KRANJ, petek, 13.11.1981 CENA 9 din GL Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek St. 88 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vode zmanjkuje V tržiški občini, sicer bogati z zalogami pitne vode, se bodo morali čimprej odločiti za gradnjo večjega zajetja - Prihodnje leto nov kanalizacijski kanal na Ravnah, cesta mimo Peka, most cez Tržiiko Bistrico v industrijski coni in se nekatere komunalne naložbe \ oprema — Prve snežinke kdnom dni so spomnile voz-totornih vozil, da je zadnji » * zimsko avtomobilsko obu J trgovinah Se imajo gume za ^J*1 vožnjo, morda povsod ni t*J t*ek dimenzij, v glavnem pa C^Mbms/ dobra, vsaj za osebne Na sliki: v delavnicah "Vatv> gum imaju te dni polne 'Ha. - Foto: L. M * dežel •J - Jutri, v soboto, 14. de-*• ob 19. uri bo v dvorani Gim-jkanj srečanje pevcev treh /urlanije, Koroške in Go- • Pobudo za tako sodelovanje *»eja so dali pevci MPZ Ji« iz prijateljske italijanske f''kimicello. Letošnjo oreani-Priieditve je prevzel MPZ \ Vidmar« iz Kranja pod ifsivnm občinske Zveze i organizacij. }*,•', - /»< radiih - /»cćaddh -pkcmlilh -j,iic<,dM V Bistrici že 88 dreves Tržič — V krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču so v teh dneh prijeli za krampe in lopate. Izko-pali so jame in posadili drevesa v okolici stanovanjskih blokov. Tako je Bistrica prva v tržiški občini, ki je že uresničila pobudo o zasaditvi 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Zamisel je pnšia iz hišnih svetov, po strokovni plati pa sta jo izpeljala svet krajevne skupnosti in KZK Kranj. Ob političnem pomenu akcije velja omeniti, da bodo drevesca prispevala tudi k ozelenitvi in sploh lepši podobi puste okolice stanovanjskih blokov v Bistrici. _,m V SREDIŠČU POZORNOSTI Komunala-razdrobljena Radovljica - Občinska konferenca SZDL Radovljica je v teh dneh pripravila pogovore predstavnikov krajevnih konferenc SZDL, krajevnih skupnosti, predstavnikov družbenopolitičnih orga nizacij in skupščine občine s predstavniki komunalnega gospodar stva v Radovljici, na Bledu in v Bohinju. Na vseh pogovorih m obravnavali reorganizacijo komunalnega gospodarstva, o kateri v občini že dalj časa razpravljajo, saj si želijo, da bi bilo komunalno gospodarstvo ustrezneje organizirano in veliko bolj učinkovito. In kaj ugotavljajo v radovljiški občini? Komunalno gospodarstvo je izredno razdrobljeno. Pri 109 zaposlenih in pri 55,5 milijona dinarjev celotnega prihodka je razdrobljeno na tri temeljne organizacije združenega dela. ki jih upravljajo štirje direktorji, pri čemer imajo pet knjigovodstev in pet žiro računov. Posledica te funkcionalne in samoupravne razdrobljenosti je med drugim tudi to, da so delavci po sili razmer univerzalni in da rešujejo le tiste naloge, ki so trenutno najbolj aktualne, ne morejo pa se posvetiti poglobljenemu reševanju problemov, problematiki razvoja in problematiki dogovarjanja in koordinacije. V komunalnem gospodarstvu nihče ne skriva, da je »režija« prevelika, da je služba razvoja, planiranja in analiz izredno šibka. Njihova organiziranost je tudi v nasprotju z zakonom o združenem delu in zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, saj, denimo, za komunalo v Bohinju kar 77 odstotkov njene dejavnosti predstavljajo gradbena in obrtniška dela, kar naj bi bila stranska dejavnost komunale. Nobenega dvoma ni. da med temeljnimi organizacijami tudi ni bilo tehnološke povezanosti niti povezanosti iz združeiKinja sredstev. Edina rešitev je v enoviti delovni organizaciji s tem. da je samoupravna interesna komunalna skupnost le mesto dogovarjanja in delegatskega sporazumevanja. ne pa mesto, kjer naj bi dela načrtovali in jih uresničevali. V enoviti delovni organizaciji naj bi se dejavnosti komunale vodile centralno in opravljale po vsej občini, ob tem pa naj bi organizirali skupne službe. Obseg knji govodskih in finančnih obdelav se bo bistveno zmanjšal, del kadra pa bo potrebno prekvalificirati. Delitev dela bo veliko bolj smotrna, komunalna dejavnost pa v občini veliko bolj učinkovita. Radovljiški primer, ki ga rešujejo s pripombami in predlogi v široki javni razpravi Socialistične zveze, dokazuje, kako si delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih želijo, da bi najbolj pereča in najbolj sporna komunalna vprašanja rešeieda lahko različna. Da bi kar najbolje obvladali njihovo rast. je zvezna skupnost za cene že pripravila osnutek načrta spreminjanja cen na posameznih področjih v prihodnjem letu. Načrt bodo preučili in izpopolnili v gospodarskih zbornicah, splošnih združenjih in skupnostih za cene. KAKO USMERJATI UČENCE Usmerjanje in preusmerjanje mladine se ne konča, ko je učenec vpisan v prvi letnik srednje šole, temveč se nadalju je iv* čas izobraževanja. Pri tem odločajo učenčeva nagnjenja, njegove sposobnosti za delo in potrebe združenega dela. To ieQa tudi za vpis v drugi letnik usmerjenega izobraževanja, ko se učenci že opredeljujejo za posamezne i združevalne in poklicne smeri. Pri tem ne bo smela ivljati z gol/ šolska ocena pri posameznih predmetih prvega letnika, temveč še marsikaj drugega. Predvsem ne bi smeli preusmerjanja graditi na nekakšni negativni selekciji. Zaradi tega bodo pedagoški delavci po šolah, enako tudi delegati v izobraževalnih skup nostih in drugi strokovni delavci pred zelo odgovorno nalogo, kako pripraviti vpise v drugi letnik. NALOŽBE V KMETIJSTVO ZAOSTAJAJO Kljub dobri letini krompirja, koruze in sladkorne pese vse kaže, da letos ne bo dosežena 4-odstotna rast kmetijske pridelave, kajti vsi drugi pridelki so zaostali za načrti, so ocenili na seji izvršilnega odbora splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije. Samo v govedoreji je v Sloveniji prireja zaostala za načrti kar za 10 odstotkov. Sodeč po razmerah v agroži-vilstvu bo skupna rast pridelali komaj za dva do tri odstotke i>ečja kot lani. To pa bo utegnilo še poslabšati razmerje med po nudbo in povpraševanjem po osnovnih živilih. JUBILEJ JUGOSLOVANSKE IZVOZNE IN KREDITNE BANKE Pravkar se izteka 35 let dela Jugoslovanske izvozne in kre ditne banke. Danes banka razpolaga z več kot 20 milijardami dinarjev kreditnega potenciala. Specializirala se je za razvojne gospodarske posle in plačilni promet s tujino. ODPRTA ZAHODNA OBVOZNICA Ljubljana in z njo Slovenija je včeraj začela uporabljati pomembno novo cesto, zahodno ljubljansko obvoznico. Poteka na odseku Celovška cesta — Dolgi most in je hkrati del nove avtoceste Karavanke—Gevge-lija. Okoli 9 kilometrov dolga cesta je veljala 2.4 milijarde dinarjev. Kulturni večer v Radovljici Radovljica - V soboto, 14. novembra, bo v Radovljici v avli osnovne Sole Antona Tomaža Linharta prijeten kulturni večer, ki ga pripravljata Zveza kulturnih organizacij Radovljica, občinski svet Zveze sindikatov Radovljica in kul turna skupnost Radovljica. S celovečernim koncertom se bo predstavil 70-članski pevski zbor kulturno umetniškega društva Ivanec. Zbor z bogatim programom sodi med najboljše zbore medjimursko-varaždinskega področja in je prejel že nekaj republiških in pokrajinskih nagrad, snemal pa tudi za radio Zagreb. K Svet v tem tednu Asfalt v Dupljah - Delavci Cestnega podjetja Kranj so te dni začeli asfaltirati krajevne poti v Dupljah. Ce bo vreme ugodno, bodo lahko dela sklenili v predvidenem roku, financira pa jih krajevna skupnost Duplje. - Foto: L Kokalj Izdatnejša pomoč res potrebnim Pravica do otroškega dodatka se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine, to je vseh vrst dohodkov in posebnih socialnih okoliščin - Skupna evidenca socialnih pomoči bo pokazala, kdo je dodatne družbene podpore resnično potreben V obdobju, ko življenjski stroški vse bolj načenjajo osebni standard, morajo otroški dodatki in druge oblike denarnih pomoči postati močnejši socialni dejavnik v življenju družine. Merilo ne smejo biti več zgolj dohodki staršev oziroma otroka, ampak je potrebno upoštevati dejanski položaj družine, torej tudi posebne socialne okoliščine, kot so na primer težja bolezen v družini, alkoholizem in podobno, ki bistveno vplivajo na gmotno stanje. Sredstva za otroške dodatke se od letos naprej oblikujejo v občinskih skupnostih otroškega varstva, kar pomeni, da imajo delovni ljudje ne-posrednejši vpliv na višino pomoči in da zaradi znižane solidarnosti ostane zajetnejša vsota v gospodarsko razvitejših občinah, kakršne so tudi gorenjske. Na Gorenjskem so se v strokovnih službah skupnosti otroškega varstva že dogovorili za enotne znesek dodatkov, upoštevajoč štiri dohodkovne skupine upravičencev, razen v jeseniški občini, ki bo ujela korak z drugimi predvidoma po novem letu. Usklajevanje pa bo potrebno tudi pri oblikovanju dohodkovnih skupin oziroma cenzusov. Po vsej verjetnosti bodo obveljali trije, tako kot drugje v Sloveniji. Najvišjo mejo dohodka, ki še daje pravico do otroškega dodatka, imajo trenutno v kranjski občini, saj so z majskim po-pravkjun hoteli čim bolj skrčiti izpad upravičencev. V tej občini so prišli tudi najdlje pri ugotavljanju dejanskega socialnega položaja družin. Povezali so se DOGOVORI IN SREČANJA Sindikat o komunali - V torek, 17. novembra, bo v Radovljici seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri bodo spregovorili o reorganizaciji komunalnega gospodarstva v občini in združevanju gostinstva in turizma na Bledu. Poleg tega bodo obravnavali občinsko resolucijo o uresničevanju dogovora o temeljih družbenega plana za letos in uresničevanje planov v organizacijah združenega dela in izhodišča za plane za naslednje leto. Člani predsedstva se bodo pogovorili se o pripravah na sejo sveta oDčinskega sveta zveze sindikatov, kjer bodo spregovorili o socialni politiki. Občinska konferenc« SZDL o resoluciji — V petek, 13. novembra. bo v Radovljici razširjena seja predsedstva občinske konference SZDL. na kateri bodo obravnavali resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine v naslednjem letu ter resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Slovenije za obdobje 1981 do 1985 v letu 1982 I). K sindikati s kadrovsko-socialnimi službami v organizacijah združenega dela, da bi dobili kar se da popolno sliko posameznih družin tako po ekonomski kot socialni plati. Precej družin iz dveh najnižjih dohodkovnih skupin je tako v okviru domicilne zaščite prejelo Še dodatno pomoč za otroke. Glede na posebne socialne okoliščine je prišlo tudi več predlogov iz zdravstvene službe, centra za socialno delo in socialnih komisij v krajevnih skupnostih, ki pa, žal, povsod še niso prav zaživele. Otroški dodatki torej postajajo vse bolj odvisni od dejanskega socialnega položaja družine, v kateri otrok prebiva. Vendar pa nameravajo v kranjski občini na tem področju napraviti še korak dlje. Razmišljajo, da bi v prihodnje uvedli minimalni otroški dodatek, kot ga določa republiški dogovor, nato pa dodajali na osnovi domicilne zaščite družin različno visoke zneske, odvisno od eko-nomsko-socialnega položaja posamezne družine. Obstaja tudi zamisel, ki bo slejko-prej gotovo uresničljiva, da bi vse oblike socialnih pomoči, ki jih v Kranju že evidentirajo na enem mestu, v drugih občinah pa jih bodo začeli prihodnje leto, združili v skupnosti socialnega varstva. Vsakdo bi si namreč moral socialno varnost zagotavljati z lastnim delom, pomoči pa naj bi bili deležni le tisti, ki so je resnično potrebni. Dela bo v primerjavi s sedanjim, precej administrativnim odmerjanjem, seveda več, vendar pa je tak način znatno pravičnejši. H. Jelovčan Planinske postojanke čez zimo Tržič - Planinsko društvo Tržič upravlja štiri planinske postojanke: dom pod Storžičem, dom na Kofcah. kočo na Dobrči ter dom na Zelenici. Do 15. junija prihodnje leto, ko bo tudi za planinske domove spet nastopila letna sezona, so vsi oskrbovani le ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Dom pod Storžičem oskrbujeta Marija m Stane Meglic, dom na Kofcah imata na skrbi Rezka in Vinko Svab. s kočo na Dobrči pa se ukvarja Brane Regovec. Dokler ne bo pogojev za smučanje na Zelenici, bosta Mirka in Štefan Močnik planinski dom na Zelenici oskrbovala le ob nedeljah. Tržiško planinsko društvo glede na izkušnj« iz preteklih let pričakuje ob koncih tedna ter ob praznikih v svojih postojankah precej gostov. -m v GLAS Bogataj, Danica Cveto Zapio« f.J)rr.lh Andrej Žnlar in Danica žlehlr - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan A ( i^!Cr?r\-v^roema« Gruden, Slavko Halt. in Iffor ftohal, - Li.t ixh.j* od oktobra 1*47 kot tednik, od V*ifLiffc od Udaril lMt trikrat teden.ko, od januarja MM kot poltadnlk ob .redali In aobotah, od julij. P°^!T?«k CTtK Gorenjekl tiak Kranj, tiak ZP Maka pravica MuMjana. Naalov uredaUtv. £ uprave li.t« iSJ!W-->ia 1 - Teko*i raeun pri SDK v Kranju itevilka « »M^M-SltM - Telefoni: direktor in glavni urednik U^Lult?JM odeovorni urednik ll-SS*. tehnični urednik 21-MS, komerciala, propaganda, racunovodatvo MM63. m.li redakcija fL,ro#^no prometnega davka ;» pristojnem mnenju ''.21-1/72. naročnina *7-aoo Spodbuda sodelovanju BEOGRAD - Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher v končal skupaj z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve J Vrhovcem in sodelavci dvodnevni obisk v sosednji prijateljski niji. To je nadaljevanje že tradicionalno dobrih stikov med drlai kjer vse možnosti sodelovanja še niso izkoriščene. Tako sta rrw nj. predsednik našega predsedstva Sergej Kraigher in njegov gostita^, romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceausescu, enakega mnenja pa je bilo na sredini seji tudi predsedstvo SFRJ, ko * obravnavalo rezultate obiska v Romuniji. Predvsem je treba po sodb Jugoslavije in Romunije še bolj poglobiti gospodarsko sodelovanje at dolgoročnih osnovah. Sosednji državi sta skupno že zgradili neka« gospodarske objekte, med katerimi velja še posebej onaetac hidroenergetski sistem Djerdap. Za taksna in podobna sodelovanja m še možnosti in treba jih je izkoristiti. Sodelovanje Romunije in Juat> slavije, katerega osnovo sta določila naš pokojni predsednik Tko ■ romunski voditelj Ceausescu, je nadvse pomembno tudi za utrji »auji varnosti in sodelovanja v Sredozemlju in še posebej na Balkanu. Ta področje je izrednega političnega in geostrateškega pomena, zato » Čutiti želje po vplivu velikih sil in blokov. Balkan mora tako po suunt Romunije kot Jugoslavije ostati cona miru. cona prijateljskega ■ ustvarjalnega sodelovanja na miroljubnih osnovah. Takšne težnje se* današnjem razgibanem in kriz polnem svetu še posebej Na obisk k nam je prispel premier najmlajše afriške države Zunbab« Robert Mugabe. Ob tej priložnosti se je voditelj prijateljske u> neuvrščene afriške države zahvalil Jugoslaviji za pomoč, ki jo je nuaun med osvobodilnim bojem ljudstev Zimbabveja. Obširno se je • dvostranskem sodelovanju pogovarjal s predsednikom zveznega nega sveta Veselinom Djuranovičem. obiskal pa je tudi nekatere kraje Jugoslavije, med drugim Kumrovec, rojstni kraj pi Tita. Danes prihaja na obisk k nam italijanski zunanji minister Colombo. Med dvodnevnim obiskom pri nas se bo vodja i tali diplomacije pogovarjal o dvostranskem sodelovanju, katerem osimski sporazumi in drugi meddržavni pogovori izjemno osnovo. To bo v katekem času že drugo srečanje Colomba z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem. Seska se namreč nedavno ob odprtju novega mejnega prehoda Vrtojba. J Košnjek Četrtina krajanov obramb« usposobljenih Kranj — Ves družbeni razvoj, tudi področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, zahteva vedno širše znanje. Prav zato so lani v Kranju množično in sistematično začeli z obrambnim in samozaščitnim usposabljanjem, ki je zajelo kar 12 tisoč občanov, če pa upoštevamo široko vsebino obrambnih priprav ob akciji NNNP in druge oblike političnega izobraževanja, je bilo v usposabljanje vključenih 15 tisoč občanov. Letos nameravajo z izobraževanjem še bolj množično zajeti prebivalstvo, nova pa je tudi vsebina predavanj, namenjenih slušateljem po šolah in krajevnih skupnostih. Na podlagi programa republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so se v Kranju odločili obravnavati dve temeljni temi: delovanje družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema v vojni in izrednih razmerah ter protioklepni boj. Po predhodnih pripravah in skupnih dogovorih občinskega komiteja za LO in DS, koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo pri socialistični zvezi ter sekretariata za ljudsko obrambo občine prejšnji teden že začeli Z osnovnimi znanji o obrai pravah v občini krajane i ne ljudi seznanjajo pi ki jih je Delavska univerza Brejc izbrala iz vrst rezervnih « starešin. V torek, 9. novembra, obrambno znanje poglabljali Vodovodnega stolpa, pi se nadaljujejo v krajevnih mesta Kranja in nekaterih Ta in prihodnji teden bodo nja še v krajevni skupnosti Huje, Zlato polje, Orehek ia drugod pa se bodo zvrstila doi marca. Predavanja pa teoretično pripravo na akajo v prihodnjem letu, zato jia » obrambni program vključujoč krajevne skupnosti. Klasično nje za letos predpisano teato vanja spremlja bogato slikoavi divo, ki so ga sodelavci univerze v celoti posneli na tert** BRALCI SPRAŠUJEJO tel.: 21-860 SLABO VZDRŽEVANA POT L. B. IZ KRANJA SPRAŠUJE: »Zakaj kranjska komunala tako zelo slabo vzdržuje pot od »Mežkove« vile do obvoznice, pot, ki n uporablja veliko prebivalcev Kranja?« TOZD Komunala: »Resnično moramo vzdrževati vse kranjske poti in ceste vendar po sprejetem programu samoupravne interesne komunalne skupnosti Kranj. Ta pot, ki se priključi na staro cesto slabše vzdrževana, vendar nimamo dovolj sredstev, da bi jo redno vzdrževali.« KAM ODHAJA DENAR NAJEMNIN ZA GROBOVE? I. S. iz Kranja sprašuje kranjsko komunalo, kam vendarle namenjajo denar, ki ga dobijo letno od najemnin za grobove? Letos je bilo kranjsko pokopališče dokaj slabo vzdrževano, saj* bilo po poteh polno plevela in tudi sicer je bilo videti precej zanikrno. TOZD Komunala: »Najemnina za družinske grobove letno znaša 240 dinarjev, denar pa predvsem namenjamo za vzdrževanje pokop*:**v objektov, tako letno in izmsko vzdrževanje, ki nikakor ni poceni. KiwT moramo travo in vzdrževati zelenice ter parkovne površine, letos pa sa* morali napraviti nekaj novih poti. Stane tudi voda in elektrika, tako,* pokopališče vzdržujemo v okviru svojih možnosti.« KAKŠNI SO POGREBNI STROŠKI? D. S. IZ STRAZI9ĆA ZANIMA: »Stroški pogrebsv so dokaj različni, zato ne zanima, od česa so odvisni?« TOZD Komunala Kranj: »Cene so ^zlUi^^^^^ naročnikov, k, si želijo bogatejši ali skromnejši P^""*^?™** To je uporaba mrliških vežic, vozička in druge op™»-N«jbo J l» «•* od krsti, ki velja od 6.000 do 15.000 dinarjev. Zaračunamo tudi preo.^ velja 12.50 dinarjev /.a kilometer, izkop in tako dalje, vse po ceaaW občinskem odloku, ki je bil objavljen 15. avgusta letos.« Nezaposlenost na Jesenicah njša kot lani »aipuailnosti občini se je ob zmanjšanem zaposlovanju neza-ceio znižala — Nezaposlena ženska delovna sila dela tudi zaradi konvencije o nočnem delu žena — MiaHJi Jati mlade v poklice, ki so v skladu z občinskimi — ijalaii plani .strani ni povečalo število iskalcev zaposlitve, kot bi morda ob tako skromnem zaposlovanju morda lahko pričakovali. Zgodilo se je celo obratno, saj je po podatkih skupnosti za zaposlovanje bilo avgusta letos v jeseniški občini manj nezaposlenih kot leto poprej: 168 iskalcev zaposlitve pomeni za občino 1,1-odstotno brezposelnost, medtem ko je bilo lani v enakem času 200 iskalcev, kar je 1,35-odstotna odstotna brezposelnost. Letos je bilo po podatkih iz avgusta med nezaposlenimi 38 iskalcev prve zaposlitve, nekaj več kot 100 pa jih je bilo starih do 26 let. Struktura gospodarstva v jesen i-** torej v jeseniški občini v osmih ški občini je pač takšna, da je manj število novo zaposlenih de- * delovnih mest za ženske, zato tudi ni **** povečalo za manj kot odsto- nič nenavadnega, da je med ne za po-* primerjavi z lani, se po drugi slenimi več kot tri četrtine žensk. To — Čeprav so bili za ntizo, ki jo je o zaposlovanju ' občini organiziral občin -Jni svet občine Jesenice, smo polletni oziroma podatki o zaposlenosti i v občini, so bili zadostna osnova za dokaj napravo o problematiki, ki je jeseniško občino vedno neko-'aaeačna kot drugod po Gorenj- zaposlenosti v letošnjem letu **aa Jesenicah tako kot tudi v ■^občinah ni bila večja od reso-2*° začrtanega 1 odstotka, celo T* je bila doslej — v sedmih mese-*> znašala 0,8 odstotka. Čeprav rtec bo zakrpan Vrtec Palček v Tržiču je ni stolpiči, temno leseno fasa-poudarjeno barvo okenskih v podoben hiši iz pravljice, pa je stavba že stara, niti ni bila za varstvo najmlaj-—»tano jo je treba obnavlja , •dgo, kar je občinska inšpek .*a>tovila, da vhodna stena »nje prepušča preveč zraka. ,o, da se utegnejo v enem zapreti vrata, če reže ne nmsšcne, se je srečal izvršni skupnosti otroškega varstva, 1 je seveda treba zaščititi z ob-'r*aKxlnje poletje, ko se bo nasekaj več denarja, pa jo L zamenjati z novo. bo Stavbo bi bilo sicer najpametneje prepustiti drugemu namenu. A kaj, ko prostora v tržiških vrtcih manjka in je gradnja novega predvidena šele 1985. leta! Denar se bo zbiral na osnovi posebnega družbenega dogovora, za naložbo pa kaže največ zanimanja tovarna obutve Reko, ki jo predlaga v industrijski coni na Mlaki, ob novi tovarni. Ob tem pa se odpira druga plat vprašanja. Vrtec Palček stoji blizu največjih tržiških delovnih organizacij. Mar ne bi bilo preprosteje, če bi novega postavili na njegovo mesto? Dvome o umestnosti prve in druge rešitve bo vsekakor treba čimprej razbliniti. H J. q Preveč načrtovanja na pamet ^Uvci še vedno niso postali dejanski nosilci planira-*» - To bodo lahko le, če bodo vedeli za pogoje in mož-Jotti razvoja v delovnem in širšem okolju, če bodo mi plani razumljivi in če bodo temeljili na ustvar-oziroma razpoložljivem dohodku Trtic — Zadnji meseci v letu so ob skrbi, kakšni bodo končni re-*ket» v primerjavi z načrtovanimi, izpolnjeni tudi s pripravljanjem in ,'*e)emanjern planov za naslednje leto. Le-ti se oblikujejo v stroko v-•dttžbah, kar je tudi prav, vendar pa se v kasnejšem postopku še pojavlja slabost; delavci običajno še nimajo odločujočega vpliva "a plan niti na njegovo uresničevanje. Na to je konec oktobra, ko se je srečal s tržiškimi komunisti, pose-"*3 opozoril France Popit. Dejal je, da delavci ne smejo biti več zgolj •^nenjeni s plani, ampak morajo dejansko postati soustvarjalci, nosil-^»niranja. To pa bodo lahko le, če bodo ponujeni programi razum-" <*e bodo temeljili na ustvarjenem oziroma razpoložljivem dohodku * *e bodo delavci vedeli za pogoje in možnosti razvoja tako v ""•vnem kot širšem okolju. 