«5 11 S 1 itS«,

G-EjAS^
Ut'rw
■ fc. •
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA. 29. MAJA 1956
LETO III.. ŠTEV. 40
l
i
i
i
)
r
r.
r.
i
i
k
o
r
e
g*
v
e
i'
K
•i'
J'
V'
f
eft
h
Italut okraja Ljubljana
KI GA JE SPREJEL OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA NA 8. SKUPNI SEJI OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV DNE 22. MAJA 1956
I. OKRAJ LJUBLJANA
1.	61 en
Okraj Ljubljana je politično-teritariaitaa organizacija samouprave delovnega ljudstva in druibeno-gospodarska skupnost občin in prebivalcev na njegovem območju.
Okraj Ljubljana je v sestavu Ljudske republike Slovenije.
#	2. člen
Okraj Ljubljana obsega tele občine:
1.	Borovnica.
2.	Cerknica.
3.	Dobrova pri Ljubljani.
4.	Domžale,
5.	Grosuplje.
0.	Ivančna gorica.
7.	Kamnik.
8.	Litija.
3.	Ljubljana - Bežigrad.
10.	Ljubljana - Center.
11.	Ljubljana - Črnuče.
12.	Ljubljana - Moste.
13.	Ljubljana - Polje.
14.	Ljubljana - Rudnik.
15.	Ljubljana - Šentvid.
16.	Ljubljana - Šiška.
17.	Ljubljana - Vič.
18.	Logatec.
19.	Loška, dolina.
20.	Medvode.
21.	Mengeš.
22.	Moravče.
23.	Vrhnika.
Bnoino območje mesta Ljub-Jjana sestavljajo občine: Ljub-jiana - Bežigrad, Ljubljana -J^enter, Ljubljana - Črnuče, Ljubljana - Moste, Ljubljana -j?lje, Ljubljana - Rudnik. Ljubljana - Šentvid. Ljubljana Šiška in Ljubljana - Vič.
3.	člen
tlelovno ljudstvo v okraju izruje pravice samoupravljanja v okrajnih zadevah po svojih bfedstavnikih v okrajnem ljudem odboru in po drugih orehih okrajne samouprave, lca-tudi neposredno na zborih ollvcev in z referendumom.
4.	člen
Okraj Ljubljana Izvršuje pra-°c in dolžnosti pri vodstvu Nev, ki so skupnega pomena L® občine in drugih splošnih d'’užbenih zadev, za katere to °l°ča zakon.
6.	člen
]. Samoupravijanje delovnega j u6stva v okraju je zagotovilo z ustavo in se Izvršuje v d *adu z zakoni In v okviru ureditve socialistične 'Nakradle Federativne ljud-6 republike Jugoslavije.
j cu	®' ^*en
V|?^rajtvi ljudski odbor je naj-
t'Ji organ oblasti v mejah ®ylc ln dolžnosti okraja, to Krajnemu ljudskemu odboru t,B Odrejeni vsi organi dnšavne ri>Ve na območju okraja, ko-
likor za upravne organe, ki opravljajo zadeve Iz pristojnosti ljudske republike in federacije, ni z zakonom drugače določeno.
Samo z zakonom se lahko za Izvrševanje zadev iz pristojnosti okrajnih organov ustanovijo v občini upravni organi, ki so neposredno podrejeni okrajnim organom.
7.	člen
Okraj Ima tele pravice in dolžnosti
—	skrbi za uresničenje z ustavo določenih načel glede družbene in politične ureditve;
—	usmerja gospodarski razvoj in zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in gospodarstva v okraju kot celoti;
— Izravnava gospodarski in kulturni razvoj v okraju;
—	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju s splošnimi gospodarskimi interesi;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki mu Je dano na podlagi zakona;
—	samostojno razpolaga z dohodki okraja;
—	ureja samostojno In po lastnem preudarku zadeve, ki imajo skupen pomen za občine na območju okraja;
— Izvršuje zakone ln druge oredipise, če je to dano v njegovo pristojnost;
—	pospešuje razvoj manj razvitih občin;
—	skrbi za varstvo osebnih in političnih pravic državljanov;
—	skrbi za javno varnost;
—	skrbi za to, da se izvolijo
organi okrajnega samoupravljanja;	" .
—	določa organizacijo in poslovanje okrajnih organov jn zavodov;
—	organizira komunalne ln druge okrajne službe;
—	skrbi za splošno zdravstveno varstvo In za zboljšanje zdravstva;
—	skrbi za šole ln za prosvetno delo, ki ima splošen pomen;
—	opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odborov;
—	skrbi za to. da bo delo občinskih in okrajnih uslužbencev strokovno ter skrbi za njihovo strok, izobraževanje;
—	izvršuje določene pravice nadzorstva nad delom gospodarskih tn družbenih organizacij ter zavodov v okraju;
—	obravnava vprašanja iz pristojnosti republike In federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj In v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju; obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti.
Pravice in dolžnosti okraja izvršujejo ljudski odbori ln drugi organi okrajne samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
8.	člen
Okraju pripadajo za Izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
9.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti okraj po ljudskem odboru in po drugih organih okrajne samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan ln proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode, ki imajo pomen za okraj;
4.	odloča na drugi stopnji v upravnem In upravno-kazen-skem postopku, če so vodili postopek na prvi stopnji občinski organi; odloča v upravnem in upravno-kazenskem postopku na prvi stopnji v primerih, za katere je to določeno z zakoni in z drugimi predpisi;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v primerih, za katere je to določeno z zakonom;
6- organizira Izvrševanje nalog lz svoje prisl, jnosti In izdaja organizacijske. upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v okraju;
8.	zagotavlja delovanje okrajnih služb;
9.	ustanovi disciplinsko sodišče za uslužbence okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter njihovih zavodov razen, če so s posebnim predpisi pr stojni zanje drug disciplinski organi;
10.	daje priporočila gospodarskim In družbenim organizac’-jam ter zavodom za njihovo delo;
11.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpis1 m ali z drugim ak‘om višjih državnih organov kršene njegpve z zakonom določene pravice.
10.	člen
Za mesto Ljubljana okrajni ljudski odbor:
1.	daje soglasje k regulacijskemu načru za občine na enotnem območju mesta Ljubljane;
2.	daje soglasje k perspekt v-nemu planu komunalne gradit-
ve za občine na enotnem območju mesta Ljubljane;
3. opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih nalaga zakon.
11.	čl en
Okraj Ljubljana ima pri izvrševanju svojih pravic in do^-nosti do državljanov, gospodarskih in drugih družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje okraj na podlagi in v mejah zakonov in drugih pred-psov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med okrajnim ljudskim odborom ln drugim; organi ckrajne samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za okraj, se določajo z zakonom n s tem statutom.
14.	člen
Okrajni ljudski odbor se mora pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklope.
15.	člen
Okrajni ljudski odbor zagotavlja zakonitost prt Izvrševanju referenduma volivcev.
16.	člen
Okrajni ljudski odbor ne more zadev iz svoje pristojnosti prenesti v pristojnost občin, če "ni za posamezne zadeve z zveznim ali republiškim zakonom. Izdanim v mejah ustrezne pristojnosti federacije ozir. 1 ljudske republike, drugače določeno.
Okrajni ljudski odbor lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, da mu pomaga pri opravljanju posameznih upravnih in tehničnih zadev iz okrajne pristojnosti, mora mu pa zagotoviti potrebna sredstva za opravljanje takih zadev.
17.	člen
Okrajni ljudski odbor sme sam opraviti zadevo iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, če je občinski ljudski odbor, ki bi jo moral izvršiti, ne Izvrši ali ne izvrši o prav%m času. V takem primeru mora občinski ljudski odbor povrniti okrajnemu ljudskemu odboru s tem nastale stroške.
Zoper akt o prevzemu zadeve po prejšnjem odstavku ima občinski ljudski odbor pravico do pritožbe.
18.	člen
Okrajni ljudski odbor mora dajati državnim organom pravno pomoč.
19.	člen
Okraj Ljubljana je pravna oseba.
20.	člen
Sedež okrajnega ljudskega odbora je v Ljubljani.
21.	člen
Okrajni ljudski odbor Ima svoj pečat: pečat obsega grb ln ime Ljudske republike S'ove-nije ter ime ljudskega odbora
II. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
a) Sestava ljudskega odbora
22.	člen
Okrajni ljudski odbor sestavljata okrajni zbor In zb»r pro-
izvajalcev.
Okrajni zbor ima 68 odbornikov.
Zbor proizvajalcev ima 51 odbornikov.
Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo Po zakonu o volitvah im odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
b) Delo ljudskega odbora
23.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, kulturni ln socialni razvoj in za življenje okraja; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
24.	člen
Okrajni ljudski odbor izv Tutuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora ozir. zborov, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali ,pa, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora ljudskega odbora, komisije ali svet ljudskega odbora, ali če to naroči Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik.
25.	člen
Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov obeh zborov.
Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov.
Ljudski odbor in zbora sprejmeta sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Okrajni statut se sprejme z večino glasov odbornikov obeh zborov.
26.	člen
Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi član; sveta, k; niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
27.	člen
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora na ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejemala:
1.	okrajni statut In sklepe o potrditvi občinskih statutov;
2.	generalni regulacijski načrt okraja, generalni regulacijski načrt za občine na ^notnem območju mesta Ljubljana in odločbe o potrditvi občinskih regulacijskih načrtov;
3.	sklope s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
4.	okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna;
5.	imenuje organe za upravljanje zavodov in skladov, ki jih je ustanovil;
6.	sklepe o razpisu referenduma in o pbtrditvi k razpisu občinskega referenduma;
7.	sklepe o najetju okrajnih
posojil im prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij;
8.	siklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja okrajni ljudski odbor;
9.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in o ustanovitvi zibornic;
10.	odločbe o ustanovitvi zavodov;
11.	odločbe o imenovanju organov za upravljanje zavodov in skladov, ki jih je ustanovil okrajni ljudski odbor;
12.	sklepe o sistemizaciji delovnih mest;
13.	sklepe o višini nagrade za predsednika in dva podpredsednika ljudskega odibora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov ljudskega odbora tn drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
14.	sklepe o vložitvi ugovora ra varstvo samoupravnih pravic dkraja;
15.	siklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora ljudskega odbora.
Zbora se lahko sporazumno •bereta na skupno sejo, vendar eamo zato, de poslušata porotna in pojasnila o posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, če »bora drugače ne Sklenete. Odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno.
28.	člen
Okrajni ljudski odbor na •kupni seji obeh zborov:
1.	volli In razrešuje predsednika in podpredsednike ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane skupnih odtoomiških komisij;
2.	voli in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike okrajnih sodišč na območji okraja, sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani ln občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; določi svoje predstavnike v komisijo za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in za občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljeni;
3.	voli in razrešuje sodnike Ea prekrške, njihove namestnike in sodnike porotnike ter določi predsednika senata za prekrške;
4.	voli ln razrešuje predsednika In enega člana disciplinskega sodišča ter njuna namestnika;
3 postai/ia in razrešuje tal-nika, načelnike In šefe temeljnih upravnih organov, inšpektorje ln okrajnega javnega pravobranilca;
6.	opravlja druge volitve oziroma Imenovanja tn razrešitve, za katere je po zakonu in drugih predpisih pristojen okrajni ljudski odbor.
Na skupni seji obeh zborov rešuje okrajni ljudski odbor tudi opore med zboroma o pristojnosti.
29.	člen
Okrajni zbor samostojno:
1.	sprejema predpise ln druge •kte Iz pristojnosti okrajnega ljudskega odibora, kolikor to ne •pada v pristojnost obeh zborov;
2.	razveljavlja ali odpravlja v mejah zakona predpise In druge, laven upravnega postopka fedune akte dbčinskih ljudskih odborov, svojih svetov in upravnih organov, razen kadar gre ea predpise ln druge akte s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja, o katerih sklepata oba zbora enakopravno;
3.	sprejema predpise o notranji organizaciji temeljnih organizacijskih enot;
4.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugim predpisom dane v pristojnost okrajnega zibora.
30.	člen
Zbor proizvajalcev samostojno:
1.	daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo;
2.	odloča o drugih zadevah, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v pristojnost zbora proizvajalcev.
