0	# "Proletarci vseh dežel, združite 901
Jjudskcu
STprayica
Gasilo komunistične partije Slovenije
Poštnina platana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE«
Fairme — nova panoga socialističnega gospodarstva v Sloveniji Surova kršitev določb mirovne pogodbe Brovč Andrej — kandidat kranjskega okraja-južni ded Fizkullura — Objave
^ XI. _ gtcv. 59/1.
Ljubljana, sobota, 11. marca 1950
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din
OHRŠKL TITO
na obisku po Dalmaciji
Marca. Včeraj je maršal Tito DjjC* z ministri zvezne vlade Milovanom ^kom' Svetozarjem Vukmanovičem in 16 j nm Kretulovičem, predsednikom vla-
i	j| Hrvatske Vladimirjem Bakaričem,
^iaf,xIna v^ac^e kR Hrvatske Ivanom l!iailr	^*ce	Huljanom ter pred-
SC0* oblastnega odbora Dalmacije rffi** Cetiničem obiskal mesto Sinj, °‘inatih škriljavcev »Ruda« in dom
H.	obdelovalne zadruge »Budučnost« na Cetini.
trdni, .u 6‘ i® maršal Tito ogledal staro a ■. 1Z 2 nie okolico glavnega mesta
ii	a,cil®- Ko se je vračal s trdnjave, se ti. *aj časa razgovarjal s prebivalci
Pt0(j‘. k* «o ga, zbrani pred zadružno Nat i0'^0 pozdravili in spremili. Itlji ^ «o se maršal Tito in drugi vodi->j]Cj''"■Peljali proti Sinju. Ko so prebi-\ w)a izvedeli za prihod tovariša ' ®°. zapustili svoje delo, se zgrnili h Jj niega v reko ljudi, ga spremljali tan«	cest‘ ler Pr* tem vzklikali in
**iiv	^arSa^ Tito, ki ga je nosila
iijj a ^eka, je v razgovoru z ljudmi in !|W ajoč njihovim vzklikom in polij 0tt> nadaljeval 6vojo pot skozi me-
K
‘,j^ ^ se je poslovili od prebivalcev Si-iljj .® nadaljeval svojo pot proti rudniku tarč škriljavcev »Ruda«. Delavci so Hiii*° 6Preick maršala Tita. Direktor Iju jfn Ante Tadič ter inženirja Branko tal' *n Dragutin Škaberna pa so raz-^ rudniške naprave in pojasnili de-Proces v tem novem podjetju.
'liji 0 »o se maršal Tito in drugi vodi->i,^Potili proti Hanu, kjer so gostom Hd kosilo v novem domu kmečke idt^/alne zadruge »Budučnost«, ki (L UI® 190 gospodarstev vasi Gala, prv®0, Gljev in Bajagič.
■talil aomonl 60 goste sprejeli pred-ta p°krajnega ljudskega odbora Sinja kJjj p*nza, predsednik zadruge Ivan 'Vol;xi *eT večje število zadružnikov in |^"®ga prebivalstva. kvjJtr kosilom, na katerem so bili ia j. tudi prvoboritelji, starši padlih >lav'n borcev iz tega kraja ter predata*. Partije in ljudske oblasti, sta !ad/jlrn nazdravila Tito in predsednik tajJ.e. Zanko. Maršal 'ito je — na-’!jrj'ai°č zadružnikom in v prvi vr6ti 1 ni-*1 borcev, ki so dali svoje življenje #*9dr ^ vojni — izrazil zadovoljstvo, da jelo^ga »Budučnost« prva kmečka ob-za<^ružai katere dom je obiskal, * »Voj4 8 skromnimi sredstvi lepe uspehe S 8« delu, čeprav je v kraju, za ka-'f Pouj6 J1® more reči, da je bogat. Nato %rv f?l' v *®m 1® namen zadružnih ^tur' morajo služiti tudi napredku Jvlj6 8 'iudi na vasi, da napravi njihovo !? *it!l v*®binsko polnejše in lepše in ?^ov ^ao 8 povečanjem možnosti ob-'»^)a narave pripomorejo k temu, l*U.°d®lrani zaostalost, praznoverje, ki „]> naši vasi.
!# IjSIno>* j® »ato dejal maršal, »dali »„'.«• 8e ustanavljajo zadruge zato, Slin 22* preslepili, da mu vzamemo rit', koga pa bi vzeli to zemljo? Hu|J* Potrebna vodstvn? Ne. Ne po-*®mlje, nimamo nobenih po-Nuduč T8e' “M je v naši državi, Je Včfka imovina. Mi samo hočemo JklJj. n**e vaško gospodarstvo iz za-\ t. J' Danes smo ustvarili novo druž-tali»; *** smo največje bogataše, na-’	smo tovarne, razna podjetja
SJ?*estva, sploh vse, kar je bilo h Ytkh°® na izkoriščanju človeka po s« to je prišlo v ljudske roke,
i	hv,	temveč v ljudske, ker naša
!N »ekaj izven ljudstva. Našo dr-tau nstanovilo in postavilo ljudstvo nič v8?®0 upravlja to ljddsko imovlno
Tito je nato pojasnil naloge
j Priv^Pa plana za nadaljnji napredek
„%1^8® socialističen razvoj naše dr-sti j l.®r «- j	j.____
'ti
ta
k'
4* •• dotaknil potrebe, da se spro-
h!®* sila z vasi za delo v tovar ^kih in podjetjih. S prehodom
ii	-»o * *^®o kmetijsko obdelavo bo (Vcev a ®ni strani, da bo na tisoče de-(P° dr, V.a<si odšlo na delo v industrijo, y%6	strani, da se zanje in druge
8 na ^ P° raznih podjetjih proiz-i, ’*si dovolj kruha in drugih živil. ‘V »jf^smo,« je nadaljeval maršal i#	Se vsi	®slrali n« slehernega
h. <U	°a vse, da se razširi, razvije
j) iudi ^sod vladal kolektivni duh, It.*!«- mJi* v*sl- Zato so potrebne za-' niso j? so delali od jutra do večera u,°dbaiji?e^ ničesar ali le malo. Ljudje » Uthi 7 Inozemstvo iskat dela ji so K*	°d lakote, ker se zanje ni
IC »s „ Zadruga pomeni združiti ij*io n.1**1 ,ako, da le-ti med seboj iz-tfaio ’sPosobnejše, da plansko orga-J1. in *v°.i® delo pri obdelavi svojih pOpij ,eievanju svojih gospodarskih Vi	sT°ie2a življenja na splošno,
j. bili ,2ah b0d0 postopoma ljudje, ki i .Niji a včeraj navajeni gledati svoje ‘iiNtUdi ^deli	svoje večje podjetje,
J,,	.®ora	sleherni zadružnik ču-
v, 'tj. j*a. Kdo je na primer gospo-(i ?l*tr!	VI vsi. Vaši otroci vam
ta °4o ® a hvala, da ste ga zgradili, ti 1» »a ,2r*dili še lepše objekte. Za-1 tovariši, nov način organizira-
nja življenja na vasi, višja stopnja organizacije, ki naj ustvari naprednejše življenje. Zemlja je kmečka in bo ostala večno kmečka, mi pa hočemo napraviti iz teh kmetov naprednejše državljane. Toda nikogar ne silimo in nihče nima pravice siliti kakega kmeta, da stopi v zadrugo. Kmeta je treba pustiti, da se prepriča, da je zadruga njegovo dobro. Ta pa se bo prepričal, ko bo videl, da smo dali kmetom zadružnikom traktorje, gnojilo in razna druga sredstva za napredno kmetijstvo, ko bo videL da zadruge hitro napredujejo, ko bo videl, da mu gre slabše na njegovi njivi kot pa tistemu, ki je v zadrugi. Mi nikogar ne silimo, toda vemo, da je prvim najtežje in da bo drugim še lažje.«
V imenu članov zadruge »Budučnost« in navzočih kmetov iz okolice, ki so maršalove besede pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem, je nazdravil tovarišu Titu in drugim voditeljem predsednik zadruge Ivan Žaniko. Obljubil je, da se bodo člani »Budučnost!« borili na sektorju, na katerem so, za zgraditev socializma v naši državi ter bodo imeli vselej pred očmi zgled tistih sinov tega kraja in drugih krajev naše države, ki so leta 1941 odšli v borbo za 6vobodo ljudstva in dali za uresničitev njegove boljše bodočnosti svojo kri in svoje življenje.
