preprostim ljudstvom in pogosto tudi med razumniki je bilo razširjeno mnenie, da izvira le- i vičarstvo odtod, ker matere ali pestunje navadno nosijo otroka na levi roki in s tem ovirajo otrokovi desnici, da bi se prosto gibala. Najnovejša raziskavanja niso potrdila tega mnenja, temveč so ugotovila, da se levičarstvo navadno podeduje. 1 Dr. Schafer, ki je proučeval levičarstvo na berlinskih šolah, je ugotovil, da je pri 17.000 otro-kih 4.06 odst. levičarjev, med temi 5.15 odst. dečkov in 2.98 odst. deklic. Če bi ta odstotek razširil na vse Ijudskošolske učence in učenke v Ber- I linu, bi bilo v Berlinu 9265 otrok levičarjev. Pri 16 odst. je dr. Schafer ugotovil, da so bili levičarji njihovi starši, pri 8.23 odst., da je bil levičar kdo izmed njihovih dedov. Zdravniki so mnenja, da bi bilo dobro, ko bi se levičarji učili pisanja in risanja z obema rokama. Ljudje, ki z levo roko režejo ali opravljajo druga vrtna dela, so navadno silno spretni v pisanju in v risanju. Na vsak način ie priporočljivo, da se levičar vadi tudi z desno roko. Prav tako priporočajo zdravniki tudi desničarjem, da urijo levico Mar ne veš da so zdravniki ugotovili, da jutranje delo porabi mnogo manj energij kakor popoldansko? da je prva kuhinjska kniiga izšla 1. 1390., medtem ko je bila prva kuhinjska knjiga tiskana 1. 1475; da niso pri jedi prvič u]x>rabljali nož in vilic šele v srednjem veku, temveč so jih poznali že stari Asirci. Plinska eksplozija l\laivečja zeljnata glava na svetu Vrtnar v okolici mesta Durango v državi Co-lorado, g. V. R. Bra.ndenburg, je pridelal gotovo največjo zeljnato glavo; saj tehta 21.5 funtov in njen obseg meri 115 cm. Brandenburg ie dokazal, da se daio take glave z lahkoto pridelati in je takoj nato pripravil še dve glavi, ki sta tehtali 19.5 oziroma 20 funtov. vrgla v zrak hišo iNa severnem Atlantiku je silen mraz Za ladje je to silno neprijetno. Na sliki ladja »Albert Baliinc, ki ie vsa v ledu in jo mornarji čistijo Iz Šanghaja poročajo, da se je neki kitajski parnik, ki je 10. januarja zapustil Šanghaj in plul proli Honkongu, potopil. Počili, so kotli. Na par-niku ie bilo 490 delavcev razen redne posadke. Doslej so že našteli 120 mrtvih. Ko so sc razpo-j čili kotli, je nastala na krovu med delavci strašna panika. Saj je v tistem trenotku eksplozije zajela vso ladjo, ki je pričela goreti. Ladja sc je pričela naglo potapljati. Za prostor v rešilnih čolnih se je začel divji boj, in sicer med delavci in posadko, ki je skušala napravili red. Mnogo delavcev je planilo v morje in se skušalo rešiti s plavanjem. Ladja se jc medtem naglo potopila Žc eksplozija je ubila več ljudi. Mnogo so jih potegnili v globino vrtinci, ki so nastali na mestu, kjer sc jc ladja potopila. ★ »Ni vse zlato, kar sc sveti. Kdo mi lahko navede kak primer?« .Vaše hlače, gospod učitelj.« V Plettenbergu blizu Essena je nenadoma nastala eksplozija pred neko stanovanjsko hišo in jo vrgla v zrak. Nato jc na razvalinah nastal še ogenj. Štirje stanovalci so našli smrt med razvalinami. Izvedenci so ugotovili, da jc pri glavni cevi, ki dovaja plin neki bližnji tovarni, nastala luknjica, skozi katero ie uhaja! plin. Plin je našel pot pod omenjeno hišo in se ie zbiral v kleti. Tu jc nastala eksplozija, ki je vrgla v zrak hišo. Pri tem sta našli smrt tudi 45 letna mati s svojo 21 letno hčerko. Popoldne