31.	člen
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev imata pravico, da drug dragemu predlagala izdajc^ired-pisov in ukrepov tudi v zadevah pri katerih reševanju eden ali dragi zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti dragi zbor.
32.	člen
Vsak zbor samostojno na svoj, seji voli in razrešuje člane svojih odibomiških komisij, razpisuje volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih man-datno-imunitetnih vprašanjih.
33.	člen
Ljudski odbor sklepa na svojih sejah v upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravni zadevi k sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odibora.
34.	Člen
Okrajni ljudski odbor sme razveljaviti in odpraviti akte občinskih ljudskih odborov, če so nezakoniti, akte, če so nepravilni, pa samo v takih zadevah in v takih primerih, za katere je to v zakonu izrecno določeno.
V	zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, ima okrajni ljudski odbor pravico razveljaviti ali od,praviti tudi take akte občinskega ljudskega odbora, s katerimi je kršen splošen Interes.
Kršitev splošnega interesa je podana takrat, kadar je akt občinskega ljudskega odibora v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Federativne ljudske republike Jugoslavije, ali pa g temeljno smerjo njenega socialističnega razvoja.
35.	člen
Odloki in odredbe okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in odredbe njegovih svetov se objavljajo v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, odloki pa tudi v »Uradnem listu LRS«.
V	»Glasniku« se objavljajo tudi odločbe o izvolitvi organov, o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, k j jih voli, imenuje ozir. razrešuje okrajn; ljudski odibor, odločbe o ustanovitvi podjetij in zavodčv ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
36.	člen
Odloki In odredbe ljudskega odbora začnejo veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno: ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan In proračun veljata za vse leto, za katero sta bUa sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
c) Odborniške komisije
37.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudsk; odbor oziroma zbor iz svojih članov stalne ln začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži .jud-kemu odbora oziroma zboru, da odloči o njej na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor oziroma zbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
38.	člen
Okrajni ljudski odbor lma tele stalne odborniške komisije:
1.	komisijo za volitve ln imenovanja, ki ima pet članov;
2.	komisijo za prošnje In pritožbe, ki ima pet članov.
39.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh kolegijskih organov, k; jih voli in razrešuje ljudski odbor, izvršuje naloge v zvezi z volitvam; in razrešitvami sodnikov po zakonu o sodiščih ln zakonu o gospodarskih sodiščih, obravnava predlog za postavitev tajnika in drugih uslužbencev, ki jih postavi oziroma voli ljudski odbor.
40.	člen
Komisija za prošnje ln pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odbora državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje ln pritožbe v zvezi-z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od okrajnega oziroma občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa in predlaga pristojnemu organu, naj odpravi nepravilnosti oziroma reši zadevo.
Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi z njegovo prošnjo oziroma pritožbo.
41.	člen
Okrajni zbor ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno-imunitetno komisijo. k; Ima 5 Članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 7 članov;
3.	komisijo za predpise, ki ima 7 članov.
42.	člen
Zbor proizvajalcev Ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 5 članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 7 članov;
3.	komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki ima 5 članov.,
" 43. člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicam; odbornikov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta ln z verifitikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge okrajnega družbenega plana, proračuna Ln sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru.
44.	člen
Komisija za predpise okrajnega zbora obravnava predloge predpisov In drugih aktov, ki jih sprejema okrajni ljudski odbor, razen' tistih, ki spadajo v delovno področje komisij za go-
spodarstvo, obravnava vprašanja zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za vprašnja delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru.
45.	člen
Okrajni ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne odborniške komisije.
Okrajni ljudski odbor lahko imenuje začasne odborniške komisije, ki obravnavajo ln predlagajo rešitev občinskih zadev, ki so skupne dvem ali več občinam. ki pa jih te občine v svoji pristojnosti ne morejo uspešno sporazumno rešiti. V te komisije mora biti Imenovan vsaj po en ljudski odbornik z območja vsake prizadete občine.
46.	člen
Predsednik in podpredsedniki ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odbomiških komisij.
č) Predsednik ljudskega odbora
47.	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli Izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur; ki jih vloži najmanj deset odbornikov.
48.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa okraj kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje seje zborov, izvršuje priprave za seje v sporazumu s predsednikom zbora, vodi skupne seje zborov, sikrbi za izvrševanje sklepov ljudskega odbora in vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odibora.
Predsednik ljudskega odibora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje Iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora tako vprašanje obravnavati in o njem sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo Po posebnih predpisih v njegovo delovno področje.
49.	člen	x
Predloge predpisov in drugih
aktov pošiljajo sveti ljudskemu bdboru po predsedniku ljudskega odbora, ta pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
50.	člen
Ce misli predsednik ljudskega odbora, da je kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, v nasprotju z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet tak predpis ozir. sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svojem stališču, lahko predsednik ljudskega odbora zadrži Izvršitev takega predpisa ozir. sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru okrajnega ljudskega odibora, da o njem odloči na svoji prihodnji seji.
51.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o odm ilustrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju to svojega področja poročilo za eejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali drug upravni organ izven upravnega postopka in predlaga ljudskemu odboru, da o tem odloči.
52. člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov to dragih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi Po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jito naroči, naj o posameznem vpra- j šanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.	,
Predsednik ljudskega odbor# ima pravico, da v nujnih primerih imenuje člane upravna komisije, katere delovno področje je določeno g predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
54.	člen
Predsednik ljudskega odbori ima pravico v nujnih primeril1 sklicati sejo sveta, če je pred' sednik sveta odsoten ali f* predsednik sveta na njegov# zahtevo seje ne skliče. Predlo* za dnevni red seje da v tem primera predsednik »ljudskega odbora.
55.	člen
Predsednik ljudskega odbora
izdaja Ljudski milic; naloge z# zavarovanje upravne izvršbe p m sameznih aktov iz pristojnost ljudskega odbora, če načelni* s tajništva za notranje zadeve u* ponovno zahtevo pristojnega oh), gana ne izda naloga Ljudsk g, milici, da zavaruje administr#11 livno Izvršbo takšnega akta.
56.	člen
Predsednik ljudskega odbori t s,proži disciplinski postopek z«1 per tajnika-ljudskega odbora 11 zoper sodnika za prekrške tel j, določi, kdo bo zastopal obtožb# /;
57.	člen
Predsednik okrajnega ljudsk#l-ga odbora lahko sproži disc-plinski postopek zoper odgovb1 nega uslužbenca občinske*1 h ljudskega odbora, če dolžno^ ki so mu naložene z zakone111 ali z dragimi predpisi viši1 ^ državnih organov ali s predp* *a okrajnega ljudskega odbora, 11 izvršuje ah ne izvršuje v red# •
Zoper odlečbo disciplinske* 11 sodišča, s katero se uvedba 'a sciplinskega postopka odkl®1 'C alj disciplinski postopek usta# :tl ima predsednik okrajnega Ijm ,0 skega odbora pravico do priim ti be na višje disciplinsko sodi^
58.	člen
Predsednik ljudskega odb#h, podpisuje akte, ki jih sprej1# t ljudski odbor na ločenih * skupnih sejah zborov in akt#'«, katerih zastopa predsednik okfl t> kot pravno osebo.	t
Predsednik ljudskega odb#] podpisuje skupno s pvedsed- dl kom sveta odredbe sveta. p
59.	člen
Ljudski odbor ima do tri P°. predsednike. Ti se volijo 1
enak način kot predsednik.
Ce Je predsednik začasno ^ šoten ali zadržan, ga nadoij »tuje podpredsednik, ki ga loči predsednik.	u
Podpredsedniki opravljajo , ločene zadeve iz predsedb’ 'vega delovnega področja v -jah, ki jih določi ljudski
60. člen	J ;
Za svoje delo v 1 j udste«1’’6 boru ima pred rednik Prfl'*| do »stalne mesečne nagrad1’’ fJ i se mu plačuje mesečno vn‘' Predsednik ima pravic6
In

30-dnevnega plačanega letnega dopusta.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi dvema podpredsednikoma, ■de stalno delata v odboru.
d) Sveti ljudskega odbora
Sestava in delovno področje svetov
61. člen
Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima tele svete:
1- Svet za notranje zadeve in ePlo5n0 upravo,
2.	Svet za družbeni plan in finance,
3- Svet za industrijo,
, Svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
5-	Svet za tržišče,
6-	Svet za obrt,
7-	Svet za turizem in gostin-*tvo.
Svet.
*• Svet I0- Svet Svet
12.	Svet
13.	Svet
l4asjC’
j3- Svet za telesno kulturo, Svet za zdravstvo,
'• Svet za stanovanjska za-lleve.
Vsak svet ima svojega prednika le 6 do 14 članov.
.	62. člen
®vc* za notranje zadeve in Plošno upravo opravlja zadeve Področja varstva javnega reda miru, kriminalistične službe.
za komunalne zadeve, za urbanizem, za delo,
za socialno varstvo, za šolstvo,
za izvenšolsko izobra-za kulturo.
ra
za
iO
sli
na
>*b
>-
6 Ucli in premoženja ter zadeve Področja organizacije dela „ ^ravn.ih organov ljudskega od-SK ^'ra. kolikor te zadeve ne spa-J° v delovno področje drugih ^etov,
Svet za družbeni plan in fi-t nce obravnava in določi doze iA*1* L>rodlog okrajnega družil i'ne8a plana, okrajnega prora-tei	ln sklepnega računa,
'bO^f^vlia zadeve v zvez; z iz-p,lanjem okrajnega družbenega ,« k?3 in proračuna ter drugo Kepdeve
SVe,t id<
^j^arstva.
”, (t vet za kmetijstvo in gozdarji C npravlja zadeve s področja v, tlii®tva in gozdarstva ter lo-'p * J« ribištva.
s področja financ.
*. -» za industrijo obravnava .eve s področja industrije in
d*1 kve
d he^a
j* - tn_ s področja preskrbe tr-
106 'btwflasti s iem’ da lzvaja g0* v 'te ars'ke in upravne ukrepe na
et za tržišče opravlja za-s Področja blagovnega pro-
inJ m zadeve na področju za-,J.j in a.v,ianja rezerv v surovinah
MT tiviiih.
V za obrt opravlja zadeve b°1 s0clrt>eia obrti.
,ji< ip Vet za turizem in gostinstvo > tln‘lvlja zadeve s področja gole, Svl!a in turizma-rklftn \ za komunalne zadeve ...Ua zadeve komunalnega
za ves °kraj in zadeve
0 Si, ■
,41, aIi
nega prometa, cestnega in
tpj^Sa gospodarstva ln elek-p<^ ie Pergetske inšpekcijske služ-
’ # V
1 za urbanizem opravlja 1 ^Je $ področja urbanizma in \o«i vegionalnega plana, okraj-j ^ j,in krajevnega načrtova-, it6naselij ter zadeve v zvezi o ;X,!>rabo zemljišč za gradbene
in5 c*-
z ,i ti,, za delo opravlja zadeve l»i5 (><>čja dela, posredovanja J	socialnega zavarovanja,
in ji	za socialno varstvo
r9' f Ni;n,a zadeve s področja V ^Ka skrbstva, varstva dru-^ '	* skrbništva ter s pod-
ročja invalidnega varstva.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva ter predšolske in predvojaške vzgoje.
Svet za izvenšolsko izobraževanje obravnava zadeve s področja izvenšolskega Izobraževanja in vzgajanja.
Svet za kulturo obravnava zadeve s področja okrajnih kulturnih zavodov in drugega kulturnega dela.
Svet za telesno kulturo obravnava zadeve s področja splošne telesne kulture.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja splošne stanovanjske problematike.
63.	člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane pa izmed državljanov, k; s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Za izvolitev članov sveta lahko ljudski odbor zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da ntu dajo svoje predloge.
Predsednik sveta, ki ni odbornik. lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, ne more pa sodelovati pri glasovanju.	<
Predsednik in podpredsednik, okrajnega ljudskega odbora ter uslužbenci okrajnega in občinskih ljudskih odborov z območja okraja ne morejo biti člani sveta.
Nihče ne more biti hkrati član v več kot dveh svetih.