8 plani je torej treba med delavce. Za to so komunisti Se posebej *%e*omi. Ne smemo si več privoščiti načrtovanja na pamet, porabiti ^ kot smo ustvarili oziroma sestavljati papirnate plane. Za uresni-razvojnih ciljev je potrebno iskati nove poti. Notranjih rezerv je ■ *«dno dovolj, premalo uveljavljeno pa je tudi povezovanje dela in **a*ev organizacij združenega dela. V marsikaterem kolektivu se r*Wfeč obnašajo lastniško in podjetniško, namesto da bi sredstva, ki ^ružbena, združili na osnovi dohodkovnih odnosov. Povezovanje je zlasti pomembno pri načrtovanju ključnih naložb, J1 bodo prinesle večji izvoz, prestrukturiranje in sploh stabilnejši in "•JitetnejŠi razvoj. Taka so po dosedanjih ocenah predvidena vlaga *» Zlita ter Bombažne predilnice in tkalnice, medtem ko se bo /**aterim naložbam, ki teh meril ne izpolnjujejo, pač treba za nekaj ^•a odpovedati. Hkrati, kot je poudaril France Popit, bo potrebno ^ostriti tudi odgovornost bančnih in občinskih funkcionarjev pri Jeivnavanju kreditov glede na družbeno dogovorjena merila. Sicer pa "-do morale organizacije združenega dela več kot doslej namenjati za l"kaauacijo. Ta v naši republiki dosega le skromni pol tre t ji odstotek * "kupni gospodarski rasti. S tem. ko bodo delavoi postali nosilci planiranja, bo mogoče "Hjaviti tudi srečevalno planiranje. V tržiški občini je izvršni svet t »prehitel« združeno delo, saj je prvi osnutek resolucije za prihodke ieto že na papirju. Vendar pa so kazalcrrasti prikazani zelo pre-^to. pogosto brez številk, celo na tako pomembnih področjih kot sta. Primer, rast družbenega proizvoda ali izvoza. Kako tudi ne, ko pa ^kretnejših podatkov iz organizacij združenega dela, za katere bi •Gertudi lahko našli delna opravičila, še ni \\ Jeiovčan število pa bi se lahko kaj hitro zmanjšalo, če bi se ženske lahko zaposlile tudi na delovnih mestih, kjer so tri izmene, nočna. Samo v hladni vaijami jeseniške železarne bi lahko takoj zaposlili 60 žensk, na primer pri kontroli kvalitete izdelkov, kar ni težko in tudi ne »umazano« delo. Po drugi strani so med nezaposlenimi ženskami tudi take z izobrazbo metalurškega tehnika, pa ne dobe dela prav zaradi prepovedi nočnega dela žensk. Razpravljala iz jeseniškega združenega dela, razgovora pa se je udeležil tudi predsednik republiškega komiteja Niko Toš. so menili, da bi bilo treba povsod tam, kjer je to nujno potrebno, zaposlovati tudi ženske v tretji izmeni, predvsem seveda na mestih, kjer so delovne razmere izboljšane. Seveda pa bo treba poprej doseči še dopolnitev konvencije o nočnem delu žensk, katere podpisnik je tudi Jugoslavija. Čeprav se je v jeseniški občini od lani zmanjšalo število iskalcev zaposlitve kljub skromnejšemu zaposlovanju, pa si nihče ne zatiska oči pred dejstvom, da bo v naslednjem letu. ko se bodo še ostrejši pogoji gospodarjenja nedvomno odrazili tudi v zaposlovanju, v občini nekaj več problemov z brezposelnostjo, kot jih je sedaj. Vendar se je bolj kot samega števila iskalcev zaposlitve treba bati strukturnega neskladja, kot pravimo neustreznosti med povpraševanjem združenega dela določeni strukturi delavcev in ponudbo, ki je dejansko povsem drugačna. Da bi se temu kar najbolj izognili, tako so poudarili udeleženci razgovora, bi bilo treba kar najbolj skrbno usmerjati šolajočo se mladino. Uspehi usmerjanja so se deloma pokazali že letos, ko so jeseniški učenci pokazali z vpisom nekaj več volje do poklicev kovinske in metalurške stroke; potrebe po teh usmeritvah — namreč železarstva, metalurgije in turizma v tem srednjeročnem obdobju — bi se morali zavedati tudi starši, ki imajo nedvomno velik vpliv na odločanje otrok za poklic. Bodoči mladi delavci bi te usmeritve razvoja pač morali upoštevati, če bodo hoteli iskati delo doma. Tehnološki razvoj namreč še ne dosega take stopnje, da bi sedanje še vedno preveliko povpraševanje po priučenih delavcih že kaj kmalu občutneje zmanjšali. Z zmanjšanjem pogodbenega in nadurnega dela se bo sicer povsod, tako tudi na Jesenicah, pokazalo več delovnih mest predvsem za mlade delavce. Generacijski priliv iz šol se bo v nekaj naslednjih letih v jeseniški občini še zmanjševal, tako da številčno mladih ne bi bil problem zaposliti, če bi seveda imeli poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje. Čeprav mladi sicer niso krivi, če so se izšolali za suficitarne poklice, za katere trenutno v združenem delu ni delovnih mest, tako je vsaj naglasil predstavnik jeseniške mladine, pa verjetno čakanje na delovno mesto, ustrezno izobrazbi, v sedanjem trenutku ni prava rešitev: pač pa dokvalifikacija, priučitev za delo, ki je na voljo danes. L. M. NAŠ SOGOVORNIK IZTOK PURIC Slabosti sindikalnega izobraževanja Vodjem in aktivistom sindikata delavske univerze namenjajo razne izobraževalne oblike, da bi nekoliko utemeljili njihovo znanje za odločanje in zagotovili strokovno delovanje v okoljih, kjer so zaposleni. Vendar delovnih organizacij in osnovnih organizacij sindikata, ki pošiljajo svoje člane na sindikalne šole, navadno ne vodi potreba po znanju, pač pa bolj težnja, da bi izpolnili programsko obveznost, ki so si jo naložili v zvezi z izobraževanjem svojih članov. Istoč Purič. strokovni delavec na področju družbenega izobraževanja, že dlje kritično ocenjuje ta odnos, pa tudi izobraževalne programe, ki jih Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju (čeprav to bržkone velja za vse delavske univerze v Sloveniji) namenja svojim slušateljem. »Slušatelji dobijo na teh šolah vse premalo spoznanj, ki bi jim utegnila koristiti v praktičnem delu v osnovnih sindikalnih organizacijah. Ta osnovna slabost, zaradi katere je osnovni smise! sindikalnega izobraževanja videti zgrešen, je bržkone rezultat teoretičnih programov, neprilagojenih življenjskim potrebam sindikata in delovnih organizacij. Površni pa smo tudi pri oblikovanju programov za raznolike skupine slušateljev, ki prihajajo v šolo z različnim predznanjem. Rešitev bi bila razbitje v delovne skupine, katerim bi prilagajali programe, ne pa da se slušatelji prilagajajo nam.« Kakšni so predlogi sindikata in slušateljev glede izboljšanja sindikalnega izobraževanja? »Pobude redko prihajajo iz osnovnih organizacij sindikata, kar je dokaz več da se znanje, pridobljeno na šoli, v delovnem okolju ne uporablja. Pač pa so zelo kritični slušatelji, ki menijo, da je treba izobraževanje bolj približati širšemu krogu delavcev, teorijo povezati a prakso in delavcu dati predvsem zavest, da so njegove odločitve pomembne. Slušatelji pa terjajo tudi, da se spremeni odnos strokovnih služb do idejnopolitičnega izobraževanja.« Kako tovrstno znanje vpliva na odločanje? »V večjih delovnih organizacijah, ki so izobraževale svoje sindikalne delavce, je že opaziti pfemik v samoupravljanju, v pripravljenosti, da se delavec vključi vanj. Prav toliko kot znanje pa v samoupravljanju pomenita tudi motiviranost in obveščenost. Več bomo lahko o povezanosti vseh treh dejavnikov rekli, ko bo izdelana analiza. Leto nameravamo v kratkem opraviti v Savi, kjer je samoupravljanje že razvito, tako da lahko ugotavljamo, koliko je rezultat znanja in izobraževanja.« I). Žlebir Ključne naloge gospodarstva Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je te dni obravnavalo resoluciji o družbenoekonomskem razvoju Slovenije in Jugoslavije — Obširno o izvoznih obveznostih, zaposlovanju, usklajevanju cen Ljubljana — Osnutka republiške in zvezne resolucije, ki ju je te dni obširno obravnavalo predsedstvo slovenskih sindikatov, obsegata le najbolj ključne usmeritve gospodarjenja v prihodnjem letu. Obe postavljata med prve strateške cilje izvoz blaga in storitev, kar slovensko sindikalno predsedstvo v celoti podpira, vendar meni, da morajo Biti izvozna prizadevanja dolgoročnejša in načrtnejša. Pri izvažanju namreč ni zadosti, če seštejemo izvozne uspehe posameznih organizacij združenega dela, pač pa je učinkovito izvrševanje tovrstnih nalog moč zagotoviti z enotnim V turizmu so še amaterji Gorenjska turistična društva se povezujejo stične zveze — Brez profesionalnega kadra Kranj — Gorenjska turistična zveza ie dala pobudo za ustanovitev občinskih turističnih zvez po vseh gorenjskih občinah, razen v tržiški, kjer morajo najprej ustanoviti turistična društva in v škofjeloški, kjer občinska turistična zveza že dolgo v občinske turi- zveza že uspešno deluje. Po večini občin na Gorenjskem deluje izredno veliko turističnih društev, ki vsako zase in vsako po svojih močeh rešujejo najbolj pereče krajevne turistične probleme. Turistična društva, v katerih dela izredno veliko prizadevnih amaterskih delavcev, delujejo v okviru krajevnih skupnosti, kjer nekako usklajujejo programe dela v okviru potreb in možnosti, ki jih imajo. Vsa turistična društva po Gorenjskem pa imajo veliko enakih in »kupnih problemov, ki jih prikazujejo v okviru Gorenjske turistične zveze in nasploh v delegatskih klopeh občinskih skupščin in interesnih skupnosti. Vendar nastopajo v občini vsako zase, čeprav ne neenotno. Najbolj pogosto se pojavljajo problemi delitve in uporabe turistične takse, ki jo pobirajo v posameznih krajevnih skupnostih, ter ostali problemi razvoja turizma na posameznih območjih. Zato je pohvalna pobuda Gorenjske turistične zveze, da se v sleherni občini ustanovi občinska turistična zveza, v okviru katere se bodo društva povezala in skupno razreševala problematiko turizma Zgled že daje škofjeloška občinska zveza, ki enot no zastopa stališča vseh turističnih društev in opredeljuje naloge, ki bi jih posamezna društva le težko sama rešila. Prav nič ni čudno, da so tudi na Jesenicah in v Kranju pohiteli ter že ustanovili zvezo, medtem ko jo bodo v radovljiški občini v teh dneh. Ustanovitev občinskih turističnih zvez seveda avtomatično še ne zagotavlja bolj učinkovitega dela, je pa precejšen korak naprej k povezovanju turističnega gospodarstva, v katerem imajo turistična društva še kako pomembno vlogo. Zal je njihovo delo včasih kar preveč zapostavljeno in se še vse premalo zavedamo, koliko so pripravljeni storiti amaterski turistični delavci za razvoj in razcvet turizma v slehernem turističnem kraju. Prav gotovo turizem ni le hotel pa zrezek in postelja, turizem so ^se tiste spremljajoče »malenkosti«, ki jih turist še kako hitro opazi — pa naj bo zgolj papir ob cesti, slaba, razsvetljava ali polomljene klopi v parku. Občinske turistične zveze, ki se bodo morale dogovoriti za ustrezno delitev dela skupaj z ostalimi, ki delujejo v turističnem gospodarstvu, ne bode zaposlovale profesionalnega kadra Tisti zagnani turistični delavci, ki navkljub številnim težavam v turizmu vztrajajo, rako spet in spet dokazujejo, prcdscdništvo predal mla-R**sai. Marku Koncu. Anton r™ F tako lahko pred nami na i Ipađrabno razgrnil preteklo Jno delo, saj vestno hrani tudi ^**ate in fotografije. J* 1956 ustanovljena DPD »na svoje korenine daleč % » predvojnem času. Leta 1931 *"» v Podnartu osnovano sokol Jnskvo. ki je razvijalo tudi - ^ftj»vnoat. Imeli so pevski Pjnjali so proslave in zabav ,*fcn>. Vojna je dejavnost —. takoj po osvoboditvi, že .^•5 so postavili na oder prvo !-*■• delo. Borove Raztrgance. ki J/*h»l Stane Vahen. Nato so *to pripravili eno ali dve igri **aajprej na skednjih, kasneje j^vHjmi šoli, saj dvorane niso ~ aaoH je prepevati tudi pevski zbor. ki ga je vodil pevovodja Rudi Šolar. Okrog leta 1950 so začeli preurejati staro mizarsko delavnico v kulturni dom. Denarja ni bilo in delali so udarniško. Prostori in prihod učitelja Janeza Lampiča ho Krepko razmahnili kulturno delo. Lampič. pomagala mu je žena Tončka, je vodil kar tri zbore, pod njegovim režijskim vodstvom so pripravili dve, celo tri dramske premiere na leto. Z Lampičevim odhodom je dejavnost zamrla in leta 1954 so skušali kulturno društvo združiti z društvom Partizan, vendar pravega uspeha ni bilo. Leta 1956 so tako osnovali DPD Svoboda, ki danes praznuje 25-letnico delovanja. V društveni preteklosti ima bogato tradicijo gledališka dejavnost. V obdobju od leta 1969 do 1979 so pripravili osem premier in imeli 71 predstav, ne le doma, nastopili so v številnih gorenjskih krajih. Gledališko delo ie slonelo na ramenih sB? ajsjjV*' BJ f J ost ima v Podnartu bogato tradicijo. Zelo plodno je bilo iSS^ShlM so pod režijskim vodstvom Janeza Lampiča kije ^T^skifzbore, postavili na oder po tri premiere na leto. Leta1955 *i^dtr7hto£i uprizoritev Zupančičeve drame Veronika Dese- V^^je Silve Bernik »uštalski kapeli *nja gj je v sodobnosti ftnvorila mesto, ki ga je imela * «n»dnjem veku in kasneje '•koč z njimi zagrinjali gole in Pujske zidove, so dandanes za velike in včasih že kar ploskve. Hkrati pa je ob novih medijev in novih v likovni umetnosti posta -iia zanimivo inovativno mje knezom Kartom - Tržiška knjižnica prireja 18. uri v paviljonu NOB ■J* s sodobnim slovenskim J*" Janezom Menartom, Z del, ki jih bo bral pesnik h knjižnica spojila dvajset-jubilei svojega obstoja. A>»čarsko izročuo v tržiški 1 *cer sega še sto let" globlje v ■t vendar pa ie knjižnica v obliki zaživela šele pred 1 desetletjema. Seveda je dosti bogatejša. V prostorih Bračičeve šole, kamor se je pred itirimi leti, je ob oddelku lahko razvila tudi **za in družboslovnega ter ^italnico. Izposojevališči ima •h in Bistrici, medtem ko knjitnica obiskuje bralce v naseljih. a sklad obsega prek 24.500 desetkrat toliko kot pred ni leti, povprečna letna pa znaša kar 4,2 knjige na g takim odstotkom se hvaliti le malokatera to-1 ustanova pri nas. Tržiška ^.je znana tudi po .številnih ' ^iskanih literarnih priredit-■akršno bo. na primer, nocojš-J5**nje z enim najvidnejših ;'h pesnikov Janezom Me- H.J. torišče, saj ob njej mnogi umetniki preskušajo svoj odnos do materiala, predvsem do naravno barvanih tekstilnih vlaken, ki pod rokami oblikovalcev postajajo diskrten in obenem učinkovit dekorativni (tudi izpovedni) organizem. Svojski izziv pa je v današnjem času, ki skuša navezati na izročilo tistega časa, ki ie poudarjalo čustveno plat doživljanja, tudi delo na prastari napravi — na statvah, na kakršnih so tkale naše prababice. Silva Bernik oblikuje svoje tapiserije na klasičen način in s klasičnim materialom, za naravno barvano ali tonirano volno. Drži se izročila in prijemov, ki jih poznamo v živi obliki v tkanju preprog pri naših južnejših sosedih, hkrati pa navezuje tudi na izročilo srednjeveške dekorativne tapiserije in obenem na prijeme, kakršne so v našem jugoslovanskem prostoru razvili mojstri umetniške tapiserije — predvsem Jagoda Buič. Tapiseriji skuša dati tuai plastično dimenzijo, ki jo doseže z značilnimi perforacijami. Po drugi strani pa je dobila tapiserija intimnejši format — saj gre ža ploskve, ki komajda prekašajo večji grafični list. Po eni strani gre nedvomno za materialne omejitve (spomnimo se le, koliko časa in denarja je vtkanega v en sam kvadratni meter stenske preproge), po drugi strani za podzavesten odpor proti izrazito elitniškemu značaju velikih tkanih povrSin bleščečih tapiserij. Tako se nam zdi, da je tapiserija mladi avtorici predvsem sredstvo za izpoved in za nadvlado nad materialom, ki ga brez dvoma pozna več kot dobro. V prispodobi bi lahko rekli, da slika s tekstilnimi nitmi na način, ki je lasten le tej plemeniti tekstilni panogi. O tem nas preprečujejo prefinjeni tonski prehodi in disciplinirano komponiranje, kjer se avtorica zavestno izogiba vsakršnim cenenim efektom. Mehki preh tokrat zaščito glavnega štaba Kmalu -a em je bil sekretar SKOJ in Zveze slovenske mladine podokrožja Dolenjske Toplice. Po Treh mesecih je bil politdelegat Vzhodnodo-njsC odreda. Zarad." bolezni se je od kap,- tulacije Italije do nemške ofenzive zdravil v SHVPBŽ v Žumberku. Zatem je bil v 15. SNOB — Belokranjsko brigado. V začetku junija 1944 sodeluje pri 2. rušenju Štampeto-vega mostu, 21. junija 1944 pa je bil v Kriški vasi na Dolenjskem huje ranjen od ročne bombe. V 15. brigadi 15. divizije je bil namestnik komisarja čete, bataljona, komisar baterije, potem komisar jurišnega bataljona 15. divizije. Nekaj časa je bil tudi vojni dopisnik v italijanski brigadi Fbntanot. Tik pred koncem vojne je bil poslan v Sovjetsko zvezo, v Engels, kjer je 30 mesecev obiskoval pilotsko šolo. Od 1947 do 1949 je bil pilot na naših avionih. Bil je komandir eskadriie, vendar je iz zdravstvenih razlogov moral ta svoj poklic, za katerega se je navduševal vse življenje, opustiti; v telesu so se oglasili koščki ročne bombe iz Kriške vasi.. . Se nekaj let je ostal v vojski, potem pa je bil kriminalist, novinar in prevajalec. 1973. se je upokojil. Zdaj živi v Medvodah. Ves se je predal pisanju knjig s partizansko tematiko, v katere vnaša tudi del sebe. Napisal je že preko 15 knjig. Njegovo najbolj poznano delo » Titov -ci« je bilo že štirikrat ponatisnjeno. Svoje prve doživljaje je opisal v knjigi »Spomladanski mraz«. Pravkar pa pripravlja knjižno izdajo svojega dela »Iz šolskih klopi k partizanom«. Pred kratkim je pri založbi Borec izšla nova izdaja njegove knjige »Vognju in snegu«. Ne vem, kaj je bolj spodbodlo Mileta Pavlina, da se je lotil podrobnejše obdelave borbe 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku: ali to, da je rojen v Bohinju, ali pa to, kar navaja v uvodu h knjigi, da je ta dramatični in tragični dogodek dobi! po vojni le skromen spomenik. Najverjetneje oboje in pa še dejstvo, da je bil sam partizan, ki je skusil marsikaj in se dobro zaveda, da ti borci, ti junaki, zaslužijo vse kaj drugega kot takšno pozabo. 1959. se je porodila ideja o pisanju, 1963. pa je izšla drobna brošura pod naslovom »V ognju in snegu«. Le malo dokumentov je tedaj dobil v roke o tragediji na Goreljku, koje 15. decembra 1943 v Lovčevem hotelu na Goreljku padlo preko sedemdeset borcev. Malokdo je takrat sploh hotel govoriti o tem. Le redki so preživeli. Izjave so si dostikrat nasprotovale. Sploh pa so dogodek zavijali v meglo in skušali opravičevati domnevne napake štaba bataljona . . Vendar, naj bo že kakorkoli, prav nobeno dejstvo ne zmanjšuje junaštva borcev v Lovčevem hotelu, ki so se borili do zadnjega diha in kljub temu, da so popadali skoraj do zadnjega — nekaj se jih je po čudnih srečnih naključjih rešilo — zadali sovražniku hude udarce. Izdajstvo je bilo po sredi, o tem ni več dvoma. Pa vrsta napak, ki jih je resnično zagrešil štab, ki je nasedel navidezno prepričljivim izjavam izdajalskega terenca Sušnika, da je v Lovčevem hotelu na Pokljuki za bataljon najbolj varno. Niso postavili toliko zased, kot bi po vseh zakonih vojske morali, niso poslali izvidnic. Nemci so z Bohinjske Bele prišli naravnost do hotela, z jasnim ciljem uničiti 3. bataljon, ki je po težki noči počival na Goreljku. Prvo knjižico je Mile Pavlin močno razširil. Novo delo, ki je izšlo na 284 straneh, je opremljeno s številnimi dokumenti in fotografijami, ki jih je pisatelju v teh letih uspelo dobiti iz zgodovinskega arhiva CK ZKS in Republiškega sekretariata za notranje zadeve, medtem ko je za prvo knjižico imel na voljo le nekaj dokumentacije Inštituta za zgodovino in delavsko gibanje. Poleg tega je zdaj dobil še razne dokumente posameznikov pa tudi nove izjave preživelih prič z Goreljka. Pomagale so mu tudi druge okoliščine. Ko je prvič pisal, ni bilo ne domicilov ne odborov brigad. Med tem časom časom so nastale številne monografije, ki» prav tako pomagale razčistiti posamezne sn*» Pred nami je nova, razširjena in dopot izdaja Pavlinove obdelave Goreljka. Nič ni pomemben, nič manj junaški kot Da je marsikaj tako dolgo ostalo ljudem p* krito o tem dogodku, je kriva tudi tedanja r* selnost. Danes mislimo drugače. Mladini L dem je treba povedati o vseh napakah, ki so S kdaj storjene. Na napakah naj se uče. ki r ~ pake naj se ne ponove! Kdor bo vzel v roke to knjigo, ga bode Si tegnile z vso močjo Pavlinove besede o krvr** a junaških dogodkih tistega sončnega decsr brskega dne na Pokljuki. Pred nami zrssa* junaki, kot je bil mitraljezec Ivan Brezec-fc* ki je dolgo držal na muhi nemški minotnec * ga sovražnik ni mogel uporabljati Pa Nee* Ernst, ki so ga partizani vodili s sabo kot s* nika, pa je v bitki, ko je šlo za biti ali ae t* sekal po svojih do zadnjega diha. dokler sJ dumdumka ni posnela lobanje in je omafs' Živo je pred nami preboj posameznike*. * poskušajo srečo, da bi se rešili iz gorečefMj tela Večino so že po prvih korakih poka* streli. Nekaterim je le uspelo. V noči so »a vlekli vsak po svoje, med drva, v svisli, v se**/ je Druge so še zvečer pri ognju dobili Nesv in jih zmetali v ogenj. Ostali solcre* Kako prav je imel Koblar, ko je malo pred njer nem pripovedoval, da je vselej, kadar se ie P partizanih med jedjo grel na soncu, kasneje s* ral bežati... • •• *n u» al Triinosemdesetega leta bo minilo 40 W#» tragedije na Goreljku. **rt<^?* menik za obeležje, kjer so padi. t« &danji spomenik je: oskrbovan je bil pred leti in Svetina mu jedodan ičipko«. toda to je vse premalo, Noben sr<£ nik ne bo dovolj velik in lep, da bi bil junaštva vseh teh padlih borcev, ,e prepnč* Mile. r> Dok* rfIBL 13 MOVTMBRA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 7.STRAN G LAS Črtomir Zoreč POMENKI OB. SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE Semenj v Bistrici J« to knpMo, ki ie letošnje poletje Jk pri Založbi Borec, pisec Jože Jjc pravi, da bi bil naslov lahko •* ^nnenj nmrti ali Cena svobode, ajej do podrobnosti rszgalja "ojne zločine, predvsem v do ■^jkujaeaa nasilja, to je poleti * Hapga ima naslov po prvi ki opisuje, kako so se 25. ju-vasčani Bistrice pri Naklem j^avljab na vaški »smnj«. to je vsaki praznik, ki ga Bistri * praznujejo na dan svetega Ja J* leta 1942 je bil sv. Jakob na **» ia vasčani so se pripravljali ■fazaovanje: žene so cvrle krofe. astico in meso. dekleta ribala •^aoaki pospravljali okoli hiš in tarrih, otroci pa Zeljno priča -i dobrot. Semenj se vedno le na nedeljo, ne glede na i dan na koledarju pride zaščitnika, zvečer so v bližini par i napadli nemški oseb . Ubili so komandanta pakcijske enote in nekega a, ki sta bila na čelu moto —-«. enote, namenjene v Selško ^ku, kjer se je začela ofenziva ■* 1 ■ 2. grupi odredov. Tri ure Jnpadu na nemški avtomobil so *ppani policisti brez zaslišanja ■kat Bistričanov, požgali več poda rakih poslopij, nato pa še 50 talcev iz Begunj in v Jurčkovem (bistri- Maneu. Jaka Slokan je v TV-15 ob oceni te knjige zapisal, »da bi lahko na osnovi te zgodbe nastal scenarij za filmsko ali televizijsko ekranizacijo.« Jožetu Vidicu je po 39 letih uspelo razrešiti več neznank. Ugotovil je imena doslej neznanih 11 talcev, ki so jih Nemci postrelili v Kokri julija 1942. leta. Nadalje je ugotovil, kako so Nemci poleti 1942 sestavili letak o ustrelit vi 133 talcev in na katerem kraju je bil kdo od teh ustreljen. Knjiga Semenj v Bistrici obsega 12 poglavij. V drugem poglavju — Vrenje nasilja — podrobno opisuje streljanje 51 talcev v Črni pri Kamniku, vzroke in posledice atentata na kovorškega župana, streljanje talcev na Čegelšah pri Tržiču, nasilje v Poljanski dolini. Sledijo poglavja: Rdeče Belo polje (Druscnkejevi zločini nad Hrušičani in Jeseničani), Poročila radovljiškega orožniškega okrožja, Zaupna poročila jeseniškega župana Luckmana o političnem položaju v občini, Groharjeva skrivnost (pričevanje grobarja, ki je moral na ukaz gestapovčev tajno pokopavati nekatere žrtve), Pisma iz gozdov družini v taborišče, Ljubno kot Laufen in Leševje. Ribno kot Reifen in Rateče, Vasi in vasčani v plamenih, Posebna vrsta kazni vislice (koga in zakaj so obesili na Gorenjskem, Štajerskem, Primorskem in na Dolenjskem. 98 v Stranicah pri Frankolovem, 52 v eni noči v Trstu), JILNICA G-- Nepreklicno naročam knjigo dolete Vidica SEMENJ V BISTRICI po prodajni ceni 540,00 din izvod. in ime naročnika: (ulica ali vas. hišna Št.): . Naziv pošte: pri: ltev.os.izk.: izdanepri: K«m olsčal(a) O Po povzetju, v enkratnem znesku ob prevzemu O v2 zaporednih mesečnih obrokih po 270 dm Ottum: Podpis: *6ki na <**™J*^^*~tt1. 8e strinjam, da celotni znesek zapade v takojSnje i akateM«) ob« ?*c™^ir?