je nastala nova eksplozija, šna panika. Saj je v tistem trenotku eksplozija ki je poškodovala drugo hišo v bližini. Nekemu možu je kamen zlomil nogo. Izvedenci so že ugotovili, na katerem mestu je uhajal plin in tudi luknjo zamašili. Gospodarstvo Devalvacija dolarja Kakor smo že poročali, je predsednik Roosevelt proglasil vse v Ameriki nahajajoče se zlato za narodno last. Io pomeni, da bodo morale federalne rezervne banke oddati vse svoje ziajo, katerega imajo za okoli 3600 milijonov dolarjev, državnemu zakladu. Odkupna cena za vse to zlato bo stara pariteta: 20.67 dolarja za unčo. Pri tem je treba \ poštevali, da sc v notranjem prometu plačuje zlato (nakupna cena vlade za novo produkcijo ameriških rudnikov) po 34.00 dolarja. Cena zlata v inozemstvu pa je še nekoliko višja. Ce se vzame te cene za zlato, jc razviden velik dobiček, ki ga ie naredila država. Ta veliki dobiček bo služil v glavnem za kritje, proračunskega deficita, katerega cenijo v tc- 2','u posojilo iz lefa 1881. Izžrebane «o bilo teli- serije: U 25 50 52 55 (," H2 |()4 los 156 25" 2S7 504 511 5i)| 405 475 514 558 ">58 570 571 5"4 57: 5sj (,5? 666 707 "15 "5_! "46 755 741 SI 16 88,S SOI 896 807 '>45 05J %5 <>60 48) 1051 1054 1042 I04(> 1054 1060 1088 1042 t 100 1122 1151 1165 1216 1248 1282 1241 1514 156") 1584 141-5 14JO 1422 1456 14H5 1510 1554 1587 1545 1654 1681 1685 KiSS 1788 1747 I SOJ I8J7 1841 1928 1457 1450 1474 2031 J055 2057 J114 JII6 2154 J156 J144 2151 2165 JI4J JJI5 JJ26 2J40 2289 2292 2516 J5J0 J555 2357 2)70 2454 2455 2465 2470 2441 2507 2542 2598 2614 2655 2665 2674 2682 2687 26S8 2718 2820 2854 284S 2849 2852 2885 2987 ' 2984 2990 5000 5001 5004 3055 5068 5077 5094 5110 3120 5144 5147 "195 5215 5216 5251 52^8 ">272 5504 552+ 5524 5551 5560 5570 5441 5446 5552 355+ "">(>0 5545 "612 "4>I8 51,11) 5644 5655 5648 5718 5778 5841 591J ")9+~> 5976 4004 4015 4020 4055 4055 4062 4065 4067 4074 4105 4 tU 416" 4178 4J71 4J74 4280 4245 4518 4542 4555 4555 4560 4405 4407 4402 4451 4359 4574 4607 4625 4652 4684 4710 4854 4405 4956 4457 4946 4447 5011 5027 5055 "055 5081 5085 5049 5107 5(71 5200 5JI4 5254 5255 5J44 526" >264 5274 ">287 >528 5542 5590 5395 5599 540 ) 5406 5414 5420 5445 5505 5544 5559 5658 5681 5725 5730 5756 5746 5815 5545 5928 5966 5974 5446 6078 6102 6125 (>147 6157 6164 6142 6198 6214 (>>16 6214 6224 6250 (,251 6290 (>298 (>507 6509 6552 6041 6109 6415 6144 6447 6515 6555 6557 6581. Dobitki «0 sledeči: serija 2854 št. 20 50.000 Din: seri ju 50 št. 6 10.000 Din; serija 4405 si. tO 5000 Din; seri ju 1428 št. 55 2500 Din; po 2000 Din serija 108 št. 5, serija 1088 št. I«, serija 2088 št. 18; po 550 Din serija 52 št. 5, serija 1428 št. 58 i serija 42S0 št. 2". Tobačne srečke. Amortizirane so tele serije: 55 7950 1125 SS52 5578 5082 +5")8 5726 462" 2545 5424 I(>84 6805 1244 5425 4(>(>4 7712 7857 3765 440J 8115 917 512 4513 6727 4564 5607 3486 6704 2778 5454 20S4 5440 268+ 5847 81 7506 9482115906 9+7 9879 4555 6764 2145 0680 4567 178+ 420 8517 6271 7858 7028 ++6 4784 7"H4 8550 7124 2121 8424 "025 7675 8157 6515 (>264547 4402 1446 4546 2525 4506. Serija 5618 št. 57 je dobila 100.000 Din: serija 9627 št. 48 2000 Din; serija 7208 št. 44 in serija 517 št. 5 po 500 Din. 100 Din serija (.110 št', I. 2668—74. 8206—"7. 222—70. '..174—88. 4411 80. 417"—4J. 1154-46. 55l7-"\ 2473—25. 