Pravice in dolžnosti svetov
64.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se Izvršujejo zakoni in drugi predpis; višjih državnih organov in smernic, ki jih za izvrševanje teh predpisov izdajo za to pooblaščeni organi ter da se izvršujejo predpisi okrajnega ljudskega odbora in njegove smernice za Izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja s svojega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov; izdajajo pismene smernice občinskim svetom in občinskim upravnim organom;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in Imenovanja oziroma personalni komisiji predloge za volitve, imenovanja in razrešitve, če so za to upravičeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev ali ukinitev zavodov in podjetij;
7.	dajejo predpisane pritrditve oziroma potrditve iz pristojnosti ljudskega odbora; razen če je to dano v izključno pristojnost zborov al| drugih organov;
8.	v mejah zakona zadržijo Izvršitev aktov občinskih ljudskih odborov oziroma razvelja-
vijo ali odpravijo izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov Občinskih ljudskih odborov;
9.	izvršujejo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom in z drugimi predpisi okrajnega ljudskega odbora dane v njihovo področje.
65.	člen
V upravnem postopku odloča svet samo v zadevah, za katere je to Izrecno določeno z zakonom ali z drugim na podlagi zakonskega pooblastila izdanim predpisom.
Z odlokom okrajnega ljudskega odbora se samo ' za take uprave zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za te zadeve pristojni upravni organ ljudskega odbora.
66.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor oziroma pristojni zbor lahko razveljavi al. odpravi nezakonit akt sveta, vsak drugi akt sveta Pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči svetu, naj svoj akt sam spremeni pa dahih smernicah, razen če grg za odločbo, ki je bila Izdana v upravnem postopku.
Pri izdaji novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor.
če ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
67.	člen
Predlog družbenega plana ln predlog proračuna . se objavita in pošljeta v obravnavo občinskim ljudskim odborom, okrajnim zbornicam, okrajnim strokovnim združenjem, gospodarskim organizacija^ in okrajni zadružni zvezi, da dajo svoje pripombe k predlogu.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega predloga družbenega plana oziroma proračuna svet za družbeni plan in finance ni upošteval, predloži okrajnemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
68.	člen
če kakšna zadeva s področja sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet, preden o njej odloči, povprašati za mnenje drugi svet.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, k[ se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
Delo sveta
69.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega področja na seji.
Predsednik sveta obvesti o seji predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem a predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi vsem članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje »veto se lahko udeležijo tudi odborniki ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Tl Imajo pravico udeležiti se razprave, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega tajništva oziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora, da dajo potrebna pojasnila.
70.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od načelnika oziroma šefa ustrezne organizacijske note, naj da poročilo o delu organizacijske enote ali da naj pripravi h kakšnemu vprašanju iz področja sveta poročilo za sejo sveta.
71.	člen
O sejah sveta se piše zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika se najpozneje dva dni po seji dostavi predsedniku ljudskega odbora Po tajniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo piša; zapisnik o sejah sveta in opravljal drug«, administrativne zadeve v zvezi z delom sveta.
72.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
73.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega delovnega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
74.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi ln družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije ln zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja.
Svet mora obravnavati take predloge in pripombe na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
75.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o opravljanju zadev in o drugih vprašanjih |z svojega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
76.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik. Poslovnik sveta potrdi okrajni zbor.
77.	člen
Svet lahko postavi komisije za proučevanje problematike iz posameznih področij dela ali posameznih vprašanj in za .pripravljanje predlogov za svet.
Komisije sveta ne morejo izdajati odločb.
III.	UPRAVNI ORGANI LJUDSKEGA ODBORA
a)	Vrste in pravice
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelovanje ln pripravo aktov ljudskega odbra ln njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje ndminislra-tivno-tehnlčnlh zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe.
Upravni organi so lahko: tajništva, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi, komisije ln izpostave.
Temeljni uprav, organi okraj« nega ljudskega odbora se nnin ■ novtjo, odpravijo ali združijo * statutom ali v mejah statuta ■ odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustano-vijo le, če je to določeno V zveznem ali republiškem predpisu.	,
79.	člen	!|
Pri opravljanju zadev ie svojega delovnega področja Izdajajo upravni organi odločbe T upravnem postopku, nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravne dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
80.	člen	i |
Upravni organi ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki so z zakonom, z drugim predpisom ali s tem statutom dane v področje zbora, sveta ali drugega posebnega organa okrajnega ljudskega odbora.	|
81.	člen
Zadeve Iz svojega področje opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih drž. organov in predpisov okrajnega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami okrajnega ljudskega odbora in njegovih svetov.
Pri izvrševanju posameznih' upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka, se morajo upravni organi ravnati p® navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
Okrajni ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako izven upravnega postopka izdano odločbo upravnega organa okrajnega ljudskega odbora.
Prt izdaja nove odločbe se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
82.	člen
Vsi upravni organi okrajnega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim prj opravljanju zadev iz svojega področja.
Tajnik ljudskega odbora vsklajuje administrativno poslovanje upravnih organov.
83.	člen
Notranje organizacijske enote temelj njih upravnih organov so lahko oddelki, odseki in referati.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše okrajni ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS
b)	Tajnik ljudskega odbora
84.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeluje administraticiji ljudskega odbora, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora im pri vsklajevanju dela posameznih cvetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja iz dela in poslovanja uprave ter personalna vprašanja iz delovnega področja sveta oziroma komisije. Ce svet ozir, komisija to odkloni, obvesti tajnik o t6™ predsednika ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za
svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ima lahko tudi pomočnika, ki ga postavi ljudski odbor.
benih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij na področju premoženjsko-prav-nih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja (agrarna reforma in kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, zaplemba, zemljiški sklad in promet z zemljišči in stavbami).
V	sestavu tajništva za finance sta okrajna uprava za dohodke in okrajni finančni inšpektorat.
96.	člen
Tajništvo za gospodarstvo spremlja izvrševanje okrajnega družbenega plana, predlaga ustreznemu svetu ukrepe za izpolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na podrcKju gospodarstva (industrije, rudarstva, obrti, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, lova, ribištva in prometa).
V	sestavu tajništva za gospodarstvo so: okrajni tržni inšpektorat, okrajni kmetijski inšpektorat in okrajni veterinarski inšpektorat, kakor tudi uprava za investicije.
Tajništvo za gospodarstvo izvršuje nasproti okrajni upravi za gozdarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene v 58, členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
97.	člen
Tajništvo za komunalne za- ■ deve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju komunalnih in stanovanjskih zadev.
V	sestavu tajništva za komunalne zadeve je okrajni elektroenergetski inšpektorat.
Tajništvo za komunalne zadeve izvršuje nasproti okrajni upravi za ceste in okrajni upravi za vodno gospodarstvo pravice In dolžnosti, ki so določene v 58. čl. zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
98.	»člen
Tajništvo za urbanizem opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju urbanizma.
V	sestavu tajništva za urbanizem je okrajni gradbeni inšpektorat.
99.	člen
Tajništvo za delo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju sistema plač, strokovnih kvalifikacij in strokovne izobrazbe delavcev In uslužbencev v gospodarstvu, inšpekcije dela, posredovanja dela, higienskega tehničnega varstva pri delu in socialnega zavarovanja.
V	sestavu Tajništva za delo je okrajni inšpektorat dela.
Pod nadzorstvom Tajništva za delo je okrajna posredovalnica za delo.
Tajništvo za delo opravlja strokovno In administrativno službo za okrajno komisijo za plače.
100.	člen
Tajništvo za soc alno varstvo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju splošnega skrbstva In varstva družine, skrbništva in Invalidskega varstva.
101.	člen
Tajništvo za šolstvo ih Lzven-šolsko izobraževanje opravlja upravne zadeve Iz okrajne pr-stojnostl na področju šolstva, predšolske vzgoje, pred vojaške
vzgoje, izvenšolskega izobraževanja in ljudske prosvete.
102.	člen
Tajništvo za kulturo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju kulture In telesne vzgoje.
103.	člen
Tajništvo za zdravstvo opravlja upravne zadeve jz okrajne pristojnosti na področju zdravstvenega varstva.
104.	člen
Tajništvi za socialno varstvo ln za zdravstvo izvršujeta nasproti sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Slovenji.
105.	člen
Okrajna uprava za gozdarstvo, uprava za vodno- gospodarstvo In uprava za ceste opravljajo, vsaka za svoje področje, za katero je ustanovljena, tiste upravne zadeve lz okrajne pristojnosti, ki so s posebnimi predpisi dane v njeno pristojnost.
106.	člen
Okrajni san tami inšpektorat opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
107.	člen
Na področjih, za katere so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo iešpekc jsko službo okrajni inšpektorji.
Inšpektorji opravljajo zadeve, ki so Jim naložene z zakonom samostojno in neposredno na celotnem območju okraja.
Ce ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo pooblaščeni uslužbenci v okviru ustreznega tajn štva. Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje Izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
108 člen
Okrajni zavod za planiranje strokovno pripravlja in obdeluje okrajni družbeni plan, oprav-,lja druge zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora s področja planiranja n strokovno pomaga občinskim ljudskim odborom pri sestavi občinskih družbenih planov.
109.	člen
Okrajni • zavod za statistiko zbira in strokovno obdeluje statistične podatke za okrajni ljudski odbor in občinske ljudske odbore na območju okraja ter za potrebe zveznih in republiških organov.
110.	člen
Katastrski uradi opravljajo upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na področju katastra.
111.	člen
Direkcije se ustanov jo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe ln poslovanja. D rekel je so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave.
S statutom oziroma z odlokom, s katerim se direkcija ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe.
112.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa okrajnega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če nj s statutom drugače določeno.;
Komisija je kolegijsko telo; zadeve z svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Tajništvo, v katerega splošno področje spadajo pretež.no zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
113.	člen
Okrajni ljudski odbor ima personalno komisijo; sestavljajo jo podpredsednik ljudskega odbora, oziroma član ljudskega odbora, ki ga določi ljudsiki odbor, tajnik ljudskega odbora in trije odborniki, ki jih zvoll ljudski odbor. Podpredsednik oziroma določeni član ljudskega odbora je predsednik komisije, tajnik ljudskega odbora je tajnik komisije.
Personalna komisija skrbi za varstvo pravic uslužbencev in njihovo strokovno izpopolnjevanje ter izvršuje druge pravice, ki jih določa zakon.
Pri Izvrševanju svoj h nalog personalna komisija zlasti:
1.	razpisuje .natečaje za uslužbence okrajnega ljudskega odbora;
2.	daje predloge ljudskemu odboru za postavitve In razrešitve uslužbencev, ki jih postavi oziroma razrešuje okrajni ljudski odbor;
3.	‘zbira tiste uslužbence okrajnega ljudskega odbora, Id jih ne postavlja okrajni ljudski odbor; razrešuje vse uslužbence okrajnega ljudskega odbora, razen tistih, ki jih razre. šuje okrajni ljudski odbor.
4.	daje pritrditev za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, šefov osnovn b upravnih organov in zavodov ter Inšpektorjev občinskega ljudskega odbora in za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne sitrokovne izobrazbe, določene za delovno mesto, ng ka' tero se postavijo, ali izpita n» podlagi katerega se taka izobrazba prizna;
5.	daje pritrditve k odpovedi za vse uslužbence občinski ljudskih odborov.
114.	člen
Okrajni ljudski odbor lahk6 da upravnim komisijam, ki ji*1 ustanov za Izvajanje posameznih upravnih nalog, pravico, d3 vodijo upravni postopek In !z'	1
dajajo upravne odločbe, vcndaf | | samo v takih zadevah, ki so določene s predpisi okrajneS*’ ljudskega odbora ln se odloča njih po prosti presoji.	j
115.	člen	1
Upravne komslje okrajne?
ljudskega odbora ,kl so dol°^®' j ne s predpisi višjih državnih °r' fianov, opravljajo zadeve, ki 6 jim naložene s temi predpisi- 1
d) Načelniki tajništev l” 1 šefi drugih samostojnih J upravnih organov *
116.	člen	n	t
Načelniki tajništev ln 5 ^
drugih samostojnih uprav11
85. Člen
Tajnik Ij.ud. odbora opravlja rlasti tele zadeve:
1.	skrbi za redno, pravočasno In pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ln vSklajuje delo načelnikov posameznih tajništev, šefov uradov, uprav in drugih upravnih organov;
2.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko Pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavi, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt aveta ni v Madu z zakonom, z drugim predpisom višjega organa ali z odlokom ljudskega odbora;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
5.	razporeja v Skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne or-ganizicijske enote;
6.	izdaja odločbe ozir. odloča o službenih razmerjih uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
■ 7. odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške; sproži disciplinski postopek zoper uslužbence ljudskih odborov;
8.	določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki so s predpisi višjih državnih organov in ljudskega odbora dane v njegovo področje.