£L^i Tanaročilnic« zavezuje naročnika in založbo a va* na»lov in podpis. _ ESĆEVALEG VUČKO 17 Jelo Peternelj Kdo so bili prvi in zadnji begunjski zaporniki in Zadnji naval morilskih tolp v Poljanski dolini. Naj omenimo, da je pisec Jože Vidic, upokojeni oficir iz Sela pri Žirovnici, v zadnjih desetih letih, ko je napisal pet knjig (Beg z morišča. Zločin pri Lenartu, Po sledovih črne roke in Sedem krst za Ronkajevo družino), trikrat dobil Kajuhovo nagrado, Prešernovo nagrado gorenjskih občin, Čufarjevo plaketo, posebno priznanje občine Ljubljana-Vič-Rudnik (za raziskovanje zločinov v Kozlarjevi gošči, na Lisičjem in v turjaški okolici), posebno priznanje vseh gorenjskih občinskih odborov ZZB NOV in od predsednika republike tovariša Tita red dela z zlatim vencem. Založba Borec bo prihodnje leto že tretjič ponatisnila njegovo knjigo Po sledovih črne roke (680 strani ter 200 fotografij in dokumentov). ČE HOCEMDR V INOZEMSTVO ... Kranj — V neki trgovski delovni organizaciji skrbijo za izobraževanje in za razne oblike izobraževanja se vselej vedno prej pogovorijo, da pošljejo res najboljše in najbolj zaslužne delavce ali vsaj tiste, ki bi si radi pridobili kvalifikacijo. Tako se je letos zgodilo, da se je delavec, trgovec, odločil, da bi rad obiskoval in dokončal po-slovodsko trgovsko šolo. Prošnjo je poslal komisiji za medsebojna delavna razmerja pri delovni organizaciji in bil domala stoodstotno prepričan, da mu bodo izobraževanje tudi odobrili. Pa se je pošteno zmotil. Komisija za medsebojna delovna razmerja je rekla jok. Dva člana sta bila proti. Prav. Prosilec se je hudo začudil, ko je izvedel, da sta tista člana komisije za medsebojna delovna razmerja delovne organizacije odpotovala v K din na razstavo trgovske stroke za tri dni. Ni se mu zdelo pošteno, da so njegovo prošnjo odbili, medtem ko sta si onadva ogledala razstavo, kar je veljalo kolektiv več starih milijo nov dinarjev. Tako pripoveduje' prizadeti in ne da si dopovedati, da je obisk razstave v inozemstvu tudi izobraževanje. Kaj pa moreš, če so komisijci za medsebojna delovna razmerja presodili, da so spre-hodki po razstavi veliko bolj koristna izobraževalna oblika kot guljenje poslovodskih klopi v domovini. . . VASA PISMA Ajdna nad Potoki M. Ajdovec znamenito predalpsko arheološko najdišče. Foto: (§7. zapis) Tudi Koroška Bela je rodila slovenstvu pomembnega kulturnega delavca — znanstvenika Matka Potočnika. Rojen 8. septembra 1872 na Koroški Beli, se je na Dunaju posvetil sprva pravu, pozneje pa zgodovini in zemljepisju. Vse življenje je poučeval in bil i. 1933 upokojen kot šolski ravnatelj. Umrl je leta 1967 — v visoki starosti 95 let. DR. MATKO POTOČNIK Zgodovinar in zemljepisec — a ne le za šolsko rabo, kot ji služi le premnogo povprečnih profesorjev. Bil je možak drugačnega, pravega kova: javni delavec, znanstveni in strokovni pisatelj, avtor znamenitega IV. dela zbirke Slovenska zemlja, ki obravnava predvsem Koroško s političnega, kulturnega, etnografskega in zgodovinsko-zemljepisnega vidika. Pripravil za tisk je narodnostni zemljevid Koroške. Seveda pa je Potočnik avtor tudi številnih šolskih učbenikov narod-no-gospodarskih člankov v najrazličnejših revijah ter pomemben sodelavec kartograf pri izdelavi edinstvenega zemljevida (izdala Slovenska Matica v letih med obema vojnama) vsega slovenskega ozemlja v štirih delih (listih). Zaslužen je bil dr. Matko Potočnik tudi kot strokovni izvedenec pri slovenski pokrajinski vladi in 1. 1922 kot član razmejitvene komisije po nesrečnem plebiscitu. Zaupali so mu delo pri razmejevanju na črti Olševa — Peč, to se pravi, kar na Kraja jabolk na jeseniški železniški postaji... »SAJ SO SAMO JABOLKA« Stanujem na Jesenicah ob železniški progi na Plavžu in sem zadnje čase lahko opazoval izvoz jabolk, naloženih na odprtih vagonih. To me je veselilo. Ni me pa veselil pogled na deset takih vagonov, ki so ne vem iz kakšnega razloga stali na stranskem tiru pred novim kosovnim skladiščem in to dva dni. Na te vagone so kot kavke na mrhovino skakali otroci kot tudi odrasli, posebni) še delavci na gradbišču omenjenega skladišča. Redki so bili tisti, ki so si napolnili samo žepe, več jih je bilo z vrečkami, a višek nesramnosti je storil voznik betonarja, »hruške*, ki sije medtem, ko so praznili beton, nanosil lepo zalogo v kabino kar v zaboju in to ob 10. uri dne 3. 11. 1981. Ne razumem izvoznika in ne železnice, zakaj ne poskrbita, da bi odposlano blago res v celoti in _ nepoškodovano prišlo do kupca. Pre pričan sem, da naročnik takih jabolk ne bo sprejel že zaradi manjka /oče količine, ampak tudi zaradi izgleda, saj so na površini ostala samo od čevljev pomendrana jabolka. Ali je morda to tisti izvoz za vsako ceno? Ne razumem tudi staršev, ki so mirno opazovali otroke, ki so se kepah z omenjenimi jabolki. Spoznal pa sem. da je poštenje in odnos do skupne lastnine še na nizki stopnji, kar najbolj potrjuje izjava enega izmed »nabavljačev*, kije. opozorjen od neke tova rišice. naj tega vendarle ne počne, izjavil: »Kaj pa sitnarite, saj so to vendar samo jabolka Občan Jesenic pretežnem delu Karavank. V tem svojstvu je rešil Koroški Beli — svoji rojstni vasi! — planino Svečico ali Korenčico Sploh se ie uspešno trudil pri pokrajinski vladi za obnovo v prvi svetovni vojni zbombardi-rane Koroške Bele. Kako zaveden rojak je bil profesor Potočnik, je razvidno že iz dejstva, da je številne svoje članke v časopisju kar dosledno podpisoval kot — an! COJZOVA PRISTAVA Tako se je reklo še pred leti stari (z vklesano letnico 1641) stavbi, ki je služila lastnikom rudarskih pravic okrog Javorniškega Rovta v Karavankah. Stara stavba je bila leta 1953 temeljito obnovljena in preurejena v planinski dom, ki ga oskrbuje že vsa ta leta Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela. Razmeroma prostorna koča je oskrbovana skozi vse leto, ima električno razsvetljavo in lahko prenoči kar 56 planincev. Imenuje pa se danes Dom Pristava na Javor-niškem Rovtu. Stoji na nadmorski višini 930 m — torej ne previsoko za zložen dostop, iz savske doline. Lep pešizlet za poldrugo uro hoje. Povedati je še treba, da se na senožetih okrog Javorniškega Rovta raze veto v maju narcise prav tako bogato, kot okrog Planine pod Golico. Nekaka posebnost teh visokih področij so gojitveni ribniki pa tudi nekaj starih samotnih gorskih kmetij, še više nad Domom Pristava. Z Javornika ali s Koroške Bele pripelje k Domu nova pot, ki jo je domače planinsko društvo odprlo spomladi 1968 in jo poimenovalo po svojem zaslužnem predsedniku Alojzu Gajšku, ki je postal žrtev plazu pod Mojstrovko 24. marca 1968. JAVORNIŠKIROVT Nekako igrivo naključje je hotelo, da je Javorniški Rovt le še ohranil svojo individualnost« in ostal izven »jeseniških mestnih meja«. Medtem ko sta se dosti večji naselji Javornik in Koroška Bela kar preprosto zlili z Jesenicami in opustili svojo »samostojnost«. Rovtarji — to so prebivalci Javorniškega Rovta — so bili sprva pastirji in drvarji, pozneje pomalem tudi rudarji, zdaj pa so skoraj vsi delavci v jeseniški industriii. Danes živi v Javorniškem Rovtu blizu 150 domačinov. Javorniški Rovt — ki ni kaka sklenjena vas — ima svoje hiše kar močno raztresene na območju povir-ja močnega potoka Javornika, ki privre iz pobočja Karavank med Špano vim vrhom (1365 m) in Kočno (1560m). Struga potoka, ki je dal ime tudi naselju v dolini (ali pa je bilo prav obratno?), je naravnana skoraj natanko v črti sever—jug. SNOV PRIHODNJEGA ZAPISA Cas, ta rabelj hudi« me preganja iz dneva v dan tako, da včasih le preveč hitim. Tako bi že moral vključiti v zapise besedo o pomnikih NOB na Koroški Beli, o rojaku — znanem partizanu Francu Konoblju-Slovenku, o obstoju velike val jame na Javornik u in še in še več druge snovi. Tudi razlago krajevnega imena. C LAS'8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 13 NOVE MM* MM* MM* MM* MM* MM* MM* M, PSICA S ŠESTIMI ŽIVLJENJI O živali, ki je do zadnjega delila dobro in slabo s svojimi gospodarji Za J ud v so res napočili slabi časi. Vedno teže je našla hrano. Frank VVilliams, od katerega se ni več ločila, je razmišljal, kako naj ji pomaga. Tedaj je J ud v poskrbela sama zase. Nekega dne se je vrnila z dolgega iskanja in opazili so, da se ji je odebelil trebuh. Nihče si ni mogel misliti, kje je mogla najti očeta novega legla, saj nikjer več ni bilo živega psa. Judv je povrgla nov trop. Psičke so razdelili po barakah, enega so celo pretihotapili v žensko taborišče. Z enim pa se je Frank pogumno odpravil k poveljniku taborišča Bannu. Banno je imel kitajsko prijateljico, ki je oboževala pse. In tako je Frank Bannu ponudil psička kot darilo zanjo. Banno je bil vesel. Toda v zameno je Frank skušal doseči, da bi poveljnik tudi Judv imenoval za pravega »vojnega ujetnika«, kar bi ji prineslo dve porciji riževe juhe na dan. Poveljnik se je sprva upiral, na koncu pa se mu je mali kuža tako prikupil, da je vendarle podpisal dekret za njegovo mater. A kaj s številko? Kakšno številko naj dajo Judv. ko pa se vendar ni moglo število taboriščnikov kar čez noč povečati za enega? Frank se je domislil in poveljnik Banno se je strinjal: Frank je imel številko 81, Judv pa bo poslej vojni ujetnik Številka 81 A. Papir, ki ga je veseli Frank ponesel s seboj, je tudi pozneje Judv Se rešil življenje. Njen največji trenutek — dan, ko so Judy obesili okoli vratu Dickinovo medaljo, ki je za živali tako redko kot za britanske vojake Viktorijin križec POTOVANJE V SMRT Ko je poveljnika Banna zamenjal taboriščni poveljnik Nissi, so se za zapornike začeli Se hujši časi. kajti ta Japonec je bil p«) naravi izredno hudoben Predvsem pa so se njegove oči takoj zapičile v Judv. Na pregledu taboriščnikov se je zlovešče ustavil pred njo in pomignil bližnjemu stražarju. Tedaj je Frank naglo pokazal papir, ki ga je podpisal poveljnik Banno in na katerem je bilo jasno zapisano, da je Judv prava britanska vojna ujetnica z vsemi pravicami. Nissi se je jezno oddaljil. Cez nekaj dni je znova sklical zapornike Kateri so zmožni za delo? Sledil je drastičen preizkus: tisti, ki je ob vsem stradanju mogel prehoditi vso neskončno kolono taboriščnikov od enega konca do drugega in nazaj, je bil sprejet v delovno brigado. Tudi Frank je bil med njimi. Zapustili so taborišče pri Medanu. bilo jih je 700. Poslali so jih gradit železnico v daljno džunglo, le da nihče med njimi ni vedel. kakSen pekel jih čaka JUDY POTUJE V VREČI Poveljnik taborišča Nissi ni pozabil Franku posebej zabičati, da psica nikakor ne sme z njim. Frank pa je prav tako dobro vedel, da Judv ne sme pustiti v taborišču, če jo hoče še videti živo. S prijatelji je skoval načrt. V vrečo, ki jo je imel vsak zapornik za spravljanje svojih stvari, je zatlačil zloženo odejo, Judv pa je tako dolgo vadil, da je znala na najbolj tihi žvižg skočiti v vrečo. Tako so odšli. Judv je ostala v taborišču, a takoj ko je bil pregled pri izhodu končan, se je že priplazila za Frankom. Zažvižgal je in skočila je v vrečo. Ko so v Balavanu zlezli z vlaka, so jih spet pregledali. Judv se je skrila. V pristanišču, od koder naj bi jih ladja Sibian (Vac VVaervvijek) odpeljala v Singapur in naprej, so ujetnike prešteli in znova prešteli. Sam Nissi je prišel pogledat, ali je vse prav. »Ino murasini noka?« - »Pes ni prišel?« je zapičil oči v Franka. Frank ni odgovoril. Trdno je držal na rami vrečo in Judv ga je krepko tiščala v kosti. Nihče od ujetnikov ni trenil, čeprav so vsi pred nekaj minutami videli, kako se je Judv priplazila med njihovimi nogami k svojemu gospodarju in skočila v vrečo. Nissi je z nasmehom odšel. Toda ladji Sibiah, ki je peljala ujetnike, ni bilo sojeno doseči cilja. 26. junija 1944 jo je zadel japonski torpedo; potopila se je. z njo vred pa 500 do 700 ujetnikov, ki jih je peljala. Med tistimi, ki so se rešili, so bili številni Judvni prijatelji. Les Searle, pa tudi Frank, ki je Judv zadnji trenutek vrgel z ladje v vodo in zakričal »Plavaj!« TORPEDIRANI Frank je Judv kmalu izgubil izpred oči, zato pa jo je dobro videl Les Searle. Kasneje je rad pripovedoval, kako pogumno je psica reševala plavajoče mornarje, ki so jih že pobirale džunke. Več kot enkrat se je še potem z varnega čolna pognala v morje, da bi izčrpa-nim plavalcem prišla na pomoč. Rešene ujetnike je v Singapuru pričakal majhen japonski vojaški oddelek in jih odvedel v taborišče. Les Searle je poskrbel, da je šla z njim tudi Judv. skrita v enem od tovornjakov. Prispeli so v prenatrpano taborišče. Lačni in utrujeni iz enega ujetništva v drugo. Judv je bila nesrečna. Nikjer ni bilo njenega gospodarja Franka. Več dni je stražila, skrita blizu vhoda v taborišče, in od daleč ovohala vsako novo skupino. In tako ga je dočakala. V veselju nad srečanjem je pozabila na previdnost in se od daleč pognala proti njemu. Skoraj ga je prevrnila. Oba sta bila neznansko vesela, saj drug brez drugega brez opore, ki sta si jo pomenila, ne bi bila preživela težkih dni taboriščnega zapora. Tedaj pa je Judv zagledal tudi Nissi, ki je bil še vedno z njimi. Za Judv bi bilo to gotovo pomenilo konec, ko ne bi bil njegovega vpitja preglasil drug glas. Sreča je hotela, da se je med poveljujočimi častniki znašel tudi nekdanji poveljnik taborišča v Medanu Banno — in ta je zopet rešil Judv življenje. Zdaj so jo pustili pri miru. IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Kako dolga no/"'' Marko je segel v hlačni žep po vžigaftre. katerimi je osvetlil ročno uro. Kot bi bilo zakleto, ura se ni premakniti, kazalci so obstali kot vkopani, šele proti jutru ♦«? posrečilo, da je za kratek čas zaspal. V sanjah je videl vse prispodobe, katere so bile zmešane in raztrgane. Ko se je prebudil, jemalo okence opazil rahlo svetlobo, ki je naznanjala dan. Hvala vendar jutro! Vsi okoli njega so bili Se v globokem spanju, ko se je dvignil iz svojega ležišča. Nataknil si je škornje in oblekel vojaško hI pokril Sajkačo ter natihoma odprl vrata. Marko je obstal na dvoi se nekajkrat močno pretegnil in si nažgal cigareto, ter pogledal navade v nebo, kjer so plesali raztrgani oblaki. Na zaboju pod lopo je stražar in gledal proti Marku, verjetno se je zbudil iz dremavice in ni uuiael takoj doumeti, kje se nahaja Stražar se je nerodno dvignil in vrgel puX» na rame in se napotil proti Marku ter ga poprosil za ogenj, s katerim si je prižgal že na pol ožgano cigareto. »Je kaj novega?« ga je vprašal Marko. »Nič.« je odgovoril stražar Marko se je ves razpet usmeril na rob vasi, odkoder je bilo videti globoko spodaj cesto. Na cesti je videl premikajoče se vojake, ki so hiteli na obe strani, med njimi je videl tudi konje, vozove in občasno tudi tovornjake, ki so si le s težavo utirali pot v tej gneči. Kam le hitijo na obe strani, s».' to je nemogoče. Marko je zaradi mraka le s težavo ugotovil premikajoče se vojake z belimi pokrivali, ki so se premikali v smeri Trebnjega. Kaj naj br to pomenilo si ni znal tolmačiti. Ko je tako stal na porobku brega,je nenadoma zagledal premikajočo se postavo, ki se je vzpenjala v strm breg pa vaški poti, ki vodi v vas Korenitko. Kdo bi le bil? Mogoče je kurir. Marko se je napotil proti vojaški kuhinji, kjer se je končevala vaška pot, da bo pričakal prišleka in poskušal od njega dobiti kakršnekoli informacije. Prej, kot se je Marko nadejal se je pred njim pojavil vojak v ninski uniformi. Marko je vojaku zaželel dobro jutro. Vojak mu je ves upehan odzdravil in se zaustavil poleg. »Od kod pa ti?« ga je vprašal Marko. »Iz Mojstrane, kjer sem služil aktivno vojsko, 9em pa iz te vasi doma. vidite,tištale hiša je naša,« je pokazal vojak z roko proti sredi vasi stoječo hišo. »A tako.« »Od včeraj hodim iz Mojstrane, sicer sem se tudi vozil nekaj časa. večina pa sem šel peš. Iz Ljubljane pa sem se pozno ponoči pripeljal do Višoj* gore, od tam, pa do sem pa sem prišel peš. Bilo nas je več iz moje edinke, eni so šli v svoje kraje, drugi pa nadaljujejo pot naprej, do svojih domov Nekaj prespanih in pomeČkanih vojakov se je pridružilo temu razgovoru in tudi kuharji so prišli, k tej gruči vojakov, da bi slišali kaj se dogaja Na Markovo vprašanje, kaj se dogaja na Gorenjskem, je vojak nada ljeval."Povedal je, da sta se obe planinski edinici iz Mojstrane in Bohinjske Bele pričeli umikati pred enim dnevom iz svojih vojašnic, ter da so za seboj porušili most v Kranjski gori, v Gozd Martuljku in Karavanški predor ter oba mostova v Žirovnici, železniškega in cestnega, d očim je edinica a Bohinjske Bele porušila savski most med Bledom in Lescami, prav tako so minirali železniški most in predor pri Globokem. Povedal je tudi, da je prišlo preko Rožice okoli sto nemških vojakov vse do Belega polja pri Hrusjcv kjer so naleteli na slučajno vozeči štabni avto iz Mojstrane, v katerem je bil neki hotelir Jože z Bleda, kot šofer poleg njega pa je sedel štabni oficir. Nemci so ta štabni avto iz zasede napadli. Štabni oficir se je z begom re&L da ga Nemci niso dobili v roke, dočim pa je šofer Jože iskal primeren prostor, kjer bi spustil avto po bregu in ga uničil, da ga Nemci ne bi mog* zapleniti. Šoferju Jožetu se je to tudi posrečilo. Avto je zdrknil po strmeče bregu in se pod njim razbil, sam pa je padel Nemcem v roke, katerega » odpeljali s seboj kot ujetnika. Nemci so se umaknili nazaj preko meje. kaj pa je s šoferjem Jožetom pa ni znano. Kot sem že povedal, smo se umika* proti Kranju in tam še porušili savski most, nato pa proti Ljubljani. Nekaj pred Ljubljano nam je vodnik našega minerskega voda rekel: »Mi smo svoje delo izvršili, kot je bilo naročeno, vi pa lahko greste kamor hočete, z» nas je vojne konec. Tako se je naš minerski vod razkropil, ostale edink« kot je' meni znano se s štabom planinskega polka umikajo proti Litiji, drup pa proti Trebnjem, kje se pa sedaj nahajajo, mi pa ni znano.« PETA KOLONA (prve dni aprila 1941) Hans in Erika sta se v hotelu Karnten ob Vrbskem jezeru poza« zvečer prebudila. Mogoče bi še spala, če ne bi nekdo močno razbijal p* sobnih vratih in klical Eriko, ki je vsa neurejena pohitela k vratom in j* odprla. Med vrati je stal izredno razpoloženi Kari in se glasno smejal Zlata Volarič: Vežnaverjevi niso imeli veliko sovražnikov. Marija je bila z vsemi prijazna in tako tudi oče Ivan. Vendar nove fašistične oblasti to ni zanimalo. Slovenci so ji bili nevarni in jih bo treba uničiti. To je bil ukaz in orožniki ter drugi izvrševalci zapovedi Hortvjeve vlade niso oklevali. Izpolnili so prav vse in posamezni civilni pomočniki in orožniki so pokazali vso svojo surovost, sovraštvo in pohlep po imetju priseljencev, Slovencev. Zmerjanje in grožnje so se nadaljevali, toda sledili so še težji dnevi. Slovencem so odvzeli vso zemljo, celotno posest in že leta 1941 niso bili pridelki več njihovi. Morali pa so še obdelovati polja, to je ves pridelek pobrati in ga z lastno delovno silo in prevozom odpeljati v skupno zbirališče v Dobrovnik. Pustili so jim le 65 kg pšenice na osebo. Za pridelek ni noben kmet dobil nikakršnega plačila. Dobili'so le neke vrste nakazilo za hrano, to je za dvajset kilogramov »moke« na osebo. Pa to ni bila moka, marveč ostanki po mletju, pomešani s smetmi, kar je po svojih posodah pometel genterovški mlinar. Kruh iz take moke ni bil primeren za prehrano ljudi Kruha niso mogli svobodno kupiti, ker so vsi ostali prebivalci, razen Slovencev, dobili živilske nakazanice. Kako se boriti proti lakoti? Kako preživeti brez hrane? »Ali nas hočejo uničiti s sest rađanjem'« so se spraševali ljudje. V večini hiš so bili mladi, zdravi m močni fantje in dekleta, sposobni za delo. Pa so si ga poiskali Niso želeli vsi Prekmurci, da bi nrisHiersi Slovenci umrli od lakote. Kadi ..so jJomasr.li »»onim. Sprejeli so jih na delo injitn' za tJdafi hrano aii denar. "'" ~ Nazaj še pridemo 5 Tako so pomagali Toplakovi iz Dobrov-nika, mnogi iz Strehovee. Nedelice. TurnišČa in celo iz Bistrice. Delali so za mast. za moko, zrnje in podobno ter prinašali domov staršem, mlajšim bratom in sestram. Nekateri pogumnejša so si poiskali delo celo v Murski Soboti in na Goričkem. Miheljev Karlo je šel delat v tovarno mesnih izdelkov v Mursko Soboto k Benku. Jožetu. Ta je bil madžarski patriot in je fantu namesto po 12 ali 14 pengov plačeval po enega. Vendar mu je dajal primerno hrano. Vlado Mozekov, Srečko Grzejev, Stojan Tomeljev, njegove sestre in drugi so si poiskali delo drugod in tako pomagali svojcem, da so preživeli. 51. »Ti so najstarejša,« mi je rekla mama neko jutro, »sama vidiš, da ne boš mogla postati učiteljica, kar si srčno želiš. Sla se boš učit v Turnišče za šiviljo« »Tudi šivilja je dober poklic«, sem mislila, ko sva z očetom korakala po prašni cesti v osem kilometrov oddaljeno Turnišče. Hiša mojega novega gospodarja je bila rumeno pobarvana, velika, ob cesti je bil visok zid iz lesenih desk. neobarvanih. in je stala na nasprotni strani ceste, blizu cerkve. »Premožni kmetje so«, je rekel oče. »lačna ne boš!« je še dodal in se poslovil. Gospodinja je bila velika in okrogla. Imela je modro obleko in zelen predpasnik. Pokazala mi !e majhno sobico in me pustila samo. Sedla sem na posteljo in se .počutila neznansko osamljeno in zapuščen«;. V naši hiši je WId sedem* članov, pet otrok, živahnih zdravih in žlobudravih. Stepli smo se. spet sprijateljili, delali in počivali. Nihče ni bil sam. Prvič sem občutila, kaj pomeni zapustiti dom in svoje drage. Pa ni bilo časa za premišljevanje. Gospodinja me je poklicala in mi pokazala hlev. kjer je bilo šest krav in rekla: »Te boš pasla!« Res sem jih. Dopoldan in popoldan, vsak dan, v delavnikih in nedeljah. Krave so bile nemirne in ostra trava z grmičjem ma je do krvi ranila noge. Šivilja? Ne bom se učila šivati? Pozabili so na to. Spoznala sem, da so potrebovali pastirico in da najbrž nihče ne zna šivati, čeprav sem v veži videla stari zaprašeni Singerjev šivalni stroj. Pobrala sem svoje stvari, jih zavezala v culo in odšla domov, v Kamovce. sama peš. Doma so me sprejeli, kot bi se bila vrnila iz bližnje trgovine. Mojega neuspešnega uka ni nihče omenjal. 10. »Razglas! Daje se na znanje, da morajo vsi slovenski otroci jutri v Genterovre v šolo. Ob osmi uri,« je vpil bobnar na cesti ob Mezekovi hiši. »Bom šla tudi jaz?« »Seveda. Saj imaš enajst let.« je rekla mati. Vedela sem, kaj to pomeni. Učili se bomo v madžarščini in vsi smo se bali novega učitelja Prišel je iz Madžarske in ne zna slovenščine Vsaj pokazal ni, da je razume, čeprav so ljudje šušljali. da bi utegnili biti celo slovenskega rodu. Sedeli smo v klopeh majhne sobice in ga gledali pred seboj. Bil je visok, rjavih las in črnih oči. Imel je dolge roke in suhe prste. Ko seje naalpm^na^lopJLn, oprl ,na dlan, je, palec zavil v pravi polkrog. To nic je vznemirilo. Mi- slila sem, da ga bo izpahnil, če že ne Ni se zgodilo nič takega. Vzel je pt_- kazal na zemljevid, kako velika je Homi država in kje zmagujejo fašisti. »Nemci in mi, Madžari, bomo osvojih svet...,« kaže sosednje dežele in naredi « krog. »Piros, feher, zold. ez a magvar fdkt moramo peti in ponavljati ostale kitice. Odpiram usta, a ne pojem. Učitelj n* *] pogleda. Vidi pa Milivoja, ki tudi ne poje. »Te, marha . ..« zavpije in skoči po au* v kotu. Zamahne po fantovem hrbtu in m strahu stisnemo v klopi in zmanjšujemo*j učiteljeva metla ne bi padla tudi po naP hrbtih. Milivoj ne joče. Plave kodre si z roko f makne za ušesa in molči. »Peli boste madžarsko, molili boste o** žarsko in pozdravljali boste madžarsko vpije ves rdeč. »Domov!