50 Din: serija +21") št. 54, 6856—21, 6742—), lOfi"—(>s 1148—97, 4544—52. 6448—69, 6457—4«, 4I35-4+. 5" 14—">2. 447-t"). 2541-'. 8982-24. 1053—84. "529—75. 4750—26. 7465—67. 5642—40, 5514—56. 4605—58. Srečke Rdečega križa. Vmorti/irane. so bile pri žrebanju 15. t. m. lele serije: 550 754 1841 •595 5452 4582 4661 5191 5217 57+1 65)0 ..PJ 7957 8645 8714 8745 4054 9165 4175 9514. Dobitki so sledeči: Serijn 6068 št. 7^ dobil« "5 000 Din 351.....59 1000, 2005—49 500. 7556- 45 5(K) 534-77 200. 5624—4" 200, IOIO--SO 204. 4",8> — I > MIO, 8300—10 200 Dill. — Po 50 Din: 1445—5) 555- 54. 1765—45, 1777-14. 1404—86, ->-,(,.)_ >s 2445—25. 5154—5«. 5482—21. 5005— +. r,.Tft_ŠV, 6248-58. 6+8+—25, 61)43—35. 7023-^20,; 7426- 82, 8377—42, 8464—47, 8750—72. Nova agencija Državne hipotekarne banke. S 1. januarjem t. I. je začela poslovali v Vel. Bečkere-ku agencija Državne hipotekarne banke. — Banka ima sedaj tele podružnice: Niš. Novi Sad, Celinje, Split, irkopije, Sarajevo, Zagreb in Ljubljana, torej 8 ter 4 ageneije: Kragujevae, Valjevo, Cacak 111 Zenuui. Razsodišče bclgrajske trg. zbornice jc prejelo lani 1868 tožb ( ! 344 v primeri z letom 1932). Lvropsko produkcijo sladkorja ceni mednarodna zveza sladkorne industrije 11a 3,823.000 ton (Licht 3,718 5C0, Alikusch 3,747.000 ton). Jugoslovansko produkcijo ceni zveza ua 74.G00 ton, Mikusch 11a 70.000 ton i u F, O. Licht na 68.000 ton. Y:\e\ibijikatijn r Italiji. Na novi elekliifidrani progi Bologna—Florenre so že začeli s poskusi iu so električne lokomotive dosegle li i I rosi 14.3 km na uro, kar ni samo rekord za italijanske železnice. rodruinifa francoski' Irrdkc Mr-Vruncr je bila osnovana v Belgradu z glavnico 1 milj. Predstavnik podružnice je g. Edvard Jakob Zaniboni. Spoti kočem letu 11a milijarde dolarjev. Obenem |>a namerava Roosevelt stabilizirali, v kolikor sc da govoriti o njegovi nameri, dolar ua ta iyičiu, Ua dokretira zanj devalvacijo. Devalvacija .pomeni, da bo odslej vsebina zlatega dolarja manjša kot je bila doslej. Praktično to pomeni, da bo dolar imel odslej v primeri z drugimi devizami znatno manjšo vrednost. S tem hoče Roosevelt izvesti svojo namero, ki obstoji v tem, da dvigne ccne, obenem pa da spusti dolar do 50 odstotkov njegove vrednosti, za kar ima že od lanskega lela dovoljenje o.l kongresa. Nn ta način bodo cene dosegle približno nivo iz lela 1026, kar smatra Roosevelt za pred|X)-goj gospodarske obnove Amerike. 15.35, Varšava 58.10, Atene 2.88, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05. London. Franc, frank je bil v ponedeljek zaključen po 81.125; včeraj je notiral 80.375. Nevvvork je notiral neizpreineiueno 5.15, kasneje je j>adel na 5.1225. Cena zlata je narasla za na 131 0 penija za unčo. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes za Škodo slabejša. do-čim je bilo čvrsto 7% inv. jios. Najbolj pa so narasle begi. obveznice, ki so prispele v Belgradu celo na 48. Promet je znašal: vojna škoda 400 kom. in 7% Bler. |)os. 2009 dol. Na belgrnjski borzi je bil promet znatnejši. Ljubljana.' 7% inv. pos. 51 den. agrrtrji 29 den, vojna škoda >02 den. begi. obv. 43 den, 8"<; Bk-r. pos. 39 den. 7% Bler. |ms. 37 den. Narodna banka 7% |'.os. Dr/, hip. banke 53 den. Trboveljska ICO-120, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Državni vrednostni papirji: 7'',j inv. pos. 59 den, agrarji 29 31, vojna škoda 290 -291 (291.50, 292* 292.50), 2. 