Tajnik lahko prenese na starešine temeljnih upravnih organov pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti.
86.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih ak'ov upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora Pa v vsakem takem primeru takoj odvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora,
če misij tajnik okrajnega ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora.
87.	člen
Urad taijinika ljudskega odbora vodi neposredno tajnik.
V	uradu tajnika ljudskega odbora je potrebno število uslužbencev. ki mu pomagajo pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja vključno personalnih zadev, zadev referata za narodno obrambo, referata za prošnje in pritožbe 'ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora ter z delom odborniških komisij,.
V	uradu tajnika je tudi upravni inšpektorat.
c)	Temeljni upravni organi
88.	člen
Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima tale tajništva:
—	tajništvo za notranje zadeve;
—	tajništvo za finance; tajništvo z® gospodarstvo;
—	tajništvo za komunalne zadeve;
—	tajništvo za urbanizem;
—	tajništvo za delo;
—	tajništvo za socialno varstvo;
—	tajništvo za šolstvo in iz-venšolsko Izobraževanje;
—	tajništvo za kulturo;
—	tajništvo za zdravstvo.
89.	člen
Samostojne okrajne uprave in inšpektorati so:
—	uprava za gozdarstvo,
—	uprava za vodno gospodarstvo,
—	uprava za ceste,
—	sanitarni inšpektorat.
90.	člen
Okrajni ljudski odbor ima tele upravne zavode in urade:
—	zavod za planiranje,
—	zavod za statistiko,
—	katastrski urad I. in II. v Ljubljani in katastrski urad v Kamniku.
Ljudski odbor lahko po potrebi ustanovi še druge katastrske urade.
91.	člen
Okrajni ljudski odbor ima za izvajanje posameznih upravnih nalog upravne komisije.
Okrajni ljudski odbor Ima tudi upravne komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih upravnih organov.
92.	člen
Ljudski odbor lahko s pritrditvijo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS ustanovi izpostave tajništva za notranje zadeve na območju okraja.
Krajevna in stvarna pristojnost vsake izpostave se določi z odlokom o ustanovitvi izpostave.
93.	člen
Na čelu vsakega tajništva" je načelnik, na čelu drugih samostojnih upravnih organov pa šef.
Delo komisije vodi predsednik komisije,
č) Delovno področje temeljnih upravnih organov
94.	člen
Tajništvo za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz »krajne pristojnosti na področju državne varnosti ln javnega reda, svobode in pravic državljanov, družbenega In osebnega premoženja, Izvrševanja kazni, notranjega miru in reda ter državljanskih stanj.
95.	člen
Tajništvo zia finance spremlja finančno izvrševanje okrajnega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja okrajnega' proračuna; na področju' kontrole izvrševanja okrajnega proračuna ter proračunsko-računovodskega in materialnega poslovanja državnih organov, zavodov ln druž-
Organov na delovnem področju Upravah organov:
1.	vodijo upravni postopek in Izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo ln določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta;
3.	izdajajo upravna navedla za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odbora, če so za to izrecno pooblaščeni;
4.	izdajajo strokovna navodila finstrukcije) ustreznim upravnim organom občinskih ljudskih odborov za izvrševanje predp-«ov okrajnega ljudskega odbora, za izvrševanje predpisov višjih državnih organov pa samo takrat, kadar so za to posebej pooblaščeni.
V zadevah, v katerih je v Upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik tajništva oziroma šef drugega samostojnega upravne-Ba organa.
Ljudsk odbor lahko, za Izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote okrajnega Upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
117.	člen
Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za zboljšanje dela.
IV.	POSEBNI OKRAJNI ORGANI
o) Okrajni javni pravobranilec
118.	člen
Javni pravobranilec zastopa 8'ede premoženjskih pravic ln obveznosti v skladu z zakon1, okraj, občine na območju‘okraja. zavoda, ki jim je priznana lastnost pravne osebe n se finansirajo iz okrajnega oziroma občinskih proračunov, in sklade, 'l so jih ustanovili okrajni oz -kaia občinski organi in jim je Ufiznana lastnost pravne osebe.
Javni pravobranilec mora dajati okrajnemu ljudskemu od-b»ru, občlnsk m ljudskim odborom ter njihovim organom in ^Vodom mnenja o premoženj-"to-pravnih zadevah.
Javni pravobranilec opravlja uidi druge z zakonom in s pred. Plsi višjih državnih organov do-
°čeoe zadeve.
119.	člen
, javnega pravobranilca je jbfko postavljen samo, kdor 'jja pravno fakulteto ln sodni 1 odvetniški izpit.
i b) Senat za prekrSke i In sodnik za prekrške
120.	člen
^enat za prekrške sestavljajo t ^dsednik in dva sodnika podi nika. Predsednik senata Je - rajnl sodnik za prekrške, ki določi ljudski odbor.
°dniki porotniki se odrejajo Sezna,rnu sodnikov porotni-g’ ki )lh izvoli ljudski odbor. y'°dnik za prekrške mora ime. ^atnestnika.
sodn 'ka za prekrške ali |>vRovega namestnika je lahko tj,/* jen samo, kdor ima pravno tiJll'eito alli Višjo šolo Držav-L., sekretariata za notranje
^ koncu leta 1958 se za sod-
nika za prekrške lahko izvol: tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole Državnega sekretar ata za notranje zadeve, če ima vsaj trj leta upravne prakse in strokovni izpit.
121.	člen
Senait za prekrške odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške.
Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji upravno-kazenski postopek o prekršk h, za katere je pristojen.
c) Disciplinsko sodišče
122.	člen
Disciplinsko sodišče vodi disciplinski postopek na prvi stop-nj: in izreka kazni za disciplinske prestopke uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov in njihovih zavodov, razen če so Po posebnih predpisih pristojni zanje drugi discipl nski organi.
123.	člen
Disciplinsko sodišče sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik in vsak član disciplinskega sodišča ma namestnika. Predsednik in njegov namestnik mora,ta imeti pravno izobrazbo.
Predsednika ln enega člana disciplinskega, sodišča in njuna namestn ka voli In razrešuje okrajni ljuddskt odbor. Predsednika ln enega člana disciplinskega sodišča in njuna namestnika voli ljudski odbor izmed članov okrajnega ljudskega odbora in Izmed uslužbencev ljudsk h odborov m zavodov v okraju. Vsaj en član disciplin, skega sodišča in njegov namestnik morata biti člana ljudskega odbora.
Drugega člana disciplinskega sodišča in njegovega namestnika delegira okrajni sindikalni svet.
Obtožbo pred disciplinskim sodiščem zastopa tisti, ki ga za to pooblasti organ, ki je sprožil disciplinsk postopek.
Glede pristojnosti in postopka disciplinskega sodišča se uporabljajo zakoniti predpisi.
124.	člen
Admin »trativne zadeve disciplinskega sodišča opravlja tajnik sodišča, ki ga določi tajnik ljudskega odbora izmed uslužbencev ljudskega odbora.
V.USLUŽBENCI LJUDSKEGA ODBORA
125.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Usilužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je od-kazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega podrtičja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih ln navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan Izvrš tl nezakonito smernico ali naroči-
lo.	V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost smernice oziroma naročila; če pa organ k1 i« ---«<.1 *-ko smemeo ali naročilo, ponovno pismeno naroči : - v, mora uslužbenec to izvršili, razen če bi Izvršitev pomenila
kaznivo dejanje ali če bi se s t m hudo oškodovali državn interesi. O tem mora uslužbenec obvestiti predsednika ljudskeg. odbora ter sekretarja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
126.	člen
Delovna mesta in pogoje gle. de strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravnih organih okrajnega ljudskega odbora predpiše okrajni ljudsk; odbor s pr trditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
Ce Izvršni svet v dveh mesecih ne izda odločbe o pritrditvi, velja, da je pritrditev dana.
127.	člen
Za tajnika okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je- lahko postavljen samo, kdor ma pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj 5 let strokovne prakse.
128.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta.
129.	člen
Uslužbenci okrajnega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa.
Natečaj razpiše personalna komisija okrajnega ljudskega odbora.
Kom sija lz prejšnjega odstavka v skiladu s predpisanim postopkom presoja, kateri kandidati Izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki Izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi Izida ražp-sa postavi okrajni ljudski "odbor ^aj-nika^ šefe osnovnih upravnih organov In inšpektorje, druge uslužbence pa postavi personalna komisija.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto al' je njegov prav. ni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z "zakonom |n razpisom. Ce organ, loi odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi.	(
130.	člen
Za postavitev uslužbencev okrajnega ljudskega odbora, k: nimajo potrebne strokovne Izobrazbe, k; je določena za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se taka izobrazba prizna, je potrebna pritrditev Sekretariata za občo upravo pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS.
Zoper odločbo Sekretar ata za ' občo upravo, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega*odstav-ka, je dovoljena pritožba na Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne Izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti.
131.	člen
O razrešitvi uslužbencev, ki jih je imenoval ljudski odbor,
odloča ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa personalna komisija.
132.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev izdaja predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe v zvezi s služben mi razmerji teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
Odločbe o postavitvi ln razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora izdaja tudi druge odloč be o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
VI.	MESTNI SVET
133.	člen
V mestu Ljubljan1 se ustanovi Mestni svet za občine, naštete v drugem odstavku drugega člena statuta okraja Ljubljana.
Člani mestnega sveta so vsi odborniki, ki so izvoljeni v okrajni ljudski odbor v občinah na območju mesta Ljubljane.
Predsednika mestnega sveta Izvoli mestn svet iz svoje srede
Mestni svet sklicuje predsednik sveta sam od sebe, na predlog tretjine članov sveta ali po sklepu okrajnega ljudskega odbora.
134.	člen
Mestni svet obravnava delo občinskih ljudskih odborov na mestnem območju, ki so skupnega pomena za občine, in sicer:
1.	daje pr poročila k družbenim planom občin;
2.	obravnava okrajni družbeni plan, preden o njem odloča okrajni ljudski odbor;
3.	daje priporočila o ureditvi komunalnih vprašanj, ki imajo skupen pomen za vse mesto ali za več občin (vodovod, kanal za-cija, električna mreža* plinarne in plinovodi, požarna varnost, javni promet);
4.	razpravlja ln daje priporočila o generalnem regulacijskem načrtu za celotno mestno območje;
5.	razpravlja o perspektivnem planu komunalne graditve na območju mesta; razpravlja o letnem programu komunalne graditve na območju mesta in o višinah sredstev, ki bi bila potrebna za izvršitev tega programa ter o delu sredstev, ki bi naj jih zagotovila vsaka občina;
6.	razpravlja o ustanavljanju komunalnih podjetij im zavodov, ki imajo skupen pomen za vse mesto in daje priporočila glede načina poslovanja teh zavodov in določanja pravic za njihove storitve;
7.	razpravlja o ustanavljanju skladov za stanovanjsko graditev ter o drugih skladih, k: imajo pomen za vse mesto, če je za to po zakonu upravičen, daje priporočila, kako se tl skladi oblikujejo m kako uporabljajo njihova sredstva;
R. razpravlja tudi o drugih zadevah, k: Imajo pomen za celotno mestno območje.
VII.	ZBORI VOLIVCEV
135.	Men
Odborniki ljudskega odbora morajo poročati zborom volivcev v svoji volilni moti o delu
ljudskega odbora in o svojem delu najmanj enkrat na leto, sicer pa, kadar to zahteva najmanj desetina volivcev z območja kakšnega ztbora volivcev v odbornikovi volilni enoti.
