LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Daije.) ,Da je Os^iabeg tak tepec, si aisem mialil. Njtg07i ljadje ga pač dobro poznajo. Če aem jaz ra BjegO7em mestu, obegim atraže aa pr70 dre^o. Ce ae dekletu ai kaj pogebaega pripetilo, jo težko dobe." Tudi oa je g trepetajočim grcem čakal, kak bo izid te goaje. Vgako tolpo, ki se je vračala, je pogledal, če peljejo koga. Ali 7gi so 8e \račali prazai ia 8 po^eseaimi glavami. Tako je miflil cel predpoldaa ia daa je gtopil 7 drngo polo^ico. Oaviabeg je hodil okrog kakor razjarjea mrjaaec, g kr^aTimi očmi. Lepe Eoseake ai . .. BSkahal sem 7am kaao," je mrmral Vjeraša. BVidim, da 7as že trebnhi bole, ali ae le 7as bodo. Ako se je dekle resilo, aaj se 8premeaim takoj 7 mesarja, če 7as ne obiačejo 7gtaši ia 7am ae spraznijo bolečih trebaho7 . . . tfa! ? — Pa Eogeaka je prigla 7 gilao Bevaraogt, ki je bila maloae pogubaa za ajo. Ni še šla dolgo, kar zapazi za geboj pet Turko7, ki hite za njo. Razdalja je bila aicer ge precejšaa, veadar je gligala besne Balahu klice. Bežala je, kar je mogla. Začela 8e je goaja na življeije ia amrt. Eogeaka je bežala kakor gpla»eaa iraa, ali pregaajalci tudi niso bili ncrodai. Žeaska ai kog 7 begu razbojnikom. Bežala je med prepadi ia pečiaami, plezala aa gkale ia pregkakovala majbne jarke ia grmovje. Lasje so ae ji razpleli ia vihrali 7 piga, lice se ji je čadao s^etilo. Ustnice aa pol odprte so vsrka^ale zrak kakor seaalka pri gtroja. Ia bežala je dalje . . . Vkljab temn se je krčila razdaija vedao bolj. čula je prav razločao krik preganjalcev, vedela, da jim ne aide. Raje gkoči 7 prepad, da ge vbije, kakor priti 7 roke Tarkom. BŽarko, reli me!" je vsklikaila ia preskočila airok jarek ia gplezala aa akalo, aa drugo 7iajo ia bitela aaprej. Tu je gplezala z obopao gilo k7igka. Na dragi akali je zijal prepad, od atraai 80 čtrlele koaičaate akale, za ajo Tarki. Edina rešite7 je prepad. Dihala je arao, pogledala razdalje med seboj ia Turki ia ae ozrla 7 globočiao. Za kaj aaj se odloči? Tarki plezajo za njo . . . Eratka molit67 k Mariji. Ali 7 hipu, ko mi8li strmogla7iti 7 globočiflo, ji gtoe migel aa O87eto. Z rokami zagrabi debel kamea in ga za^ihti. BMarija!a S tem krikom 7rže kamen a gkale ia zadeae plezajočega Tarka. Med padcem potegBe d?a druga geboj ia 7gi trije gtorkljajo 7 prepad kraj poti. Oatala d?a pobegaeta pred letečim kameBjem, ki ga je z orjaško močjo 7alila Eoseaka. BGogpod Jezua, regeaa," ge ji je izTalilo iz pra. Poklekflila je aa akalo ia ae zah^alila za regeaje, za čudo^ito rešeaje. Eo je tako klečala, ge pojavi 76č ljadi. Spr^a je odre^eBela od atrabn. A kmaln je opazila, da aigo Tarki. Poloti ge je razposajeao vesclje. BAko 7erujete 7 Erigta ia Jjubite domovino, režite me!" je zavpila. BNe boj ge, dekle! Gogpod je asličal t^oje želje )n ti poglal reaite7. Splezaj a akale! Mi gmo braflitelji domoTiae ifl aaš 7odja je Sla^iaa!11 BSla7iša? Ib ajego7 pobratim Žarko!?" je 7zdrbtela Koaeaka. BEogeaka, to je Eoseaka!" zakliče jedea. BSla7imo Gospoda, da smo jo dobili!" X. Odkar je bila vjeta Eogeaka ia ai bilo po Vjeraši aikjer sleda, je bil Žarko 768 obupsa. Go701JI je malo. Izogibal ae je dražbe ia 7idc!i so ga uelo, da je večkrat jokal. Sla^iša ga ni mogel raz7edriti. Storil je 786, da se saide z roparji. Po oai bitki pri Selcih je kreail v norlo7a krila", migleč ia ge aadejaje, da aajde oacli ae^esto ia Vjerašo. Pa Bi ja aagel. Eaj aaj pričae? Pagtiti de70 7 rokab kr7oloko7, da ge posmebujejo ajeai aedolžaoati ? Že pri tej misli je bil 