282—283, 3. 281 -2S3. 4. 281 den. 6% begi. obv. 45- -17, 8:';; Bler. pos. 30.50 40, Bler |ios. 36.50 38 (37), 7",i |ws. 1)11D 30 bi. Devize: Narodna banka 3750 den, Priv. agr. banka 237-238 (237, 238, 230), Žečerana Osjek 120- 125, lmpex 50 den. Trboveljska 105 110 Belgrad. Narodna bauka 3580 - 3950 (3930)-. Privit. agr. banka 237 239 (237), 7"/, inv. pos. 50.50 den. (60), agrarji 30.25- 30.50 (30.50, 30.25), vojna škoda 2S6-2S7 (201,200), 2. 180 -231 (281, 280), 6?„ begi. obv. 47.75—4S (48. 44.50), S".; Bler. pos: 40— 41 (40.50), 7% Bler. pos. 37.75 -38 (38.75). Živina Dunajski prešičji sejem 16. jan. Prignanih ie bilo 8192 pršularjev in 3313 špeharjev, skupno 12305 glav, od tega iz Avstrije 5959, iz inozemstva pa 6346 glav. Cene so bile sledeče: špeharji I. 140—142, stari 1.25-1.32, kmetski 1.34 1.42, križani 1.38— 1.45, pršutarji 1.15- 1.45 šil. za kg žive teže. Za pršutarje je bila v začetku slaba, kasneje boljša tendenca in so ostale cene ua slabi višini prejšnjega tedna. Prvovrstni špeharji s.o našli hitro odjemalce in so cene bile za 5 grošev višje kot prejšnji teden. Žitni t rji Na naših trgih je koruza nadalje čvrsta iu zahtevajo danes za umetno sušeno že 75. Moka-in pšenica sta ostali v tendenci in ceni lieizpreitičitjeni. Glede koruze je čvrstost pripisati na eni slrani povečanju domačega konzinna, na drugi strani je izvoz v Avstrijo znaten. Poleg lega se kupuje tudi za Švico, ki bo vzela okoli 500 vagonov. Vse to bo doprineslo k velikemu zmanjšanju zalog in cenijo zaloge, da bodo znašale maja samo še okoli 15.000 vagonov. Da lo niso velike količine, je razvidno iz primere z zalogami maja lani, ki so znašale okoli 60.000 vagonov. — Polagoma sc bo ua naših žitnih tržiščih razvila izrazitejša tendenca, ker bodo pravoslavni prazniki kmalu minili. V Ljubljani so ostale notacije tjeizpremenjenc. Razpis Bor TU Dne 16. januarja 1931. De nor V današnjem prometu so ostali iieizprenienjeiii fefaji Cuiilia, narasli so Amsterdam, Bruselj, Pariz, Praga in Trsi, dočim so popustili Berlin, v izredni meri 1'a London in Nevvvork. Padec dolarja je v zvezi z napovedanim prenosom zlata iz zaklada federalnih rezervnih bank tla državno blagajno Icr napovedano devalvacijo dolarja, to jc znižanje njegove zlate vrednosti. Danes je dolar z ažijem notiral na ljubljanski borzi samo 45.12 Din, doiim jc' še včeraj notiral 46.77 Din. Podoben padec je doživel angleški funt iu sicer od 239 Din z a/ijcin vred "na 233.43 Dih islolako z a/i jem. Avstrijski Šiling je bil ua ljubljanski borzi za-ključen jv> 9.15, na zagrebški |X) '».OS in na bel grajski |x> 9.10. — Grški boni so notirali v Zagrebu 34 - 36, v Belgradu pa 34.50 denar. I ju lil ja na. Amsterdam 2300Л)-2382.32, Berlin 13V),09 -1306.49, Bruselj 796.07 dOO.OI, Curih 1108.35 1113.85, London 180.86 182.46, Nevvvork 3407.IO 3525.42, Pariz 224.99 226.11, Prtiga 170.23 — 171.00. Trst 300.57- 302.97. Promet na zagrebški borzi 50.723 Din. 7iirich. Pariz 20.32, London 10.33, Nevvyork 318, Bruselj 72, Milan 27.11. Madrid 42.7250, Amsterdam 207.50. Berlin 122.50, Dunaj 72.93 —56.625, Slockhohn 81 Hi Oslo 82. Kopenhagen 72.90 Praga Radio Programi Radio Liubb'ana: Sreda, 17. januarja: 12.15 Reproduc. vesel« pesmi, — 12.45 Poročila. — 13 Čas, vijolinski so!, koncerti na ploščah. — 18 Komorna