136.	člen
Ljudski odbor mora obravnavati vse predloge zborov volivcev o vprašanjih iz svoje pristojnosti; o sklepih, ki jih je sprejel na podlagi takih predlogov, mora ljudski odbot obvestiti zbor volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
137.	člen
Ljudski odbor lahko da posamezna vprašanja Iz svoV pristojnosti v obravnavo zborom volivcev.
138.	člen
Zbori volivcev, ki so Sklicani za obravnavanje vprašanj iz 135. in 136. člena tega statuta, se opravijo za območja, ki so določena z občinskim statutom.
Zbori volivcev v gospodarskih organizacijah se sklicujejo za ista območja kot pri predlaganju kandidatov za volitve odbornikov zbora proizvajalcev.
Zbori volivcev, na kater h poročajo odborniki okrajnega zbora o delu ljudskega odbora in o svojem delu, se lahko skličejo skupno za več območij. Območja, za katera se sklicujejo taki skupn; zbori volivcev, določi občinski ljudsk odbor na predlog okrajnega ljudskega odbora.
Zbore volivcev sklicujejo občinski ljudski odbori na zahtevo okrajnega ljudskega odbora. Odbornik okrajnega ljudskega odbora ,mj pravico zahtevati od občinskega ljudskega odbora, naj skliče zbor proizvajalcev, da mu poroča o svojem delu.
Vlil. REFERENDUM
139.	Člen
Okrajni ljudski odbor lahko razpiše referendum zato, da volivci potrdijo posamezne odloke in ukrepe, kj imajo pomen ia življenje In razvoj okraja, ali pa zato, da se vol ,vci vnaprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše ljudski odbor po lati t nem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v okraju.
Volivci lahko postavijo zahtevo za razpis referenduma pismeno ali na zboru volivcev.
Ljudski odbor razpiše referendum po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Ce se razpiše referendum na zahtevo volivcev, mora okrajni ljudski odbor razpisati referendum najpozneje 10 dni po prejemu pritrditve Izvršnega sveta Ljudske skupšč ne LR Slovenije.
IX. POSEBNE DOLOČBE
O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH LJUDSKEGA ODBORA IN SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE IN SPLOŠNO UPRAVO DO TAJNIŠTVA ZA NOTRANJE ZADEVE
140.	Men
Določbe o pravicah ln dolžnostih ljudskega odbora in sveta za no1,Tanje zadeve in splošno upravo do tajništva za notranje zadeve v zadevah lz za-
»TKAN IM
ključne pristojnosti federacije in v zadevah javne varnosti in varstva javnega reda: o določanju uradne osebe, ki v razmerju do tajništva za notranje zadeve in njegovih uslužbencev Izvršuje pravice iz 1. in 4. do 8. to-fike 85. člena tega statuta ter o predlaganju poročil o delu tega tajništva so predpisane z zakonom in z drugimi predpisi v lijih državnih organov.
L Svet za notranje zadeve in splošno upravo: Predsednik:	Marijan Jenko,
odbornik Okrajnega zbora;
člatni: Peter Lešnjak, odbornik okrajnega zbora, Janez Čerin, odbornik okrajnega zbora OLO, Adolf Arrigler, sekretar Sekretar ata za občo upravo, ing. Dušan Bohinc, direktor Splošno projektivnega biroja, ing. Vekoslav Jakopič, sekretar Sloveni-ja-projekta, Jože Boštjančič, uslužbenec Državnega zavarovalnega zavoda Ljubljana, Marija Peternel - Lulik, sndnik Okrajnega sodišča v Ljubljani, Stane Vrhovnik, direktor Tovarne kleja. Miran Spicar, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, M rko Tušek, načelnik oddelka ta poslovanje državne uprave pn Sekretariatu za občo upravo, Franc Perko, uslužbenec Vodovoda na Rakeku, Anton Poljanšek/ uslužbenec ObLO Kamnik, Viktor Baraga, upravnik gost. podj. v Grosuplju, Breda Turn-her, učiteljica osn. šole Podsmreka v Višnji gori, Danica Gregorič, ravnateljica TI. gim-naz je na Rakovniku.
2.	Svet za družbeni plan in
finance
Predsednik:	Janko Dekleva,
odbornik okrajnega zbora, člani: Tone Martinšek, odbornik okrajnega zbora, Lojze Matelič, odbornik Zbora proizvajalcev, Franc Švab, 1 odbornik Zbora proizvajalcev OLO, Lojze Koder, odbornik Zbora pro zva-Jalcev, Emil Lesjak, svetnik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, Mirko Jamar, pomočnik direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje LRS, Pavel Hafner, pomočnik generalnega direktorja NB LRS, Franc Cesar, sekretar Komunalne banke Ljubljana, Martin Benčina, uslužbenec Jugobanke Ljubljana, Lado Jelen, direktor »Celuloze« Goričane, Jože Lesar, direktor podjetja »Brcat« Cerknica, Mara Dermastja, direktor podjetja »Slovenija-Ies«.
3.	Svet za industrijo: Predsednik: dr. Stefan Soba,
predsednik ObLO	Ljubljana-
Vič, člani: Zdravko Rakušček, odbornik zbora proizvajalcev, Franc Plazar, odbornik zbora proizvajalcev, Jože Jager, odbornik zbora proizvajalcev, Stanc Fele, odbornik zbora proizvajalcev, Anton	Petkovšek,
odbornik zbora proizvajalcev Tone Koprivnikar, direktor Predilnice Litija,, ing. Franc Živec, direktor podjetja	»Tehnika«,
Alojz Ambrož, direktor »Ljubljanskih opekarn«, Olga Grošelj, d rekitor NB, podružnica 601.
4.	SVET ZA KMETIJSTVO ,! IN GOZDARSTVO:
' Predsednik: Franc Sitar odbornik okrajnega zbora, člani: Ing. Vara Marentič, odbornik »krajnega zbora, Andrej Pete-
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
141.	člen
Delo v zvezi z naložitvijo evidence o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudske-
lin, predsednik OZZ Ljubljana, ing. Franjo Oblak, direktor Gozdnega gospodarstva Ljubljana, Pavle Avbelj, direktor Zadružne banke, ing. Dragan Bosnič, direktor Kmet jskega posestva Ljubljana, ing. Mirko Peternel, uslužbenec Glavne zadružne zveze LRS, Ivan Strašek, direktor Kmetijskega posestva Šmartno pri Litiji, ing. Drago Justin, uslužbenec Podjetja za urejevanje hudournikov Ljubljana, Stanko Grčar, kmet, Domžale.
5.	SVET ZA TRZlSCE: Predsednik: Viktor Valič, d -rektor podjetja »Sadje-zelenja-va«, Ljubljana, člani Albina Pe-čaver, odbornik okrajnega zbora, Lojze Fortuna, odbornik zbora proizvajalcev, Rudolf Klarič, direktor Tovarne mesnih izdelkov, Ljubljana, Bukovec Lojze, direktor podjetja »Vele-tekstil«, Ljubljana, Franc Ne-bec, direktor podjetja »Prehrana«, Ljubljana, Tomaž Grom, upravnik trgovine Vrhn ka, ing. Milka Letonja, uslužbenka CHZ, Ljubljana, Karel Jerše, pomočnik direktorja Komunalne banke, dr. Vašo Škapin, komercialni direktor Tovarne »Saturnus« Ljubljana. Matija Bahar, direktor podjetja »Slovenija-avto«, Ljubljana, Mitja Švab, novinar »Ljubljanskega dnevnika«,
6.	SVET ZA OBRT: Predsedn k: Lojze Ocepek, odbornik okrajnega zbora, Franc Di Batista, odbornik zbora proizvajalcev, Viljem Stanič, odbornik zbora proizvajalcev, Anton Voljč, odbornik zbora proizvajalcev, Ivan Curk, upravnik Pekarne »Ajdovščina«, Ljubljana, Milan Štor, državni obrtni mojster, Danilo Puc, upravnik podjetja »Hrast«, Ljubljana, Edo Skušek, upravnik Mizarskega podjetja Litija, Lado Mazovcc, član okrajnega odbora SZDL, Ljubljana, Bojan šega, direktor podjetja »SKIP«, Vižmarje.
7.	SVET ZA TURIZEM
IN GOSTINSTVO: Predsednik:	Ivan Brumen,
tajnik Okrajne gostinske zbornice Ljubljana, člani: dr. Jože Pretnar, odbornik okrajnega zbora, Bogomir Dragar, odbornik zbora proizvajalcev, Ciril Skok, odbornik zbora proizvajalcev, Boris Malaje, uslužbenec Turistične zveze Slovenije, Stane Benko, direktor Gost. podj. »Slon«, Ljubljana, Franc Miklič, upravnik Gost. podj. »Kamnik«, Jože Jeršin, upravnik gost. podj. Logatec, dr. Franc Vatovec, podpredsednik Turističnega društva, Ljubljana, Cene Iskra, direktor »Putnik«, Slovenija, Ljubljana.
8.	SVET
ZA KOMUNALNE ZADEVE: Predsednik: Os loj Tuma, od-
ga premoženja za celotno območje okraja dovrš-i okrajni ljudski odbor Ljubljana.
Po naložitvi evidence se elaborat izroči pristojnim občinam.
142.	Člen
Statut velja, ko ga potrdi Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije, uporablja pa se od 1. junija 1956.
Predsednik OLO:
Dr. Marijan Denmastia 1. r.
že Plevnik, predsednik Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, Franc Strle, uslužbenec Republiške inšpekc je za delo LRS, Janko Sotelšek, uslužbenec Elektro, Ljubljana-oko-lica, Janko Zemljarič, usTužb. Drž. sekretariata za notranje zadeve, Ljubljana, Štefan Lebar, sodnik Okrajnega sodišča v Ljubljani, Bojan Finžgar, novinar »Ljubljanskega dnevnika«,Vinko Gregorc, usl. Tovarne »Titan« Kamnik, Gregor Novak, učitelj osnovne šole na Vrhniki, Avgust Erjavec, Glavna invalidska uprava, Ljubljana, Pavla Centa, gospodinja, Pleševica pri Brezovici.
Projektivnega ateljeja, Ljubljana.
15. SVET ZA TELESNO KULTURO:
Predsednik: Niko Kavčič, direktor Komunalne banke Ljubljana, člani: Stane Bobnar, odbornik okrajnega zbora, Ivan Rožmane, odbornik zbora proizvajalcev, Jože Martinčič, uslužbenec Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, Jaka Kvas, predsedn k odbora sindikata kovinarjev, Marijan Božič, uslužbenec Odbora za gradnjo športnih objektov prt ZŠS, Ljubljana, Dragan Kramar, podpredsednik atletske zveze Slovenije, Herman Črtane, predsednik TVD »Partizan«, Črnuče, Ljubljana, Jože Bručan, vodja atletske sekcije sindikalnega športnega društva«, Kamnik, Franc Telban, profesor telesne vzgoje na V. drž. gimnaziji.
16. SVET ZA ZDRAVSTVO:
Predsednik: dr. Jože Beniger, uslužbenec Drž. sekretariata za notranje ;zadeve LRS, člani: Marijana Draksler, odbornik okrajnega zbora, Anton Bleje, odbornik okrajnega zbora, Viljem Vrhunc, uslužbenec Zavoda za proučevanje varnosti pri delu, dr. Zdenka IIumar-Ralca, asistentka Otroške klinike, Ljubljana, Slavko Kovačič, dir. Zavoda za socialno zavarovanje za okraj Ljubljana, Vera Pod-koritnik, uslužbenka Zdravstvene ambulante Grosuplje, dr. Stanc Kogoj, zdravnik, Vrhnika, dr. Franc Lebingcr, zdravnik, Litija, Avgust Smolej, mesar pri Mestni klavnici, Ljubljana.
17. SVET
ZA STANOVANJSKE ZADEVE:
Predsednik:	Franc Drobcž,
odbornik okrajnega zbora, člani: Franc Pipan, odbornik zbora proizvajalcev, Anton Dobra' vec, odbornik zbora prozvajal. cev, ing. Jože Uršič, uslužbenec gradbenega podjetja »Gradis«, Ljubljana, ing. Anton Umek, 'uslužbenec gradbenega podjetja »Gradis«, Ljubljana, Jakob Za-noškar, uslužbenec papirnice Količevo, Martin Kos, mizar, Gradec pri Litiji, ing. I,co« Skabcrne, direktor Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, Miloš Pirc, uslužbenec Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, Ivo Hrže-njak, direktor opekarne »Grad«, Ljubljana .