« Takoj smo pri vratih. Slovensko se ne sme govoriti, sicer V šolo smo hodili že nekaj mese redno .... a nas niso kaznovali. Niti I i niso staršev. ... Tako smo vedeli, da nas bodo lzsehltr tem niso molčali. Vsak dan je kdo »Proč pojdete.Nočemo vas tukaj« Nisem šla niti po spričevalo. Piro«. feher, lold, er a magyar Oid -zelen«, to je madlaraka «eml)« Te marha - ti, mrha V Kamovcih je bila sredi stare v a* na trgovinica. Za žep! Saj se je vanjo«. petero, šestero ijudl ^ Na policah .'••• >>:! sladkor. PfjPn«; sukanec, trakovi .r^i..rQlejK §v§Um<* ^o-spodinjske drobnarije. t *R. 13 NOVEMBRA 1981 ZA DOM IN DRUŽINO STRAN ZA NAJMLAJŠE 9.STRAN G L, A 3RADNA UGANKA ^ Aafiteater Kolone j stoji v večnem mestu Rimu. Jjpaurov na zadnjo nagradno uganko je bilo sicer *n.iuao pa bili vsi pravilni. Neredki ste se odločili za ***o » Polju. Med pismi in dopisnicami smo izžrebali wur Boštjana Petermana iz Zgornjih Gorij 24. na vrvici pošiljamo po pošti. Poseg v tujo zgodovino se, kot že rečeno, ni najbolje obnese 1. Zato tokrat raje ostanimo na domačih tleh. Predstavljamo podobo znane lepotice, ki {'o je okoli leta 1835 naslikal Matevž Langus, pesnik France Prešeren pa ji je posvetil Sonetni venec. Bila je njegova velika ljubezen, žal, neuslišana. Za katero damo iz prejšnjega stoletja gre? Odgovore pošljite do 23. novembra na naslov: ĆP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka Glasov svinčnik na vrvici. Maj vas ob tej priliki spomnimo še na temo, ki smo % niuaali pred štirinajstimi dnevi. Spisov o šolski Ifaari ni in ni v uredništvo. Pa ne, da boste zatajili? Pohod na Sv. Andreja Zjutraj, deset minut čez sedem, smo se zbrali pred šolo. Ni bilo čudno, da je bilo toliko otrok, saj smo bili iz vseh tretjih razredov. Komaj smo čakali, da bi se odpravili. Takoj, ko smo zvedeli, da imamo v razredu Pionirski list, smo vzeli pot pod noge. Ubrali smo jo skozi Pušta 1 in Hrastnico. Kako prijeten je bil vonj po pečenem kostanju! Včasih je kak vonj šinil skozi sosedove hlače naravnost meni v nos. To pa ni bilo tako prijetno. Kmalu smo se znašli sredi gozda. Ko smo bili že blizu Svetega Andreja, smo nenadoma opazili, da Toneta ni v koloni. Ko pa smo stali oh cerkvi, sem opazil Toneta, ki se je počasi pomikal po hribu navzgor. Razložil mi je. da smo mi naredili krog okoli manjšega naselja, on pa jo je lepo mahnil po sredi naselja in čez travnik. Za tovarišico smo nabrali veliko kostanja in jo preskrbeli z gobami. Sebastijan Cegnar, 3. g oan. iole Peter Kavčič, Škofja Loka KOLO Bil sem eno leto star, ko dobil kolo sem v dar. Na njem sem bil vsak dan. ker je imel volan. Kolesa bila so tri, da se prevrnil ne bi. Barve je bil rdeče, res sem ves sijal od sreče. lirda. ta valovita kra-^Ijteijaia. so svet. ki ga mi •**o poznamo. Pa vendar: 5 "ove* dotakne briske ' n * pogledom objame W»ke griče ter spozna m-"0 Prijazne ljudi, mu ni J**fco razumeti pesnika Gradnika, ki v svojih opeva to pokrajino — 'taj« in Se zlasti Meda-**ojo rojstno vas. ki jo je ljubil, kar izpovedu-•slednji verzi: daleč si. M eda na. *ika. mila rojstna vas' i nate. »krijem svoj obraz kako je solza slana. i nnograde razsejana. i r noncu morje, sivi Kras. *f*rian*ka. Soče zlati pas 'ta teboj dva velikana. •* Krn. *> dalje Dolomiti. . . Utrinek z Gradr '\ovega doma Medana. Pred kratkim sem jo obiskala in si ogledala Gradnikov dom. Iz hise. ki je bila vsa obdana s cvetočimi oleandri, je stopil Jože Gradnik — pesnikov mlajši brat. Domači ga preprosto kličejo Pepi. Nasmejan, dobre volje me je pozdravil in povabil v hiSo. da bi si ogledala pesnikovo spominsko sobo. Med ogledovanjem pa mi je ves čas živahno pripovedoval o svojem bratu: »NaS Ziži. tako smo mi klicali Alojza, se je rodil 'i. avgusta 1882. leta.« In spet se ponovi zgodba o revSčini in Številni družini (pri hiSi je bilo deset otrok) — kot pri večini naSih pesnikov. »Stanovali smo v sobi. ki je bila kuhinja in spalnica, obenem pa je služila Se očetu čevljarju in materi Šivilji za delavnico. Mi otroci se nismo mogli nikdar najesti sadja, ker smo bili najemniki. Mater. Furlanko. je to zelo bolelo. In ta krivica, ki je je bil Ziži v veliki meri dele- žen kot otrok, je zapustila v njem globoke posledice. Zaprl se je vase, bil je molčeč in čudaški, z ljudmi je težko navezoval stike. Zelo rad pa se je družil s starejšimi ljudmi, polnimi življenjskih izkuSenj. Posebno močno je bil navezan na mamo. Med počitnicami je hodil k Štiri kilometre oddaljenemu potoku po vodo. vozil tja prat perilo, samo da bi mami olajSal delo. Zato ga je pa tudi ona imela izmed vseh otrok najraje, zaradi česar smo bili bratje včasih hudo ljubosumni. Kasneje je Ziži zelo rad posedal pred hišo pod orehom, ki ga je sam zasadil. In prav tu je napisal največ svojih pesmi. Dopisoval si je z mnogimi pesniki in pisatelji. Veliko je tudi prevajal iz drugih književnosti, saj je znal kar Sest tujih jezikov. Bil je velik rodoljub. Zelo si je prizadeval za slovenski jezik in slovenski narod, posebno takrat, ko je bila vsa Primorska pod Italijo. Zato je bil tudi zaprt v goriSkem gradu in sicer v prav tisti celici kot pred mnogimi leti njegov davni rojak Ivan Gradnik, vodja tolminskega punta. VidiS. dekle, tak je bil nas Ziži, človek, ki so ga krivice zelo prizadele« S temi besedami je Jože Gradnik končal svoje pripovedovanje. Umolknil je in se predal mislim in spominom na mladost in na brata. Nisem ga hotela več motiti. Zahvalila sem se mu za gostoljubnost in se poslovila. Mateja Mohorič, 8. r. osn. sole Matija Valjavec Preddvor sio/d^/A A/o Hitro vozil sem kolo, zaustavljal sem ga kar z nogo. Po klancu sem se spuščal rad. izrabil sem že par copat. Zdaj kolesa mojega več ni. dali smo ga med smeti. Zanj mije še zdaj hudo, ker na njem imel sem se lepo. Tomaž Habjan, 4. r. osn. šole Selca Kdaj sem žalosten Ko je šel oči v Celje po knjigo Zdravje, sem hotela z njim. pa nisem smela, ker sem v šoli dobila enko. — 8usana Portuna Ko bi šel rad ven, pa me mama ne pusti, ker imam razmetane knjige. — Vito Roaej Ko sem gledal film Krvava bajka, ker so Nemci poleg drugih ubili tudi otroke, ki so bili čistilci čevljev. — AlbertTdlč Ko je dan mrtvih in se spomnim na mamo in ata. - Tadeja Polanc Ko dobim cvek in kadar me tovarišica krega. — Mateja Rozman Kadar gre očka v Trst in ne smem z njim. — Robi Koienko Ko smo v šoli gledali film Hlebček kruha. Ranjeni partizan je težko hodil za brigado. - Toaaaš Stefe Oči je šel v Globus. Naročil sem mu, naj mi kupi avtomobilček. Ko je prišel domov, mi ni prinesel avtomobilčka. - Mika dtular Ko sem zvedel, da so mi fašisti ubili deda. - Aljoia Petek, val učenci 2. b razreda osnovne iole Simon Jenko v Kranju Potička bo res okusna. Frnikule, ki jo krasijo, ji dajejo še poseben čar. Pa vendar sta Urška in Tina s Planine, ki sta bili glavni pri peki, raje stekli na kosilo domov, ko sta zaslišali mamini povabili. — Foto: H.Jelovčan JRAVJE »MESSEGUE: NARAVA IMA VSELEJ PRAV orenje njegov sloves ni treba več • Korenje ima že izjemno na naših vrtovih, ker — kot — »dela človeka Ijubezni-To je res, zakaj, ali je kaj bolj °ivegaT kot je zdrav človek? enje polepša tudi ženske, ker "* tako pravi izročilo — daje 3 stegna. Samo otroci se po-Zmrdujejo: ».Že spet korenje!« r« jim od zibeli dalje pogosto to zelenjavo. Iz korenja pri-prvo juhico za dojenčka, jo dajemo s stekleničko izme-z mlekom. Dajemo mu ga, če drisko, ker jo prav čudežno po-* Če vašega malčka muči bru-in je ves izžet od hude driske, ven na vrt in izpulite šop le-torenov, iz katerih potem takoj tj^e juho in jo pretlačite z me-^*e°- Po dveh ali treh dneh, ko / *Kka pomiri, dajajte še naprej w*kleničko pol mleka, pol kore-kše ali pa dajajte malčku en-^Jaleko, drugič korenje. I** deželi je olupljen surov koren >y°Va prva igračka. Na njem si Ji* prve zobke, zakaj korenje ^Prijeten okus, je trdo in je lepe, y^*ne dojenčkove oči zapeljive Tudi ko začne otrok odraščati, naj ga stalno spremlja korenje, ker pospešuje rast, krepi zgradbo kosti in varuje pred malokrvnostjo. Korenje vsebuje zelo veliko vitaminov in rudnin. Leta 1939 so delali celo korenjevo moko. Nadomestila naj bi vrsto hranilnih živil, ki jih je primanjkovalo. Pravijo tudi, da korenje poveča dojiljam količino mleka. Poleg tega je znano, da mora človek, ki se ne počuti dobro ali se mu upirajo jetra, seči po korenju. Zato ga ne smemo prezirati, tudi kadar se dobro počutimo. V tej ali oni obliki naj se kar se da mogoče pogosto pojavi na družinski mizi; surovo in naribano, kuhano v juhi, pečeno . . . Iz njega lahko naredimo tudi odličen sok. Priporočam vam, da pijete zelenjavne sokove pred jedjo ali še bolje zjutraj na tešče. Korenjev sok, začinjen z rezino limone, ima še to prednost, da je zelo prijetnega in dobrega okusa. Če bi hoteli pravilno ravnati, bi korenja ne smeli lupiti, ker ima njegova lupina zelo veliko vitaminov, njegova trša sredica pa Ie malo. Če ga preveč olupimo, nam ostane samo lesen stržen. Včasih sem opazoval babico, kako je s krtačko očistila korenje pod tekočo vodo. To je bilo vse. Če imate torej korenje na svojem vrtu, ki ga niste gnojili z umetnimi gnojili, ga lahko mirno jeste samo odrgnjenega in umitega. Korenje neznanega izvora pa je treba iz previdnosti bolj temeljito očistiti. Ne zavrzite korenjevega listja, ker ga lahko denete v zelenjavne juhe, saj je polno mineralnih soli. Korenje lahko na razne načine uporabljamo tudi za zunanje zdravilo. Čeprav je nekoliko manj učinkovito kakor zelje, ga naribanega uporabite za obkladek in položite na vse rane, opekline in abscese. Njegovo listje učinkuje antiseptično, njegov zavretek je zelo primeren za izpiranje ust pri ustni gnilobi. Korenje uporabljamo v vseh svojih lepotnih kremah in maskah. Moj oče, ki je veliko dal na lepoto, je ravnal s korenjem skrajno nežno, tako kot s cvetlicami, pripisoval mu je namreč dobrodejen učinek na občutljivo kožo. Na polju najdemo tudi divje korenje in rebrinec, ki ju lahko naberemo na sprehodu. Iz sadežev in korenik, ki so sicer trše kot pri vrtnem korenju, pripravimo odličen čaj, ki pospeši izločanje seča. Rastlino posušimo, korenike zrežemo na koleščke, zrnje pa posmukamo. Varčujmo z elektriko v«e na steni u danes ne moremo zamisliti modernega stanovanja. Pri dekoriranju stanovanja mislimo tudi na slike. Pred leti je vladal v notranji opremi idejni koncept golih sten, ki jih smatrajo nekateri »za svete« in se zavzemajo za to, da naj bi jih ne kvarili z nepomembnimi slikami in drugimi predmeti. Če so stene različnih barv ali jena eni steni tapeta z velikim vzorcem, tedaj seveda ne potrebujemo slik. V takem primeru resnično velja premisliti, če bi poleg pisane tapete obesili še sliko. Obratno pa postanejo enobarvne in gole stene brez slik hitro dolgočas-kar lahko opazujemo v lastnih stanovanjih, bolnišnicah, raznih uradnih prostorih in še marsikje drugje. Med obema skrajnostma skušajmo najti vmesno rešitev. Poglejmo še, kako je bilo s slikami v preteklosti. Dekoriranje sten z njimi ne je sorazmerno novo. Nekdaj so stene slikali z živimi barvami ali pa so jih dekorirali z veselimi tapiserijami. Šele v 15. stoletju so začeli ljudje obešati na stene slike, in sicer najprej portrete. Oljnate slike so postale priljubljene v 16. in 17. stoletju. Bogati ljudje so začeli krasiti svoje domove s slikami mogočnih barv in v bogatih okvirih. V 19. stoletju je postalo stanovanje z številnimi, velikimi in fantastičnimi slikami pojem ugleda in veljave. Revnejši in preprosti ljudje so v tem času krasili svoje domove z lesorezi v živih barvah, pozneje pa z oljnatimi tiski kraljeve družine, lovskih prigod in lepih deklet. Iz tega obdobja izvira tudi običaj obešanja slik zelo visoko, ker so bili visoki tudi prostori (gradovi). Ta navada je ostala še v mnogih naših domovih. V teh prvih mrzlih dneh se je poraba električne energije krepko povečala. Varčevanje je nujno potrebno, saj se bomo le tako to zimo izognili neprijetnim redukcijam. Smotrna poraba električne energije pa bo prihranila tudi marsikateri dinar našega družinskega proračuna. Kje je torej moč prihraniti električno energijo? Največ seveda pri velikih in srednjih porabnikih, pri majhnih je poraba tako majhna, da so izgube zanemarluy,e. Poraba električne energije v popolnoma elektrificiranem gospodinj- Prav je, da vemo ZREZKI— TOLČENJE Zrezki se pri tolčenju ne bodo oprijemali kladiva, ako bomo le-tega kdaj pa kdaj pomočili v mrzlo vodo. Mokra naj bo tudi deska, da bo vsrkala manj mesnega soka. ŽOLČA Hladetino ali žolco lepo zvrnemo na krožnik, če model, v katerem se je strdila, pomočimo za nekaj trenutkov v toplo vodo. Po vrhu poveznemo krožnik in žolco zvrnemo nazaj. KOŽICE NA MLEKU Kožice na mleku ne odpihujmo, da mleka ne bomo okužili z lastno slino. Če mleko odlivamo, ne od-stranjujmo smetane s prstom! stvu, ki tudi za ogrevanje uporablja električno energijo, se porazdeli takole: 73 odstotkov za osnovno ogrevanje, 8 odstotkov za toplo vodo, 5 odstotkov za pripravo hrane, 5 odstotkov za shranjevanje živil, 3 odstotke za pomivanje posode, 2 odstotka za razsvetljavo, 2 odstotka za nego perila, 2 odstotka za drugo. Osnovno električno ogrevanje v Sloveniji ni prevladujoče, večina gospodinjstev ima ogrevanje rešeno na kakšen drug način (drva, premog, centralna kurjava). Poraba električne energije se porazdeli takole: 32 odstotkov za toplo vodo, 20 odstotkov za shranjevanje živil, 19 odstotkov za pripravo hrane, 9 odstotkov za pomivanje posode, 7 odstotkov za nego perila, 6 odstotkov za razsvetljavo, 7 odstotkov ostalo. Z električno energijo je torej moč varčevati posebej pri ogrevanju stanovanja, pri pripravi tople vode, pri shranjevanju živil ... Če boste pozimi doma oblekli pulover in zmanjšali toploto v prostorih za nekaj stopinj, če ne boste po nepotrebnem segrevali velikih količin vode in ne boste nameščali prevelikih bojlerjev, če boste pazili, da v hladilniku in zmrzovalni-ku ne bo velikih oblog ledu . . . boste smotrno porabljali električno energijo in račun za elektriko ne bo tako visok. Korenjeva musaka Potrebujemo: 1 kg korenja, 2 kocki kokošje iuhe, 8dkg margarine, lOdke čebule, 35dkg teletine ali mlade govedine, sol, poper, peteršilj, 2 jajci. Očiščeno korenje narežemo na kolesca in ga kuhamo v 1 litru juhe iz dveh kock. Na margarini prepražimo drobno sesekljano čebulo in zmleto meso ter dodamo sol in poper. V zmehčano meso vmešamo odcejeno korenje in narezan peteršilj. Vse skupaj položimo v posodo, odporno proti ognju, ki smo jo namazali z margarino, potem pa prelijemo s stepenima jajcema in 1 dl jumTv kateri se je kuhalo korenje. J e' v Tako pripravljeno musako zapečemo v vroči pečici. Prem dena za ele Gradnja vodne elektrarne v Mavčičah je zaradi pomanjkanja denarja zastala. Za Gorenjsko pa je življenjskega pomena tudi izgradnja razdelilne transformatorske postaje na Okroglem in povezovalnega daljnovoda z Ljubljano, za kar denarja praktično ni Zato je razumljiv oster glas iz jeseniške železarne, da ne bodo združili sredstev za gradnjo elek troenergetskih objektov, če ne dobe zagotovila, da bo železarna dobila dovolj elektrike. -Foto: D. Dolenc J Poraba električne energije je v prvih hladnih dneh skokovito porasla. Potrošili smo za 11 odstotkov več električne energije kot v prvih novembrskih dneh. Naše elektroenergetske naprave delajo na skrajni meji obratovalnih zmogljivosti. -Te dni so za deset dni zaustavili jedrsko elektrarno v Krškem, ki je oktobra dosegla že 280 megavatov od skupno 632 megavatov. Po vsej Sloveniji veljajo omejitve prve stopnje. Le, če bomo varčevali z elektriko, jo skrajno smotrno trošili in če ne bo prišlo do okvar v šoštanjski termoelektrarni, se bomo to zimo izognili neprijetnim redukcijam. Težave pri preskrbi z električno energijo niso presenetljive, saj vemo, da pri nas gradnja elektrarn caplja za rastočo porabo elektrike. Zaradi pomanjkanja denarja je zdaj gradnja elektrarn takorekoč povsem zastala. Ce je za gradnjo elektrarn premalo denarja, pa ga praktično ni za gradnjo prenosnih in elektrodistribucijskih objektov, kar je za Gorenjsko posebej žgoče, saj mora pozimi 85 odstotkov električne energije prenesti od drugod. Ob rastoči porabi pa omrežje vse težje nemoteno prenaša elektriko do potrošnikov. Oktobra poraba manj da kot smo pričakovali Oktobra smo v Sloveniji porabili 689 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je v primerjavi z lanskim oktobrom 2,2 odstotka več. Pri petih velikih industrijskih ta-koimenovanih neposrednih odjemalcih ie poraba porasla za 6,2 odstotka in znašala 181 milijonov kilovatnih ur. Odjem distribucije na prenosnem omrežju pa je bil večji le za 0,8 odstotkov in je znašal 508 milijonov kilovatnih ur. Tako je bila skupna poraba oktobra za 5,1 odstotek manjša kot smo računali. Ugodno torej. Toda prihajajo hladni dnevi in že prvi podatki govore, da je poraba skokovito porasla. Oktobra je bila proizvodnja električne energije v vodnih elektrarnah zelo ugodna. Količina sicer ni bila tolikšna kot v hidrološko zdaleč nadpovprečnem lanskem oktobru, saj je bila za 11,2 odstotka manjša. Vendar so slovenske vodne elektrarne proizvedle kar 47 milijonov kilovatnih ur. To je omogočilo, da je bila proizvodnja v slovenskih termoelektrarnah lahko za 14,2 odstotka manjša od načrtovane, s čimer smo privarčevali premog. Ce ne bo okvar v termoelektrarni Preskrba z elektriko v tem mesecu bo odvisna od treh dejavnikov. Od hidroloških razmer oziroma od tega, koliko elektrike bodo dale vodne elektrarne. Od tega, koliko elektrike bo prišlo iz termoelektrarn oziroma če v njih ne bo prišlo do okvar. Tretji dejavnik pa je nova jedrska elektrarna v Krškem. Te dni so jo zaustavili, kar so predvideli. Koliko bo letos dala elektrike, je težko zanesljivo napovedati, saj je v obdobju začetnega delovanja. 2. oktobra so jo prvič sinhronizirali z elektroenergetskim omrežjem in do konca oktobra postopoma povečevali obremenitev naprav ter dosegli 280 megavatov od skupno 632 megavatov moči. Ko jo bodo spet pognali v tek, bodo stopnjevali obremenitev naprav in se približali polni moči jedrske elektrarne. Nemotena preskrba z električno energijo pa bo odvisna tudi od skrajno smotrne porabe, varčevanja z elektriko. Na Gorenjskem mora biti poziv v varčevanju toliko glasnejši, saj imamo dodatni problem s prenosnim omrežjem, ki bo le ob normalni porabi sposoben nemoteno prenašati električno energijo do potrošnikov. Gradnja elektrarne caplja za rastočo porabo Sedanje težave pri preskrbi z električno energijo poznavalcev naših elektroenergetskih razmer seveda niso presenetile. Ze koncem lanskega leta, ko je razpadel celoten jugoslovanski elektroenergetski sistem, so napovedovali, da bo letos nemotena preskrba z električno energijo odvisna od hidroloških razmer in od tega, kako uspešno bomo varčevali z elektriko. Poraba električne energije raste, elektrarn pa ne gradimo dovolj hitro, da bi zadovoljili rastočo porabo. Načrti za gradnje so še narejeni pravočasno, zatika se pri njihovi izpeljavi. Načrti minulega srednjeročnega razdobja niso bili uresničeni. Skupna moč novozgrajenih elektrarn v Jugoslaviji naj bi znašala 7.900 megavatov. Od tega naj bi ob koncu lanskega Teta proizvajale električno energijo nove termoelektrarne skupne moči 4.350 megavatov, h čemur je vključena tudi nova jedrska elektrarna v Krškem. Toda načrti niso bili izpolnjeni. Vsega skupaj se je v petih letih moč elektrarn povečala za 4.752 megavatov. Drugih elektrarn graditelji niso dokončali, tako da je bil načrt izpolnjen le 60 odstotno. Podobno ambiciozno je bil zastavljen načrt tekočega srednjeročnega razdobja, ko naj bi v Jugoslaviji zgradili kar za 7.425 megavatov novih elektrarn. Toda že zdaj vemo, da bo zelo težko uresničljiv. Elektrogospodarstvo se pri gradnji elektrarn srečuje z velikimi težavami. Samo nima denarja, da bi lahko gradilo. Trdijo, da je prav pomanjkanje denarja oziroma prepočasno zbiranje, glavni vzrok hudih zamud pri gradnji elektrarn. Denar za gradnjo novih elektrarn zagotavljamo tudi s ceno električne energije. Vendar ta pri nas ni ekonomska kot običajno rečemo ceni, ki poleg pokrivanja tekočih stroškov zagotavlja tudi denar za novogradnje. Tako so elektrogospodarstva Jugoslavije letos zahtevala povprečno celo 40-odstot-no podražitev, kar pa bi seveda krepko vplivalo na življenjsko raven ljudi. V Sloveniji gradnja elektrarn zastala V Sloveniji smo električno energijo aprila podražili za 10,4 odstotke, s 1. novembrom je dražja še za 8 odstotkov. Več kot polovico manj torej kot je zahtevalo elektrogospodarstvo, s čimer je iz tega vira zagotovljen le najnujnejši del sredstev za razširjeno reprodukcijo. Nedavna skupščina interesne skupnosti za elektrogospodarstvo pa je ostro opozorila, da je združevanje denarja za naložbe presahnilo zaradi kasnitve novega srednjeroč: nega sporazuma, po katerem bodo porabniki združevali denar za elektroenergetske nalož dovo|j be. Stari sporazum je prenehal . cem lanskega leta, zato so banke — hale dajati garancije za izplačevanje! nih del. Gradnje so takorekoč boli je jasno, da ne bo mogoče y, dodatnih količin električne energije, -iz novih proizvodnih objektov s močjo 700 megavatov napovemo* ročni družbeni plan. S posebnim aa skim zakonom je zbiranje sredstev , ljeno do konca leta, vendar se b> okoli 700 milijonov dinarjev manj. F javitve novega bo ob začetku leta vir združenih investicijskih sredstev Samoupravni sporazum je sk 82,8 odstotka vseh udeležencev. ■ ie bil dopolnjen z aneksom, ki ga *i le 37,7 odstotkov. Sprva so namreč da bo za investicije v petih letih aa rati 37,9 milijard dinarjev po cena 1980. Republiški družbeni plan pa omejil na 34,8 milijard dinarjev, vendar aneks ni sprejelo dovolj i kar kaže tudi na to, da se v e darstvu v tej smeri niso Tekoče srednjeročno ra«. tudi zamude pri gradnjah, saj ga razdobja prenesli 42 obje« zahtevali 526 milijonov dinarjev. Viri investicijskih sredstev so Vse bolj jasno postaja, da bo i začasno ustaviti. V Sloveniji elektrarni, vodni elektrarni v ' Solkanu. Moč elektrarne v , 38 megavatov, kar je desetina elektrarne v Krškem, moč trarne pa bo 21 megavatov. ^1 gradbena jama odprta in čez ba zavarovati, kar bo seveda „ denar, učinek investicije pa bo Prihodnje leto bo vsekakor w viti denar za jedrsko elektrarno, zane so seveda investicije v Prav tako za obe vodni el govnike, male elektrarne. Iji no. Povsem miruje prenosnih in distribucijskih obj< Gorenjska ima dodatni problem s i nih in distribucijskim omrežjem, pozimi 85 odstotkov električne < nesti od drugod. Ker je premalo za elektrarne, ga za omrežje take od leta 1978 Gorenjske ni moč ki pajati z električno energijo, saj gakoli daljnovoda povzroči mv^ skrbi. Poleg elektrarne v Mavčičah renjsko življenjskega pomena zgr delilne transformacijske postaje lem in povezovalnega daljnovoda no. Ob izpadu razdelilne tran postaje v Ljubljani namreč Gor rekoč ostane v temi, saj ima elektrarni, v Mostah in v Medv^ megavati moči, ter nekaj man jam . Razumljiv je zato oster glas u železarne, da ne bodo prispevali nov dinarjev za gradnjo eleki objektov, če jim elektrogo« zagotovi, da bo železarna dobi trične energije. Elektro Gorenjska ima zaradi u nja denarja težave tudi pri gradnji cijskega omrežja. Letos bo končat«' nja razdelilne transformatorske Trati pri Skofji Loki, za kar pc sredstva lanskega leta. Letoe bi graditi tudi razdelilno tranaforaa stajo na Jesenicah, ki je poveš***] gradnjo daljnovoda za napajan*"* škega predora. Vendar graditi ie tr Prihodnje leto načrtujejo gradnje1 transformatorske postaje na ~ izdelavo načrta za razdelilno . sko postajo v Tržiču. Graditi naj tudi malo vodno elektrarno Le* Tržiču. Vsa ta gradbena dela bn*V 189 milijonov