glasba, Radio-kvinlet. — 18.30 Radio-orkcstcr. — 19 Ob 100 letnici Josipine Turnograjske (Vera Dostalova). — 19.30 Literarna ura: Hrvatsko žensko slovstvo (A. Cernejeva). _ 20-1'cvski koncert Julija Betetta s spremlifevanjem Radio-orkeslra. — 20.45 Koncert Komornega tria (gg. Trosi, Miiller, Svetel]. — 21,45 Kvartet mandolin. — 22.30 Čas, poročila. Četrtek, 18. januarja: 12.15 Reproduciran orgelski koncert; 12.45 Poročila; 13.C0 Čas, Operne uverture na ploščah; 18.00 Postrežba bolnikov (ga. Govekarjeva); 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.00 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj); 19.30 ITešče po Željah; 7.0.00 Prenos iz Zagreba: koncert: 22.00 Čas, poročila, Radiojazz. Drugi programi: Sreda, 17. jan.: Belgrad: 16.30 Grk. konccrt. -19 Radio-ork. — 19.20 Nar. pesmi z orkestrom — 20 Prenos koncerta iz Ljubljane. Dunaj: 17.05 Koncert del avstrijskih skladateljev. 18.55 Koncert pihalnega orkestra. _ 22.15 Radio-orkestcr. --Berlin: 21 Beethoven: III, simfonja. es-dur. 22.30 Pesmi. — 23 Godalni kvarlet. — Budimpešta: 13,30 Simfonični koncert. ... 18 Salonska кзре1а. - 10.30 Prenos iz opere. — Huizen: /0.40 Zborovski konccrt. — 22.10 Koncert na orglah. Mtinchen: 13.25 Vesele arije. ■ 16 Simfonični orkester. -- 17.50 Pesmi rtd L. Beethovna. — 19 Radio-orkester. -20.30 Mandollnski konccrt. 21 Beethovnova lil. simfonija. • 22.35 Beethovnova' glasba. _ Milan: 21 Simfonični koncert. — Prage:l7.35 Vokalni koncert. — 20.05 Koncert češke filharmonije (solisti, zbori in orkester). — Rim; 21 Prcno.« opere. Čcrtrlek, 18. jan.: Belgrad: 17.00 Vokalni koncert, 20.00 Koncert iz Zargeha. — Zagreb: 17.00 Radio orkesler, 20.00 Komorni koncert, 20.30 Violinski koncert, 21.30 Sopranski samospevi ... Dunaj: 12.C0 Radio orkester. 17,10. Koncert za če'o, 19.cn Štajerska narodna gtasba, 20.30 Koncert dunajske filharmonije. — Berlin: 21.00 Beethoven IV. simfonija b-dur, 21.35 Zborov ski konctVt, "2Ž.J9 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 13.30 Orkester ruskih balalajk, 17.30 Orkestralni koncert, 19.00 Schubcrtove pesmi, 19.30 Prenos operete. Miilichcn: 13.23 Operna glasba, 1600 Radio orkester, 17.50 Schumannove pesmi, 19 00 Walleitstei-nov tabor-, drama (Schiller). 21.00 Beethovnova IV. simfonija. — Praga: 10.20 Orkestralni koncert. 17.25 Klav irski koncert, 14.30 Beethoven: Scplcl es-dur, 20.30 Radio igra, 22,25 0')wnn glaibn — Rim: 17.CO Instrumentalni 11 vokalni koncert, 20.40 Simfonični vokalni koncert. smučarskega prvenstva LZSP za sozuihi ПШ.оЈ: n) za naraščaj, b) za juniorje in c) za seniorje, ki bo dne -20. in 21. januarja 1984 v Ljubljani. Pravico udeležbe imajo vsi v LZSP verificirani in predverificirani člani. Program: V soboto dne 20, t. 111. ob 14 tek: Za gn||iii 11) naraščaj (letniki 1010—1917) na ca. 7 km: b) jiinlorji (letniki 1911 1916) na ca. 10 km in c) seniorji (letniki J 913 iu več) na ca. 10 km dolgi |uogii s startom in ciljem pri C'ndu pod Hožnikoui. Tek se ocenjuje posamezno iu v kombinaciji (slednji le grupi r). V nedeljo duti 21. I. 111. ob 10 skoki za kombinirano tekmovanje. — Poppldnu ob 1.5 konkurenčno tekmovanje v skokih t/а vse tri grupe) • oboje na skakalnici Ilirije Mostec. Tekmuje se po pravilniku JZSZ. Prijavnim; 111. Prijave je poslali na predpisani j tekmovalni prijavnici do 18. t. tu. na podtvezui, naslov. Naknadne