V zvezi s spremembo statuta Je Okrajni ljudski odbor izvolil poleg dosedanj h dveh podpredsednikov za podpredsednika S® ing. Iva Klemenčiča, odbornika okrajnega zbora.
Nadalje so bili postavljeni naslednji volilni uslužbenci V upravi:
1.	Stanc Lavrič, dosedanji načelnik Tajništva za splošne za' deve in proračun, je bil postavljen za pomočnika tajnika OLO,
2.	Erna Podbregar, dosedanji direktor Zavoda za planiranje, je bila postavljena za načelnika Tajništva za gospodarstvo,
3.	ing. Maks Primožič. dosC' danji šef Uprave za dohodke, I® bil postavljen za načelnka Tajništva za finance.
4.	Janko Mulej, dosedanji n®' čelnik Tajništva za stanovanjske zadeve, je bil postavljen za na' čelnika Tajništva za delo obenem za tajnika Komisije *a plače,
5.	Marija Plevnik, višji reff■' rent v Zavodu za planiranje j b la postavljena za dlrektorj Zavoda za planiranje.
SVETI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V SESTAVU
00 22. MAJA 1956
bomik okrajnega zbora, člani: Tone Martinšek, odbornik okrajnega zbora, Jože Krlilikar, odbornik okrajnega zbora, Alojz Koder, odbornik zbora proizvajalcev, Leopold Maček, predsednik ObLO Ljubljana-Polje, ing. arh. Boris Kobe, profesor Tehnične fakultete, Ljubljana, ing. Beno Svetina, uslužbenec Biroja za projektiranje kliničnih bolnic, Ljubljana, Jože Lesar, direktor podjetja »LUP« Cerknica, Miran Šubic, uslužbenec Radio-Ljubljana, Nace Sumi, uslužbenec Mestnega muzeja Ljubljana, Tone štajdohar, direktor Elektro, Ljubljana-oko-lica, Jože Krištof, upravnik Invalidskega podjetja Šentvid pri Stični.
9.	SVET ZA URBANIZEM:
Predsednik: ing. Marijan Bril-ly, direktor Uprave za investicije LRS, člani: ing. Sonja La-pajne-Oblak, odbornik okrajnega zbora, Leopold Krese, odbornik okrajnega zbora, ’ Stefan Demšar, odbornik okrajnega zbora, ing. arh. .Boris Kobe, profesor Tehnične fakultete v Ljubljani, ing. Vladimir Mušič, v. d. direktorja Gradbene srednje šole, Ljubljana, meg. ph. Nevina Prevc, pom. ravnatelja kliničnih bolnic, Ljubljana, Janez Čebulj, direktor »V no«, Ljubljana-okolica, Tone Istenič, direktor tovarne »Stol«, Duplica pri Kamniku, Ing. arh. Dore Mihevc, profesor Tehnične fakultete, Ljubljana, ing. Darko Guzelj, podpolkovnik JLA, Ljubljana, Stane Vovk, učitelj osnovne šole na VrhnUc', ing. arh. Vladimir Mušič, profesor Tehnične fakultete, Ljubljana, prof. ing. Ivo Čuček, predstojnik Geodetskega Inštituta na Univerzi v Ljubljani.
10.	SVET ZA DELO
•Predsednik: Ciril Fain, predsednik ObLO Ljubljana-Moste, člani: Franc Borštnik, odbornik okrajnega zbora, Fani Tomiče-vič, odbornik okrajnega zbora, Janez Rcmc, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Kamnik, France Bricelj, pravni referent Inšpektorata za delo LRS, Tončka Majcen, uslužbenka B roja za posredovanje dela OLO, Aleksander Guzina, član Republiškega odbora sindikata grafičarjev, Milan Skitck, šef Republiške inšpekcije za delo, Jože Jurač, predsednik Okrajne skupščine Zavoda za socialno zavarovanje, Ivan Bertoncelj, uslužbenec Zavoda za proučevanje varnost' pri delu. Ing. Ervin Ferme, uslužbenec zavoda za proučevanje varnosti pri delu.
11.	SVET
ZA SOCIALNO VARSTVO:
Predsednik: dr. Marijan Dular, član iškraineea zbora, člani: Jo-
12. SVET ZA ŠOLSTVO
Predsednik:	Anka Pernuš,
odbornik okrajnega zbora, člani: Henrik Zdešar, odbornik okrajnega zbora, Franc Kavelar, odbornik zbora proizvajalcev, dr. Marija Kuralt-Vončina, upravnica Šolske poliklinike v Ljubljani, Ivan Berce, upravnik Doma Tehnične srednje šole, Janez Koncilija, direktor VIII. gimnazije, ing. Danilo Udovič, profesor Gradbene srednje šole, Jaka Žagar, ravnatelj n žje gimnazije Medvode, Marica Brejc, upravnica Dijaškega doma Kamnik, Franc Flcis, upravnik osnovne šole Jarše pri Domžalah, Stanko Stritih, učitelj na osnovni šoli Gornje otave pri Cerknici, Niko Lukež, sekretar Sveta Svobod in prosvetnih društev, Maks Kunst, predavatelj na Industrijski papimiš'kl šoli v Vevčah.
13. SVET ZA IZVENŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE:
Predsednik:	Tilka Blahc,
uslužbenka Glavnega odbora Zveze DPD »Svoboda«, člani: Stanka Bajuk-Sagadin, odbornik okrajnega zbora, Karol Grabelj-šek, odbornik okrajnega zbora, Leo Kovačič, odborn k okrajnega zbora, Jože Ncdog, sekretar Ljudske univerze v Ljubljani, ing. Pepca Perovšek-Bitenc, uslužbenka Okrajne zadružne zveze, Ljubljana, Vincenc Šebenik, uslužbenec Okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani, Ančka Kurent, tajnik Okrajnega odbora RK Slovenije, Pavla Janež, gospodinjska učiteljica, Ljubljana, Franc Kregar, predsedn ik DPD »Svoboda« Črnuče, Drago Christof, direktor Administrativne šole v Ljubljani.
14. SVET ZA KULTURO:
Predsednik: dr. Heli Modic, odbornik okrajnega zbora, člani: Karol Grabeljšek, odbornik okrajnega zbora, Radovan Gobec, direktor Glasbene Sole, Moste, Marijan Javornik, nov -nar pri »Ljubljanskem dnevniku«, dr. Vladimir Kralj,' profesor Akademije za Igralsko umetnost, dr. Bratko Kreft, dramaturg SNG, dr. Jože Kastelic, direktor Narodnega muzeja, Ljubljana, Zoran Kržišnik, pom. direktorja Narodne in moderne galerije, Franc Mihelič, profesor AkademCje za upodabljajočo umetnost, Lev Modle, direktor Cankarjeve založbe, Zorka Peršič, direktor Mladinske knjige, Pavel Šivlc, profesor Akademije za glasbo, Ljubljana, Beno Zupančič, uslužbenec Cankarjeve založbe, dr. Egon Tomc, uslužbenec Radia Ljubljana, ing. arh. Niko Bezek, uslužbence
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
OBČIN* LJUBLJANA-RUDNIK
Občinski ljudski odbor Ljubljana Rudnik je na podlagi 2. točke 24. člena svojega statuta In 2. točke 50. člena Zakona o občinsk h ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88-52), v zvezi s
3.	členom Uredbe o pravici ljud-•kih odborov, da lahko predpišejo takse im prometni davek (Ur. 1. FLRJ št. 19-118-52 in št. 24-251-55) ter po poprejšnji pritrditvi OLO Ljubljana, na svoji 1. redni sejt z dne 5. maja 1956, izdal naslednji
Odlok
O POBIRANJU TURISTIČNE
Takse na območju občine
LJUBLJANA RUDNIK
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje turistična taksa za osebe, ki Prenočujejo kot turisti v krajih na območju občine Ljubljana Rudnik.
2.	člen
Za turista se smatra vsakdo, ki nima na območju občine stalnega bivališča in prenočuje vsaj enkrat v obratih, navedenih v Prvem odstavku 4. člena tega odloka.
8.	člen
Turistična taksa se pobira od Oočnin.
4.	člen
Tuf stično takso so dolini plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem in zasebnem gostišču oziroma gostinskem podjetju, v dijaških domovih in internatih ali v reg'stri-rani turistični »obl, za plačilo strežne najemnine, in sicer:
a)	v času od L aprila do 31. oktobra v znesku po 50 d n na Boč.
b)	v času od 1. septembra do 31. marca po 20 din na noč.
5.	člen
Turistično takso so dolina pobirati podjetja odnosno zasebniki hkrati z nočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu Odboru v mesečnih obračunih.
6.	člen
Plač la turistične takse so Oproščeni:
a)	osebe, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje;
b)	člani Počitniške zveze Jugoslavije in Zveze izvidniških ?r8an z.acij Jugoslavije, kadar *bI>OT i j o v lastnih šotorih ali or-paiziranih počitniških koloni-
in pa člani šolskih poč tnl-*kll» kolonij In ekskurzij ter L^alih množičnih organizacij; v',<*ar se v skupinah nastanijo j *• to določen h domovih, šo-
"• šotorih in podobno.
osebe, ki prenočujejo v pla-Q‘hskib kočah,
7.	člen
S turistično takso zbrana sredstva odvaja občinski ljudski odbor v »Sklad za pospeševanje turizma«, ki je ustanovljen pri Turist čni konferenci v okraju Ljubljana.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v uradnem glasilu OLO Ljubljana.
Predsednik ObLO:
France Sitar, 1. r.
OBČINA
UUBLJANA-BE2I6RAD
Na podlagi 2. odst. 12. čl. 50. in 79. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88-52), 2. čl. Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. L LRS št. 44-143-53) ob uporabi 5. čl. :n določb priloge I.-A-2-VI Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predp si (Ur. 1. LRS št. 26-130-55) je občinski ljudski odbor Ljubljana Bežigrad na predlog Komisije za pripravo predlogov Odlokov za uporabo zeipljišč za gradbene namene na 6. in 9. redni seji dne 24. aprila in 9. maja 1956 sprejel
Odlok
o določitvi zemljišč, ki se smejo uporabiti za splošne gradbene namene ob določenih pogojih, zemljišč, ki se smejo uporabiti za gradbene namene samo ob posebnih pogojih, zemljišč, ki se praviloma ne smejo uporabiti za gradbene namene in zavarovanih zemljišč.
1. člen
Za splošne gradbene namene ob določenih pogojih n a« ožemi ju občine Ljubljana Bežigrad se določajo:
I.	Ožji mestni predel občine Ljubljana Bežigrad.
Zemljišča leže med Vilharjevo, Srna rt nsko, Savko cesto delom Industrijske obodne ceste vštevšj Dimičevo in Posavskega cesto s podaljškom obodne ceste preko Kamniške proge v smeri Litostroja po meji občine Ljubljana Bežigrad, ki jo tvori Kamri ška proga oziroma zemljišča državnih želt-znic neposredno eb progi do Titove ceste in po njej do Vilharjeve ceste kot izhodiščne točke.
II.	Delavsko uslužbensko naselje in indivdualne gradnje Stožice-Brinje.
Zemlj šča leže v k. o. Stožloe od pare. št. 13-3, ob vzhodni meji št. pare, 13-1 do vključno pare. št. 15 do Poljake poti pare. št. 1916, po vzhodni meji pare. št. 25-1, 561-8, 563-3. 564-3, 564-12, 564-11, 564-10 po meji pare. št. 564 in 562-1 do Titove ceste, ob južni meji pare. št. 544-15, v liniji pare. št. 546-15 ob vzhodnem robu ceste, pare. št. 526-23 po poti pare. št. 828 ob parcelni meji k. 0' Brinje pare. št. 25 do
zaključka pare. št. 26 meja pare. št. 26 jn 27 se podaljša proti jugu v premi črti do vzhodne meje Poljske poti pare. št. 828 ob pare. št. 104-2 ob vzhodni meji pare. št. 820-8 do severne meje Turnerjeve ulice do Titove ceste z južno mejo pare. št. 326 k. o. Brinje ob vzhodni mej: pare. št. 326, 325, 324 in 301 do vzhodne meje pairc. št. 13-3 k. o. Stoži ce.