Pesem mladine v širokem narodnem kolu, ki se je medtem razvilo pred domom, je potrdila besede predsednika Zanka, izražajoč navdušeno odločnost prebivalstva tega kraja, da bodo vztrajno korakali po poti socialistične graditve in napredka. V očeh in besedah zadružnikov se je izražal ponos nad uspehi, ki so jih že dosegli: od 32 gospodarstev z nekoliko zemlje in drobnice, s čimer so pričeli novembra leta 1947, 60 danes ustvarili močan kolektiv, ki šteje 190 gospodarstev z 210 ha zemlje, 10 parov konj, 70 glav goveje živine in 1200 ovac. Zavedajoč se moči 6Voje skupnosti so vsi kazali videz ljudi, ki pogumno gledajo v bodočnost. Prepevali so o hudih dneh borbe, o graditvi socializma v novi Jugoslaviji in o lepši bodočnosti, kateri se z izpolnjevanjem slehernegj dneva petletnega plana vedno bolj m bolj približujemo.
V to kolo, polno življenja in zaupanja v lepšo bodočnost, so vstopili na gorečo željo mladine tudi tovariš Tito in drugi gostje ter so nato vsi odšli v prostorno dvorano doma, kjer jim je maršal Tito še govoril o zadrugi in bodočem lepšem življenju na vasi.
Na koncu je imel krajši govor minister za ribarstvo vlade LR Hrvatske Vice Buljan.
arheološki muzej v SpHtu ter otoka Hvar in Brač
Split, 10. marca. (Tanjug.) Maršal Tito je v zadnjih dveh dneh obiskal arheološki muzej v Splitu, Solin pri Splitu in Hvar, kjer si je ogledal razne arheološke spomenike, umetniške in druge predmete velike zgodovinske in kulturne vrednosti.
Ob prihodu v arheološki muzej so maršala Tita, predsednika vlade LR Hrvatske dr. Vladimirja Bakariča, ministra zvezne vlade Vicka Krstuloviča, ministra LR Hrvatske Ivana Kreačiča in predsednika oblastnega odbora Dalmacije Marina Cetiniča sprejeli direktor muzeja dr. Du-je Rendič-Miočevič, direktor konservatorskega zavoja za Dalmacijo dr. Cvito Fi-skovič in direktor muzeja hrvatskih starin v Splitu dr. Cvjetan Gunjača.
Maršal Tito in njegovo spremstvo so si dolgo ogledovali bogato muzejsko zbirko, nato pa so v spremstvu direktorjev dr. Rendica in Fiskoviča odšli v Solin, kjer so si ogledali ostanke starih zgradb iz rimske dobe ter druge zgodovinske spothenike.
Včeraj je maršal Tito skupaj s predsednikom vlade LR Hrvatske dT. Vladimirjem Bakaričem, ministrom Vickom Krstulovičem, ministrom Kreačičem, vi-ceadmiralom Josipom Černijem, kontraadmiralom Vukašinom Mičunovičem, predsednikom oblastnega odbora Dalmacije Marinom Cetiničem in direktorjem južnodalmatinskih ladjedelnic, članom CK KP Hrvatske Antom Jurjevičem obiskal mesto Hvar.
Prisrčno sprejeti in pozdravljeni ves čas bivanja na Hvaru so si maršal Tito in drugi gosti ogledali v spremstvu predsednika krajevnega odbora Ive Barbariča in sekretarja Miljenka Gilve staTO gledališko dvorano, znano kot mojstrovino na Balkanu, trdnjavo Španjolo nad mestom in muzejsko zbirko starih umetniških slik in drugih zgodovinskih predmetov.
Za Hvarom je maršal Tito obiskal Milno na otoku Braču, kjer so ga ribiči, delavci in delavke tovarne konserv;, kmetje in meščani najtopleje pozdravili. Po kratkem času je ladja nadaljevala pot ob Bobovišču, Sutivanu, Mitri, Supetru, Splitski in Postiti, rojstnem kraju Vladimirja Nazorja. Povsod 60 ga pozdravljali z veselimi vzkliki in mahanjem rok.
Farme - nova panoga socialističnega
Pod besedo »farme« pri nas navadno razumemo večje obrate za rejo perutnine. Toda dandanes je več vrst farm. Nedavno smo poročali o razvoju farmske reje prašičev v Sloveniji. Farmski način živinoreje ima nedvomno veliko prihodnost v socialističnem sektorju. 2e iz dosedanjih začetkov moremo sklepati, da se boao farme pri nas naglo razvile, tako da bodo postale nova panoga socialističnega gospodarstva; zelo bodo vplivale na živinorejsko proizvodnjo, ki bo talko dobila poseben, industrijski značaj. Farme bodo obrati, ki bodo dajali kakor tovarne — mnogo mesa. masti, jajc, perja ...
ZAKAJ ZAOSTAJA PERUTNINARSTVO 7
Perutninarstvo v Sloveniji se je po osvoboditvi slabše razvijalo, kakor bi pričakovali v primeri z razvojem drugih kmetijskih panog. _ Kljub vsemu dosedanjemu pospeševanju in strokovnemu delu se jim ni posrečilo zrediti niiti toliko kokoši, da bi valilnice socialističnega sektorja postale neodvisne od privatnikov. Da je perutninarstvo zelo zaostajalo, sprevidimo iz gibanja cen jajc v prosti prodaji na ljubljanskem trgu. Leta
1946. so bita jajca povprečno po 6.9, leta
1947. po 8.8, predlanskim po 10 in lani po 13.7 din.
Perutninarstvo v Sloveniji ni bilo doslej dovolj trdno zajeto v plansko gospodarstvo. Sama selekcija perutnine brez drugih ukrepov prav nič ne pomeni za povečanje proizvodnje. Potrebno je še široko razpredeno omrežje valilnih postaj; uvesti in povečati je treba osnovno (matično) jato perutnine kot temelj proizvodnje; državnemu, zadružnemu in privatnemu sektorju je treba nuditi čim več enodnevnih piščancev za rejo; državni sektor mora imeti toliko dobre perutnine, da bo s svojo proizvodnjo uravnaval cene na trgu ter skrbel za plansko zalaganje domačega in tujega trga; zaustaviti moramo pogine perutnine z zootehničnimi in veterinarskimi ukrepi.
REŠITEV — FARME
Te naloge je mogoče najprej in najučinkoviteje rešiti z ustanavljanjem farm v socialističnem sektorju. Dve valilni postaji (St. Vid in Ptuj) pa ria v ta namen premalo. Ministrstvo za državne nabave je odločno poprijelo za delo. Da bodo valilnice vsaj delno krite z valilnimi jajci, so začeli ustanavljati farme, kjer že redijo matično jato perutnine. Piščance za rejo bodo nudili predvsem državnemu in zadružnemu sektorju, pa tudi delavcem in nameščencem. Izboljšali bodo perutnino predvsem na socialističnem sektorju in tako povečali proizvodnjo. Šele ko bo proizvodnja dovolj velika, se bodo posvetili podrobni selekciji. Farme bodo posredovale na trgu, ko bo v kmečkem gospodarstvu proizvodnja začela upadati. S to dejavnostjo bodo tudi dosegli, da bo mogoče izpolnjevati odkupni plan perutnine in jajc.
DOSEDANJE DELO _ 20 FARM
Perutninske farme so začeli ustanavljati lani avgusta. Po prvotnem načrtu naj bi v vsakem okraju ustanovili vsaj eno farmo, potem pa so se odločili za ustanovitev farm v naslednjih okrajih, kjer so se morali lotiti takoj gratibenih del; v murskosoboškem, lendavskem, radgonskem, ljutomerskem, ptujskem, v mariborski okolici, poljčanskem okraju, dravograjskem, mozirskem, krškem, novomeškem, črnomeljekem, kočevskem, grosupeljskem, kamniškem, jeseniškem, kranjskmn, goričkem in v celjski ter ljubljanski okolici. Vendar se je tudi drugi načrt izkazal nerealen, tako da niso začeli graditi farm v dravograjskem, čmomeljskem, kočevskem, grosupeljskem in goričkem okraju. Zgradili pa so v petnajstih okrajih 20 form. V začetku leta nista bili popolnoma dograjeni le dve. Farme so prejele 11.732 živali vodne perutnine. Lani je poginilo 447 živali, prisilno zaklali pa so jih 126. Dne 31. decembra so imeli 11.710 živali. Iz LR Hrvatske so prejeli gosi, ki eo precej dobro prenesle vožnjo, čeprav so bile vse bolj ali manj oskubljene.
Pri dosedanjem delu je bilo seveda tudi nekaj napak. Ena največjih pomanjkljivosti je, da niso poprej poskrbeli za strokovni in tudi nestrokovni kader. Uprava za farme ni mogla v celoti zadovoljivo opraviti organizacijskih in strokovnih nalog.