prijave so mogoče še proti prijav- ' uini 10 Din do ene ure pred startom. Na prijavnici j ,je brezjiogojno i lip trebilo navesti rojslno lelo in pa I disciplino, na kaleri bo tekuiov aloc, starini. Žrebanje za vso tekme bo v petek li). t. 111. od 20 v domski sobi kuvurne Kiuonn v Ljubljani. Razložilev jnoge pol uro pred startom. Evenluelni zdravniški pregled tekmovalcev bo eno uro pred pričetkoni lekine. Prvak v kombinaciji prnjnie tiasVov: Prvak LZSP v kombinaciji za sezono 1038/34. — Prvi trije iz vsake tekme (v vseh grupah) prejmejo darila (plakete, diplome). Ako prejme tekmovalec že eno darilo v kombiniranem tekmovanju, ne more prejeti ludi darila za lek. Prvi tri|e najboljši tekmovalci podeželskih klubov prejmejo diplome. — Razglasitev rezultatov iu razdelitev nagrad bo v nedeljo 21. t. 111. ob '20 v restavraciji Zvezda. Katerekoli iz|>rcmonibe bo vodstvo LZSP pravočasno objavilo. * Smučarji, pezor! Zimskcsportni odsek SPD bo prirejal skozi celo zimsko sezono izlete v skupinah pod strokovnim vodstvom, s čemur bo ustreženo marsikakemu smučarju. Poleg vodslva imajo udcležcnci izleta namreč šc ugodnost polovične vožnje po železnici. Čc bo manj kot Šest udeležencev, izlet odpade. Ugodnosti sc dosežejo tudi pri prehrani po kočah, ako je prijava pravočasna. Zelje kake večje skupir-c bo SPD upoštevalo. Za smučarje-začelnike li izleti niso priporočljivi, — Smučarski izleti SPD. Zimskosportni odsek SPD priredi v soboto 20. januarja in v nedeljo skupni smučarski izlet 11a Krvavec in na Orožnovo kočo. Skupina izleta na Krvavec: Odhod z glavnega kolodvora v Ljubljani v soboto z vlakom ob 13.43. Povralek v nedeljo z vlakom iz Kamnika ob 17.25; vodja skupine g. Marsel. Cena izletu na Krvavec je Din 38 (železnica, prenočišče na skupnem ležišču, večerja, zajtrk in kesilo). — Skupina izleta na Orožnovo kočo: Odhod v sobolo z vlakom z glavnega kolodvora v Ljubljani ob 18.40, povratek z vlakom iz Bohinja v nedeljo ub 17/15. Vožnja po železnici polovična, pranočnina 10 Din, hrano jc treba imeti s seboj. — Udeležbo za izlet na Krvavec, oziroma na Orožnovo kočo ie treba prijavili najdalje do petka 19. januarja v pisarni SPD, palača „Grafika <, Masarykova cesta, telefon 29-63. Predavanje SPD nu Jescnicah. SPD priredi v šolski dvorani na Jesenicah v četrtek 18. januarja ob 20 predavanje o tehniki reševanja v visokih planinah. Predaval bo g. dr. Bogdan Brecclj iz Ljubljane s spremljavo 50 diapozitivov, ki bodo nazorno pokazali tehniko reševanja. Planinci, pridite vsi na lo predavanje! Smuški nadaljevalni tečaj SPD. Radi dežja in slabega vremena se nadaljevalni smuški tečaj SPD trenotno nc more vršiti. Koliko dni sedaj odpade, toliko dni dalje bo trajal tečaj. Čim preneha južni sneg, se prične tečaj z zbirališčem pri Čadu pod Rožnikom vsakokrat ob 15. Točncjše objave bodo sledile v časopisih. SK Ilirija (smučarska sekcija). Seja sekciiskega odbora sc vrši d revi ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evropa. Ob 20 istotam sestanek vseg.i članstva; radi prcdstbječega podzveznega prvenstva udeležba obvezna. Tega sestanka naj sc tudi udeleže: Ozvald, Senčar Polde, Pollak, Dcu, Bleivvcis Saša, Kuhar Jelko, Gosliša Viktor, Zalta Adi, Est, Kve-der. Kdor šc nima pod/.vezne legitimacije, naj prinese sliko [6 kral 9)'s seboj, ostali pa legitimacije radi podaljšanja. Klubsko prvenstvo SK Javornika na Rakeku. V nedeljo 14. januarja jc priredil SK Javornik na Rakeku smu.