3.	člen
Na zemljiščih iz 1. tč. In 2. točke 1. čl. Odloka se smejo praviloma graditi stanovanjski in javni objekt:	s pripadajočimi
drugimi možnimi objekti in napravami javnega in zasebnega značaja.
8. člen
Za gradbene namene ob posebnih pogojih na območju Ljubljana Bežigrad se oločajo zemlj šča, ki so razvidna Iz grafičnega prikaza:
I.	Naselje Ježica.
Zemljišča leže v k. o. Stožice počenši s Titovo cesto z mejo poti pare. št. 1886 do poti pare. št. 1885 proti jugu do poti pare. št. 1884 po meji omenjene poti do križ šča poti 1986 po meji poti 198$ proti severu do katastrske meje k. o. Stožice.
Meja območja poteka nadalje v k. o. Ježice z vključno potjo 1259 do Titove ceste in preko nje do pare. št. 110-1, po njeni meji (vključno pare. št. 110-1), v premem podaljšku preko poti pare. št. 1261-2 do pare. št, 50 incl, po poti mimo cerkve z-ključno pairc. št. 64-3 in 64-2 pare. št. 6 in 7 incl. po poti pare. št. 1265 do poti pare. št. 1255 do pare. št. 1345-4 Incl. pare. št. 345-3 incl. pare. št. 346 incl. do vzključno pare. št. 350 po njeni severni meji do poti pare. št. 1263 ob mejah pare. št. 11-4, 15-1, 18, 21-2 incl. do poti pare. št. 1274-1 do izhodiščne točke 1886 k. o. Stožice.
II.	Naselje Stožice.
Zemljišča leže v mejah počenši s pare. št. 1983 k. o. Stožice pare. št. 195-3 do poti v Stoien-ski brod pare. št. 1876 vključno pare. št. 1037 do Poljske pot: pare. št. 1877 od te del pare. št. 138 do vključno meja pare. št.
142-2, 96-3, 96-1, 99-1,	102-1,
106-1, 108-1, 111-1 do poti pare. št. 1878 v mejah pare. št. 34-2 del pare. št. 38-1 preko poti pare. št. 1918, 47-1, 52, 55, premi črti do pare. št. 72,77. 87, od pare. št. 83-1 v premi črti južnega vogala parcele št. 195-1 in jugovzhodni meji ob parcel. St. 195-3 do Izhodne točke južne meje pare. št. 1983.
III.	Naselje Tomačevo.
Zemljišča leže v mejah počenši s Tomačevsko cesto pri pare. št. 1952 k. o. Stožice ob jugovzhodni meji pare. št. 1510-1 v podaljšku meje do Poljske poti pare. št. 1839 do južnega ogla pare. št. 1031-1 po jugovzhodni meji pare. št. 1031, 1030, 130-3 do ceste v Šmartno pri pare. At. 1938 po vzhodni meji pare. 9t. 1027 do severnega vogala pare. št. 1047-1 v premi črti do pare. št. 982-2 preko poti k Savi se-
verovzhodni vogal pare. št. 973 v premi črti smeri zahodne meje pare. št. 1139 in 1137 vključno pare. št. 1136-1 v premi C rt meje pare. št. 1167 in po njej do ceste v Šmartno vključno pare. št. 1158-1, 1156-1 obrobni pas ceste v Šmartno do vogala pare. št. 1124-2 in od nje v premi črti do meje pare. št. 1503 in 1500 preko Tomačevske ceste in po Tomačevski cesti pare. št. 1510.
IV.	Naselje Stare Jarše.
Zemljišča leže v mejah, ki jo tvori cesta v Šmartno v k. o. Stož ce pare. št. 1938 počenši s pare. št. 1701 incl. del pare. št. 1660 za izravnavo zahodne meje pare. št. 1701 do ceste, preko pare. št. 1702 v prej nakazani smeri, vključijo se parcele in velja kot meja jugozahodni rob št. 1718-2, 1728, 1732, 1733 nato po jugovzhodni meji pare. št. 1734 do ceste v Šmartno in po njej do izhodiščne točke.
V.	Zelem pas obodne ceste
Zemlj šča leže v mejah od križišča pred Zalami zahodna meja Tomačevske ceste do Koželjeve ulice k. o. Brinje (pare. št. 830) po njej v južni meji do Dečkove ulice in nadalje približno 300 m široki pas do T love ceste, ki je določen s podaljškom preme smeri Glavarjeve ulice preko ,Titove ceste Glavarjeva ulica k. o. Kapucinsko predmestje sevemo-vzhodni del' pare, št. 287 Slepe proge do Kamniške proge in po njej proti jugu d0 obodne ndustrijske ceste od tod tvori mejo zelenega pasu bodoča industrijska cesta (podaljšanje Dimičeve) do križišča pred Zalami.
VI.	Pokopališče.
Zemljišča leže v mejah, ki potekajo od križišča pred Zalami po Žalski cesti, ki tvori obenem občinsko mejo med občinam Ljubljana Bežigrad ln Ljubljana Moste vse do k. o. Stožice Poljske poti pare. št. 1940 njena južna meja do Tomačevske ceste (pare. št. 1932) in vzhodna meja Tomačevske ceste (k. o. Stožice) pare. št. 1932 k. o. Brinje pare. št. 836 do križišča pred Zalami.
4.	člen
Na zemljiščih pod 1, 2, 3, in 4 tč. 3. čl. Odloka se smejo po-zidavati stanovanjski, gospodarski in javni objekti z vsemi drugimi pripadajočim: možnimi objekti in napravami javnega in zasebnega značaja pod pogojem, da ne spreminjajo značaja kmečkega naselja.
Zemljišča iz 5. tč. 3. čl. Odloka tvorijo praviloma zeleni zaščitni pas ožjega mestnega predela, v katerem se smejo pozi-davatl objekti lahke industrije, obrti in podobni objekti javnega In zasebnega značaja pod pogojem, da se ohrani strnjeni zeleni P as.
Na zemljiščih Iz 6. tč. 3. čl. Odloka se smejo pozidavah samo pokopal ški objekti z vsem! drugimi pripadajočimi možnimi j objekti in napravami javnega in | zasebnega značaja pod pogojem, da je upoštevan pokopališki red.
5.	člen
Izmed zemljišč navedenih v 1, in 2. tč. I. čl. in 1. tč. 3. čl. se izvzamejo zemljišča, k; so predvidena za individualno gradnjo :n leže v naslednjih mejah:
I.	K. o. Sentpeter I. del
a)	Zemljišča leže v mejah, ki jih tvori Albanska ulica, Topniška ulica, Celjska ulica, Ipavčeva ulica, Peričeva z južno mejo pare. št. 447-2 do Celjske ulice izključno pare. št. 458-16, 458-4, 457-2 do Albanske ulice po podaljšku Prekmurske.
b)	Zemljišča v mejah Robičeve, Linhartove in Valhunove ulice z južno mejo pare. štev. 352-15, 352-16, 352-17 in 352-18.
c)	Zemljišča v mejah Lužiško srbske, Foersterjeve, Cerkove in Dečkove ulice z vključitv jo pare. št. 432-4 in 432-7 in 422-16 ter deloma pare. št. 423-1, ki pripada zaključku stanovanjske enote individualne gradnje tako, da se arhitektonsko zaključi (podaljšek južne meje pare. št. 432-4 jugovzhodna meja pare. št. 432-7, 423-2).
d)	Zemljišča, ki leže v mejah Ptujske, Titove in Dimičeve ulice in Boroveljske ulice s krajn mi pare. št. 442-3 in 470-12.
II.	Kapucinsko predmestje.
a)	Zemljišča leže v mejah Triglavske, Herbersteinove do severne meje pare. št. 265 (Slepa proga) vključno pare. št. 83-3 njena vzhodna meja do pare. št. 85-2 imel., tako da izpadejo parcele neposredno ob Titovi cesti.
b)	Zemljišča, k leže v mejah Vodovodne ceste, Žolgarjeve, Herbersteinove ln Posavske ulice.
c)	Zemljišča, ki leže v mejah Vodovodne ceste, Samove, Lavričeve ulice, ceste Bežigrad, Hranilo ške, Ravbarjeve in Kuzmičeve do Vodovodne.
III.	K. o. Sp. Šiška.
a)	Zemljišča, lfi leže v mejah Staničeve ulice do višine vključen h parcel št. 934-9 in 434-8 zahodna meja pare. št. 934-9 v podaljSku 434-1 incl. preko Stadionske ulice vključno pare. št 435-4, 435-5 in 435-6.
b)	Zemljišča, ki leže v mejah,
ki jih tvorijo Janševa :n Pod-milščakova ulica do pare. št. 430-3 jugovzhodna meja iste parcele v podaljšku parcelacije do Vodovodne ceste, Vodovodna cesta do višine pare. št. 409 ncl. severna meja iste parcele do Pomilščakove ulice, na severnem robu okoliša se vključijo še pal-c. št. 175-19,	170-21 in
,parc. št. 191-23, v parcelami črti zahodne meje iste paree’e z vključitvijo pare. št. 189-15, 191-12 jn dela pare. Št. 195-26. ki je določen » podaljiškom Kamniške ulice in Kamniška ulica do Janševe.
IV.	K. o. Brnje.	\
a) Zemlišča leže v mejah, ki
jih tvorijo Ogrinčeva ulica od pare. št. 200 incl. do Poljske poti na meji pare. št. 104-2 po Poljsk poti pare. št. 828 do Turnerjeve ulice po poti št. 637 po Turnerjevi ulici do vključno pare. št. 184 nato po liniji pare. črte do izhod ščne točke ob pare. št. 201 incl.
V.	K. o. Stožice.
a) Zemljišča leže v mejah z izhodiščem na Titovi cesti s katastrsko mejo k. o. Stož ce ob pare. št. 511-1 vse do poti štev. pare. 526-23 po imenovani poti in njenem podaljšku do pare. št. 545-1, ker tvori mejo njena južna pare. črta do poti štev. 1988 Vključi se na nasprotni
stran, poti pare. št. 558-5 njena vzhodna meja s podaljškom vključenih pare. št. 553-7, 558-4, 524-2, 516-1 tvori mejo okoliša, ki izključuje gradnjo ob Titovi' cesti vse do pare. št. 511-1 do katastrske meje k. o. Stož ec in k. o. Brinje.
VI.	K. o. Stožice in k. o. Ježica v naselju Ježica.
a)	Zemljišča leže v mejah, ki jih tvor jo poti, in sicer v k. o. Stožice pot pare. št. 1885, 1986 vse do katastrske meje k, o. Stožice in k. o. Ježice. V k. o. Ježici podaljšek poti pare. št. 1986 do izključno pare. št. 86, tako da se vključuje v celoti pare. št. 82-1 in 79.
b)	Zemljišča leže v mejah, ki tvori T tova cesta, Saveljska cesta s pare. št. 1255 do višine pare. št. 345-3 incl. pare. štev. 346 incl. do vključno pare. štev. 350 po njeni severni meji do poti pare. št. 1263 ob mejah pare. št. 11-4, 15-1, 18, 21-2 incl. do poti pare. št. 1274-1 do Titove ceste.
6.	člen
Zemljišča 'Z 5. čl. Odloka so predvidena za indiviualno izgradnjo zasebnega značaja, praviloma za delavsko uslužbenske stanovanjske potrebe.
7.	člen
Za praviloma nezazidljiva zemlj šča na ozemlju občine Ljubljana Bežigrad se določajo vsa zemljišča, ki niso zajeta 1.,
3.,	5. in 8. čl. tega Odloka.
Ta zemljišča tvorijo poljedelski predel. Zazidavati se smejo samo z objekti, ki so potrebni poljedelstvu neposredno na terenu (kozolci jd.).
8.	člen
Vprašanje zaščite desnega brega Save, ter rezervacije zem-liišč za železniške ;n cestne komunikacije bo urejeno s posebnimi Odloki.
Za zaščitni pas mestnega vodovoda veljajo določila posebnega Odloka.
9.	člen
Obstoječe zgradbe se brez poprejšnje privolitve upravnega organa občinskega ljudskega odbora Ljubljana Bežigrad ne smejo prezidavatl in obnavljati ne glede na to, v katerem gradbenem okolišu stojijo.