dinarjev. Ob adajnajm1 nih razmerah naložb v elektroenti jek te je seveda uresničitev načrta M.1 Zdaj hrenovke »stegna« ne vidijo .. . Polde Šumi je dolgoletni direktor radovljiške klavnice in po družinski tradiciji vse življenje mesar in klavničar — Urediti predvsem dohodkovne odnose* Radovljica — V dandanašnjih časih, ko smo večkrat Že kar presiti vseh dobrot in ko smo pripravljeni prej kot ne stalno negodovati, če nam mesar ne odreže zares izvrstnega kosa, je za spremembo in za poučni spomin in opomin kar prijetno po-kramljati s človekom, ki je domala vse življenje prebil v klavnici in mesariji. Če je ta človek Polde Sumi, že od leta 1948 direktor klavnice, prej pa v domači mesariji, potem se pogovor mora zasukati na zanimivo plat, saj Polde Sumi veliko zna in veliko ve. Predvsem pa zna pravilno prav zanimivo pripovedovati: o mesu, klavnici, o naših prehrambenih mesnih navadah nekdaj in danes. Polde S umi je iz znane domače mesarije v Lescah nadaljeval družinsko tradicijo in ostal zvest klavnici, saj je vse do danes direktor radovljiške Klavnice. Prav dobro se spominja, kako so po vojni obnovili še staro klavnico in vsako leto poskrbeli, da je bila večja in bolje opremljena. Radovljiška klavnica je imela priznan status izvozne klavnice in vsak teden so šli vagoni mesa v Italijo. Anglijo in Francijo Ce so to meso' v mesarijah tujih dežel potem spremljali v prodaji, so nemalokrat lili. kako lahko zasledi cenjeno m za- želeno je bilo med tujimi kupci Kvaliteta našega mesa se je na kavljih mesarij zaznala že od daleč in če si kupil jugoslovansko meso. si moral obvezno zraven kupiti še manj kvalitetno drugo meso - da so slabšega lahko prodali. Včasih se je klavna živina kupovala na sejmih, v ostri konkurenci živine in kupil si pač tisto, kar je bilo dobro in najboljše. Ce si kupil bika za predelavo, za hrenovke zato. ker je bilo meso pusto in z malo maščobe, ga sosedje in tvoji kupci niti videti niso smeli; ponoči in v najtrši temi si ga moral pripeljati k hiši in zaklati. Ugleda si nisi smel zapraviti in za predelavo je bila še kako važna kvaliteta mesa »Prat« za hrenovke, brez sleherne žilice, medtem ko danes hrenovke stegna še od daleč ne vidijo .. . Tisto, kar morda danes starega in preizkušenega mesarja in klavničar-ja Poldeta Sumija morda najbolj boli. je naša mesna prodaja Včasih je bila prodaja po mesnicah pravi pravcati obred, vsakemu mesarju je gospodinja morala zaupati, kaj karu iz kupljenega mesa napraviti. Oba sta vedela, kakšno meso potrebuje m izbrala je že med lepo narezanimi m nasekanimi kosi. ki so se kar slastno ponujali na pultu. Meso so mesarji pripravili in razstavili, da je vabilo, danes pa prav ta prodaja hudo poenostavljena. Po naših mesarijah na kavljih težki »feclni« dol visijo Res je, da je bilo včasih meso težko dostopno, le malokdo je kupil kilogram, le malokdo si je lahko kij>H vsak teden privošči ne le goveje in s1 " cenjena in draga so jo jedli le »ta praznike, za slav« Eerutnina najbolj olj poceni mesa. važamo in ki bi je lahko tudi prodah. Nihče ne pravi nihče si ne želi, da ki časi, ko je bilo meso gij bogatih. Vsi pa si bilo meso m da bi kal boljše kvalitete — l tem so tu tudi in farji in mesarji. Ce * kot sveže meso. je ljivo, da so mesni romašeni. manj k hodkovni verigi zahtevati prve kvabn* tudi zahtevati, da be * ci. Noben rejec praa** ogrel za rejo in prvo* kupuje koruzo po 15 logram prašičjega mm* sedem kilogramov kal* kar naprej in naprej £2 so odločilni in nuja* d»*J nosi, to ni nikakršna zahteva in potreba darskega trenutka zahteva potrošnika, kaj kvaliteto za pnmeraoea* eč bo prihranila energijo Pri kranjski opekarni naj bi peč za nevtralizacijo posebnih odpadkov začela delovati v prvi polovici prihodnjega leta — Kranjska industrija ima na leto okoli 800 ton takšnih odpadkov, ki jih ni mogoče odstraniti na klasične načine s sežiganjem ali zakopavanjem — 17 delovnih organizacij iz Kranja in Škofje Loke se je s sporazumom zavezalo prispevati sredstva za 25 milijonov vredno investicijo ^•*j - Koristna uporabiti odpadke, postaja vse bolj glasno geslo sodobnosti in takile .Pristno odvrženi odpadki naj bi res postali le žalosten spomin naše nevednosti. „ — Zdaj vendarle kaže, da prizadevanja za začetek arija peči za sežiganje od-«• v Stražišču preskočila še ■J* ovire, če lahko seveda lahko 1 nećemo pridobivanju raznih ■j, dovoljenj in soglasij. Peč j-J^ke proizvodnje Hoval, ki naj J^el* požirati nekatere posebne "odpadkov v prvi polovici njega leta, je namreč varno "jena v skladišču že dolge Pred dvema letoma so v Tene-tišah, odlagališču odpadkov, delavci KOGP Tozd Komunala nehali sežigati odpadna olja in nekatere vrste posebnih odpadkov, ki nastajajo v nekaterih večjih industrijskih delovnih organizacijah. Sode s te vrste vnetljivimi in nevarnimi snovmi so delavci enostavno zažgali. Gorelo je s črnim dimom, ki se posebno v lepih in brezvetrovnih dneh nikakor ni hotel premakniti iznad Tenetiš. »Krajani iz okoliških naselij so vsakič protestirali, smrdelo je, skratka - pogoji odstranjevanja nekaterih odpadkov so bili res nemogoči,« pravi direktor tozd Komunala ing. Andrej Bergant. »Vedeli smo, da je tak način odstranjevanja odpadkov neustrezen, toda na nek način se je odpadkov vendarle treba rešiti. Vsak drugačen način pa tudi pomeni dražji način. Vemo, da tudi sedaj, čeprav teh odpadkov ne sežigamo več, problem še ni rešen, vendar pa upamo, da vendarle bo prav kmalu.« Kranjska industrija in tudi nekateri drugi »proizvajalci« odpadkov, ki jih ni mogoče več koristno uporabiti, ampak jih je treba na nek način napraviti neškodljive za človekovo okolje, zbere na leto okoli 800 ton teh posebnih odpadkov: to so odpadna olja, ki niso več za reciklažo, naoljene krpe, razlita kurilna olja in mazut, trafo olje, odpadki od poliuretana, odpadna guma in podobno. Vse te snovi so ob sežiganju seveda nevarne in — tega krajani Tenetiš in okoličani ne bodo zlepa pozabili, tudi močno sajijo. Zato je treba namesto gorenja, kjer se, kot vemo iz fizike, snovi spajajo s kisikom, uporabiti piro-lizo, to je postopek brez zraka. Vplinjene snovi seveda nato zgo-rijo brez saj in trdnih delcev, dima praktično ni. Peč za sežiganje posebnih odpadkov bo stala v Stražišču pri Opekarni. Lokacijsko dovoljenje je bilo že izdano, soglasje krajevne skupnosti prav tako. Kaže, da so izračuni in zagotovila strokovnjakov prepričala krajane StražišČa, ki so seveda omahovali, ali naj dovolijo te vrste sežigalno napravo v svoji krajevni skupnosti, potem ko so se komaj otresli prejšnjega neprijetnega odlagališča odpadkov. Zavarovali so se z družbenim dogovorom, v katerem Tozd Komunala zagotavlja takoimenovano čisto tehnologijo. »Prav zato so se strokovnjaki — projekt smo namreč dali v presojo Institutu Jožef Štefan, skupini SEPO in SMELT, odločili tudi za 30 metrski dimnik, čeprav bi bil ustrezen vsaj za polovico manjši, tako da bodo vsi ostanki izgorevanja plinov prišli kar se da visoko v ozračje,« pravi ing. Bergant. V začetku oktobra je bil podpisan tudi samoupravni sporazum s sedemnajstimi organizacijami združenega dela kranjske in škof- jeloške občine, ki kot sovlagatelji združujejo 25 milijonov din za vso investicijo. Po zakonu mora namreč vsaka delovna organizacija sama poskrbeti za primerno odstranitev odpadkov iz svoje proizvodnje oziroma nositi stroške za takšno odstranjevanje. Teh odpadkov ima kranjska industrija že sedaj toliko, da bi peč brez zašto-' jev lahko požirala po osem ur na dan; verjetno pa bo ob začetku obratovanja peč delovala 16 ur na dan. »Nevarnih snovi v peč ne bo mogoče vnašati, za to so pač druga odlagališča, čeprav še 'vedno vsa niso določena. Peč ob kranjski opekarni bo namreč lahko sprejemala odpadke le po določenem receptu, prej pa bo seveda s preverjanjem odpadkov treba onemogočiti vsako napako. Vsak dovoz odpadkov bo namreč morala spremljati dokumentacija, tako namreč zahteva poslovnik o obratovanju, za kontrolo mešanice po receptu pa je zadolžen Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko.« Nevtralizacija posebnih odpadkov očitno ni ne enostavna niti poceni. Omeniti pa je vsekakor treba lovljenje koristne energije pri tem postopku. Nekako polovico energije, ki bo nastajala v peči pri nevtralizaciji odpadkov, bo mogoče ujeti in porabiti za sušenje opeke- Kranjska opekarna namreč na leto porabi za sušenje opeke okoli 960 ton mazuta, z uporabo energije iz nove peči pa bodo lahko prihranili dve tretjini, nekako 640 ton letno; to pa _pri sedanjih dragih naftnih derivatih nikakor ni majhen denar. Korist bo torej» očitna: peč, ki lahko na uro nevtralizira okoli 600 kg določenih vrst odpadkov, bo z odvečno energijo sušila opeko in tako pomagala varčevati, razen tega pa bo onesnaževanje okolja minimalno, vsekakor pa v predpisanih mejah, pa tudi manjše, kot je sedanje sušenje opeke s kurjenjem mazuta. L. M. ASKOV MLIN V KOMENDI Jflin, ki ima prihodnost sto mlinov se je nekdaj vrtelo po naši deželi. V vsaki vasi so d mleli žito. Kruh so pekli doma. Toda življenje se je odtlej to spremenilo. Celo na kmetih ne pečejo več kruha doma. ska krma in krompir sta z gorenjskih polj izrinila pšenico, m, oves, proso, ajdo. dso počasi utihnili, propadali. priteče izpod in ob njej je bilo nekdaj petnajst mlinov, pripoveduje Ivan Gbašek, po trije, štirje v eni vasi. Ostal je le Cibaškov. Ivan ga je dvakrat prenovil, leta 1969 povsem in zmogljivost povečal enkratno. Mlin danes poganja elektrika, svojo turbino imajo. Voda daje le petino moči, saj se na hudourniško Pšato ni moč povsem zanesti. Kamne pa so v mlinu zamenjali valjčki. Tudi prekladanja težkih vreč ni več. Dovolj sva se nagarala z ženo, pravi Ivan. Tovornjak danes vsuje žito pred mlin, vakuumsko ga potegnejo v bunkerje, odkoder žito polzi med valjčke. Moko ujamejo v vreče, ki jih nato po deski spuste na tovornjak. Težkega dela torej ni več. Toda mlinarsko delo je zahtevno. Nenehno je treba biti poleg, po šestnajst ur na dan. MELJEJO AJDO, RŽ, PROSO, SOJO, RIŽ, KROMPIR Delo v Cibaškovem mlinu je posebej zahtevno, saj meljejo žito vseh vrst: pšenico, ajdo, rež, proso, sojo, rž ter krompir. Vsaka vrsta žita zahteva drugačno nastavitev valjčkov in praksa je sama pokazala, kako je treba mleti sojo, riž, krompir. . . pripoveduje Ivan Gbašek. Po očetu je delo v mlinu prevzel leta 1940, kmalu po osvoboditvi je začel sodelovati z Žitom, Kolinsko in Emono, postal je njihov kooperant. Veliki industrijski mlini danes meljejo pšenico, Cibaškov mlin je primeren za manjše količine, zadovoljuje posebne želje naše živilsko predelovalne industrije. Okrog 600 ton raznih vrst žita zmeljejo vsako leto v Cibaškovem mlinu. r*oikov mlin je danes popolnoma prenovljen. Žito, celo krompir •etjejo valjčki, kijih poganja elektrika. klTUJE MLINI A GORENJSKEM ropotajo na Gorenjskem le ^"jc mlini. Manjši je v Prebače-valjčni miin imajo Hotemože, ^* tako valjčni je Gbaškov mlin *°®endi. V Hotemožah je mlinar fcdemdeset let, ko bo prenehal, •fin verjetno utihnil. ^fr" mlin na Gorenjskem, ki ima jjTPduou, je Gbaškov v Komendi. zadrege to lahko rečemo. Ivan >*tick je svoj mlin v preteklih letih povsem posodobil. Posel mu dobro teče, dela v kooperaciji z Žitom, Kolinsko in Emono. Mlin ima prihodnost tudi zato, ker sta se mlinarskega dela oprijela mlada dva — Ivanova hčerka Marjanca in zet Andrej Glo-bočnik, ki se je priženil iz Cerkelj. Tako je na Gbaškovem mlinu že napisan Andrejev priimek. NI JIM TREBA PREKLADATI VREĆ Ob potoku Pšata, v vasici Klanec pri Komendi je Gbaškov mlin. Pšata Ko smo si ogledovali mlin je tovornjak pravkar pripeljal sojo, kateri so že odvzeli maščobo. Zdrobljeno sojo bodo v mlinu zmleli v moko, ki jo tovarpa Krka iz Novega mesta uporablja tudi za zdravila. Soja ima veliko sladkorja in beljakovin, zato z njo krmijo piščance. Ponjo prihajajo tudi čebelarji, če je letina medu slaba. Riž meljejo v rižev zdrob, ki ga Kolinska izvaža v Sovjetsko zvezo, uporabljajo pa ga za otroško prehrano. Ajda je nekdaj prihajala tudi z gorenjskih njiv. Danes vse manj. Celo iz Brazilije jo uvažamo. Kmetje ajde ne sejejo več, pravijo da z umetnimi gnojili pregnojene njive niso več primerne zanjo. Previsoko zraste, ajda pa mora biti nizka. Prava zanimivost je, da v Cibaškovem mlinu meljejo tudi krompir, na drobne koščke narezan in posušen surov krompir. Pri mletju se zelo kadi, pripoveduje Ivan Gbašek, saj ima le 3 odstotke vlage (žitarice 14 odstotkov). Ko so krompir mleli prvič, je mlin skorajda pogorel. Po nekaj minutah se je prah nabral na žarnicah in se vnel. Zato pri mletju krompirja svetilke zavarujejo, potrebna je posebna pozornost. Pred dnevi so iz Leka prišli z željo, da jim meljemo oves tako, da bomo izločili vmesno plast med lupino in sredico, tanko plast, ki ima zdravilno vrednost. V Leku jo uporabljajo za izdelavo zdravil in šmink. Spet nekaj noveba torej, »iznajti« bo treba pravi postopek mletja. KMETJE SPET NOSIJO PŠENICO V MLIN V Cibaškovem mlinu meljejo tudi pšenico, ki jo prinesejo kmetje. Vendar le toliko, da jim ne odrečejo, saj vseh želja ne moremo zadovoljiti, pravi Ivan Cibašek. Še nekrat toliko kmetov prihaja kot pet let nazaj. Toda naše sodelovanje z delovnimi organizacijami je utečeno in ne mislimo ga prekiniti. Kaže torej, da kmetje spet vse bolj sejejo pšenico. Če so torej pred desetletji mlini ostali brez dela in počasi propadli, se je zdaj obrnilo. Ni več mlinov, kamor bi kmetje nosili pšenico, vsaj toliko, da je krušna moka prihiŠi- M.Volčjak Ivan Cibašek je že kmalu po vojni začel sodelovati z Žitom, Kolinsko in Emono. Posel je dobro utečen. Mlin ima prihodnost tudi zato, ker sta se mlada dva odločila za mlinarsko delo. V Cibaškovem mlinu meljejo ajdo, rž, prosoTs~oJo, riž, celo krompir. C L A S12. STRAN__ ŠPORT IN REKREACIJA PETEK 13 NOVEMBRA 1911 Lepo darilo za dan republike KRANJ — Za dan republike bodo v Savskem logu v Kranju izročili namenu novo večnamensko dvorano. V tej dvorani je tudi umetna drsalna ploskev. V njej se bo lahko več kot sest mesecev rekreirala množica občanov. To je hkrati objekt, ki bo služil za sejemsko in športno dejavnost. Hala je namreč grajena tako, da bodo v njej lahko vse igre z žogo, v njej bodo našli prostor tudi orodni telovadci. S samoupravnim sporazumom je za novo dvorano združevalo sredstva dvaintrideset organizacij združenega dela. Veliko je k temu dodal tudi samoprispevek občanov za drsališče v letih 1975 — 80. Danes imajo v večnamenski novozgrajeni dvorani v Savskem logu, kjer je tudi ledena ploskev, tehnični prevzem. Upamo, da bo vse tako kot mora biti in da bo drsališče lahko služilo svojemu namenu. Otvoritev bo za dan republike. Ledena ploskev mora biti za drsanje očiščena. Za čiščenje le-te so poskrbeli, saj bo nova rolba poskrbela za to. OD IDEJE DO ZGRADITVE Vse večji obisk sejmov, ki si jih letno ogleda nad 500.000 ljudi in pokupijo pri tem za milijardo dinarjev blaga, letna 30-odstotna rast sejemske ponudbe v zadnjih letih, več občasnih kulturno-zabav nih in razstavnih prireditev so zahtevali razširitev in posodobitev sejmišča na Gorenjskem sejmu. »Barakarsko« naselje se mora umakniti ekonomsko grajenim halam. Kako naj bi v teh barakah organizirali mednarodne sejme in druge prireditve? Vse to je vodilo v odločitev, da se v Savskem logu prične graditi večnamenska hala, ki bo ekonomično grajena in ne bo samo za sejemske prireditve. Prav je prišla tudi pobuda zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metoda Rotarj«, ki je leta 1978 ob otvoritvi sejma dejal »Čimprej ie treba začeti z lagradajo razstavišča, v katerem je traka najti prostor za razvijanje gospodarstva v jugoslovanskem in tudi msdaarodaem prostoru. Grajena naj bo tudi tako, da bodo od njih imeli koristi vsi občani« Na osnovi teh besed se je pospešila izdelava idejnega načrta za izgradnjo objekta, ki bi bil primeren za urbano okolje v Savskem logu. Z ekonomskega vidika naj bi bila graditev taka, da bi bila hala lahko zasedena vse leto za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Načrti so bili- tiare jeni in sicer podobni, kot jih imajo vsi sodobni sejemski centri v Evropi. V kranjskem, načrtu je bila projektirana tudi ledena ploskev. To ima tudi sejemsko razstavišče v Franciji, tako je grajeno tudi celovško razstavišče. Vse to pa niti ne podraži toliko gradnje. Večnamenska hala v Savskem logu bo za sejemsko dejavnost potrebovala le petinšestdeset dni na leto, preostalih tristo dni bo na voljo raznim prireditvam in seveda drsanju SREDSTVA ZDRUŽEVALO DVAINTRIDESET OZD Javna razprava o tej ideji se je začela že leta 1978. Zajela je delovne organizacije v občini, bila je v interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah v občini. Ta javna razprava je naposled dala pobudo za ureditev prvega od predvidenih objektov. Slo je za zgraditev večnamenske Športno rekreacijske in sejemske dvorane. Ker je Kranj eno izmed redkih slovenskih industrijskih središč, ki ima ob močno razvitem gospodarstvu zelo majhne možnosti za množični rekreativni šport v dvoranah, so se v kranjskih delovnih organizacijah odločili, da gmot no podprejo zgraditev večnamenske dvorane Ureditev omenjega objekta, ki so ga začeli graditi leta 1979 in je sredstva združevalo kar dvaintrideset delovnih organizacij, je pomenila rešitev za sejemske, športne, rekreacijske, kulturne in druge potrebe Kranja ter njegovega zaledja. Pomeni pa tudi zagotovilo za vzdrževanje prostorov po zgraditvi in reševanje perečega vprašanja, s katerim se praviloma bodejo upravljavci, denimo Športnih dvoran, kje dobiti denar za vzdrževanje in popravilo že zgrajenih objektov. Po treh letih dela ie večnamenska hala nared, da sprejme prve rekreativne drsalce in hokejiste. V teh treh letih je bilo nekaj tehničnih in drugih težav Zaradi gospodarske štednje so morali zmanjšati obseg del za tri milijarde dinarjev Kljub temu bo objekt še vedno tak. da bo lahko služil za drsanje in vse športne dejavno sti Zgrajen je tako, da zagotavlja nor malno delo. Zaradi posebne lokacije je tudi prišlo do nekaj tehničnih težav. Naleteli so na talno vodo m vendar so veseli, da niso pri gradnji posegli po rodovitnem svetu. Investicijski obseg je za Sen na 15.5 milijarde dinarjev. 2a le: deno ploskev imajo zasluge tudi občan, Krama saj je grajena iz samoprispevka, s ffimToobSn. združeval..^ed}tva za PRVI DRSALCI ZA DAN REPUBLIKE Poizkusno obratovanje že teče. 6. in 7. novembra so bili agregati spuščeni v pogon. Na vsak način bo 6. november, ob 12. uri je bila ploskev zaledenela, pomemben trenutek za Kranj, sai ie dobil umetni led v pokriti, 3800 kvadratnih metrih veliki dvorani. V tej dvorani bo v naslednjem letu nameščena še Elanova » tribuna s 1900 sedeži. Tehnični prevzem bo izvajalec del Gradbinec opravil danes Po dosedanjih pregledih ni težav. Jasno je le nekaj. Ni Ae vse tako. kot je za tak objekt nujno potrebno. Vendar je doslej šlo vse po načrtu in za dan republike bo večnamenska dvorana, ki je ena od najlepših v Sloveniji, izročena v uporabo vsem ljubiteljem rekreativnega drsanja To bo hkrati eno od najlepših daril občanom za dan republike. Delovna skupnost Gorenjskega sejma je dala pobudo na predsedstvo SZDL in ostalim, da se oblikuje družbeni svet v sestavi združenega dela. TKS. ZTKO, upravljavca. DPO in organov skupščine, da bo pri vzdrževanju vse tako. Kot je treba. Jasno ie. ko ie objekt zgrajen, je potreben dogovor za upravljanje in nadaljnji razvoj Savskega loga. Predvsem tudi za koordiniranje vseh teh interesnih področij. Zavedati se moramo, da v tej nali ne bo mogel delati vsak po svoje. Ta organ naj bi skrbel za to. da bo šlo vse po prvotno načrtovanih smernicah. CENE NE BODO PREVISOKE Največje vprašanje bodo vzdrževalni stroški: električna energija, voda, upravljanje in ostala spremljajoča dela. Treba bo poskrbeti za to. da bo drsališče kar najbolj zasedeno. To je tudi vir za pokrivanje stroškov. Ko so se dogovarjali, so primerjali cene z ostalimi slovenskimi drsališči. Ze na začetku so gledali na ekonomsko ceno. saj se lahko zgodi, da bodo pri tem že na začetku naredili uslugo rekreaciji. Na Jesenicah ie prodajna ura 220.000. v Ljubljani 350.000 in na Bledu 250.000 dinarjev. V Kranju bo prodajna ura 350.000 dinarjev. Zavedati se je treba, da 70 kilovatov, ki jih porabi agregat v polnem pogonu na uro, niso majhna investicija za vzdrževanje. Seveda se oo realnost kranjske cene videla šele po štirih do petin mesecih obratovanja. Cene za rekreacijsko drsanje so minimalne. Tako bo otrokom do sedem let treba odšteti za uro drsanja 20. vsi ostali pa bodo morali za uro drsanja odšteti 30 dinarjev. Delovna organizacija Gorenjskega sejma in organizacijski odbor sta pri tej gradnji opravila veliko prostovoljnih ur. Studija direktorja Gorenjskega sejma Francija Ekarja se je tako obnesla. S tem objektom je Kranj dobil izredno pomembno sejemsko pridobitev, ki bo koristila tudi maloobmejnemu prometu. Realizirana je bila pobuda slovenske gospodarske zbornice. Objekt je pomemben za vso regijo, saj je grajen tako, da ima s svojo površino veliko prostora za primer elementarnih nesreč, D. Humer poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj,pxx legendai umik drsališča rekreacija, oos, do šote, vrtci fcvŠil hokej,hoM.