VALILNICE IN TOVARNA VALILNIH STROJEV
Ena poglavitnih nalog med organizacijo farm se jim je zdela ustanovitev obsežnega omrežja valilnic. Letos bodo ustanovili valilnice v Murski Soboti, Celju, Brežicah, Novem mestu, Črnomlju in pri Ajdovščini. Valili bodo kurja, račja in gosja jajca. Zmogljivost valilnic je naslednja; v ptujski valilnici nasadijo hkrati
24.000	jajc »suhozemne« in 15.000 jajc vodne perutnine, v brežiški 12.000 kurjih in 4500 drugih jajc, v Murski Soboti, Celju, Novem mestu in Črnomlju po 12.000 kurjih jajc in 3000 vodne perutnine, v Ajdovščini pa 12.000. Na žalost niso valilnice v začetku valilne dobe začele obratovati.
Omrežje valilnic je bilo mogoče začeti razpredati zato, ker so pravočasno
gospodarstva v Sloveniji
ustanovili tovarno valilnih strojev in potrebščin v Št. Vidu nad Ljubljano. Tovarna bo že letos mogla dajati dovolj izdelkov za valilnice v Sloveniji, prihodnje leto pa bo zalagala z njimi tudi druge ljudske republike.
FARME ZA POLŽE, ŽABE IN RAKE
V	načrtu imajo tudi ustanovitev farm za polže, žabe in rake. Doslej je bilo nekaj farm za polže pod upravo ministrstva za kmetijstvo. Polže teh farm bodo prevzeli za začetek, druge pa bodo odkupili. Prirediti bo treba organizirano nabiranje polžev, pri čemer bo predvsem sodelovala mladina. Z dohodki si bo mladina mogla priskrbeti razne športne potrebščine, ki jih je doslej s težavo prejemala. Farme za polže bodo ustanovili v krajih, kjer je bilo doslej najuspešnejše delovanje odkupnih postaj. Farmi za žabe pa bodo ustanovili letos v Lendavi in Račah. Kje bodo farme za rake, se še niso odločili.
Primerno pozornost bodo posvetili tudi izkoriščan)u ribnikov, ki jih je pri nas
precej. V vseh ribnikih, kjer bodo imeli gosi ali race, bodo gojili tudi ribe. Sklenili 60 že, da se bodo letos posvetili ribogojstvu v Račah.
LETOS IMAJO ŽE PLAN
Osnovni stalež živali v farmah se bo letos po planu zelo povečal. Tako bodo imeli ob koncu leta že nad 20.000 gosi,
10.000	rac, 1200 pur in nad 2000 kokoši.
V	ta namen bo treba zgraditi še okrog 40 raznih objektov, ki morajo biti zgrajeni najpozneje do 30. junija.
Pogoji za farmerstvo pri nas so ugodni. V Sloveniji je nad 4000 ha močvirij in ribnikov, ki so še neizkoriščeni. Razen tega je mnogo rečnih rbkavov, zlasti ob Muri, Dravi in Krki, kjer bi kazalo rediti vodno perutnino. Farmska reja polžev, ki je zelo pomembna, saj nam utegne dajati mnogo deviz, pa zahteva najmanj in bi se mogla pri nas zelo razširiti. To velja tudi za žabe. Posebno poglavje pa je farmska reja prašičev, ki se bo pri nas nedvomno tudi kmalu primerno razvila.
„Delali bomo še bol«"
pravilo železničarji sevniške postale ki so obdržali orehodno zastavo
»Se nadalje bomo delali tako in, če bo mogoče, še bolje,« pravijo železničarji ; sevniške železniške postaje, ki so prejeli tudi za drugo lansko polletje pre- ; hono zastavo ter nagrado Zveze sindika- ; tov Jugoslavije in ministrstva za železnice kot drugi najboljši kolektiv te stroke v državi. Zavedajo se, da je sevniška postaja ena najobčutljivejših točk v prometu od severa proti jugu.
Sevniška postaja je v drugi polovici lanskega leta izšla iz tekmovanja kot naf-boljša v državi/ Dosegli so zlasti lepe uspehe z rednim odpravljanjem potniških in tovornih vlakov. Skrbeli pa so tudi za ekonomično izrabo vozovnega parka ter dosegli zelo lepe uspehe. Kolektiv se je odlikoval z vzorno delovno disciplino, saj ni imel nobenega neopravičenega izostanka. Izpolnil je tudi stoodstotno šest kolektivnih obveznosti. Zelo mnogo so storili za strokovno izpopolnitev svojega kadra. Opravili so 1500 prostovoljnih delovnih ur. Prcmikalno osebje je presegalo norme povprečno za 6,1%, vozovno pa celo za 15,9%.
Največje breme prevzemajo premikal-ne skupine, pa tudi tranziterji, z vozovnimi uslužbenci. Večkrat 60 bile odlikovane in pohvaljene premikalne skupine«
Vrtačnikova, Kuharjeva in Močivnikova.. Med vlakovodji zaslužijo vse priznanje: Ivan Golob, Košar, Stopar, Štravs, Jamšek itd.; med zavirači; Lošdorfer, Resnik, Humar, Štigel, Popelari. Perc, Mirt, Kolman, Mervič, F. Kranjc itd. Prometnik sevniške postaje je Gvido Krevelj, ki je pač prispeval zelo velik delež, da se je sevniška postaja uvrstila med najboljše kolektive v državi. Tudi Ravtar, Tasič in Marn, ka so dan za dnem stopali v borbo za obtek tisočev osi, ki jih predelujejo na prekratkih sevniških tirih, so častno izpolnili svojo nalogo. Svoj delež tudi častno prispeva operativni pomočnik Pavček.
Sevniška postaja je bila lani pozno jeseni posredno zajeta v naš preskrbovalni aparat z žitom in mlevskimi izdelki, tako da je skupno z delegacijo »Žito-fonda« razpošiljala vse blago po naši ljudski republiki. Odposlali so okrog 1600 vagonov žita in mlevskih izdelkov. Letos promet še narašča.
Kolektiv sevniške postaje opravlja tudi uspešno nalogo v zvezi z blagom, ki je namenjeno za splavarsko bazo in nadaljnjO' odpravo po Savi. Zato je bila izbira najboljše postaje na področju ljub-lanske direkcije za ta namen dobra.
Enote zagrebške vojaške oblasti
Izpolninlelo predvolilne obveznosti
Zagreb, 10. marca. (Tanjug). Skupno z delovnimi ljudmi Hrvatske, ki pričakujejo v tovarnah, rudnikih, ustanovah in kmečkih obdelovalnih zadrugah volitve z novimi zmagami, dajejo tudi pripadniki JA v predvolivmem tekmovanju svoj prispevek za zgraditev socializma v naši državi.
Pripadniki enote podpolkovnika Livade so izpolnili že več kot polovico prevzetih obveznosti. Doslej so prispevali nad 20.000 prostovoljnih delovnih ur pri urejanju cest in ekonomije. Obiskali so več kmečkih obdelovalnih zadrug v okoliških krajih in zbrali velike količine starega železa. Letalci enote kapetana Ki-riča so že skoraj uredili manjši stadion z igrišči za nogomet, košarko in odbojko. Pripadniki enote majorja Erakoviča urejajo klub, v katerem bo bralnica in knjižnica. V mesecu dni so prispevali pripadniki enote poročnika Slavka Mavretiča nad 1200 prostovoljnih delovnih ur za zgraditev dveh skladišč, ki so jih začeli graditi v počastitev dneva armade.
Najvažnejša obveznost pripadnikov vseh enot v predvolivnem tekmovanju je zboljšanje vojaškega, strokovnega in političnega znanja. Pri bojnem streljanju z vojaško, strojno in protitankovsko puško so dosegli pripadniki enote kapetana Ju-račiča odlično oceno. V enoti majorja Petka Gračanina so gojenci v enem mesecu zboljšali povprečno oceno pri vojaškem strokovnem in političnem pouku od 3,54 na 3,69. Pri tem je dosegla najboljše uspehe enota poročnika Vukašina Paviče-viča, kjer so gojenci dosegli povprečno oceno 3.8.
šestnajst mladincev v rudniku Senovo bo v kratkem izpolnilo svojo obveznost
V	krškem okraju tekmuje na ča6t volitev y Ljudsko skupščino 72 mladinskih aktivov. Organizacijo so razširili s tem, da so na novo formirali šest aktivov, obnovili 35 prej nedelavnih aktivov in sprejeli 258 mladincev in mladink. V tovarni čevljarskih kopit v Sevnici, so ustanovili šest mladinskih proizvodnih brigad. Mladinka Zofka Kovač, ki je napovedala te-
movanje vsem mladim delavcem v tem podjetju, kakor tudi vsej mladini lesne industrije v Sloveniji, je sklenila, da bo normo 6talno presegala za 20%.
V rudniku Senovo je šestnajst mladincev sprejelo obveznost, da bodo do volitev izven svojega delovnega časa nakopali po 50 ton premoga. Posamezniki so že skoraj v celoti izpolnili svoje obveznosti. Tako je Marjan Brezoviek nakopal že 40 ton premoga, Božo Zobarič, Frane Soln, Franc Avsec in drugi pa le malo zaostajajo.