ško tekmo za prvenstvo kluba za seniorje in juniorje za leto 1931 na krožni progi Rakek—Ivanje selo—Unec—Rakek, ki j« merila ca. 9 km in imela v išinske razlike 240 m. Proga jc bila zelo posrečeno izbrana in dobro markirana. Sneg jc bil prav dober. Prvo mesto in naslov prvaka si jc pridobil junior Illadnik Jože s časom 1:13,52; drugi je bil llrcščak Matevž s časom 1:17.11, ki jc tudi junior in hkrati najboljši smučar iz Unca. Seniorji so sc letos slabo izkazali, slabo so sc plasirali, nekaj pa jih splch nastopilo ni. Smučarska kolonija v Kranjski gori. Za dijakinje in dijake kakor ludi za ostale prijatelje zimskega sporla se prvikrat otvarja letos- v februarju smučarska kolonija v Kranjski gori, kjer so najpo-voljj.ejšc snežne razmere. Celotna oskrba (slan in prehtarial v prvorazrednem pensionu slane za 10 dni 330 Din. Skupen odhod 1., oziroma 14. februarja. Tudi posamezno sc lahko potuje, vendar je v tem primeru potrebno predhodno obvestilo. Re-fleklanlie naj se obrnejo na naslov: Smučarska kolonija, Podporna zadruga javnih nameščencev in upokojencev, Zagreb, Bcrislavičcva ulica 19, 1. kal. Tujskcpiometno društvo Preddvor priredi dne 21. januarja smučarsko tekmo na idealni progi cca. 15 km. Stari in cilj sta pred penzijo Grinlovec«. Priče tek tekmovanja ob 1-1. Smučarji, ki hi jih veselilo Uloi ovmic, nai sc priglasc vsaj do 21. januarja do 13 uslmcno ali pismeno na gornji naslov. Prijavnina znaša 5 Din. Prvoplasiranim se hodo razdelile nagrade. Ob 15 bo smučarska veselica v prostorih puizijc Grintovec-. Vsi smučarji, ki sc zanimajo za beli sj-ort, v nedeljo v Preddvor. Vremensko poročilo JZSZ in SPD al Tob-fiiiiirnn - stanjem 7 ilim Ifi. januarja ob 7 zjutraj: llisirirn. »oh. je/.ero: d", zelo oblačno, sneg južen, snega NOrm. — llled-joiero; — T. zelo oblačno, mimo, sneg južen, snega itOcni. — kranjska (ioi-ii. Itiitcf«- Planica: ">", pooblačimo, mirno, j 10 eni pršiča na podlimi 110 cm. Vršič iu Tumar ' "00 nu pršiča. Koii-vje; P, megleno, južno, Kleni južnega snega. li) Pismeno - stanjem 7. din- 1-5. januarja nb 7 zjutraj: Smučarski doni na Pokljuki: - '>". lepo, mirno. "20 eni pršiča 11a podlagi 1'iOi-m omika idealna, izgledi najboljši, smuka v pl;. ah idealna Kttfi-e. 1(>. januarja: 10", na trdi podlagi 20 rm prsifa, smuka idealna. SK Ilirija, težkoatletska sckcija. Julri, v četrtek ju za vse rokoborce strogo obvezen »eetanek v telovadnici; dogovor o notranjem klubskem p-venslvu, ki se vrši v nedeljo 28. januarja dopoldne istotam. Kdor jc la dan zadržan, naj to .poroči na jutrišnjem sestanku g. Neredu; neupravičeno se kaznujejo z določeno denarno globo Tekmuje se v sledečem redu: Bantam: Borovni'<, Ma-tičič, Ovin L, Čeh, Velkavrh. Klopčič, Roz;na. Pe-rolahka: Dole, K,»kalj, Mihič, Jenko 11., Vetrih, Podboršek. Lahka: Jenko L, Abulnar, Kastelic, Murn, Zadnikar, Ma,kovač, Jorina, Filipič. Veltcr: Streh ar, l'eleher, Напл, Rajakovič, SiTiJtck. Sred-nja: Нипсук, Kunavcr, Romanjuk, Tičar Bla/, Majcen, Kovačič, Poltežka: Stare, Prcsctnik, Dr-maelja, Gorjanc, Kozlevčar. Vsa navodila da g. Nered na sestanku in pa pri vsakem treningu ki se vrši vsak ponedeljek in četrtek od 19 dalje v telovadnici šole na Grabnu (Cojzova cesta). Istotam sc epremajo tudi novi