šola, tekme 14« «-« «-17 17« »-19 «20 i i Alpinistične novice Novice izpod Daulagirija Vodja alpinistične odprave v južno steno Daulagirija, 8167 m visokega vrha v Himalaji je pred dnevi poslal krajše, a dokaj vzpodbudno poročilo o delovanju naše prve »žepne« odprave v Himalajo. Odprava, ki šteje šest alpinistov, si je zadala za nalogo v alpskem stilu, brez pomoči Serp in dodatnega kisika preplezati dosedaj še nepreplezano južno steno Daulagirija. Stena velja za eno najvišjih na svetu, saj je njena relativna višina kar 4200 m. Največje težave predstavlja spodnja tretjina, ki jo nameravajo alpinisti opremiti s fiksnimi vrvmi, si s tem olajšati vrnitev, ter nato v enem samem sunku nadaljevati do vrha. Zanimivo je, da so steno poizkušali preplezati že mnogi znani alpinisti vendar brezuspešno. Tako se je z mislijo o uspehu v njej ukvarjal že tudi Messner, mož z največ osvojenimi osemtisočaki, ki z našimi odpravami nima sreče. Tako so naši alpinisti preplezali južno steno Lhotseja v kateri je on brezuspešno poizkušal. Krav tako pa se je zgodilo tudi na lakaluju, katerega južno steno so naši alpinisti preplezali v njihovem drugem poizkusu, med našim prvim in drugim poizkusom pa je neuspešno poizkušal Messner. Brez morebitne privoščljivosti — zanimivo bo videti rezultat tretjega srečanja naših z Messneriem. Vsekakor vodji Stanetu Belaku-Sraufu, ter članom Cenetu Berčiču, Roku Kolarju, Janezu Saboleku, Emilu Tratniku in Jožetu Zupanu želimo veliko uspeha. Odprava je krenila na pot pred dobrima dvema mesecema. Dostop do baznega tabora je izredno zamotan, po poročilu vodje so imeli na dostopu močne nalive, globoko blato in veliko pijavk. Na poti so si morali zgraditi tri mostove, ki pa so jih kasneje narasle vode že podrle, na nekam mestu so morali celo z valjenjem skalnih blokov v strugo vodo preusmeriti od edinega prehoda. Samo pot so si morali nekaj dni tudi izsekavati v gosto džunglo. Sam dostop je trajal 12 dni, čemur so sledili še trije dnevi tovorjenja opreme, ki je ostala za njimi, ker so jih zapustili večinoma vsi nosači. Po zadnjih poročilih so alpinisti 2. oktobra dosegli vrh Manapati (6380 m), kar jim je služilo kot aklimatizacijska tura. Po tej turi so se lotili opremljanja stene. Od 7. do 12. oktobra so opremljali steno do mesu, od koder bo potekal vzpon prosto, brez fiksiranih vrvi. Na tem mestu (v višini 5200m) so tudi postavili šotor., od koder bodo poizku šali z naskoki na vrh. V primeru lepega vremena so predvidevali prvi poizkus 15, m 18. oktobra. Matjaž Dolenc Kranj« SSTe^S^T*,1-9 milijarde Sriev je veliko pripomoglo pri izgradnji SmeJ drsališčne ploskve m strojno hladilne opreme Predavanje o jadrnicah KRANJ - Brodarsko društvo Kranj bo organiziralo serijo predavanj o jadranju in o konstrukciji jadrnic. To prvo zanimivo predavanje bo že v torek, l?:.""" vembra, ob 17. uri v kranjski gimnaziji na številki 30. Prvi predavatelj bo ing. Fele, ki je znan jadralec in konstruktor iz ljubljanskega brodarskega društva. Prvo predavanje bo uvodnega značaja in je primerni) za vse jjubitelje navtike. dh S seje strokovnega sveta PZ Jugoslavije Borut in Damjan rešila čast BLED - .Va Bledu so se pred dnevi zbrali člani strokovnega sveta Pia talne zveze -Jugoslavije, ocenili minulo sezono in se hkrati dogovorili za načrt dela za novo. Prihodnja sezona bo po tekmovanjih sodeč Se bolj pestra, kot je bila letošnja. Naši plavalni strokovnjaki so to sezono ocenili kot izmbto uspešno in jo postavljajo ob bok olimpijski sezoni /968. Takrat je Djurdje Biedov t Mehiki osvojila dve olimpijski odličji. Letošnjo sezono je Jugoslovan sko plai>anje naredilo korak naprej, saj je Jugoslavija petnajsta na evropmkt plavalni lestvici Toda nečesa ne smemo prezreti. Edino zaslugo za tako uspešno sezomo imata mlada plavalca kranjskega Triglava brata Darjan in Borut Petrif. ki sta na evropskem prvenstvu v plavanju v Splitu posegla po evropskem zlat* srebru in bronu. Na tem pn>enstvu Evrope je Borut Petrič osvojil namreč zlatu na 400 m kravi, na 1500 m kravi je bil srebrn, medtem ko je Darjan Petnč osvojil bron na 400 m kravi. Tudi rezultati obeh so jih krepko spravth r ospredje svetovne plavalne lestvice posameznikov. Zadovoljili so tudi piomr/L. ki so bih na mednarodnem šesteroboju v Kopenhagnu drugi. Vsi ostali pa » kljub dobrim pripravam na letno sezono plavali pod svojimi zmožnostmi. *r posebno v vseh reprezentančnih vrstah. Ko je zvezni kapetan naših plavalnih reprezentanc ocenjeval nastope vmk naših plavalcev in plavalk, m mogel mimo ugotovitve, da se jugoslovanski plavalci pripravljajo le za državna prvenstva. To je razen kranjskih pknalcet in bratov Petrif že nekajletna slabost našega plavanja. Ce bo šlo tako naprej bomo iz leta v leto ugotavljali, da naša reprezentanca ne more iti v korak z ostalimi evropskimi reprezentancami. Mitja Prešeren ni mogel odobravati Oxn načina določitve reprezentance za evropsko pn*nstvo. Na posredovanje Ante Lambaša in nekaterih splitskih plavalnih delavcev je moral naknadno r reprezentanco uvrstiti take plavalke in plavalce, ki bi zanje bilo bolje, da bt * prvenstvo ogledali tribun. Na posvetu na Bledu so izbrali tudi komisijo. Mitja Prešerna. Draga Petriča in Jovana' Popoviča, ki bo pripravila vrsto konkretnih predlogot za izboljšanje razmer v našem vrhunskem plavanju. Te predloge bodi* posredovali predsedstvu PZ Jugoslavije. Zvezni kapetan je objavil tudi seznam reprezentančnih kandidaten » reprezentanco Jugoslavije v letu 1982. Iz kranjskega Triglava so med kanduimt! za našo vrsto tudi Marko Giacomeli. Arau Jocič in Darjan Petrič. medtem ko na seznamu ni Boruta Petriča, ker služi vojaški rok. Med dekleti so kandidatkinje za reprezentanco iz Kranja: Spela Rebolj, Vesna Praprotmi Biserka Cvek, Mateja Kosirnik in Karmen Berložnik. Izbrani so bili tudi kandidati za mladinsko in pionirsko reprezentanco. dh Rokomet Jutri v Loki Alples : Sparta k Kranj - Tekmovanje v zveznih rokometnih ligah gre h kraju, republiških rokometnih ligah pa bodo jutri in v nedeljo odigrali zadnje kolo. V prvi B zvezni rokometni ligi igrajo rokometašice Alplesa jutri izredno pomembno prvenstveno srečanje 9. kola v športni dvorani Poden v Skofji Loki z ekipo Spartaka iz Subotice. Po neuspehu z drugouvrščeno ekipo Rudarja bo jutrišnje srečanje priložnost, da z borbeno igro osvojijo pomembni prvenstveni točki ter se na lestvici pomaknejo zopet na odlično četrto mesto. Tekma Alples : Soartak bo iutri ob 18. uri. V drugi zvezni rokometni ligi — sever bodo ro-kometaši Jelovice po velikem uspehu nad ekipo Slavonija Dl igrali jutri prvenstveno srečanje na vročem igrišču na Prulah. kjer ne ostajajo brez možnosti za uspeh. Z zmago nad ekipo Slavonija DI so se Skofjeločani povzpeli kar za dve mesti in imajo samo točko mani kot Prule. V ženski ligi pa bodo rokometašice Preddvora v desetera kolu gostovale pri zadnjeuvrščeni Izoli, ki je v osvojila prvo prvenstveno točko v Pak u Areni. Z zmago v Izoli bi se dvignae a predzadnjega mesta na lestvici. V republiški rokometni lun bode «* igrali zadnje kolo. Rokometaši trfaaaajS Peka se bodo v enajstem kolu pomena* tretjeuvrščeno ekipo Minervo. Po uspem Tržičanov v Murski Soboti, ko so mmJ točko bi z dinamično in borbeno mro presenetili tudi Minervo. Tekma Peko laV nerva bo jutri ob 18. uri v Krizah. V ženski ligi na bo republiški derbi takrat v športni dvorani na Planini, kr « bosta srečali vodeča ekipa Itas K očev* r rokometašice Dupelj. Tekma bo jutrt ;* 17 uri v Kranju. Zadnje kolo bodo j* igrali tudi v drugi republiški rokometa« ligi - zahod.-Gorenjski derbi Ž*bruca Preddvor bo jutri ob 18. uri. Zadnje, 11. kolo jesenskega dela prvenstva pa bodo odigrali tudi v mladinski «-publiški rokometni ligi — center, kjer S* Gorenjski derbi v Kranju med Sivo Pekom. Srečanje bo jutri ob 16.3S Kamničani gostujejo na Igu. Jelovica i v Ponikvah. J Kuhar Hokej Visoka zmaga Triglava na Bledu BLED - V novo hokejsko sezono so startali tudi hokejska moštva Stavbar iz Maribora, Ina iz Siska, Mladost iz Zagreba, Tivoli iz Ljubljane, Bled in kranjski Triglav v medrepubliški ligi. Ze v prvem kolu sta se na Bledu pomerila kranjski Triglav in domači Bled. Kranjčani so bili v vseh pogledih v hokejski igri boljši nasprotnik od domačinov. Zato se ni treba čuditi, da je izid v korist Triglava tako visok. Izid: Bled Triglav 2:17 11:3, 1:5, 0:9). V naslednjem, drugem kolu, Kranjčani v Ljubljani gostijo moštvo mariborskega Stavbarja. -dh Beli koncert: pomagajmo alpskim reprezentancam Vabljeni na prireditev LJUBLJANA - Hala Tivoli v Ljubljani in dvorana v Titovem Velenju sta pripravljeni na nedeljski in ponedeljkov »Beli« koncert, pomagajmo našim alpskim reprezentancam. Kot je znano, bo v nedeljo »Beli« koncert v hali Tivoli ob 16. in 20. uri, v ponedeljek pa še v Titovem Velenju. Karte so že v prodaji pri Alpetouru, Festivalu in Kompasu. Na teh treh koncertih bo nastopila vrsta znanih obrazov s T V ekrana in estrada slovenskih pevcev zabavne glasbe. Med drugim' bodo nastopili Dobri znanci. Pepel in kri. Hazard. Hop, Sok. folklorna skupina Tine Ro-žanc. Oto Pestner, Neca Falk, Janko Ropret, Zlatko Sugman, Svetlana Ma-karovič, Nataša Dolenc, Milanka Bavcon. Marjan Kralj. Vili Vodopivec in še mnogi znani obrazi. Kot gost bo nastopil tudi pevec Sead Mernik-Vaj-ta. Seveda se bodo predstavili tudi naši reprezentanti in reprezentantke ki bodo prvič predstavili smučarsko popevko. Na teh prireditvah ne bo manjkal tudi Mopedshow. Prireditev, ki bo tudi popestritev za gledalce in reševalce križanke Nedeljskega, so podprli Klan, Slovin, Pletenina, Adidas in drugi. V nedeljo in ponedeljek.se v Ljubljani in Titovem Velenju res obetajo prijetna doživetja z našimi smučarskimi alpskimi repre zentanti in znanimi osebami i/, pevskega življenja in / ekrana. -dh Drugi smučarski ples KRANJ - V hali Gorenj*« sejma v Kranju bo danes že dres, smučarski ples, ki ga prireja smučar sko društvo za akrobatiko, začetek * 19,30. Za zabavo bodo poskrbeli ansamadl Prizma in disco skupina Modrina. 1 vmesnih točkah pa bo nastopil rad ■Jaka Sraufciger. Vstopnice ha**! kupite v predprodaji v turistični se- j slovalnici Alpetoura in pred priče« kom prireditve. -dh Šah PRVENSTVO KRANJA 1M1 Na letošnjem članskem prvenstvu Ka> nja v šahu nastopa 22 igralcev in 2 iamfe med njimi štirje mojstrski kaneadse * enajst prvoka tegomikov. Ochgrana < prva tri kola, v katerih pa še ni prišlo št obračuna' najboljših. Stanje po my kolu: 1. Jokovič 3 točke. 2-5. P, t trni ('iglic. Logar C, Jusufi 2 in pol točk*. ** BRZOTURNIK ZA NOVEMBER Predzadnji letošnji brzozturrur. m t* terem je sodelovalo 40 igralcev, ni prs*-sel sprememb v točkovanju za rut**" šega brzopoteznega igralca v Kras« vendar pa bo boj za prvo in tretje ma* na zadnjem turnirju, ki bo 8. decBsdsl zelo zaimiv Rezultati novembra*«« turnirja: 1. Mazi 9 in pol točke. 2. B«a-bar 8 in pol. 3. Jokovič 8, 4. Lazar 7 n s* itd. Vrstni red pred zadnjim turnir«« 1. Mazi 66 in pol točke. 2. Bumbar «. 1 Jokovič 51. 4. Lazar 50. 5. SnnooiV I točk, itd. _ Dušan J okovu' Nogomet V nedeljo Triglav : Železničar KRANJ - Prvenstvo v slovenski o$* bliža koncu prvega dela. V predssdnasi jesenskem kolu bodo nogometaši Tngfcv* v nedeljo ob 14. uri na stadionu Mask* Mlakarja gostili moštvo nwiborsa«JS Železničarja. Za domačine je to pnminat no srečanje, saj bodo v primeru ugodna« izida dobro prezimili. ■ . „ Za to zanimivo srečanje ima trener 1> glavanov Jovanovrf na joljo igrak* Hafner. Muiič. Cikič, Lepu Tis en Ovsenek. Panjeta, Bra Moktf, Radosavljević. Lestvik. Beto lec C« esen. Gros, Grubič in Belančič. dl I *1EH 13 PIOVEMBIU 1981 RADIO, KRIŽANKA. . 13. STRAN G L, A i pesem zbor Mi **0TA,14.NOV. **D*o jutro! - 8.08 Pio-t • 9.05 Z radioni 10.00 Poročila Pajo amaterski zbori matineja -Mls Maribor -*• isinihnsah in pokra -11.40 Zapojte z nami -Godala v ritmu - 12.30 nasveti - 12.40 kasači napevi - 13.00 do 13.00 • Iz naših ■» - Iz naših sporedov -' Obvestila in zabavna 13-30 Priporočajo 14.06 Glasbena pa 15JO Zabavna glas UiO Radio danes, radio MlOO Vrtiljak • 17.00 ss 17.00 - Žunaniepo-nagazm - 18.00 Škatli Jjpdbo- 18.30 Mladi mla *■ • Jsssnske serenade 81 -2* Osvestila in zabavna *•» • 1936 Mladi mostovi a** Domovina je ens -**9shotai zabavni večer - *■* Oaaijs zs naše lzsel-**» - 23.05 Lirični utrinki -■J 0d tod do polnoči program - glasba * Sabota na vslu 202 -Z* Psber dan na drugem - 13.06 Radi ste jih fjlfti - 13.36 Glasba iz J*** Amerike - 14.00 Sre-jPjnanelik in pokrajin -** Hkn prsti - 15.45 Mi-M Tatjano Dremelj -2*Nsi podlistek - IUlo V**8-" Pesnikov doživljaj -J* Upe melodije - 16.40 J*»s cssino - 17.40 Lah jugoslovanskih av-18.00 Pol ure za 18.36 Naii kraji in 18.50 Glasbena med - 18.56 Razgledi po kul- - 19.25 Stereorama -MoJa nočna glasba -308 - V soboto obuja- •jsssnne - 22.45 Zrcalo **» 22.55 Glasba za ko *f*ograma lA,ii.NOV. Np^t*ass 1 jutro! - 8.07 Ra-%ra za otroke - Frane Vzorček - Skladbe - 9.06 Se pomnite, 10.06 Nedeljska - 11.00 Pogovor s - - 11.10 Naii poslu m **XUmjo in pozdravlja-~ j*10 Obvestila in zabav **• - 13.20 Za kmetij- PONEDELJEK, lg. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 808 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8:40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -906 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za . . 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -1240 Pihalne godbe na kon certnem odru • 13.00 Danes do 13.00 • Iz naših krajev - I naših sporedov - 13.20 Obve stila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V gosteh pri zborih ju goalovanskih radijskih postaj - 14.25 Nsši poslušalci česti ta jo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtijak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glssba -19.35 lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Veseli pianšarji - 2000 Kul turni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini • 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskim: in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz pa rt it ur orkestra Kurt Rehfeld - 17.55 Filmski zasuk 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu - Montgomerv Brothers - The Hi-Lo S -20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Zvočni portreti - Max Roach in Anthonv Brszton (I. del) 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ritmosimfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 17 55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi •po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 V živo z - 21.00 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov jazza - Medna rod ni festival jazza Ljubljana 7. oddaja: Dsvid Schnitter Qusrtet (1. del) - 22.45 Zrcslo dneva - 22.55 Glasba za ko nec programa PRstvajalce 13.50 Pi- 14.06 Humore-P tedna - Brani sla v Zakon - 14.25 S po-po Jugoslaviji -aT r*i nas doma - 15.30 reportaža - 15.55 6 a notesa - 16.20 Gremo • 17.06 Priljubljene nvelodije - 17.50 Za-~ nvdijska igra - Alain t"* Nevarna igra - 18.46 S »JPtaji polici - 19.30 sa zabavna glasba -JJUnko noč. otroci1. -jffCatabene razglednice -v nedeljo zvečer - 22.20 tribuna mladih -srečanje glasbe ij - Rovinj 81 -program JRT - stu-. Jreb - 23.05 Lirični - 23.10 Mozaik melo-jj".£jf»5* ritmov - 00.05 ^^■»ogram - glasba SL'Jsarija na valu 202 -<2z, V nedeljo se dobimo, CLfMbs in še kaj - 19.30 - 20.30 Glasba iz pamofona - 21.30 Iz £ diskoteke - 21.45 Student na našem *2.46 Zrcalo dneva -"ktabs za konec pro- TOREK, 17. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Vrhnika - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam..; - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena med igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.30 Prenos iz SF! - 21.30 Šanson z našimi pevci - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami . po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - Gene Krupa - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V Elesnem ritmu z orkestrom ,TV Novi Sad in orkestrom David Bell - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke ita-avtorjev - 16.40 17.40 Iz partitur Fred GUnther« - lijanskih Spekter orkestra :ADI0 TRIGLAV JESENICE jf* Domače aktualnosti -^•^ila - 16.30 Ponedeljkov si pregled • Morda vas ^nimalo - 17.20 Naši od-''Vstitke ali Izbor do- **k: •T* Domače aktualnosti Z!.'*'!* 16.30 Oddaja za Tj* - Morda vas bo zani-* 17.20 Delegati sprašu-S* Oddaja o NNNP - Ce- Domače aktualnosti J*"ga 16.30 Stop zelena f. ' Morda vas bo zanimalo >mač> aktualn i - 16.30 Naše - M orda 17.20 Po Čestitke vas ho zanimalo domače za vas Petek: 16.00 Domare aktualnosti obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17 20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domare aktualnosti obvestila - 16.30 Kam dane*, in jutri - Jugoton vam preti stavlja • Morda vas l>o zanimalo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke Nedelja: "11.00 Mi |>est. INDI JANSKI POGLAVAR TECUMSEH ob 16.. 18. in 20. uri 18. novembra hongkon. ban: karate ZAD NJI KARATE UDAREC ob 16.. 18. m 20. un 19. novembra prem. domač, ban: PIKNIK V TOPOLI ob 16.. 18. in 20. un TR2IC 14. novembra amer. ban: fant. SUPER MAN ob 16. uri. franc. ban: erot kom. LJUBKE SORODNICE ob 18. in 20. uri. prem. nem. ban: uiest. INDIJANSKI PO GLA VAR TECUMSEH ob 22. un 15. novembra amer. ban: fant. PEKEL V VESOLJU ob 15. un. angl ban. vojni ŽE LEZNI KRIŽEC ob 17. in. 195Q. domača barv. KDO NEKI TAM POJE ob 21.M) 16. novembra hongkon. ban. karate ZAD NJI KARATE UDAREC ob 17. un. angl ban. vojni ŽELEZNI KRIŽEC ob 19 un 17. novembra nem. ban.: ub 20. un 14. novembra amer. ban-, zabav. HERHI ZNOVA TEKMUJE ob 18. un, angl ban SVET JE POLN OŽENJENIH MOŠKIH ob 20. uri 15. novembra amer. ban: zabav HERBl ZNOVA TEKMUJE ob 16. un. amer. ban: LOVEC ob 18 uri, amer ban PRIHAJA JEZDEC ob 20. un PRIHAJA JKh barr. ŽGSt DELC ZA 16. novembra amer. barv DEC ob 20. uri 17. novembra zapad, nem K U IVE ZGODBE ob 20. uri 18. novembra jug oslov, ban-DOLOČEN ČAS 0620. uri 19. novembra ital. ban: ZBOnna* 1 BEZ EN, Z BOGOM ob 20. uri ' BOHINJ - BOH. BISTRICA 13. novembra amer. barv. zabav HEMB ZNOVA TEKMUJE ob 17. uri 14. novembra zapad. nem. bare ŽCtt K L/IVE ZGODBE ob 20. un 15. novembra angl ban: SVET JE POL> OŽENJENIH MOŠKIH ob 18, in 20, mn 19noiembra jugoslov. ban OELC I4 DOLOČEN ČAS ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 13. novembra amer. akcij. SEDMERA'1 SEJE SMRT ob 18. in 20. uri 14. in 15. novembra amer. znan. fnmL IM PERUA VRAČA UDAREC ob 18. im ata* 17. novembra ital. komed. KAKO IZGl » TI ŽENO IN NAJTI LJUBICO ob » as 18. novembra ital. komed. KAKO ITGUmt TI ŽENO IN NAJTI LJUBICO ob » m 20. uri 19. novembra jug. komed. AVANTURE k SURDILOVIČA ob 20. uri 2ELEZNIKI OBZORJE 13. novembra amer. znan. fant. IMPERIJA VRAČA UDAREC ob 18. in 2a mri 14. novembra amer. kom MOŽ \A IZKUŠNJI ob 20. uri 15. novembra amer. akcij. SEDMERICA SEJE SMRT ob 18. in 20. uri 18. novembra ital u^est. LJl?BEZfs * NABOJ ob 20. uri JESENICE RADIO 13. novembra amer. komed. MAČK < I VESOLJA ob 17. in 19. uri 14. in 15.novembra nem aez. kom S.. VIA V CARSTVU STRASTI ob 17. tn <* a" 16. in 17. novembra amer. ktu^ooi 1X0 HORNobl7.inl9.uri 18. novembra hongkon karate ZMAJE** IGRA SMRTI ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ 13 novembra angl. kanad, arama NE Dix TIKAJ SE MOJE LJUBEZNI ob Ml * 20. uri 14 in 15. novembra amer. karhot. TVm HORN ob 18. in 20. uri 16 in 17. novembra nem. ~ex. kam. Sli VIA V CARSTVU STRASTI ob 18. m SS sw i 19 novembra hongkon karate ZMAJ* IGRA SMRTI ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 14 novembra amer. pust. MANEKKHUl ] IN DETEKTIV ob 20. uri 18. novembm amer. kavboj. TOM MKmK I «b 20. uri DOVJE 14 novembra amer puht. grozljiv KOJSK I BLIŽA KONEC ob 19.30. is novembra amer. puM. MANEKENKA IN DETEKTIV ob 1930 ___J *TR, 13. NOVEMBRA 1961 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15.STRAN GLA rC4lv?£ TEDNI KULINARIKE: NARODNE JEDI V PETROLOVI RESTAVRACIJI V TRZICU Do ponedeljka. 16. novembra v Petrolovi restavraciji v Tržiču postre-hjo i štajersko kislo juho. belokranjskim cvrtjem, ričetom. kranjsko brtak), joto, bizeljsko ajdovo potico, ocvirkovo radič solato, redkvijo 1 Stolom, ajdovimi žganci. mesnimi žlinkrofi in domačimi skutnimi Mlji. V Motelu Čatež je te dni teden vegetarianske kuhinje, v motelu Pod-nasik teden kolin, v restavraciji Tepanje teden lovskih specialitet in 'aotelu Lom teden požev. KOMPAS JUGOSLAVIJA Turistična potovanja: jjpvi Vinodolski. 4 dni. »Kompasova srečanja«, 27/11 Ohrid, 3 dni, 20/11 Prtja, avtobus-letalo, 3 dni, 27/11. 29/11 Vzhodni Berlin, 4 dni, 4/12 Korzika, 1 dan — posebno letalo, 1/12 Gi«ja,4dni,28/ll Monchen, 3 dni, 29/11 Na voljo je zbirnik potovanj za 29. november in silvestrovanje! Strokovna potovanja: Pariz, mednarodna razstava pohištva, 4 dni, 14/1-82, Koln, mednarodna razstava pohištva, 4 dni, 19/1-82 London, mednarodna hotelska in gostinska razstava »Hotelympia-82«, 4 dni, 19/1 in 22/1-82 Silvestrovanje: Visoke Tatre, 8 dni, 28/12 Nizke Tatre, 8 dni, 28/12 Praga, 4 dni, 30/12 Rim. 3 dni, 31/12 Na voljo je bogat program smučanja v šolskih počitnicah od 8/1 do 7/2-1982 in spomladanske smuke. Carigrad, 3 dni in pol, 30/12 Nil, 9 dni, 29/12 Madžarska, 4 dni in pol, 30/12 • UČKA - ISTRA organizira tridnevni iz-•■ 28. do 30. novembra na 1» v Istro. Prvi dan bodo iz-« obiskali in si ogledali Tur J* grad, Ribnico, Kočevje, in se JJtaji preko Gorskega Kotor-: L*** Delnice ustavili ob Tito-HJstu. Ogiedmli si bodo tudi termina] na Krku. Kosilo V Npvicmh, popoldne pa bo "■mesta Krka, zvečer pa bo TJtasitev v Mslinski. Naslednji J* bodo nadaljevali pot skozi Jjoevico, Reko, Opatijo (posta -i Wf novi predor Učka in Pazin goreča. Zadnji dan pa bodo Jasli Motovun, Istrske toplice, **t. Hrastovi je (cerkev z zna-**»timi freskami) in se v večerja! arah vrnili v Ljubljano. Cena je 2.100 din po osebi, *9>'e pa sprejemajo poslova 1-v** Globtourja. ENODNEVNI OBISK KORZIKE IN VIKEND V MUNCHNU 0 enodnevnem Kompasovem izletu s posebnim letalom na Korziko smo že pisali. Odhod (1. decembra) je zagotovljen, cena pa je 3.420 din po osebi. 29. novembra je odhod tridnevnega izleta z avtobusom v MUnchen. Poleg ogleda mestnih znamenitosti bo dovolj časa za individualno potepanje po bavarski prestolnici. Cena potovanja je 4.600 din po osebi, vanjo pa je vračunan avtobusni prevoz, takse za predore in avtoceste, namestitev v hotelu v centru MUnchna v dvoposteljnih sobah s tušem, gostinske storitve po programu, vodstvo>in organizacija potovanja. Prijave sprejemajo poslovalnice Kompasa in pooblaščenih agencij. KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMP ASOVO SREČANJE NOVI VINODOLSKI 27.11.-30.11.1981 cena po osebi: 2.520,— din Za Gorenjce pelje poseben vlak z Jesenic — postanki v Lescah, Radovljici, Kranju in Skofji Loki Prijave sprejemajo poslovalnice Kompasa in pooblaščenih agencij (Alpetour) Za praznik republike v Novi Vinodolski Po uspelih izletih v Rovinj in Medulin je Kompas pripravil nov izlet s še bolj pestrim programom v Novi Vinodolski. Udeleženci bodo nastanjeni v modernem hotelskem naselju Zagori, kjer bo na voljo pokrit bazen in drugi objekti za rekreacijo in razvedrilo. Bogat program tekmovanj, plesi, ustni časopis Dnevnika in Sedem dni, tombola, srečolov in nastop Milene Muhičeve z monodramo »Lizika«. pa še kaj obeta res prijetno doživetje. Poseben vlak bo odpeljal tudi z Gorenjske z Je- Radovljici, Kranju in Skofji Loki. Udeleženci senic 27. novembra, kjer je zbor ob 13.30 na bodo dobili točen vozni red ob prijavi, železniški postaji, ustavil pa bo tudi v Lescah, turistična agencija globtour ^ onf noQ3CiJe 'n pri,ave: GLOBTOUR Ljubljana posl. Maximarket - 24 155 i, „r?Jn GL0BT°UR Ljubljana posl. Gosposvetska 4 - 313-230 311-164 GLOBTOUR RENT A CAR: v Maximarketu, 27-223 GLOBTOUROVA ZIMA 81/82 ŽE V PRODAJI ZAHTEVAJTE OBOGATENI PROGRAM IN POJASNILA V POSLOVALNICAH GLOBTOURA I. DAN REPUBLIKE B. 9. 11. 11. 12. LetoviSča in zdravilišča — 27. II. — I. 12. 81 ZLATA PRAGA - 4 dni avtobus Bratislava — Budimpešta — 3 dni avtobus Bratislava — Brno — 3 dni avtobus PRAGA - 4 dni i avionom iz Zagreba in možen prevoz iz Ljubljane • RIM - FIRENCE - SI ENA - 5 dni z avtobusom Ažurna obala — 4 dni in pol z avtobusom BERLIN V in Z - DRESDEN - MEISSEN - 4 dni z z letalom KRK - UCKA - ISTRA - 3 dni z avtobusom SMUČANJE ZA DAN REPUBLIKE KAPRUN - 4 dni z avtobusom (ugodne cene) Kope — 4 dni III. STROKOVNI SEJMI Za skupine.večje ali manjše,organiziramo strokovna potovanja na razne sejemske prireditve in kongrese. Individualnim potnikom posredujemo hotelske rezervati je. kakor tudi letalske in železniške vozovnice IV. ZIMA 81/82 Za zimo smo vam pripravili obširen program smučanja v domovini. Češki, Poljski. Avstriji in Italiji. Informacije in program zahtevajte v vseh poslovalnicah GLOBTOURA. V sodelovanju z SK AKADEMIK smo vam pripravili smučarske pakete 7 polpenzionov. smučarska karta, šola smučanja in prevoz (v NEVEGALU in MAUTERENDORFU. V prostorih poslovalnice na Gosposvetski 4 deluje tudi v sodelovanju z SK AKADEMIK »SMUČARSKO INFORMATIVNI CENTER«, kjer lahko dobite različne informacije o smučarski opremi, o žičnicah v Sloveniji in še kaj. V sodelovanju z SD SMUK pa smo vam pripravili smučanje v Sloveniji — na KOPAH in smučarski paket v Avstriji v VVEISSBRIACHU. V. NOVO LETO Pripravili smo vam še nekaj programov za to najdaljšo noč v letu! (Kope. Tatranska Lomnica, Brno—Bratislava) INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR posl. Ljubljana - Msksimarket tel.: 24-155 - Gosposvetska 4 telefon 311-164 TOKOS TRŽIČ p o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Cankarjeva 9, TRŽlC Na oanovi sklepa 6. redne seje DS objavlja javno licitacijo naalednjih osnovnih sredstev za družbeni in zasebni sektor: 1. Ventilator - GEBRVDER SULZERIV 2. Ehektropeč 3. Solna peć 4. AjazIV 5. Ajaa III 6. Ajax — domača izdelava 7. Polirni stroj — usnje -dommtm. izdelava 8. Brusilni stroj na dve plošči 9. Skobelni stroj — dvoramni 10. Ve* elektromotorjev izklicna cena 400,- din 3.000,- din 1.000,- din 20.000,- din 17.000,- din 3.000,- din PD PD PD PD PD PD 450,- din + PD 500,- din + PD 30.000,- dih + PD Licitacija bo v soboto, 14. novembra 1981 ob 8. uri na dvorišču delovne organizacije na Cankarjevi 9. Ogled osnovnih sredstev je možen 12. in 13. novembra 1981 od % do 10. ure. Polog kavcije v višini 10 odstotkov od izklicne cene pa 14. novembra 1981, od 7.30 do 8. ure. Izlicitirano osnovno •redstvo mora biti plačano najkasneje v 10 dneh po *aevu licitacije. UPRAVA INSPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO je od 1. 