Mladina krškega okraja se pridno udeležuje tudi prostovoljnega dela, predvsem pri čiščenju sadnih dreves. Tudi pri kul-turnoprosvetnem delu, v Ljudski tehniki in fizkulturi aktivno sodelujejo.
V Kranju bodo letos napravili 600.000 prostovoljnih ur in ustanovili dve obdelovalni zadrugi
V kranjskem okraju je bilo v zadnjih dneh sedem večjih predvolivnih zborovanj. Predvolivnemu zborovanju na Jezerskem je prisostvovalo 220 volivcev. Na sestanku j« govoril tudi minister vlade LRS Tone Fajfar. V diskusiji eo gozdni delavci predlagali, da bi KLO ustanovil čevljarske delavnice, ki bi delale Čevlje za gozdne delavce.
Na plenumu Osvobodilne fronte mesta Kranja so se zavezali, da bodo člani OF letos napravili 600.000 prostovoljnih ur in ustanovili dve obdelovalni zadrugi.
Na Blejski Dobravi bodo pred volitvami napravili 2000 prostovoljnih ur pri poseku lesa za zadružni dom.
Predvolivne priprave v je  __________
okraju potekajo v znamenju sprejemanja novih obveznosti in povečani aktivnosti na gospodarskem in političnem področju. Preteklo nedeljo je v tovarni verig v Lescah 46 delavcev napravilo na čast volitev 257 ur. Najboljši uspeh je imel namestnik kandidata Pavel Magdič. V Lescah so tudi organizirali delo za ustanovitev DID.
SUROVA KRŠITEV DOLOČB MIROVNE POGODBE
Italijanska vlada nadaljuje s politiko raznarodovanja jugoslovanske manjšine v Italiji
Gorica, 10. marca, (Tanjug.) Politika italijanskih oblasti do jugoslovanske manjšine v Italiji je spravila v težak položaj prebivalstvo slovenskih krajev, ki eo pod italijansko upravo. Uradne politike oblasti do slovenske manjšine ne izraža samo pomanjkanje kakršne koli skrbi za gospodarski razvoj in razcvet slovenskih občin, temveč tudi pomanjkanje vsakega spoštovanja in priznavanja temeljnih, nacionalnih m demokratičnih pravic Slovencev, ki bi morale biti jugoslovanski manjšini zagotovljene.
Protislovenska smer politike rimske vlade prihaja do polnega izraza tudi v kulturnem zapostavljanju slovenskega prebivalstva. Slovencem ne onemogočajo samo vsakega kulturnega razvoja in zanikajo pravice do nacionalne kulture, marveč prosvetne oblasti ne izdajajo nobenih ukrepov, da bi slovenskim otrokom omogočile, da bi se naučili vsaj abecedo, kot je to primer v Beneški Sloveniji.
Za napredek slovenskih kijajev še niso določili niti ene lire v italijanskem gospodarskem načrtu. To nikakor ni slučajno, marveč je izraz zavestnih naporov italijanskih oblasti, da bi slovensko vas zadržali na stopnji primitivnega gospodarstva in s skrajno zaostalostjo in siromaštvom uničile gmotne temelje za obstoj narodno zavednega slovenskega elementa, slovenskega kmeta pa spravile v položaj na pol odvisnega kmeta. Posledica take politike je, da danes v strogo slovenskih občinah v Italiji ni zaposlena niti polovica delovne sile. Zaradi težkih gospodarskih razmer in ker jima oblasti ne dajo možnosti zaposlitve, sta slovenski kmet in delavec prisiljena skupaj z družino zapustiti rodni kraj in iskati kruha v inozemstvu. V prav nič boljših gospodarskih in socialnih razmerah ni tudi slovenski delavec v goriškem okraju.
Glede na nacionalne pravice in politične svoboščine se položaj slovenske manjšine v Italiji ni prav nič spremenil po drugi svetovni vojni. Italijanska vlada še danes prišteva beneške Slovence k Italijanom in v pravem smislu ne priznava obstoja strnjenega slovenskega elementa v videmski pokrajini. Današnji položaj v goriški pokrajini, Kanalski dolini in Beneški Sloveniji se niti malo ne razlikuje od položaja v dobi fašističnega režima. V izrazito slovenskih krajih oblasti nastavljajo italijanske uradnike, uradnike slovenskega rodu pa premešča vlada v globoko notranjost Italije. Na slovenskih trgovinah in obratih so prepovedani slovenski napisi in črke. Slovencem je prepovedano izobešati svoje narodne zastave. Celo na pokopališču pobirajo oblasti s pogrebnih vencev trakove v nacionalnih barvah. Tako politično mučenje jugoslovanske manjšine v Italiji ne le ni v skladu z italijansko ustavo, marveč je tudi v kričečem nasprotju z določili mirovne pogodbe z Italijo.
Politika raznarodovanja slovenskega prebivalstva prihaja najmočneje do Izraza na prosvetnem področju. Oblasti so organizirale teroristično kampanjo proti slovenskemu šolstvu z namenom, da bi
Spremembe v narodnem svetu bolgarske Domovinske fronte
Solija, 10. marca. Bolgarska telegrafska agencija poroča; Na plenarnem zasedanju narodnega sveta Domovinske fronte je bil izvoljen za predsednika narodnega sveta Viko Cervenkov. Dosedanji generalni tajnik narodnega sveta Dobri Terpešev je bil razrešen zaradi »prevzema druge dolžnosti«, na njegovo mesto pa je hil izvoljen Ferdinand Kozovski, predsednik predsedstva Narodnega sobranja. — Dobri Terpešev je bil pred kratkim izključen iz Politbiroja CK KP Bolgarije, razrešen kot predsednik vlade ter imenovan za ministra za delo in socialno skrbstvo.
w tem poglavju bomo obravnavali zaradi enostavnejšega navajanja in boljšega razumevanja Ljudsko skupščino LR Slovenije. V kolikor pa bo potrebno, bomo opozoriti na razlike v drugih republikah.
Vsaka ljudska republika ima svojo ljudsko skupščino, kakor to določajo republiške ustave. Ljudska skupščina LRS izvršuje vse tiste pravice, ki pripadajo naši republiki im* v kolikor nista za to pooblaščena Prezidij Ljudske skuščine ali vlada LRS. Seveda pa odgovarjata Prezidij in vlada za svoje delo Ljudski ekupščini, ki je vrhovni organ državne oblasti v naši republiki. Ljudska skupščina je izvoljena za dobo štirih let, in sicer te voli en poslanec na 10.000 prebivalcev. Volivci lahko poslanca odpokličejo po določilih republiškega zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov tudi pred potekom dobe, za katero je izvoljen, če bi njegovo delo ne bilo v skladu z voljo volivcev in bi izgubil njihovo zaupanje. Pri volitvah v Ljudsko skupščino lahko volijo in so voljeni v njo le državljani LRS (90. člen zvezne Ustave in 54. člen Ustave LRS). S tem je v ppl-&i meri zavarovana pravica državljanov naše republike, da v republiških zadevah sami odločajo. Ljudska skupščina si lahko v vojni ali v izrednih razmerah podaljša svoj mandat za ves čas, dokler to stanje traja, lahko pa sklene svoj razpust pred potekom dobe, za katero je izvoljena (68. člen).
Ljudska skupščina je enodomna, kar ustreza potrebam in prilikam v vseh ljudskih republikah. Zasedanja so redna in izredna; redni zasedanji sta 15. junija in 15. decembra. Zasedanje skliče z ukazom Prezidij Ljudske skupščine. Če Pre-zidij Ljudske skupščine a« bi sklical, se
slovenskim otrokom onemogočile, če že ne vsako šolsko izobrazbo, pa vsaj pouk v materinščini. Otrokom optantov je po zakonu prepovedano obiskovanje slovenskih šol.
Kakšna usoda Čaka slovensko manjšino pod italijansko upravo, najbolj dokazuje primer Beneške Slovenije, kjer živi nad 60.000 Slovencev, in Kanalske doline. V teh popolnoma slovenskih krajih italijanske oblasti sploh niso dovolile slovenskih šol. To popolnoma jasno govori o določeni politiki, ki teži za tem, da bi obdržala tak režim, v katerem ne bo mesta za ta glavni in prvi pogoj razvoja in celo obstoja slovenske narodne kulture in zavesti.
S svojim odnosom do jugoslovanske nacionalne manjšine je italijanska vlada dokazala, da ne spoštuje določb mirovne pogodbe. Navzlic številnim zahtevam in intervencijam Demokratične fronte Slovencev v Italiji, italijanska vlada še ni pokazala pripravljenosti, da bi s posebnimi zakoni zagotovila slovenski manjšini nacionalne pravice, t. j. pravico do slovenskih šol in enakopravnost slovenskega jezika pred so-disčem in javnimi uradi.