7ea iz sebe. L >vil se je za gla^o, tekal aeni io tja ia vpil: BO Jezag, (iogpod Jezas!" To^arisi 80 ga Bočattto tolažili. Slaviša je prebodil vse atraai, kjer se je aadejal, da bi moral biti Vjeruša s Eoaeako. Paatil je Žarka, da je 7zel aajbrabrejše junake ia iakal sara ia bodil 7 7aai poiz^edovat. Našel je le aemo dre^je, pogoriača, trohaeča trapla. Vasi Saleš ia Dolo7Jaa je aaael do cela požgaai. Begaaci go ma po^edali, da je bil gam Os^iabeg g g7ojo drahaljo. la kam bi aaj šel 0g7iabeg? Goto^o iz megta! Ako ao kreaili 7 goro7je, je mogoče, ker bi dra- gače tadi požgali Selce. Holubaa ai mogel biti, ker do Dolo7jaai ai ntegail priti. Toraj bo Os^iabeg! Ogtali 7odje 78taže7 so z^edeli, kaj ge je pripetilo. Akora7BO ao podobai ropi bili na dae^aem reda, 7eadar je apekla 7aakega ta 768t. Pozaali so pov8od priljabljeaega Pa7lo7iča ia ajego7o Eoseako. OsTiabegu go pa bili 7gi gorki. Najbolj pa je razbnrila vest, da je zmanjkalo Vjeruse, ajega, ki je Ijabil 87oj dom, ki je gta^il avoje življeoje, da je mogel dopriaesti domovini bodigi ae tako aezaatno žrtev. Vjerusa, oai saljivi vegeljak, ki ai priael nikdar 7 aobeno zadrego, je vkleajea, ali eelo že mrtev? To je zavrelo med vstasi! Sla^iga gam, kojega četa se je zelo ojačila, je priiel do zaljačka, da treba aagkočiti mesto TetO7o ia obeaiti triuoga. Sedaj, ko ata izgiaila Eoaeaka ia Vjeruša, je pa poz^al 7odje 7gtag67 ia gkleaili bo z združenimi močmi aapaati mesto ia 0876titi vse žrt7e. V teh par daeh, kar je Eoseaka bila vjeta ia ko je ušla begu, je ta pnstosil ia razgrajal, da bi plakalo trdo kamenje. V oddaljeaib krajinah, blizn Čraegore go pa pokale pnške ia Turki, katerim ao pomagali besni Araavti, so božali pred ostrimi aoži in smoda:kom 78taše7. Guatiaje je bilo aapadeao, beg je 7ael komaj. Pa dobili so ga vatasi ia ga aataknili na kol. Sla^isa je počival 7 7aai Boro^ice in čakal dragih vataskib čet, koje ae imajo aniti ta. Vrho7ai poveljaik je bil Slavisa, junak nad juaaki in maačevalec. Žarko tadi ta ai opustil, da ae bi ael okrog, apajoč aajti sled za ljnbim dekletom. SilBce je bilo ge aa nebu, ko ge 7rne. SlaTiša ma je šel 78aVokrat aaaproti, vedoč, da ae 7edao 7rača prazea. Ali ko ga zagled« sedaj, veselega ia gmejočega, se je začadil. Žarko pa je zdirjal k ajemu ia ga objel. BBratec. aasel gem jo, ajo, za katero mi je pokalo arce!" V tem je že prišla Eosenka ia ostali. Slavisa je pogled aaajo tako pre^zel, da od radosti ib sočutja fli mogel go^oriti. Molče ji je gel aasproti, molče ji je gtigail roke. Pri tem jo je pa pogledal tako prigrfao 7 bledi obraz ia temae oči, da je čntila, kako jegiBjea. Ta grozea člo^ek, ki 7 klaaju ni pozaal milogti, kojega aejebal aleherni sovražaik, je bil mil ia blag pred djo. Da, aolze so leaketalc 7 njegOTih očeh. Eoaeako je tako pre^zelo 7eselje, da je spr^a zajokala, potem pa se je jela amejati. Ako člo^eka po dolgih, bridkoati polaih arah zasije žarek sreče, ae 7e, kaj bi začel. BH7ala Goapoda," rečeSlaTiša, Bda teječa^al ia rešil. Po^ej, Žarko, kako si jo Bašel?" ^Dobili so jo moji ljndje aa aeki akali blizn Sel. Vgla je pregaajalcem. Tri je pobila g kameajem, draga d7a aruo pa vjeli. Sam g7ojim očem aisem 7erjel, da je to moja Kosenka, tako je bila prepadeaa. Sedaj je že zopet dobila aekoliko bar^e!" BToraj go Tarki kje blizB?!" de Sla7iša, ko je gliaal to. BSam Oa^iabeg leži a g7ojo tolpo 7 7agi Gajdi. Po^edala gta mi 7jeta Tarka. Bil je 7 goro7JB ia igkal aa8, ker pa je Z7edel, da mislimo aapaati Te- tO7O, 86 je vrnil." (Daij« sledi)