11. 1981 dalje na telefonski številki 25-961 uvedla dežurno službo,preko katere lahko organom inšpekcijskega nadzorstva posredujete vaša vprašanja oziroma prijave nepravilnosti. Dežurna služba je organizirana vsak delavnik v času od 6. do 20. ure in vsako soboto v času od 6. do 14. ure. VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge ČIŠČENJE PROSTOROV za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom Rok za prijavo je 15 dni. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD Tovarna stikal Kranj objavlja prosta dela in naloge VODJE FUNKCIJSKE KONTROLE morajo kandidati izpolnjevati se Poleg splošnih pogojev naslednje posebne pogoje: — VS ali VŠ izobrazba elektrotehniške (šibki ali jaki tok) ali strojne smeri, — 4-letne delovne izkušnje, — ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti ter pravilen odnos do kakovosti Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD Tovarna sestavnih delov Kranj objavlja prosta dela in naloge VEČ DELAVCEV za dela v livarni (tlačni liv) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — dokončana osnovna šola, — enoletne delovne izkušnje v livarstvu ali na drugih podobnih delih. — starost nad 18 let in ustrezne psihofizične sposobnosti, _ poskusno delo 3 mesece Delo poteka v 3 izmenah, osebni dohodek pa bo v odvisnosti od rezultatov dela in bo znašal do 13.000 din. DVEH STRUGARJEV za dela na avtomatskih stružnicah Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — triletna poklicna šola ustrezne kovinsko-obdelovalne smeri. _ zaželene ustrezne delovne izkušnje Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj, z navedbo »TOZD« za katero kandidirajo. G L, A S16.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 13 NOVtMMU I----------1 Paketni nakup -prihranek za novo knjigo! DELAVSKA ENOTNOST Liubliana- Dalmatinova 4 Predstavljamo vam četrti, peti in šesti paket. Pri nakupu posameznega paketa -20% popust. Četrtipaket Petipaket Stanko llić: PSiHOSOCIOLOSKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU Firdus Džinić: KOMUNIKOLOGIJA dr. Vladimir Štambuk: KIBERNE-TIKA Mitja Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA 250 din 320 din 250 din 140 din 190 din — 20 % popust 1.150 din 230 din 920 din Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1868-1980 Paolo Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI dr. Miroslav Stiplovšek: RAZMAH STROKOVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1918-1922 Vida Tomšič: ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE 700 din 420 din 650 din - 20 % popust 240 din 2.010 din 402 din 1.608 din Šestipaket Marko Kerševan: RAZREDNA ANALIZA IN MARKSISTIČNA DRUŽBENA TEORIJA Ciril Ribičič: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČINSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE dr. Bogdan Kavčič, Vojko Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ _ 20 % popust 300 din 300 din 250 din 850 din 170 din WTdTn L Za informacije ali naročila se obrnite na Delavsko enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 ali na našo knjigarno DE na Tavčarjevi ulici S v Ljubljani, ter vse knjigarne po Sloveniji fvTO tir SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 46 Komisija za delovna razmerja rszpisuje potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog: REFERENTA ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE Pogoji za zasedbo so naslednji: - višja upravna šola z 2 leti delovnih izkušenj — srednja upravno-administrativna šola s 5 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 60 dni, delavec- bo sprejel za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja v roku IS dni od objave oglasa. Nastop dela je moten takoj! ZVEZNA CARINSKA UPRAVA - CARINARNICA JESENICE razpisuje prosta dela in naloge 1 DVEH DELAVCEV carinika za kontrolo potnikov in prevoznih sredstev oziroma za zadeve nadzora nad blagom in prevoznimi sredstvi objavlja prosta dela in naloge 2. ENE DELAVKE administrativni referent Pogoji pod točko 1. — štiriletna srednja šola ekonomsko-finančne, tehnične ali administrativno-upravne smeri, šest mesecev delovnih izkušenj in znanje enega svetovnega jezika, — kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 318. členu Zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Ur. list SFRJ št. 23/78) ter posebne pogoje, določene v 37. členu Zakona o carinski službi (ur. list SFRJ št. 56/80) in v Odloku o posebnih pogojih za sprejem delavcev n« delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74). — potrebno je znanje slovenskega jezika, — kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost, — kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bodo psihološko testirani. Stroške prihoda testiranje krijejo kandidati. na Pogoji pod točko 2. — štiriletna upravno-administrativna srednja šola z znanjem strojepisja, — obvezno je znanje slovenskega jezika, — kandidatke, ki izpolnjujejo objavljene pogoje, bodo opravile preizkus znanja oz za ves promet je določen na relaciji ŠKOFJA LOKA-LJUB-UAFfA - LOGATEC - ŽIRI IN OBRATNO. Občasna popolna zapo-a ceste je nujno potrebna zaradi miniranja brežin in izravnave nive-^ceste pri gradnji Uranke III. del. _ udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, *> •svedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more-1 izvajati med prometom. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 4.11. 1*61 dela in naloge 1. VIŠJEGA STROKOVNEGA REFERENTA se nosit a prebivalstvom 2 VODJE ODSEKA za devizno-režimske posle v Poslovni enoti Škofja Loka stavno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim po- in pet let ustrez- *s4sg splošnih pogojev se m opravljanje del zahteva: W 1. _ visokošolska izobrazb«) ekonomske smeri in p« nih delovnih izkušenj t. — višješolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj "jsv» s kratkim življenjepisom jn dokaz o izpolnjevanju pogojev 5**jema Ljubljanska banka, TemeinjA#»anka Gorenjske, Kranj, Cesta *U l.do 28. 11. 1981. Prijavljeni kandidati bodo o izbir* pismeno obveščeni najka * * 30 dneh po zaključeni objavi. sne- KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka Jegorovo predmestje 21 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom KV MLEKARJA v mlekarni KZ Škofja Loka Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba KZ Škofja Loka 15 dni po objavi. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. Komisija za delovna razmer j s TOZD Zdravstveni dom Bled razpisuje prosta dela in naioge ŠOFERJA REŠEVALNEGA VOZILA Zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: — izpit za voznika »D« kate-gorje in 80 urni tečaj prve pomoči Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega službovanja in dokazili o strokovnosti na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zdravstveni dom Bled, Mladinska cesta 1. Razpis velja 15 dni od dneva objave. IZOLIRKA TOZD JESENICE Delavski svet objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA STROJNIH NAPRAV I. Pogoj: — KV delavec kovinarske stroke, — tri leta delovnih izkušenj, — poskusno delo tri mesece Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Vloge z ustreznim dokazilom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Izolirka TOZD Jesenice, z oznako DS TOZD«. »za GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka Kidričeva 75 objavlja licitacijo za prodajo 2-sobnega stanovanja v Groharjevem naselju 8 v Skorji Loki Izklicna cena je 787.042,30din. Stanovanje je zasedeno. Prednostno pravico pri nakupu ima imetnik stanovanjske pravice. Licitacija bo v ponedeljek, dne Hi. novembra 1981 ob 12. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka. Kidričeva 75. Kupec mora pred licitacijo položiti kavcijo v višini 5 odstotkov od izklicne cene. 17.STRAN G aLA KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA Gradnikova lil ponovno razpisuje n« podlagi 87. člena statuta imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo šolo strojne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v ključavničarski stroki. — da je moralno in politično neoporečen Delo združujemo za-mandatno dobo »tirih let. Pismene prijave z dokazili o razpisanih pogojih naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov Ključavničarstvo, Radovljica, Gradnikove 111, z oznako »za razpisno komisijo.« Predstavništvo Kranj kUpCA da b° Pralna ZmZm ^7 • Ziaoradl letne in vent{^ zaprta 16., 17. in 18. novembra 1981. HVALA ZA RAZUMEVANJE! veletrgovina bled TOZD VELEPRODAJA n. sol. o. Na osnovi 605. člena Zakona o združenem delu in statuta temeljne organizacije Veleprodaja Bled, razpisuje delavski svet temeljne organizacije Veleprodaja Bled prosta dela in naloge: VODJE TOZD VELEPRODAJA Pogoji: — poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — moralnopolitične kvalitete in aktiven odnos do samoupravljanja Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Veletrgovina Specerija Bled, Kajuhova 3 z oznako »za razpisno komisijo TOZD«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku sprejemanja prijav. INTEGRAL TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK Objavlja prosta dela in naloge RECEPTORJA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še: — srednja šola, — pasivno znanje dveh tujih jezikov. — eno leto delovnih izkušenj. — dva meseca poskusne dobe — delo se združuje za nedoločen čas Rok prijave je 15 dni jav?. po ob Prijave z dokazili o izobraz-sprejema Komisija za J L ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 13. II. do 20. 11. 1081 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 20-357 ali 21-708 GASPERL1N Boštjan, dipl. vet., Kranj, Sorlijeva 30, tel. 20-836 Za občino Škofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-318 delovna razmerja v TO?D Gostinstvo Gozd Martuljek. Radovljica in vet, tel. Za občini Jesenice , \JRH Janez. dipl. 23-716 ali 25-770 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-770 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. G L, A S18. STRAN OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE PETEK 13 MOVtMBJM Oh rx»le^i izgubi draitega moža. brata, strica, zeta m s\aka CIRILA KOŽUHA se iskreno zahvaljujemo za izrečeno Rožalje. darovano cvetje in vence vsem sorodnikom. sosedom in prijateljem, kakor tudi vnem drugim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, pevcem za žalostinke ter g. župniku za lep pogreb. ŽALUJOČI: žena Slavka, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Kranj, Vokio, Trboje, Jablanica, Jesenice, Ceinjica, 6. novembra lt81 zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža. ata. starega ata in dedka 4* M FRANCA ŽVANA nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrazili .sožalje. darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Alojzija, hčerke Malka. Breda. Ana. Jani ter družina Zvan. Toni. Žahkar in Poterbin Ljubljana, 10. novembra 1081 zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame, prababice in tete MARJE PERKO roj. Kenda se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za spremstvo na zadnji poti ter podarjene vence in cvetje. Hvala pevcem in duhovniku za pogrebni obred. Posebna zahvala velja osebju Domav oskrbovancev Petra U zarja v Tržiču kakor tudi sosedom tiradišarjevim. Uraničevim in Valantovim za nesebično pomoč. vsem se enkrat hvala! Žalujoča hčerka vida z družino Zadraga, 7. novembra 1081 ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi našega atka JURIJA REBOLJA se zahvaljujem krajevni skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam Jezersko, godbi in pevcem iz Kranja, koroškim pevcem iz Železne Kaple, delegaciji skupščine občine Kranj in Gozdnega gospodarstva Kranj, praporom iz sosednje in okoliških krajevnih skupnosti. Zveze borcev, otrokom iz vrtca in osnovne šole Jezersko. Iskrena hvala vsem, ki ste zasuli njegov prerani grob s cvetjem in ga spremili na zadnji poti Se posebej pa hvala sosedom Acotu Karničarju in Bernardi Zaplotnik za nesebično pomoč in vsem tistim, ki so mi v tako težkem trenutku s toplo besedo stali ob strani. žena nada Z otrokoma MALI OGLASI (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 PRODAM domaČa jajca in kokošji gnoj. naloien v vreče, dobite vsako soboto dopoldan v Sr vasi 6 pri Goricah 10849 Poceni prodam HLADILNIK in PRALNI STROJ. Telefon 27-224 ' 1095.1 Prodam dva bikca po 4 mesece stara. KRAVO, 8 metrov DRV ter HARMONI KO. Jagodic. Lenart 6. Cerklje 10954 Prodam 1700 kosov STRESNE OPE KE kikinde 8 trodelnih OKEN z »gavtri« in dvojno za pero, vsa zastekljena in v dobrem stanju in dvojna VRATA, vse iz macesnovega lesa. Senk. Potoče 20. Preddvor 10965 Prodam PRASlCE za zakol Pivka 15. Naklo 10956 Prodam 120-litrski AKVARIJ. Nadi-žarjeva 3, Kranj 10957 JARČKE, odlične nesnice, stare dva meseca, dobite v Srednji vasi 7. Gorice. Bidovec ., 10968 Prodam KUPPERSBUSCH in kupim jedilni kuhinjski kot. Spil jak. Sp. Brnik »t. 35 10959 Prodam zaraščen GOZD v Reki pri Zg. Gorjah. Prodam tudi betonsko ŽELEZO raznih dimenzij po znižani ceni ter nov nerabljen PRALNI STROJ. Gole Ančka. Viselnica 15 nad Zg. Gorjami 10960 Usodno prodam KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Križaj Jože. Hrast je 52. Kranj Prodam več lepih plemenskih ZAJ-KEL. KerAič. Kokrica. Snedičeva Ogled popoldan 10961 Prodam KRAVO, težko simentatko. ki ho v začetku decembra tretjič telila Eržen Janez. Zabnica 59 10962 Prodam 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 10, in 260 kosov betonskih ZIDAKOV 30x20. Gorenc Janez. M osa Pijade 46, Kranj, tel 28-522 10963 AVTOKASETOFON z equalizerjem ter par ZVOČNIKOV, prodam, izhodna moč 4x25 VV Informacije po tel. 26-507 10964 Prodam GRAMOFON Tosca 20. stereo. Hočevar. SmledniAka 120. Kranj - Cirče 11065 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR 18,5 KM s tremi priključki in pogonski GUMI VOZ. ZalogC. Golnik 10966 Prodam KRAVO, dobro mlekanco. brejo 6 mesecev, in GORILEC na olje za centralno peč Praprotna polica 13. Cerklje 10967 Prodam SLAMOREZNICO s puhalni kom, navadna VRATA za krušno peč, bakreni kotliček za vodo za .štedilnik in SIMCO po delih Eržen. Prase 8. Mavčiče 10968 Globok kombiniran VOZIČEK iz modrega žameta prodam, telefon 26-906 10969 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Anton Kokalj, Sr. Bitnje 19 10970 Prodam »PANCARJE« st 44. Marko Tepina, Zg Jezersko 84 10971 Prodam TRAKTOR pasova I i. 18 KM. Polianska c. 20, Škofja Loka 10972 zahvala Ob smrti očeta JOŽETA LIKARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom in znancem za cvetje in pozornost. Hvala vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. sin bojan in mami Voklo, 4. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete. sestrične in nečakinje ANE AŽMAN-GRIL se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so /. nami sočustvovali, darovali cvetje, izrazili pismeno in ustno sožalje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji TVD Partizan za častno spremstvo, govorniku Marku Stuhcu za poslovilne besede, godbi na pihala za žalostinke in pevcem za prekrasno petje. VSEM NAJLEPŠA HVALA! VSI NJENI Kranj, Beograd, Novo mesto, Ljubljana, Ptuj, 8. novembra 1981 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše nepozabne mame LJUDMILE MARKELJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja. podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala dr. Cemetu iz Radovljice t«r duhovniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala kolektivu in sodelavcem KOGP Kranj in LIP Bled za vence, godbi na pihala iz Gori j ter tov. Globočniku za poslovilne besede ob grobu. Prav posebna hvala Albini Glcbočnik iz Mošenj in Ivanki Mežnarjevi iz Lesc za izkazano pomoč. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVAIA! VSI NJENI Lancovo, 10. novembra 1981 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikat« Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept brez njega. SE PRIPOROČAMO! Prodam TAM STADLER. 358»I rij, se pakirano. Zapoge 15, V o Prodam 130 kv. m suhega . »POBJONA« Motnost plačila » lom. Telefon 79-603 Prodam KONJA-LIPICANCA 4 leta. vajen jahanja ter laijaS del. Prodam tudi razne dele u 1300. Šolar Anton. Sp. Dobam Kropi. Ugodno prodam »PANCARJE* a. < in SMUČARSKI KOMPLET. aa» bunda, št. 52. Telefon 22-967 Prodam rogovo KOLO na 5 TOVORNO PRIKOLICO za o_ Tevrovskv Rudi. Ročevnica 44. Traf Prodam 170-litrski HLADILNIK r| renje, star dve leti. Jože Jenka. 19, tel. 28-249 Prodam 2 kub. m suhih -PLOHOV Srednja vas 67. Šenčur Prodam PRAŠIČA za zakol " >•.. Kranj Poceni prodam krznen PLAŠČ in rabljeno JAKNO St. 38 li tel. 24-009 po 16. uri Prodam 7 mesecev brejo . senovec. Golnik 61 (Maujevo) Prodam malo rabljeno ZA Ml NO SKRINJO (OMARO) coreaa. »1 10.000 din in 140-litrski HLADlLN»r| renje. za 4.000 din. Milic Majda Vi 9. Kranj, tel. 26-844 Prodam PUJSKE, stare 8 KRAVO brejo 8 mesecev, TRLIC0I 3 ali 8 mesecev tn nova nerjaveč« TA za kmečko peč. Fujan, Smlednik Prodam en mesec stare« BIK( log 28, Cerklje Prodam breio TELICO in 5 starega ŽREBETA. Sp Gorje 39 Prodam 1 tono htdrtrane« vrečah. Telefon 22-761 JEDILNICO zelo lepo, nemški palesander prodam zaradi sehtve fon 75-562 Prodam mlado KRAVO, staro 8 -cev za pleme. Dolinar, Krile 38, Taaf Prodam nov RADIO-1 saba RCR 727. Markuta. UI." odreda 14, Kranj Prodam 8 mesecev starega Blat*1 približno 2 kv. m steklene vabe tcHi* sče 3 mm PLUTOVINE. Jo** N* Strukljeva 2, Radovljica Prodam suha bukova DRVA. S* i 4, Zg. Gorje Prodam 6 mesecev starega Urh, Rihno 48, Bled Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA1 lefon 061-612-794 Prodam 800 kosov POROLJTA " 200 kg BETONSKEGA ŽELEZA mera 6 in 400 kg premera 14 in 8 ' premera 8. Novak Alojz. Kašiko« Bled Prodam Lermoakurnuiacijskc Ptf kVV.Trstenik 11, Golnik Prodam ŽREBICO. težko čez i* * lepotno hibo na nogi in KRAVO st' gem teletu. Sodja Matija. Sredn» <•*] Bohinj Prodam mlado 28 mesecev staro i jo KRAVO, ki ima mleko in je za nadaljno rejo ali za zakol Triglavska 8, Bled Prodam POROLIT OPEKO 8 kub. m PESKA za teranovo (1 avto OPEL RECORD. Ogled r poldan. Kranj, C. na Klanec 15 Poceni prodam 9 rabljenih _ VRAT. Brejc. Zg Besruca, tei 4fjj Prodam dobro ohranjeno SL GARNITURO. Eržen, Zaboka $7 Prodam dvomanuame ORGLJF -ha z vgrajenimi bobni ritmi in bns p*£l Primožič Milo*, tel. 50-260 - afj dopoldan V SPOMIN 12. novembra mineva leto. odkar je odšel od nas dragi mož in oče Že leto dni te črna zemlja krije, nazaj povratka ni. r neizmerni žalosti nate spomin hiti. ki si nas l/ubil! IVAN LANGUS Ne da se verjeti, da nisi več med nami. Prazen je naš dom, ker se ne sliši tvoj korak in veder nasmeh. Ne čutiš bolečine v naših srcih, ki je še vedno ob tebi ŽALUJOČI VSI TVOJI Ljubno, 12. novembra 1981 Sporočamo žalostno vest. da nas je v 87. letu zapusti* naga drapa mama KATARINA MARKEL gospodinja Od nje se bomo poslovili v soboto 14.novembra t* ob 14.30 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI! Kranj, Ljubljana, Brod, Tržič, Podbrezje, 12. no-vembra ivni RIB. 13. NOVEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN C L, A J*« pribužno 500 kg betonskega 2UZA 8 mm. Kosir. Veljka Vlahoviča <• lam. tel. 27-633 11061 večjo količino REPE. primer !Lm »n dva PUJSKA, stara « ^^-al>- ""»»k 3. Cerklje I 1062 (đB5ar5^kroPfJ*n« JABOLKA »HOi 9ti»Junj 61, Naklo mm "■■»■i KRAVO v šestem mesecu bre JJJ» traktorsko KOSILNICO, bočno. «5P«k Jfrtfčkovni. primerno za trak w g KM Praprotnik Zofija. Brezje rCv* irn . rrn 1,064 J""™" »vKAVO z drugim teletom in 4 BIKCA, odličnega za globok OTROŠKI VOZIČEK 'J* vsak dan od 11. do 12 ure po 11066 dve dobn breji KRAVI ali - l molzni jalovi. Močnik. Med ^*an elektrarni 11067 flsT«Er ?S?1 Bernik Ga*Per Skofj* Loka 11068 več PRAjSlCEV za zakol Stara Loka 11. Škofja Loka 11069 - POROČNO OBLEKO »t. 44 s Paroma barve in »PANCARJE«, ftt. V^°^«?-5A9 11070 bJJ*— PRAŠIČKE. Šmartno 29. 11071 %2*an atarejao zakonsko SPALNICO ^■42-082 od 15. ure dalje 11072 ■■aa 7 mesecev brejo KRAVO in •»kova DRVA. Dvorje 34. Cerklje 11073 „KRAVO za zakol in 100 kg PRAŠIČA Cerkljanska Dobrava 11074 •--— KRAVO z drugim teličkom. r? " meaecev. Tomaževe. Breg 15 SE za živo mejo. visoke I m ali prodamo. Krajevna skupnost tel 42-088 11076 dve PECI Korenje na trdo Smlednika 104, Kranj 11077 1400 teraco PLOŠČIC. 25 x 25 cm. tarve. Kranj. Staneta Žagarja 23 11078 INI TELEVIZOR iskra, malo m. ugodno prodam. Telefon 25-822 '•»■od 19 do20. ure 11079 380-litrsko HLADILNO Telefon 22-532 popoldan 11080 PEC za centralno kurjavo 35.000 kalorij, novo. Bezlaj Koroška 53, Kranj 11081 8 mesecev brejo KRAVO, ki bo teletila in 4 tedne staro TELIC-1 »eieaovo 13. Ceridie 11082 jedilni KROMPIR igor. Pre-»23 11083 'na olje EMO 5, prodam. Kržišnik Škofja Loka. Sp. trg 39. tel 60-686 11084 suha bukova DRVA. Eržen, rje 2. Zg. Besnica 11085 na krmilno REPO. Gasperlin Voklo 5, Šenčur 11086 ILJIV KAVČ za dve osebi, rabljen, poceni prodam. Borise k tel.21-130 11087 2800 kosov modularne OPE -Telefon 22-613 „ 11088 ntaun 18 mesecev staro TELICO. Suha 5 pri Predosljah 11089 trn nov STROJ za rezanje repe, 'PUM. Zaletel Franc. Trojarjeva 15. -Kranj 11090 ji 8 mesecev brejo KRAVO. E Sora 23, Medvode 11091 LES za ostre*je. Virmaše 5, >Loka 11092 PRAŠIČA za zakol, po izbiri i). Hribar Franc. Sobceva 14, « 74-013 11093 JJ*aun PRAŠIČE, težke od .30 do •t Zupančič. Posavec, Podnart Maa trajnožarečo PEC. S*, Brrtof 49. Kranj m ititve prodam ŠTEDILNIK na 'pečica) in 400 1 KURILNEGA ►KREDENCO«, POMIVALNO P (dve koriti) litožeiezno KAD 50-Utraki BOJLER, STRANI ŠKOLJKO in POMIVALNIK . - Kranj, Struževo 2/a 11096 "*«Mn ZIDANO BARAKO. 9x6 m S odstranitev). Naslov v oglasnem *k*u 11097 Mydm japonski prenosni TELEVI-t vmimim stereo radioaparatom 'J te v Kvaliteta 11098 \****m 8 tednov stare PUJSKE ^31. Kranj 11099 fc***m BETONSKO ŽELEZO, pre in 6 mm. Vilfan Jože, Sr. Bitnje 11100 11094 Bajželj 11095 z vgrajenim stereo i kasetofon. Ponudbe posint oddelek Glasa pod: K vali •l2JJ»» Pnevmatsko <6T1SKALNIC( "***r. Sp. Gorje 124, Zg. Gorje *Sr£-n8odno Prod*m 8 tednov staro WwTo2 z rodovnikom. Jegorovo pred ». Škofja Loka. tel 064-60-898 ^S^n> radio KASETOFON grundig tommtic. Eržen, Prate 55 Mav-11103 V petek, 20. novembra, ob 20. uri bo v ŠPORTNI DVORANI na PLANINI v Kranju REVIJA ZABAVNE GLASBE IN HUMORJA Nastopajo: NELA ERŽIŠNIK VLADIMIR SAVČIĆ-ČOBI in OPATIJSKI SUVENIRI Vstopnice prodajajo v Alpetouru Prodam dva nevseljena STANOVANJA v zgradbi na Jesenicah. Javornik. Savska 2 m GOSPODARSKO POSLOPJE, takoj ob hiši - Savske c. 2. Resne ponudbe na naslov Godec Vida. Dobja vas 156. Ravne na Koroškem, telefon 062-861-683 11133 Kupim manjšo HIS() v Bohinju, potrebno adaptacije (polovico denarja takoj, polovico izplačam v dveh letih, po dogovoru) Šifra Poštenost 11134 ZAPOSLITVE! ^T^^^Telefon 064-74-^ £ Prodam 20 kv m hotavelskih marmor-Jg PLOSC. 