interesenti. SK Jugoslavija, tabletenis sekcija, Celje priredi v nedeljo 21. januarja turnir za prvenstvo kluba. Začetek ob 8. Turnir se vrši v Domu, Samostanska. Pravico igranja imajo redni klubovi člani. Prijavnine ni, prijave pa sprejema tov. Jo-;ko Coh do sobote. Kdor se pa javi šele v nede-Ijo pred začetkom turnirja, plača v nekcijskj fond 5 Din, Igra vsak z vsakim, žopice in loparček mora imeti vsak sam. Igra sc r. Villa, žogicii. Inozemski spori Sodniki za svetovno nogometno prvenstvo. l ila, odnosuo njena komisija za svetovno no-gonielno prvenstvo je pozvala vse državne zveze, da javijo do li. aprila I. I. štiri sodnike, izmed katerih ho poleni odbor izbral 16 sodnikov, ki bodo vodili tekmovanja za svetovno prvenstvo v Italiji. Del .sodnikov bo fiingirnl kol stranski sodniki. Zamoril, faniozni španski vratar, ee je končnoveljiivno odločil — tako namreč poro-еајо i z Madridu — da se jioslovi <.id nogometu in stopi v službo, ker je baje dobil dobro na-111 os I itev. V Belgiji je 1085 nogometnih sodnikov, ki imajo nad 100.000 članov. Letno imajo cca 25 tisoč tekem ter rabijo za to nič manj kol 2000 sodnikov. Tudi rekord — 93 madjarskih nogometašev je cdšlo leta 1933 v inozemstvo. Kakor znano so ves športni svet vleče za prvovrstne športnike, zlasli pa zu nogometašu, ki kar trumoma »vandrajo«. it kraja v kraj. Posledica tega, da sc marsikak igrač ne vrne več- v svoj rojstni kraj, ampak oslane raje tam, kicr ga bolje plačajo. V I. 1933 je odšlo kar 93 madjarskih nogometašev v inozemstvo in sicc-r: 41 v Francijo, 21 v Češkoslovaško, 8 v Švico, v Avstrijo in Belgijo jih je odšlo po pel, v Italijo in Portugalsko po trije, na Poljsko, v Nemčijo, Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Lukscmburško in Uruguay pa po eden. Kaj .pravi Bočen I i o Ladoumegueju? Knkm znano, je Ladoumegue v zadnjem času večkrat naskakoval rekorde, toda lire/ Uspeha. \/.rokov /a to je včasih več. včasih pa'tudi samo eden. toda človek ga običajno išče lam, kjer pa ni. .Srdit j |i|i posluša jnio, kaj pravi Bet eiili <1 tem: \Ji~Iiln, do ne jnore bili atlet nikoli v toki lorini, da bi mogel jio.slavili nov rekord v času. ki jo že vnaprej določen. Rekord pride, kadar liriče. ne pa tislaj. ko ga pričiiktijeino. Kdor organizira prireditev rn0 v/.|)ostavil svoje rekorde. Mogoče jih b;> letos, kajti Ladfuniiegue ima čas v svojih nogah. Rudi tega bi moral rekordne poizkuse sam podv/.eli brez vsake j>o-niočl. Predvsem |ia nuj ne pol/kuša izsilili rekordov. i j mora jo priti sami od sebe iu pri njeni bodo tudi prišli.. loko jo poveril svetovni rekorder Luijri Beceali, ko so pa \|>rašali za mnenje glede l a-re-vo/il IS8.7I km. Tudi prejšnje čase so fse bnvili koledarji z enoletnimi vožnjami, tako je Anglež lluuibles prevozil v enem letu 50.000 km rranco/i so potem let« 1911 zvišali rekord nt 55.700 km. Iluinble.-t pa je zopet naskočil in /višal tla 55.777 km. ludi drugod se zanimali /u tovrstne vožnje iu Ni/ozeniee Blolver je v času ixl (>. oktobra !4*2 do 6. oktobra 1433 pri vo/il 56.250 km. To so sicer krasni uspehi toda če je pametno, je |>a drugo vprašanje. Povsod ki i/a. Tudi športu ni kriz« ji 1 i/a -nesla, ki se |K)/na prav |xiselino v ameriškem boksu. Pri borbi med Ioni Cail/oneri-jem in Kid ( Iiih olate.jem v Nevvvorku so kasiroli od 12.1Н!!) gledalcev samo 28.6iH) dolarjev, kljul (emu.