MLADI PlŠEJO
NAMESTO OROŽJA — HRANO IN ZNANJE!
Tisoče lei se je človek bojeval za svoj obstanek. Bojeval seje z lakoto in z močnejšimi in večjimi živalmi. Za to je uporabljal ludi oroije. To je bilo sprva zelo primitivno iz kamna, lesa ali iz živalskih kosti. Z razvojem člo-veka pa se je izpopolnjevalo mdi orožje.
Kdor pa je bil oboroien, se je bil tudi pripravljen bojevati — bodisi za zemljo ali za suinje. Tako je prihajalo do vojn..,
Nemčija je bila v zočetku 40-ih let Že zelo industrializirana deiela. lmela jeorožjein vojake. Holela je zavladati celemu svetu... A svobodoljubni svet seje tetnu uprl in ta vojnaje zahtevala ogromno irtev, trpljenja in muk. Med drugim so takratpnič uporabili tudi jedrsko orožje. Odvrgli so atomski bombi na dve japonski mesti. Posle-dice so bile nepopisne. Ob branju knjige Sadako hoče iiveli setn se ne-nehno spraševala, zakaj je moralo priti do tega. Zakaj je morala ne-dolina deklica umreti v cvetu mlado-
sti? Upam, da jc lo pripeljalo človeš-tvo dospoznanja, dače bo tako nada-Ijevaio, bo uničilo tudi samo sebe.
V OZN sodeluje vrsta držav s skupno željo in ciljem: boj proti obo-roievanju! Toda kljub grenkim iz-kušnjam človeka še ni izučilo, saj je postalo izdelovanje oroija nekaterim najpomembnejša panoga, celo več, prišlo jedo lekmovanja v oboroževa-nju med državami. Zakajje lako. Mar jim ni bilo dovolj gorja? Ali se sploh zavedajo, da bi samo en napačen gib lahko uničil vse, karje človek ustvaril skozi stoletja, da lahko tako človek uniči tudi samega sebe?
Koliko gre denarja za moderno in-dustrijo orozja, nameščanje raket na Zemlji in i Vesolju, medtem ko na drugem koncu sveta množično utni-rajo mladi in stari zaradi lakote. Zakaj lega denarja raje ne namenijo njim alipa za izobraievanje Ijudi. Saj se zna le izobraien človek na dostojen način pogovoriti tudi z Ijudmi, ki niso iste barve, ki ne govorijo islegajezika. Lepa besedapa več napravi kot kruto orožje. JEL ENA tllL OŠE VIČ, 7. r. OŠ U. grupe otlredov
NARAVOSLOVNI DAN
Ta mesec smo že imeli naravo-slovni dan. Šli smo na Ijubljansko trž-nico. Peljali smo se z avtobusom.
Na tržnici sem videla vetiko zani-mivih stvari. Kmetice prodajajo zele-njavo, povrtnine, sadje in drugo. A drugi prodajajo tudi obutev. torbice, obleke, igrače in vseh vrsl suhe robe. ludi tisti dcl tržnice je zaiumiv, kjer prodajajo rože. Videla sem veliko lončnic, okrasno grmičevje, nageljne, narcise. vrtnice... Za mamico sem kupila droben šopek.
Ogledali smo si tudi pokrito trinico in ribarnico. V pokriti trinici proda-jajo moko, orehe, jajca, fižol, razne mlečne izdelke, suho in sveie meso..., v ribarnici pa prodajajo vseh vrst rib.
Utmjeni, a zadovoljni smo šli na aviobus, ki nas je popeljal domov.
NATAŠA TRTNIK, 2. b OŠ T. Tnnika-Tomala