50X30. Informacije po tet ^odam 4 ZIMSKE GUME 145i-KJ. *** Franc. »»tatova 30. Šenčur ROG SERVIS Usluge nudimo hitro in ^Jceni tudi izven garancije. Nudimo tudi shrambo ko-in motorjev v zimskem Vse informacije Smrkolj £>uian, C. JLA 27, Kranj, Telefon 27-566. Prodam POVECEVALNIK UPA-6 za 1.200 din in TELEOBJEKTIV Jupiter 4/135 za 1.000 din. Vidmar Janez. Zg. Bitnje 203, Zabnica 11107 KRAVE, z dobrim poreklom, _pred telitvijo. prodam po izbiri; in KROMPIR desire. resi. igor. I. množitev, prodam. Podreča 24. Mavčiče 1110H KUPIM Stereo RADIOKASETOFON, kakovosten, novejši tip. kupim. Tel. 064-28-071 10999 Kupim KOSILNICO BCS. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 061-662-304 11056 Kupim rabljene DESKE za opaženje. Cerklje 265. tel. 42-113 11057 VOZILA Prodam TRAKTORJA: ferguson 533 in ferguson 540. Cirče 18. Krani 11106 Dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Smolei Jure, Kovor 56/a 10946 Prodam GOLFA, letnik 1977, karambo-liran sprednji levi vogal. Možina. Sv. Duh 68 10759 Prodam VLAČILEC (8 t) z magirus STROJEM. 150 KM. Telefon 064-79-454 10846 Po delih prodam »KATRCO«. Luznar-jeval, Kranj 11000 ZASTAVO 750, letnik 1972 in FIAT 125-PZ, letnik 1972. prodam. Zapoge 15, Vodice 11001 Prodam ŠKODO, letnik 1975, po delih Kalan, Podreča 33, tel. 40-006 11002 LAVERDO 500, 1980. 7.000 km (stroj z okvaro) ohranjeno kot novo, ugodno prodam. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 11003 Poceni prodam SIMCO 110 S, nevozno, tudi po delih ter 50 kosov manta OPEKE. VVolf, Grmičeva 2, Kranj - CirČe 11004 Prodam AMI 8. celega ali po delih. Vrba 27, Žirovnica 11005 Prodam ZASTAVO 101, komplet ali po delih in dobro ohranjen OPEL KADETT. Voklo 47. Šenčur 11006 Prodam ZASTAVO 101. Planina 4 -Lazar 11007 Prodam ZASTAVO 750. Orehovlje 20, Kranj 11008 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978, karambolirano in MOTOR za zastavo 750 15.000 km, po generalni. Šolar, Topo-1 je 7, Selca nad Škofja Loko 11010 Prodam zadaj karambolirano ZASTAVO 101, celo ali po delih. Brejc, Hotavlie 50. Gorenja vas nad Skofjo Loko 11012 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, obnovljeno. Informacije popoldan po tel.064-61-863 11013 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 in dele za PRINZA. Kuštrin, Blaževa lOjSkofja Loka 11014 Poceni prodam VVARTBURG, potreben manjšega popravila. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Smia, Lenart 19 Selca nad Skofjo Loko 11015 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1973. Lenačič, Frankovo naselje, 46, Škofja Loka 11016 Poceni prodam F-1300, letnik 1965, registriran do marca. Ogled popoldan. Kocijan, Kebetova 20, Kranj 11017 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, po ugodni ceni. Ogled popoldan. Majkič, Golnik 58/A 11018 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, prevoženih 55.000 km. Konic, Bistrica 112, Tržič 11019 Prodam »KATRCO« R-4. letnik 1973. Jože Draksler, Janeza Puharja 6, Kranj 11020 Poceni prodam lažje karambolirano ZASTAVO 101, starejši letnik. Ogled pri avtokleparju Jekovcu, Sr. Bela 53, Preddvor, tel. 45-102 11021 Prodam ali zamenjam FORD TAU-NUS za manjši avto. Naslov v oglasnem oddelku 11022 Prodam SIMCO 1000 LS, letnik 1974, registrirano do junija 1982. Tatjana Jam-nik. Stritarjeva 4, Kranj, tel. 23-922 11023 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1977. regiatrirano do 19. 8. 1982 Sulej-mani Halil, Stara Loka ?8. Škofja Loka 11024 Prodam VW 1200, letnik 1970, v voznem stanju. Telefon 44-044 11025 Prodam AMI 8. tudi po delih. Hote ma že 6. Preddvor 11026 ZASTAVO 101, letnik 1975, garažirano, prodam. Telefon 26-264 11027 Prodam FIAT 126-P. Golob Minka. Škofjeloška 3, Kranj — Labore za Vektorjem 11028 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Zupan Štefan, Zalog 92, Cerklje 11029 BMVV 1502, letnik 1975, nov motor, prodam Informacije po tel. 064-27-747 11030 Prodam dele za ZASTAVO 750 S: menjalnik, zadnji sedež, zadnji del podvozja in stranska ter zadnja stekla. Krizami Boris, Alpska 7, Bled 11031 Prodam MERCEDES 190 D. vozen registriran in ZASTAVO 101. letnik 1974, registrirano do maja. potrebno popravila. Zupane Anton, Jereka 28. Bohinjska Bistrica 11032 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1976. Telefon 61 -336 11033 Proti doplačilu zamenjam ZASTAVO 101. letnik 1977 za FIAT 126-P. Lahamar Branko. Cankarjeva 22. Tržič. tel. 50-001 11034 VVARTBURG karavan, letnik december 1977, ugodno prodam. Triplat Slavko, Dobrška 10L Lesce, tel. 74-975 11035 Prodam R-4, letnik 1975, registriran, za 2SM Informacije po tel 82-360 dopoldan 11036 Prodam dobro ohranjen R-4. letnik 1974. Informacije po tel. 28-190 11037 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 in rezervne dele: desna vrata, stroj, menjalnik itd . . . Zaletel. Potoče 31. Preddvor 11038 Prodam MOSKVIC caravan, star 3 leta. Sp. Gorje 125 ali informacije po tel. 77-964 11039 Prodam PRINZA 1000. letnik 1972. Kalan Filip. Gradnikova 105. Radovljica 11040 Poceni prodam FIAT 850 special. registriran do marca 1982. Zasip. Sebenje 31. tel.77-142 11041 ZASTAVO 101. bele barve, letnik 1974. ugodno prodam. Božo Lampič. Loka 63/B, Tržič 11042 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Trubačev, Delavska 7, Jesenice 11043 Prodam VW 1303. letnik 1974. Informacije po tel. 24-906 11044 Prodam VVARTBURG, letnik 1971. dobro ohranjen. Telefon 061-831-186 11045 Poceni prodam ZASTAVO 750 lux. letnik 1972, registrirano do 2.11.1982. Kropivsek. Strahinj 101, Naklo 11046 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Pogačnik Tone, Kamna gorica 20 11047 Prodam SIMCO rallve 1. športne izvedbe rdeče-črne barve, letnik 1977. registrirano do maja 1982. Informacije po tel. 82-102 do 18. ure dalje 11048 Prodam R-4, letnik 1977. Grujičič, Planina 7, Kranj 11049 Prodam ALFA SUD, letnik 1973 ali menjam za manjši avto. Hočevar Mitja. Smledniška 120. Kranj - Cirče 11050 Ugodno prodam ŠKODO 100 L. Sp. Bitnje 33, Zabnica 11051 Prodam karamboliran VVARTBURG karavan, letnik 1973, po zelo ugodni ceni. Frelih, Begunjska 9 11052 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. cena 2 SM. Smledniška 6, Kranj 11053 Poceni prodam ELEKTONIC 90. Bi-tenc, Breg ob Bistrici 8, Tržič 11054 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Zavrl. Zg. Bitnje 114, Zabnica 11055 Za rezervne dele ali ponovno registracijo, v voznem stanju, prodam ZAPO-ROZCA, letnik 1973. Poleg dam tudi nekaj rezervnih delov ter 4 gume, 2 popolnoma novi. Vse skupaj za 6.000 din. Telefon 74-859 zvečer 11109 Prodam GOLFA, letnik 1977. Grašič, Sorlijeva 4, tel. 25-601 111 K» Prodam MOTOR na 3 prestave. Pintar Marjan, Martinj vrh 28, Železniki 11111 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. registrirano do novembra 1982. Telefon 064-21-668, Partizanska 48, Kranj 11112 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1974. Telefon 21-668. Partizanska 44, Kranj 11113 Prodam R-8, letnik 1969, registriran do oktobra 1982. Krničar. Britof 373. Kranj 11114 Prodam PRINCA 1200 C, za 1. SM. Reg. do aprila 1982. Ogled vsak dan popoldan Arh. Jelovška 17. Bled Zaposlim DELAVCA za vlivanje aluminija v kokile. OD po učinku Primožič Sune. Zminec 30. Škofja Loka 10944 Mlad fant. prost vojaščine, trezen, iz okolice Lesc ali Radovljice, dobi službo takoj. OD po dogovoru. Za željeno je da ima veselje do dela pn predelavi mesa v mesne izdelke MLINARIC JOŽE -MESARSTVO in izdelovanje klobas. Železniška 1. I*sce 11135 OBVESTILA PRIREDITVE DISKO PLES v Skofji Športna dvorana PODEN. vsako soboto ob 20. uri VABLJENI 11138 OO ZSMS PRIMSKOVO vabi na SPOZNAVNI PLES V PETEK. 13.11.. ob 18. uri v dvorani na PRIMSKOVEM Igra ansambel SIBILA 11139 HOKEJSKA SEKCIJA KOKRICA vabi VSAKO NEDELJO ob 16.30 na PLES z ansamblom SIBILA 11140 GASILSKO DRUŠTVO VIRMASE -Sv. Duh prireja 14.11.1981. ob 19. uri MARTI NOV AN JE v prostorih KUD Ivan Cankar - Sv. Duh Za razvedrilo igra ansambel RUPAR 11141 IZGUBLJENO 1. novembra sem na pokopališču v Kranju (na starem delu) izgubila ii KLJUČEV. Poštenega naiditelja prosim naj sporoči po tel. 21-622 11142 Pobegnila je breia OVCA. okoli vratu ima jermen. Kdor bi karkoli vedel o njej naj prosim sporoči na naslov: Demšar — Vodnik. I,og 2. Škofja Loka OSTALO NUDIM HRANO IN STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Ostalo po dogovoru. Informacije (sobota, nedelja) Zasavska 18. Kranj (Orehek) TRŽNI PREGLED STANOVANJA GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici, takoj najamem. Ponudbe pod: Cena ni pomembna 11115 V najem vzamem STANOVANJE Šifra: Cena ni važna 11116 Iščem SOBO, enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju, za dobo dveh let. Šifra: Reden plačnik 11117 V najem vzamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Plačilo v naprej. Šifra: Kranj 11118 GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju ali Skofji Loki. nujno išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe pod šifro: Enoletno predplačilo 11119 Kupim GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju ali Skofji Loki. Ponudbe pod šifro: Gotovina — takoj 11120 Fantu oddam STANOVANJE. Kabič, Hrastje73 11121 SOBE ali LOKAL oddam. Telefon 89-426 11122 Enosobno komfortno STANOVANJE, opremljeno, s centralnim ogrevanjem v Kranju, oddam samskemu moškemu za pol leta (možnost podaljšanja). Ponudbe pod: Predplačilo — navedite ceno 11123 Prodam starejše t rosobno STANOVANJE s kopalnico in teraso v Kranju. Ponudbe vsak dan po 18. uri po telefonu 26-422 11124 SOBO na Jesenicah, oddam. Ponudbe pod: Mirni 11125 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju v Nazorjevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku 11126 Zakonca z enim otrokom, iščeta enosobno STANOVANJE, Bled - Bohinj . za daljiši čas (prevzamem tudi^hišo za vzdrževanje). KRANJ Solata 40 din. špinača 60 din, cve-tača 60 din, korenček 40 din. česen 60 din, čebula 25 din, fižol 100 din, pesa 20 din, kumare 30 din, paradižnik 50 din, paprika 30 din, slive 70 din, jabolka 30 din, hruške 40 din, grozdje 40 din, smokve 60 din, pomaranče 69 din, limone 72 din, ajdova moka 60 din, koruzna moka 30 din, kaša 90 din, surovo maslo 360 din, smetana 60 din, skuta 80 din. sladko zelje 15 do 20 din, kislo zelje 35 do 40 din, kisla repa 30 din, klobase 50 din, orehi 340 din, jajčka 7 do 8 din, krompir 10 din. med 150 din. JESENICE Solata 31 din, špinača 40 din, cve-tača 35 din, korenček 20 do 25 din, česen 90 din, čebula 17 din, pesa 15,50 din, kumare 41,20 din, slive 63,20 din, jabolka 21 din, hruške 35 din, grozdje 40 do 45 din, kaki jabolka 30 din, mandarine 70 din, limone 68,50 din, koruzna moka 22,20 din, surovo maslo 185,70 din. smetana 82,30 din, skuta 66,35 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 19,40 din, kisla repa 17,50 din, orehi 356,90 din, jajčka 5,30 do 6,90 din. krompir 9.50 din. Opozarjam dečka, ki mi ie 9 II. okoli 13. ure na kranjskem pokopališču odnesel TORBICO naj jo vrne na upravo pokopališča ali na naslov \ dokumentih (bil je dobro opazovan) 11144 Opravičujem se tov Jenstrle Ivanu za besede, ki sem mu jih izrekel v bifeju in se mu zahvaljujem, da je odstopil on tožbe. Sušteriič Matevž. Podreča 21 11145 Preklicujem neresnične govorice, da mi je tov Živulovič, dolžan 500 srečk v vrednosti 10.000 din Stana Gorjam 1)146 JCI GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst. dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ. Kranj. Oprešnikova 15. tel 25-579 IZDELAVA in POPRAVILO avto-cerad, izdelava prevlek za avtosedeže! AVTOTAPETNISTVO - RAUTAR. Lesce. Rožna 12. tel. 74-972 10889 HIŠNI SVETI - SERVISIRAM skupinske antenske naprave v blokih ali stolpnicah. Ponudbe pod: Servis san 11136 KOLESARJI! Popravljam KOLESA vseh vrst. Shranjujem jih tudi preko zime. Samo popoldan. Jelenčeva 23. Primskovo — Kranj 11137 Iščem občasno VARSTVO za DVOJČKA - dojenčka Telefon 23-017 11147 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 14. novembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11. Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec. Cerklje, Hrib, Preddvor, K očna Zg. Jezersko, Na Klancu. Oprešnikova 84, Kranj, Diskont Vino Kranj od 7. do 13. ure Živila: Diskont Naklo odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: prodajalna SP pri mostu, Kranj, Vodo-pivčeva 16, prodajalna SP Oskrba. Kranj. Cesta Koroškega odreda 9. Emona Market, Kranj (Stražišče), Delavska 20, Potrošniški center Planina, Planina 63, PC Britof, PC Šenčur, Trgovina in bife Živila — Globus. PC Bitnje od 7. do 17. ure. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11. Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 14. novembra, bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Rožca, samopostrežna trgovina na Plavžu. Titova 79 in Delikatesa. Kasta 3 na Koroški Beli, V. Svetina 8/a. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg. mesnica Mestni trg TRŽIČ Mercator, Trg svobode 21, »Žito« Ljubljana. JLA 6, Mercator, Slap LOTERIJA Srečka din št. 10 60 20 80 80 60 19900 4.000 41970 8.000 458170 20.000 52 100 92 60 082 200 49712 2.000 074842 20.000 4 40 0234 640 0404 840 16804 8.040 80384 4.040 157604 20.040 2 9 2384 20.040 76 60 20586 8.000 50646 2.000 66346 2.000 96516 4.000 038116 20.000 48 80 58 80 78 60 88 100 98 80 0518 600 8298 480 07898 6.080 60068 8.000 Srečka »t. 195258 224988 41411 80211 176701 351541 353351 377571 3 27263 437883 456713 145 545 0565 034655 160145 262386 37 57 847 8127 55027 74387 114627 350657 389017 din 20.080 20.100 6.000 6.000 20.000 500.000 20.000 20.000 40 2.040 20.040 20.040 200 160 1.000 20.000 20.200 20.000 60 120 160 400 4.000 6.000 20.000 ,50.120 100.000 6099 8109 23119 83549 270559 294439 400 400 2.000 2.000 20.000 1,000.000 pleskarsko Kvaliteta — poštenost i POSESTI Ponudbe pod: 11127 ZAZIDLJIVO PARCELO, kupim v Kranju ali okolici (do 10 km). Plačam v devizah. Telefon 47-385 po 20. uri 11128 GARAŽO, vzamem v najem v Sorlijevi ulici ali bližini. Plačam v devizah. Telefon 28-326 11129 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO v gradnji v bližini Kranja. Ponudbe pošljite pod šifro: Gotovina 11130 Manjši LOKAL, vzamem v najem, v okolici Škofje Ilno, tako bogato življenje, da ji ga lahko vsak zavida. Triinosemdeset let ima, pa jih ne kaže nikjer. Tako vedra, vesela, prisrčna, kot bi se vsako pomlad posebej razcvetela s svojimi krokusi. tulipani, avriklji, cinijami, gorečo ljubeznijo, geraldijami pa vse do no-vembric. Njen vrt, pravijo, ima sto blagrov. Tako ji raste. Čudežne roke ima, govore tisti, ki prihajajo k njej. Zjutraj populi to ali ono, zvečer že raste drugo. Nikjer ni pri njej niti za dlan praznega prostora. Kdo naredi vse to. sprašujejo začudeni, ko se ustavljajo ob njenih gredicah. »Levica desnici pomaga, pa sta tako složni ...« pravi in se smeje. Njeno je to delo. Boji se štiharije, gnojenja, toda počasi gre. Njen vrt je zlat, to ve. Toda, tudi znati je treba. In ljubiti vrt in vse v njem. Le tedaj ji uspeva. Čutiti moraš z njim, kot s človekom. Pa ti vrača. Bogato. Sprva je sadila le zase. Počasi so ljudje pričeli hoditi k njej. Opolnoči, če je bilo treba, se je dvignila, pa je šla v vrt narezat solate. Pa čeprav le za petdeset para. Da so v gorah povsem drugačne razmere kot v dolini, so spoznali udeleženci planinskega izleta v neznano, ki ga je organiziralo PD Kranj preteklo nedeljo. Kljub izredno lepemu sončnemu vremenu je na Lajnarju in Dravhu pihal mrzel veter. Primerno opremljene pohod-nike pa to ni preveč vznemirjalo in motilo. Z zasneženih pobočij in v zavetju so občudovali naravo vse do Karavank, Triglava, Krna, Nanosa ... si nabirali novih moči za jutri, za nov delovnik. Lepote, ki jih v tem letnem času ob lepem vremenu ponuja Bohinjsko jezero, je treba videti. Pobočja Pršivca, Komarče se v vsej svoji veličini ogledujejo v jezeru. A kako prijetno šumi listje pod nogami, ča zakoračiš med drevesa, obiščeš slikoviti slap Savice. Ko pa stojiš na vrhu. nad Baško grapo, si kar ne moreš predstavljati, da se tam doli tako prijazno ubirajo jesenski žarki. Pohiteli smo dol, na Sorico. odkoder je veter prinašal zvoke pihalne godbe, da ujamemo morda se kanček svečanosti, da vidimo Groharjevo skulpturo. Tu je bilo tako toplo, da smo lahko izvedli družabno tekmovanje. Za navdušene tekmovalce in zmagovalca sta nagrade prispevala CP Glas in PD K ran i. In kako se je po vsem tem prileglo plavanje v bazenu Železniki, si lahko predstavljate. Temperatura zraka 30 stopinj Celzija deluje na organizem kot balzam, ko pa se vrneš iz vode, ki ima okoli 28 stopinj Celzija, se prileze prigrizek. Odpravite se tja, vsak dan je odprto od 15. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 21. ure. Bazen je sodoben, čist, okolje lepo negovano, imajo pa tudi bife, tnm kabinet in dvorano za namizni tenis. P. L. Vodovje doline Triglavskih jezer se zbira v Zadnjem ali Črnem jezeru kjer ponikne in nato ponovno pride na dan iz stene Komarče V mogočnem in hrupnem loku slapa Savice bruha voda iz plešateea ostenja in se po kratkem, strmem teku zliva na dnu l/kanca v Bohinjsko jezero, ki ga pri Sv. Janezu zapuiča kot Sai>a Bohinika Obiskovalca presune grozljiva divjina in nanj naredi silen vtis h l/kanca je do izvira 20 minut hoje. — P. Leban Kdaj v gledališče Z jesenjo se odpro tudi vrata naših gledališč. Zapolnimo jih včasih bolj. včasih manj. Dobre predstave, ki jih največkrat napove že zasedba igralcev, ne zahtevajo posebne reklame, pa se pulimo za vstopnice. Dostikrat pa so na odru tudi dela. ki so sicer manj znana, a nič slabša, vendar nas ne pritegnejo tako zelo. da bi se tisti večer, ko imamo abonma, odtrgali od toplega doma in televizije in se odpravili v gledališče. V Prešernovem gledališču v Kranju že vrsto let velja praksa, da oddaja vstopnice osnovnim organizacijam sindikata v delovnih organizacijah. Vstopnice so tako razprodane, gledališče dobi denar, toda ali se ljudje iz delovnih organizacij, ki dobe karto ceneje ali celo brezplačno, predstav tudi udeleže. O tem smo se pogovarjali s predstavniki nekaterih kranjskih delovnih organizacij, ki skrbe za to vrsto kulture. Jelka Stular, predsednica KUD v tovarni Sava Kranj: »Letos smo vzeli v Prešernovem gledališču 115 vstopnic, v operi pa 10. To število je nespremenjeno že nekaj let, vstopnice pa dobivajo več ali manj isti ljudje; tisti, ki jim je gledališče pri srcu in bodo na predstavo zagotovo tudi šli. Polovico prispevajo za vstopnico sami, polovico pa sindikat. Kot vem, le redko kdaj kdo od naših izostane od predstave. Prej, ko so bile vstopnice zastonj in jih je dobil, kdor je pač hotel, je bilo drugače. Ce prispevajo sami, imajo do vstopnice oziroma do predstave drugačen odnos. Veliko zanimanje je pri naših delavcih tudi za teden slovenske drame. Takrat kupimo tudi po 200 vstopnic. 2al jih vedno ne moremo dobiti toliko, kot bi jih želeli. Da bi bil obisk vsake predstave boljši, obveščamo po tovarni s plakati, pred pričetkom sezone pa v informatorju in po zvočniku sporočamo, da se pričenjajo predstave za naše abonmaje.« Miro Zelnik, podpredsednik komisije za kulturo pri sindikalni konferenci Iskra Kranj: »Lani smo imeli v Prešernovem gledališču zakupljenih 200 abonmajskih vstopnic, letos pa 211. Kupujemo pa jih še posebej za posamezne predstave, kot sta bili NESREČE NEPREUDARNO V KRIŽIŠČE Jesenice — V križišču Ukove ulice in Ceste Toneta Tomšiča na Jesenicah sta v sredo, 11. novembra, trčila motorist in voznica osebnega avtomobila. Voznik motornega kolesa, 15-letni Peter Kermc, je pripeljal v 'križišče, ne da bi se pred znakom STOP prepričal, če ie cesta prazna. Sredi križišča je trčil v vozilo 26-let-ne Helene Oštir-Skof, padel na pokrov avtomobila in z glavo razbil vetrobransko steklo. Hudo ranjenega so nemudoma prepeljali v bolnišnico na Jesenicah. VOZIL PO LEVI Begunje — Pred tovarno Elan v Begunjah se je v ponedeljek, 9. novembra, ob šesti uri zjutraj zgodila prometna nesreča, ki ji je botrovala nepravilna vožnja po levi strani ceste. Po levi je pripeljal motorist, 51-letni Jože Božič, ki se je pred tovarno srečal z voznikom osebnega avtomobila Vladimirom Siličem. Silič se je umikal na bankino. vendar je Božič kljub temu trčil vanj. V nesreči je motorist utrpel hujše telesne poškodbe. VII. KRANJSKI ZIMSKOSPORTNI SEJEM od 19<_ 22. novembra v hali »A« GORENSKEGA SEJMA V KRANJU Sejem bo odprt: četrtek, petek od 14.—18. ure soboto, nedeljo od 9.—18. ure ORGANIZATOR: ZVUTS KRANJ asa ■ asi i ( PROGRAM SEJMA — komisijska prodaja rabljene opreme — prodaja nove zimskošportne opreme — nasveti — filmi. .. J na primer »Svatba«. Ruda«, za koncerte in pod Polovico denarja za vstopnim prispevajo posamezniki, ki dobe v uporabo za vso sezona Stari abonenti imajo prednost Zanje pač vemo, da bodo v gledališče zagotovo šli. In prepričan sem, da najmanj tri četna* vseh naših abonentov redno obiskuje predstave. Določeno število vstopnic, pa damo mladinski organizaciji, da sami razpolagajo z njimi. Morda bi bilo dobro, če bi imeli na voljo tudi nekaj vstopnic, ki bi jih delavci jemali, kadar bi pač želeli iti. Denar bi ne U problem.« Pavla Peranovič, niča komisije za kulturo asi sindikalni konferenci ▼ Tek- stilindusu: »Ze nekaj let kupcie mo v Prešernovem gledališču pc 60 vstopnic. Nekaj vstopnic je namenjenih za stalne abonente nekaj jih imajo predsedniki izvrjhž odb orov sindikata, da jih deftjt po sindikalnih skupinah za posamezne predstave. Polovico denar ja prispevajo delavci sami. Prav zaprav, eno vstopnico plačajc-eno dobe zastonj. Letos sav hoteli kupiti več abonmajski vstopnic, pa jih v gledališču m bilo več dobiti. Tozd Tkalnica afl nas ima na primer 700 dela\^ pa ima na voljo le 12 vstopaš Res je, da so naši ljudje več moto* s podeželja in se zvečer težko <* trgajo od doma za gledal Vem pa, da tisti, ki pride pc karto, potem tudi zagotovo gre < gledališče.« NENADOMA SKOČIL NA CESTO Kranj - Voznik osebnega a** j mobila. 23-letni Silvo Knia Vogelj, je 11. novembra na Staneta Žagarja v Kranju pešca, ker jele-ta neprividno cesto. Potem ko je pred Arvaj že šel čez cesto, je pešev Sodnik, star 46 let. nenadoma nazaj, pred Križajevo nesreči je bil pešec huje ranjen Nezgodi pri raztovarjanju s Na železniški postaji \ scah se je v sredo. 11. novem, pri razkladanju tovora ponesie* Franc Femec. star 45 let, dom* * Trebnjega. Femec je stal ob w \-ornjaku in opazoval raztovar* nje 200 kilogramov težkih > volne. Ena od bal se je na «► carju premaknila in Femca «*** la, tako da je izgubil ravnou** in padel med Železniške ta* Ranjenega so odpeljali v iea** ško bolnišnico.. s Dan poprej pa se je nesm* pripetila pri razkladanju kabk* ' prostorih Gorenjskega sejma Kranju. Voznik viličarja Pe*rp Berglaz, star 37 let, in Lje* Milosavljevič, star 48 let. sta pet tovarjala kable s tri metre var-kega kupa na viličarja. MaV savljevič je stal na vrhu in a»» drogom opiral v kable. Po nek*' metrih vzvratne vožnje je daJas* |1 skupaj s tovorom zgrmel na trn Hudo ranjenega so odpeljat «J 1x5/1 ljubljanski Klinični center.