Dolžnost rimske vlade je, da z zakonom zagotovi svoboden razvoj vseh političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij slovenske manjšine in da v krajih, kjer žive Slovenci, nastavi slovenske uradnike. S tem, da italijanska vlada še vedno dovoljuje protislovensko gonjo in napade javnih organov ter šovinističnih skupin in strank, povzroča upravičene ugovore, da sploh ne priznava Slovencem v Italiji manjšinskih pravic. S tem prevzema nase vso odgovornost za surovo kršitev določb mirovne pogodbe.
Pismo Slovensko-italijanske prosvetne zveze Louisu Adamiču
New York, 10. marca. Slovenski ameriški narodni svet je priobčil pismo, ki ga je pisala Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu književniku Louis Adamiču. V tem pismu je med drugim poudarjeno, da angloameriška vojaška uprava Svobodnega tržaškega ozemlja noče izpolniti zahtev slovenskega ljudstva glede kulturnega napredka.
»Vojaška uprava,< je rečeno v pismu, »ni storila ničesar, da bi slovenskemu prebivalstvu vrnila narodno premoženje, ki so ga uničili in zaplenili fašisti. Edino stalno gledališče na STO, Slovensko narodno gledališče, ni dobilo nobene dvorane in je primorano nastopati izključno le v predmestjih.«
Nadalje je v pismu poudarjeno, da vojaška uprava ne upošteva samouprave slovenskega šolstva. V slovenskih vaseh, kjer prebiva italijanska manjšina, imajo italijanske šole. Ker je italijanskih učencev malo, vabijo v te šole celo otroke slovenskih staršev.
Italijanski šovinistični tisk, ki uporablja informbirojevsko propagando, je sprožil lani gonjo proti slovenskim šolam. Sledil je poskus, da bi slovensko osnovno šolo sredi mesta zaprli.. Čeprav je slovensko prebivalstvo ta poskus preprečilo, se je italijanskim šovinistom posrečilo preprečiti, da bi odprli nove slovenske osnovne šole in gimnazije, ki so zelo potrebne. Zadnje dni 60 zaprli 19 slovenskih vzporednih razredov malone v vseh okrajih Trsta, v slovenskih šolah v okolici mesta pa so združili po dva razreda v enega. Pri tem so premestili mnogo slovenskih učiteljev, nekaj pa so jih odpustili. Pri vseh teh poskusih težijo za tem, da bi slovenske šole sploh odpravili.
»Prosimo vas,< Je rečeno na koncu pisma, »da se v ameriškem tisku zavzamete za pravične zahteve slovenskega šolstva v Trstu in vplivate na ameriško javnost, da bo od vlade ZDA zahtevala, naj angloameriška vojaška uprava preneha s takšnimi nedemokratičnimi ukrepi.«
Pismo je podpisalo mnogo slovenskih prosvetnih delavcev v coni »A« STO.
Pred občinskimi	_	i_ 1»;
volitvami na Koroškem ZdrtiZttno SC V bonJ®
za obvarovanje svojih pravic
Celovec, 10. marca. (Tanjug.) V več krajih Slovenske Koroške so bili pred-volivni sestanki, na katerih so kandidati enotnih list navedli program bodočega dela. Predvolivni sestanki so bili v Železni Kapli, Borovljah, Glinjah, Selah in drugih krajih. Vsi kandidati so predvsem opozarjali na važnost enotnosti koroških Slovencev in pozivali 'ljudstvo, naj se združi v borbi za obvarovanje svojih pravic in koristi proti vsem napadom ve-likonemških šovinistov, pa naj pridejo od katere koli strani. Kandidati so govorili tudi o ukrepih krajevnega pomena, ki bi bili potrebni za zboljšanje življenjskih ražraer koroških Slovencev.
Tako so kandidati enotnih list v Bell, Borovljah, Slovenskem Pliberku in Šent Petru z volivnimi razglasi pozivali k
enotnosti Slovencev v borbi P1011 kampanji avstrijskih šovinistov ** pravo slovenskega pouka v Solan. ^ pozabimo,« je rečeno v razglasu, ^ iz naše občine med vojno izgnali ^ahn0 venskih družin in da je danes
potrebno, strniti naše vrste. Samo e in strnjeni se bomo mogli l!fi1I1«iviBi-upreti novemu navalu avstrijskih »o ^ stov na temeljne pravice slovenskega roda.«	,	.	raJ.
Kandidat enotne liste v Glinjan 1E krinkal listo tako imenovane gosp ^ ske stranke, ki so jo v Št. Petru Stojah vtložili združeni člani Š0VlE1 narodne stranke in fašistične zveze n Ijihov namen je, da hi pod
visnih. Njihov ko »gospodarske
ko »gospodarske stranke« dosegli ^ večji uspeh pri razbijanju enotnosti
vencev.
V ČSR se boje resnice o Jugoslaviji
Praga, 10. marca. (Tanjug.) Lani so češkoslovaške oblasti zaplenile veliko število biltenov, ki jih izdaja dopisništvo Tanjuga v Pragi, čeprav so bilteni prenašali skoraj izključno samo vesti o naporih jugoslovanskih delavcev pri izgradnji soeializjna, in kljub temu, da se niso dotikali ČSR niti katere koli druge in-foraiblrojeviake države. Kljub temu so češkoslovaške oblasti motivirale prepoved teh biltenov, da »ogrožajo« republiko.
Sedaj je prejelo dopisništvo vnovič sklep okrajnega kazenskega sodišča v Pragi, s katerim je bil zaplenjen in uničen biilten dopisništva Tanjuga od 28. februarja. V obrazložitvi tega sklepa je rečeno, da se zaplenjuje ta bilten »zaradi
razširjanja alarmantnih vesti, kar je ^ nivo dejanje po paragrafu 32-2 št. 231-48«.	p,.
Popolna neosnovanost tega sklepaj, staja jasna, če pogledamo, kaj ima 0 njeno sodišče za »alarmantne vesti. .(
Bilten dopisništva od 28. fe-bru^i f prinesel pregled jugoslovanskega katerem govori o volitvah pred som Ljudske fronte LR Srbije 'n porih jugoslovanskih delavcem v r“, stvu za povečanje proizvodnje. V DI
Končni rezultati angleških volitev
London, 10. marca. Reuter poroča: Pri naknadnih volitvah v Moeideu (oblast) Manchestra) je zmagal konservativni kandidat z 25.847 glasovi. Laburistični kandidat je dobil 16.769, liberalni kandidat pa 260? gilasov. V tej volivni enoti so bile splošne parlamentarne volitve preložene na 9. marec zaradi smrti poslani-škega kamdidata, ki je umrl med volivno kampanjo. S tem so bile sedaj popolnoma končane splošne parlamentarne volitve v Veliki Britaniji. Razdelitev mandatov v novem spodnjem domu je tale: laburisti 315, konservativci 297, liberalci 9, irski
Sporočilo Tanjuga o incidentu na italijanski ribiški ladji
Agencija »Ansa« in vsi italijanski listi so priobčili uradno poročilo, v katerem je rečeno, da je »neki jugoslovanski patrolni čoln ustavil italijansko ribiško ladjo ,San Marco‘, ko je lovila ribe izven jugoslovanskih voda, 25 milj od po-reške obale. Jugoslovanski komandant se je vzpel na italijansko ladjo in obtožil italijanske ribiče, da 60 kršili jugoslovanske vode, ter, čeprav so italijanski ribiči protestirali, češ da so okrog 25 milj izven jugoslovanskih voda, zahteval, naj odpluje ribilška ladja z njim v Poreč. Ker je lastnik ladje Dino Bulo to zahtevo odklonil, mu je jugoslovanski komandant pognal kroglo v usta, zaradi česar je Bulo čez nekaj minut izdihnil.*
Ves dogodek je prikazan v poročilu neresnično in tendenciozno z namenom, napasti in obrekovati Jugoslavijo, in v prizadevanju, da bi opravičili kršitev predpisov o .ribolovu oh naši obali. Incident se je pripetil dejansko takole:
V noči med 6. in 7. marcem, okrog ene ponoči, je naš patrolni čoln naletel na dve italijanski ribiški ladji, ki sta bili zapluli v naše teritorialne vode na področju Poreča. Prva italijanska ribiška ladja, na katero je naletel naš patrolni čoln, se je odzvala pozivu komandanta jugoslovanskega čolna Bože Fordova in mu izročila dokumente, nakar so jo odpeljali v Poreč. Ko pa je jugoslovanski
patrolni čoln naletel na drugo italijansko ribiško ladjo, ki je bila osem in pol milje oddaljena od naše obale, kar pomeni, da je bila poldrugo miljo daleč v naših teritorialnih vodah, posadka ladje ni hotela Izročiti dokumentov. Naš patrolni čoln se je približal tej ladji in zahteval dokumente. Kapitan italijanske ribiške ladje se je temu drzno uprl in šele na odločno zahtevo vodnika Fordova je prišel na jugoslovanski patrolni čoln, toda brez dokumentov. Potem se je vrnil na svojo ladjo, češ da bo prinesel dokumente, pa je kmalu zopet prišel na jugoslovanski patrolni čoln in zopet brez dokumentov.