10.	člen
Natančnejše pogoje o načinu zazidave, lege gradbenega objekta, o odnosu do sosednih najbližjih objektov do komunikacij In komunalnih naprav za vse kategorije zemljišč predpiše na Predlog Komisije za pripravo predlogov Odlokov za uporabo zemljišč občinski ljudski odbor Ljubljana Bežigrad.
11.	člen
Grafični prikaz kategorizacije zemljišč na ozemlju občine Ljubljana Bežigrad je sestavni del tega Odloka.
12.	člen
Vse odločbe. Izdane v smislu Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. 1. LRS štev. 44-143-53), ki so še v veljavi, je treba vskladlti s tem Odlokom.
13..	člen
Ta Odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«.
Predsednik ObLO:
Franc Drobež, 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
Na podlagi 3. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19-118-53) :n uredbe o dopolnitvah te uredbe (Uradni list FLRJ št. 24-251-55), 2. točke 24. člena statuta občine z dne 18. 8. 1955 in na podlagi predhodne pritrditve OLO Ljubljana jzdaja Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Vič na 8. redni seji dne 4. 5. 1956
Odlok
o pobiranju turistične takse na območju občine Ljubljana-Vič.
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje turistična taksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti v krajih na območju občine Ljubljana-Vič.
2.	člen
Zh turista se smatra vsakdo, ki nima na območju občine stalnega b vališča in prenočuje vsaj enkrat v obraitih, navedenih v, 4. členu tega odloka.
3.	člen
Turistična taksa se pobira od nočnin.
4.	člen
Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem in zasebnem gostišču, oz roma gostinskem podjetju, v dijaških domovih in internatih ali v registrirani turistični sobi prot: plačilu ustrezne najemnine, in sicer v času od 1. aprila do 31. oktobra v stalnih prenočiščih v znesku 50 din od noč., v ostalem času v ostalih prenočiščih pa v znesku 20 din od noči.
Prav tako so dolžni plačevati turistično takso turisti, kj prenočujejo v šotorih na območju občine Ljubljana-V č, ki niso oproščeni takse po 6. členu tega odloka. Turistična taksa zanje znaša 20 din na osebo od vsake noči skozi vse leto.
5.	člen
Turistično takso so dolžna pobirati podjetja oziroma zasebniki Istočasno z nočn no in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru v mesečnem obračunu.
Turistično takso iz drugega odstavka 4. člena pobira Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič.
6.	člen
Plačila turist čne takse so oproščeni:
a)	osebe, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje;
b)	člani Počitniške zveze Jugoslavije in Zveze izvidnišk h organizacij Jugoslavije, kadar ■taborijo v lastnih šotorih ali organiziranih poč [niških kolonijah, in pa člani šolskih počitniških kolonij In ekskurzij in ostalih množ čnih organizacij, kadar se v skupinah nastanijo v za to določenih domovih, šolah, šotorih In podobno.
Občinski ljudski odbor lahko odobri še nadaljnje oprostitve oziroma olajšave pri plačevanju turist čne takse.
7.	člen
S turistično takso zbrana sredstva odvaja občinski ljudski odbor v poseben sklad: »Slad za pospeševanje turizma«, ki še ustanovi pri Turistični konferenci v okraju Ljubljana.
8. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljena.
Predsednk ObLO: dr. Stefan Soba 1. r.
Na podla,gi 1., 2., 3. in 10. točite odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Uradni list FLRJ številka 42-324—47),	33. in 34.
člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ številka 26-292—54), določil odloka o območjih, k!i so okužena z nevarnimi ra.id inskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 37-443—55),	2. člena zakona o
pristojnosti občinskih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ številka 34-371—55) 54. člena statuta občine z dne 18-8-1955 in na podlagi sklepa sveta za gospoda,ratvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič izdajamo
odredbo
o zatiranju koloradskega hrošča
I.
Krompirjevi in paradžnlkovi nasadi sc morajo V času rasti na,j-manij enkrat na teden pregledati.
Pregled opravijo pridelovalci krompirja in paradižnika, ki so-tudi dolžni storiti vse potrebno, da se koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih fazah (hrošč, jajčeca, ličinka) zatre in najdena zaloga uniči. Preglede in zatiranja so dolžni razširiti tudi na krompir samosevc, ki raste med žitom in drugimi kulturami.
Pridelovalci so dvižni paziti da sc brezpogojno uriičljo prvi hrošči takoj," ko izležejo iz zemlje, (tar bo predvidoma v mesecu maju.
II.
Hrošč in njegova zalega sc lahko uničujeta oziroma zatirata mehanično ali kemično. Obvezno dvakratno kemično zatiranje (škropljenje ali zapraševanjej pa,je opraviti:
1.	če zavzemajo okužbe več kot 20 odstotkov površin nasadov in
2.	ob izbruhu lokalne močne okužbe.
HL
V slučaju dvoma razširjenosti ali močnega razmaha Škodljivca bodo odrejeni skupni pregledi ali tudi posebne mere zatiranja.
IV.
Ako v točki I. navedeni pridelovalci nc rzvršiijo gorn jih uit repov, izvrši škropljenje ali zapra-Ševanje občina na njihov račun.
V.
Kdor sc ne ravna po določbah te uredbe, sc kaznuje po temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznim: in škodljivci (Uradni list FLRJ številka 26-292—54).
VI.
Ta uredba stopi v veljavo takoj.
Predsednik
sveta za gospodarstvo: (Ptazar Franc) l. r.
Knaki odredbi sta izdala tudi oddelek za gospodarstvo pri Ob 1.0 I.jubljana-Center in oddelek za gospodarstvo pri ObLO I.jub-Ijana-Rudnik.
OBČINA LJUCLJANA-MCSTE
Na osnovi člena 12. In 15. Zakona o občinskih ljud-kih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88-52), 2. či. Splošnega zakona o ureditvi občin :n okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-55) v zvezi s členom
1.,	3. In 8. Spflošnega zakona o preprečevanju ln zatiranju nalezljivih. bolezni (Uradni ll^t
FLRJ št. 37-48), na predlog Sveta za zdravstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana — Moste ter v soglasju s S-veitom za zdravstvo Okrajnega ljudskega odibora in po sklepu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Moste na seji dne 4. V. 1956 Izdajam
Odlok
o cepljenju otrok zoper oslovski kašelj na območju občine Ljubljana - Moste
1.	Zaradi večje infekcijske možnosti v strnjenem območju mesta in ker so dani pogoji za uspešno preprečevanje nalezljivega oslovskega kašlja, se za območje občine Ljubljana — Moste odreja cepljenje otrok zoper oslovski kašelj (pertussis).
2.	Cepljenje zajema otroke od Izpolnjenega 4. do 24. meseca starosti, ki prebivajo na območju Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Moste.
3.	Cepljenje se izvede v mesecih aprilu, maju, juniju 1956 in sestoji iz treh Injekcij zaščitnega cepiva proti oslovskemu kašlju (pertussis vakcina), ki jih prejmejo otroci v štiritedenskih presledkih.
Ob cepljenju bodo vsi otroci zdravniško pregledani po zdravnik h specialistih za otroške bolezni,
4.	Cepljenje Izvaja Centralni higienski zavod v sodelovanju s Higiensko postajo okraja Ljubljana In Zdravstvenim domom Ljubljana — Moste, ki vodi potrebno evidenco, razpored poslov, kontrolo, patronažno službo ;n je upravičen Izvajati ukrepe zaradi popolne izvedbe akcije.
5.	Cepljenje finansira Centralni higienski zavod v Ljubljani.
6.	Glede na Izvajano akcijo zoper oslovski kašelj se letošnje redno cepljenje proti kozam pomakne na jesensk. termin, obvezno cepljenje proti davici pa prav tako na poznejši termin.
7.	Ta odlok velja od L aiprila 1956.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Faln Ciril, 1. r.
Na podlagi čl. 12 Zakona o Občinskih ljudsk h odborih (Ur. list LRS št. 19-88-52) in čl. 52 Uredbe o trgovanju ter trgovskih podj. In trgovinah (Uradni list FERJ št. 37-55) je Občinski ljudski odbor na svoji seji dne 4. 5. 1956 sprejel
Odlok
o ustanovitvi Svetov potrošnikov na območju občine Ljubljana - Moste
1.
Na območju Občine Ljublja-na-Moste se obvezno ustanovijo Sveti potrošnikov Pri vseh poslovalnicah trgovskih podjetij, ki prodajajo špecerijsko blago In gospodinjske potrebščine, lahko se pa ustanov jo tudi pri poslovalnicah, ki prodajajo zelenjavo, mleko, meso jn mesne Izdelke.
2.
Sveti potrošnikov imajo pravico kontrolirati poslovanje v posameznih trgovskih poslovalnicah in predlagati ukrepe za Izboljšanje poslovanja;''
Sveti potrošnikov Imajo pravico:
L dajati potrditev k sklepom organa trgov, poslovalnice- odnosno podjetja o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o
uporabi investicijskih sredstev, o prošnji za investicijski kredit in o spremembah pravil trgovskega podjetja, pod katero spadajo posamezne poslovalnice.
2.	pregledovati poslovne knjige in dokumentacijo posameznih poslovaln c, kakor tudi poslovne" prostore;
3.	imenovati svojega predstavnika v inventurne komisije. ..f
Sveti potrošnikov so dolžni o zapaženih nepravilnostih obv>f ščati Svet za gospodarstvo, kakor tudi upravne organe prt ObLO I.jubljana-Moste in predlagati ukrepe za odpravo nepravilnosti. Ako Sveti potrošnikov opazijo, da je poslovanje na podlagi sklepa organa, k upravlja trgovino nepravilno, da so kršeni princip: poslovnih običajev i# poslovne soc. morale, so dolžni o teh zapažanjih obveščati pristojno Trgovinsko zbornico.
3.
Svet za gospodarstvo ObLO j6 pooblaščen, da določi za vsaka poslovalnico število članov Svata potrošnikov. Pri določanj11 štev.la članov Sveta potrošnikov je upoštevati število potrošnikov, ki jih zajema posamezn* poslovalnica. Število članov se giblje od 5 do 9 Ln ga določi za vsako poslovalnico Svet zi gospodarstvo ObLO Ljubljana -Moste.
4.
Člani Sveta potrošnikov se izvolijo iz vrst potrošnikov poslovalnice, za katero se volij0' Funkcija člana Sveta potrošnikov je častna, za svoje delo nima pravice do nagrade.
5.
Izmed članov Sveta potrošnikov posamezne poslovalnice s8 izvolijo delegati za potrošniški svet, ki obstoja pr: Upravi trgovskih podjetij, lahko se z» več poslovalnic istega podjeti3 izvoli v Upravo trgovskega podjetja eden ali več delegatov, k* zastopajo v skupnem svetu Potrošnikov pri sedežu trgovskega podjetja vse poslovalnice podjetja iz območja Občine Ljubljana - Moste.
6.
Način volitev Svetov potrošnikov določi Komisija Sveta ** gospodarstvo ObLO Ljubljana -Moste v sodelovanju s terenskimi organizacijami SZDL.
Volitve se izvrše na sestafik *• potrošnikov posameznih poslovalnic.
7.
Poslovna doba za člana Sve** potrošnikov traja eno koledar" sko poslovno leto.
Sveti potrošnikov se moral8 sestati najmanj enkrat mesečno O svojem delu morajo pismen8 poročati Svetu za gospodarstvi ObLO Ljubljana - Moste najmanj vsakih 6 mesecev, prav tako morajo o delu obveščati ^ rensko organlzac jo SZDL okviru katere so Izvoljeni.
Svet za gospodarstvo Obk Ljubljana - Moste se pooblašč < da sestavi pravila za poslovanj Sveta potrošnikov odnosno, b predlaga po potrebi spremen1 ln dopolnitev tega odloka.
10	.rti
Odlok stopi v veljavo z dn^ objave v »Glasniku« OLO Lju lj£\na.
Predsednik
Občinskega ljudskega odb°r Faln Ciril, 1. r. ^
Izdaja založništvo »LJublJiinr(l| dnevnik« — glavni ln urednik Ivo Tavčar. — Tisk 11 / JctJa »Slovenski poročevalce*