Na odločno zahtevo komandanta jugoslovanskega čolna, naj prinese dokumente, se je kapitan italijanske ladje znova vrnil na svojo ladjo. Ker pa se je hotel očitno izogniti kontroli in posledicam kršitve predpisov in ker še vedno ni hotel izročiti dokumentov, je odšel vodnik Božo Fordov na italijansko ladjo. Kapitan italijanske ribiške ladje je grozeče skočil proti Fordovu, ki je v samoobrambi streljal nanj. Ista krogla je zadela nekega našega vojaika na patrolnem čolnu, ki je ranam kmalu podlegel. Tačas ko je hotel naš oficir priskočiti na pomoč zadetemu vojaku, je posadka italijanske ladje izkoristila ta trenutek in je z ladjo pobegnila.	(Tanjug)
1 in
nacionalisti 3, neodvisni liberalci speaker Spodnjega doma 1 mandat.
Nov britanski dominion v Zapadni Indiji
London, 10. marca. (Tanjug.) Londonski radio je poročal, da je izdalo britansko kolonialno ministrstvo poročilo, v katerem je rečeno, da bo verjetno ustanovljen nov britanski dominion na zapadno-indijskem otočju. Posebni odbor predstavnikov britanskih Karibijskih otokov je priporočal združitev vseh britanskih zapadnoindijekih kolonij v Britansko-ka-ribijsko zvezo.
Glavno mesto te zveze bi bil po tem predlogu Trinidad. Prav tako se predlaga ustanovitev federalnega zakonodajnega organa, ki bi imel med drugim nadzorstvo nad narodno obrambo in zunanjepolitičnimi posli.
Atentat na predsednika libanonske vlade
Bejrut, 10. marca. Kakor poroča AFP, je bil včeraj napravljen na predsednika libanonske vlade neuspel atentat. Atentator pripada sirijski narodni stranki, ki zastopa iredentistične težnje.
je inkriminirana kot alarmantna - e. »tajni« v stavku, ki govori, da m-novane »volitve izvedene s tajni® »£. sovanjem«. Dalje je inkriminiran® ^ sto, na katerem je govor o pove^anjoig, izvodnje v našem rudarstvu leta 1%^
Torej, kaj smatra sodišče v d j. katero njen tisk hrupno razglaša za ‘ ^ sko-demokratično«, za »alarmantne in zakaj se pleni bilten dopisništva cije socialistične države? Za Pr?n,ia|»l' zensko sodišče in njegove naredb<w ^ ce je v resnici lahko »alarmantno ^
stvo, ker so jugoslovanski ru(*®, , pr|-1949 povečali proizvodnjo za 32%	^9o
meri z letom 1948, medtem ko v Csn■ izpolnili v veliki meri plana v rufl ^ proizvodnji. Zanje more prav ^"fjgvijl »alarmanto« dejstvo, da so v	jj
volitve za vse organe ljudske p9 množičnih organizacij tajne, na ® ,0 v imenujejo vse funkcionarje, tudi " m-ljudskih odborih in množičnih org cijah, brez kakršne koli udeležbe 8j. stva z dekreti In odredbami.	jjUd'
cer mogli razumeti sklep praškega skega sodišča?
ČEŠKOSLOVAŠKA DRŽAJI-KRIJE PRORAČUNSKE PRIM3* KLJAJE CERKVA
Praga, 10. marca. (Tanjug.) ir vaški urad za cerkvena vprašanjai ) ,eJj plačal 5,749.000 kron kot prvi Pre nad-za kritje primanjkljaja v proračun ^ škofije v Olomucu. V kratkem dobni predujmi izplačani vsem »» v češkoslovaški.	urb®**’
Po zakonu o materialnem Pre® nju cerkve v ČSR mora država Pr kritje proračunskih primanjkljaje^
NAGRADE IN POHVALE ZVEZNEGA ODBORA LJUDSKE FB^I*
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
NASA DRŽAVNA UREDITEV
FRONtf
i
3. nagrada 100.000 din orgafll Ljudske fronte mesta Sarajeva,
4. nagrada 80.000 din in radijs^r*]* rat organizaciji Ljudske fronte Bjelovar,	,	,. jp»'
5. nagrada 50.000 din in radij^^jj# rat organizaciji Ljudske fronte Nikšič,	<0$
6. pohvalo dobe mestne org® Titograda, Kragujevca, Ljubljane iyalje^°l ne organizacije Gorica, Resanj, Kragujevac, Sežana In Prnjavor.
Iz sekretariata izvršneg® .<* Ljudske fronte Jugo®*
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a	^
2. Dopolnilni zakoni, kad**_
JUGOSLAVIJE NAJBOLJŠIM ORGANIZACIJAM LJUDSKE
Beograd, 10. marca (Tanjug). Na seji 8. marca 1950 je sekretariat Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije sprejel sklep o razdelitvi nagrad in pohval organizacijam Ljudske fronte, ki so dosegle najboljše rezultate v zveznem, medmestnem in okrajnem tekmovanju v letu 1949.
Nagrade so bile razdeljene takole:
1. nagrada 250.000 din organizaciji Ljudske fronte mesta Skoplja,
2. nagrada 120.000 din in radijski aparat organizaciji Ljudske fronte okraja Stolac,
Ljudske skupščine ljudskih republik
vprašanja, ki jih je uredil sicer	y
zakon, pa pri tem ni upošteval v*
lahko skupščina sestane ob teh rokih tudi sama brez ukaza. Izredno zasedanje skliče Prezidij, kadar spozna to za potrebno, ali če to zahteva ena tretjina poslancev. Do sedaj je imela Ljudska skupščina LRS šest rednih in tri izredna zasedanja. Za čas trajanja mandata uživajo poslanci na ozemlju LRS imunitetno pravico. Imunitetna pravica ščiti poslanca, da ga organi javne varnosti ne smejo zapreti, niti se ne sme proti njemu uvesti kazenski postopek, če ni Ljudska skupščina LRS dala predhodno tega dovoljenja, če pa skupščina ne zaseda, d& tako dovoljenje Prezidij Ljudske, skupščine LRS, razen v primeru, če se zaloti poslanec pri samem zločinu. V tem primeru pa je treba takoj obvestiti Prezidij Ljudske skupščine LRS. Tako Imunitetno pravico uživajo na ozemlju LRS tudi ljudski poslanci drugih ljudskih republik po predpisih ustav njihovih republik, imunitetno pravico imajo v vsej FLRJ tudi poslanci zvezne Ljudske skupščine. Pristanek za to, da se lahko pripro ali se prične proti njim kazenski postopek, pa mora aati tisti dom zvezne Ljudske skupščine, kateremu pripadajo (69. člen zvezne Ustave).
Delo Ljudsike skupščine vodi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije tajniki, ki opravljajo svoje posle po poslovniku, ki si ga je skupščina predpisala. Predsedstvo vodi seje skupščine in njeno delo. Skupščina je sklepčna, če je prisotna večina poslancev in predlog je »prejet, če ja
zanj glasovala večina prisotnih poslancev, le za spremembo Ustave je predpisana absolutna večina, to je nadpolo-vično število vseh izvoljenih poslancev. Za ekspeditivnejše delo skupščine skrbe skupščinski odbori, katerim prepusti Ljudska skupščina določene zadeve. Na prvem sestanku «e izvoli verifikacijski odbor, poleg tega pa še: zakonodajni odbor, odbor za plan in finance, mandatno Imunitetni, administrativni odbor in odbor za prošnje in pritožbe. Poleg teh stalnih odborov pa se lahko postavijo še posebni anketni odbori o vprašanjih, ki so splo&nega pomena za vso LRS. Pomoč tem anketnim odborom morajo nuditi vsi državni organi in uradne osebe tako pri ugotavljanju dejstev kakor tudi pri zbiranju dokazov.
Pravice Ljudske skupščine LRS smo deloma že navedli. Glavna pa je sprejemanje republiških zakonov. Te pravice nima na teritoriju LRS noben drug organ (ljudski odbori sprejemajo le odloke)). Pri tem je zelo važno vprašanje, ali more priti republiški zakon v na* sprotje z zveznim in kateri potem velja. Zvezna Ustava določa, da v takem primeru velja zvezni zakon, ki je veljaven na vsem ozemlju FLRJ. Presojo tega, ali je podana neskladnost med republiškim in zveznim zakonom, ima Prezidij zvezne Ljudske skupščine, ki ima tudi pravico, da tak zakon zadrži, in sicer ao zasedanja Ljudske skupščine FLRJ, ki bo ’ o tem razpravljala, prav tako kakor sme zadržati tudi vsak zvezal zakon, če bi
eresegal tiste pravice, ki jih daje zvezna »tava zvezni skupščini in bi izdala na primer zakon, za katerega je pristojna le ljudska republika ali bi bile v zveznem zakonu okrnjene pravice, ki so z Ustavo zagotovljene ljudskim republikam Tako prihaja tudi pri tem vprašanju do izraza princip demokratičnega centralizma, ki je, kakor smo že ponovno ugotovili, eno od osnovnih načel naše federativne ureditve.
Zakonodajno iniciativo — t, j. pravico predlagati zakone — imajo vlada LRS, njeni člani in poslanci Ljudske skupščine LRS. Državni proračun sestavi in predlaga prav tako kakor tudi zaključni račun o izvršitvi državnega proračuna vlada. Republiški zakoni prično veljati osmi dan po ohjavi v Uradnem listu LRS, če v samem zakonu ni drugače določeno. Odgovornost vlade skupščini je razvidna tudi iz tega, da poslanci lahko stavljajo predsedniku ali članom vlade vprašanja in morajo ti na ta vprašanja odgovarjati v skupščini.
Kakšna je razlika med zveznimi in republiškimi zakoni? Republiški zakoni so dvojni v odnosu na zvezne, in sicer:
1. Popolni republiški zakoni, kadar urejajo vprašanja, glede katerih ni izdan zvezni zakon, torej v zadevah, ki so po Ustavi pridržane republikam, n. pr. zakon o nošenju orožja, zakon o prostovoljnih gasilskih društvih, zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zakon o upravni razdelitvi LRS, zakon o odpoklicu ljudskih predstavnikov itd.
sebnosti, ki so specifične v P0’",, i*\ republiki, n. pr. zakon o pi konskih zvez, ki so bile sklenje*
9. majem 1946.
3. Zakoni, ki eo izdani ®a jpl^ splošnih načel, ki so postavljena 8 nimi zakoni FLRJ, n. pr. zakon ^ ni reformi in kolonizaciji, zakon o varstvu kulturnih 5P° in prirodnih znamenitosti itd- ,
Analogno kakor Zvezna * ima tudi naša republiška edin ^ *|j spremembe in dopolnitve u*f*v Jud-a lahko stavijo predlog Prezidil’ tretjina poslancev, za predlog l glasovati absolutna večina ysetcaxe‘*t. cev. Skupščina potrjuje, važne	*j,
zidija, n. pr. glede ustanovitve
nistrstev, imenovanja ali razr nlstrov, pa tudi gotove uredbe. n. pr. sprejela pooblastilni podlagi katerega je vlada P , s p® izdajati uredbe z zakonsko ®° pfi^ . ročja narodnega gospodarstva' voliti ali razrešiti Prezidij, vj_<,3 dišče in vlado ima samo Lju
ščina LRS, dalje izrekanje_________
osebam, ki so kaznovane P° zakonih, spremembe proračur-	^
darskega plana itd. Poleg tenP ve*iu v šteli smo samo glavne, daje)°_
osebam, ki so kaznovane P° zakonih, spremembe proračun aVic. darskega plana itd. Poleg ten :P^etti v šteli smo samo glavne, d®IeI° raJai>> ^ republiški predpisi še druga kot reševanje Ljudski skupščin*	p
hovnemu organu naše repu®11 vjdeJ>' & Iz navedeneiga smo lahko ,fl ie je načelo suverenosti rePj~.ie(Jno kratičnega centralizma	uk.
cii«
deno tako v pogledu organ jz j* fepu' kakor tudi posameznih ljud®
Brovč Andrej kandidat
n jskega okraja • južni del
Ce<?6e<lnik	Kranj tov. Andrej
Jjtjn j® pri volitvah v Ljudsko 6kup-" iufal j kandidat kranjskega okraja
Jvl0Variš Brovč je do svojega 26. leta V "®ški grapi. Nekaj krp skope kra-' ^?ernUe Vv bregu, dve kozi in bajta,
^ vse, kar so Brovčevi premogli. ’ koš
J?2®) v breg, od koder jo je zlizalo je-
v ^ Pomlad eta z materjo prenašala «- . zemljo s spodnjega konca njiv
Ko
0 deževje.
H f . 89 P° P™' vojni prišli Italijani ) w? llfiko, je hodil Brovčev Andrej k k t razrec*- Lahko mu je šlo v glavo; «m°t ^ar znai Vfle(?a Gregorčiča na loh italijanščine ee pa ni hotel rčiti. |4lS® kazen v šoli ga k temu ni mogla sto j*' ^em ie prišlo 1924. in 1925. 4tid -°*?a hudega fašističnega zatiranja, tej je v teh dneh prebral mnogo slo-
knjig, ki si jih je sposojal. Od-tir,]; Pr°ti Italijanom je v njem zmeraj r8sel. Leta 1930 so padle bazoviške Hjp. Člani protifašistične organizacije
■	jTritnorekem so ie prej slišali, kakšen fovčev Andrej. Z lahkoto so ga pri-2| SiTu je -ilegalno slovensko časo-(j1?’ odpiral oči slovenski mladini. Šest (J.® tako delal. Italijani mu dolgo niso jj2ji do živega, 193«. leta pa ga je <io i»yioi T-i—„» j» moral čez mejo.
ga orožniki prvič
 brez dokumentov!
Kij. “> doma detel, bi te Italijani puli^ v miru, gotovo si se bavil s poli-*- * je dejal orožniški komandir utišanju. Po dolgem spraševanju so v, Opustili.
R?.,al je službo. Po veliki 6tavki i j^sv v Kranju je bilo, ko je prišel ie zaslonl spraševal. V Ju-(®lav	tovarni,	kjer	je	bilo za
]^c6 najslabše, so ga končno sprejeli. %i !k- z ve^ drugimi okušal kapitali-^0J “ič. Revolucionar, kasnejši narodni Hjjtj Stane Žagar ga je začel sezna-'»SafZ detavskim gibanjem in mu pri-li, Marksistično literaturo.
In,?1® 1939 je bil sprejet v Partijo, fekn nato ie v	osnoval par-
L c®lico. Že prihodnje leto je postal e,jn testnega komiteja KPS v Kranju. ttgK0 delo v tovarni, zvečer pa ilegalni hcijJJ ~~ tako je živel vse do oku-
JJ*;« dni po okupaciji so ga v tovarni 7 Nekaj časa je ostal še v Kra-oetalimi člani mestnega komiteja m, ravljal za oboroženo vstajo in or-iln,Jral OF. V avgustu je odšel s 65-'Isbo kranjsko četo pod Storžič. Zaradi eenf Zt*Tavja in kot dober agitator je <v *'tetnbru odšel na Primorsko. Brov-kora 4»drej, takrat član okrožnega od-. Tolminsko, je naprej delal v .,J. dolini, že oktobra so zbirale tam tr°jkfi orožje in budile Pri-k vstaji. Ko je spomladi prišla i oj 0va četa, so jo domačini sprejeli ^tli .m‘ rokami, in že do poletja so mladi v partizane. »Janko z Gota	tako so klicali tov. Brovča,
P°stal sekretar baško-eerkljan-'ditvj r°*ia, kar °®*ia* 786 **° oevo"
\V> med vojno so njegovo šibko še bolj zrahljali. Že po enem
PODJETJA ZA ODKUP V	SO	SE VKLJUČILA
J«EDVOLIVNO TEKMOVANJE
delovnim kolektivom Slo-'*to' tekmujejo v čast volitev v skuipičino, so se priključila tudi 'Živi*® 2a odkup živine. Uslužbenci
■	Upa* v Mariboru 60 napovedali VMn'e vsem »2ivinoodkupom« v Slo-' kklik	drugim bodo tekmovali v na-
'*» '°®kah: katero podjetje bo naj-Sev ‘Spolnilo plan odkupa živine in *» 1«®V in najhitreje zbralo zaostanke ^^1^949, katero podjetje bo uvedlo ?'*ivi° *?et°do Pri prevzemu m odpre-r® knl*' ',mel° točnejšo evidenco in vpe-% v° i^e knjigovodstvo in katero pod-'Njl0 imelo najmanj neopravičenih iz-°v ®vojih uslužbencev.
K
l®»	prvič	takšno	moderno
'4 v ane® Pre<^ ni° kakor preprosti ' ki je prvič v življenju v mestu i Težko verjameš, da zdaj
I.	izdelujejo v reški ladjedel-
; k uJ^ko. >Zagreb< je prva naša ladja /•i i^v ^ledelnirn Zdaj ee nam niti ne
Oo	11 nenavadnega, da izdelujemo ®aH8ke ladje. Vendar marsikdo k° silno težavna, zamotana in r %JQa i® proizvodnja ladij. Moder-Vel‘ka ladja sestoji iz neštetih , delov, iz polizdelkov težke in ^>inji.n<lustri'je, tovarn elektronaprav, ®ytov ttaprav< delavnic in industrijskih izdelke precizne mehanike tal© našteti vse izdelke, ki sc
f."s bi \z,a ^nio opremo ladje. Poseben «ki^ b'l potreben že za opis navipa-naprav in za opremo krmilnice.
mesecu po osvoboditvi je moral v bolnico. Spomladi 1946. leta je prišel v Kranj kot organizacijski sekretar OF, v januarju 1947. leta je postal tajnik mestnega ljudskega odbora, naslednje leto pa je bil izvoljen za predsednika, kar je še
danes. Odkar je osnovana ZB, je predsednik okrajnega odbora ZB. Sekretar MK KPS je že od 1948. leta, član okrajnega biroja KPS pa od lanske jeseni.
Čeprav bolehen, tovariš Brovč ne pozna počitka. Na njegovo pobudo je bila v Kranju ustanovljena že kopica ushiž-nostnih podjetij (čevljarne, trgovine, šivalnice itd.). Vodenje vsega tega, nadzorstvo, partijski sestanki po tovarnah
—	dela nikoli ne zmanjka.
Za evoje delo in zasluge je dobil Spomenico 1941, Red hrabrosti In Red bratstva In enotnosti II. stopnje.
Radijske postaje bodo spremenile valovne dolžine
S 15. marcem 1950 bodo skoraj vse radijske postaje v FLRJ spremenile svoje valovne dolžine in prav tako vse radijske postaje za srednje in dolge valove v Evropi Sklep o tej spremembi 60 sprejeli 15. septembra 1948 na mednarodni konferenci v Kopenhagnu. Ta sprememba valovnih dolžin je bila napravljena zato, da bi odstranili številne motnje, ki 60 ovirale poslušanje skoraj vseh radijskih postaj posebno na srednjih valovih. Naše radijske oddaje posebno v večernih urah močno motijo razne inozemske postaje. Radijski poslušalci iz vseh krajev naše države naj pazijo, kako bodo po spremembi valovnih dolžin slišali posamezne naše radijske postaje. Svoja opazovanja in ugotovitve naj sporoče pismeno komiteju za radiodifuzijo vlade FLRJ v Beogradu, Kneza Miloša 7.
Od 16. marca naprej bodo imele naše radijske postaje te-le valovne dolžine:
Radio Beograd 430 m. Radio Beograd I 212,4 m. Radio Beograd II (postaja LR Srbije) 236,6 m, Radio Zagreb 264,7 m, Radio Ljubljana 327,1 m, Radio Skoplje 370,8 m, Radio Titograd 340,5 m, Radio Sarajevo 490,9 m, Radio Novi Sad, Radio Priština, Radio Reka in Radio Maribor bomo slišali na valovni dolžini 202,1 m. Na isti valovni dolžini bomo slišali tudi druge oblastne in krajevne radijske postaje, od katerih delajo nekatere samo čez dan.
Od vseh naših radijskih postaj obdržita še naprej dosedanjo valovno dolžino radijska postaja LR Srbije — Radio Beograd II. Radio Beograd (zvezna postaja) bo le malo spremenil valovno dolžino; <5d 487,3 m preide na 439 m, tako da bomo dobili Radio Beograd na skalah radijskih aparatov še naprej skoraj na istem mestu. Poleg zvezne postaje Radio Beograd bomo imeli <jd 16. marca tudi zvezno postajo Radio Beograd I na valovni dolžini 212,4 m. Prenašala bo tri oddaje v srbskem in v tujih jezikih.
Ameriški film »Njen obraz«
V	vrsto filmskih »psihoanaliz« kot 6tno jih žn nekaj gledali v Ljubljani (Sedma tančica. Plinska luč, Izgubljeni dnevi) nai bi menda spadal tudi ameri-iki film »Njen obraz«, ki ga te dni vrtijo v kimu Moekvi. Film so posneli v proizvodnji »Metro Goldwin Mayer« v režiji Georga Cukorja.
Ob izbiri motiva, ki naj bi služil za dramski konflikt, lahko tudi priznamo, da je motiv, ki so se ga lotili to pot, mnogo bolj stvaren, sociološko in biološko prepričljivejši, kot pa v večini tovrstnih filmov, v katerih avtorji radi segajo po skonstruiranih, za lase privlečenih kompleksih. Telesni defekti, v našem primeru zmaličen obraz, pa 60 stvari, ki v razredni družbi v resnici dajejo osnovo za duševne neuravnovešenosti. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da borba za obstanek cepi tem ljudem nenehno v zavest, da »niso taki kot drugi«, da so manjvredni. (Tu bi se lahko razpisali o tem, kako ee pri nas ta problem uspešno rešuje že s samim vključevanjem vseh deiazmožnih v delovni proces, in s tem v normalno življenje.)
Iz tako pogojenega konflikta, ki kot že rečeno, nujno oblikuje odgovarjajočo psihologijo, bi bilo nedvomno možno napravili umetnino, ki bi jo lahko vsestransko priznali. Danes pa ee — kot vidimo ponovno, amerikanska filmska proizvodnja v nobenem primeru ne more več odreči cenenim zunanjim zapletljajem, noče in ne more izkoristili nakazane, že po svoji notranji vsebini dovolj dramatične vsebine motiva. V filmu »Njen obraz« so ne le daleč od prikazovanja družbenih korenin tega problema, tudi v nepobitnem vplivu fizičnega defekta na duševnost ne vidijo drugega kot zgolj »interesanten« in zabaven filmski material.
Kot bi jim po vsem tem upravičeno odrekli poznavanje psihologije živega človeka, pa moramo priznati, da se tem bolje spoznajo na psihologijo one publike,
Haho se sindikalna liltiui-mtiiili droštva pripravljajo na volilne
Razgibanost predvolivnih dni je zajela tudi mnoga sindikalna kulturno umetniška društva. Na skupnih sestankih in na sestankih posameznih sekcij so člani
—	po temeljitem razpravljanju — sprejeli obveznosti za delo v predvolivni kampanji. Živahno dejavnost kažejo društva v skoraj vseh krajih Slovenije, le ljubljanska, razen nekaj častnih izjem (Jože Ma-zovec v Vevčah, Jože Moškrič, Tine Rožanc), so ostala v teh dneh povsem pasivna.
Sodelovanje društev v predvolivni kampanji se izraža predvsem v gostovanjih na vasi in io z nastopi pevskih zborov, godb in dramskih družin, v ustanavljanju novih sekcij, v pridobivanju novega aktivnega in podpornega članstva ter pogostejšem prirejanju kulturno vzgojnih predavanj.
Tako je »Anton Linhart« iz Radovljice v prvem tednu izpolnjevanja svojih obveznosti gostoval v kmetijski šoli v Poljčah in v počitniškem domu »Tone Čufar« v Dvorski vasi. Ljudska univerza, ki je vključena v društvo, je priredila v tem času predavanje »Zakon o ljudskih odborih«. Do volitev bodo predajanja tedensko, dočim so bila doslej štirinajstdnevno. Pevci, ki so se zavezali, da bodo redno hodili na vaje, do sedaj svojo obljubo drže. Prav tako so častno rešili nalogo pri izvedbi proslave za 8. marec. Do volitev bo društvo ustanovilo še folklorno sekcijo, dramska družina pa bo imela premiero igre »Kadar se utrga oblak«, za katero se že pridno pripravlja. Vsi člani poskušajo zdaj pomnožiti svoje vrste, gre jim zlasti za mladino, katere je zaenkrat v društvu premalo. V prvem tednu te akcije so imeli že lep uspeh: 11 so jih že pridobili.
Vse sekoije društva »Lojze Hohkraut« poživljajo svoje delo. Dramska družina je imela 5. marca premiero komedije »Kumarica Mirandolina« in že redno vadi Kreftove »Celjske grofe«. 12. marca bodo gostovale vse sekcije v vasi Gaber, 19. t. m. pa v Dolah piri Litiji; kulturnemu programu bo pridruženo predvolivno
zborovanje. Moški pevski zbor bo imel v čast volitev 24. t. m. samostojen koncert, prav tako bo še pred volitvami koncertirala znana trboveljska godba na pihala.
Članstvo »Brata Pirkovič« iz Št. Jerneja bo pred volitvami s prostovoljnim delom adaptiralo svojo dvorano in oder, kjer bodo v predvolivnih dneh dajali komedijo »Matiček se ženi«.
Pevci »Dušana Jereba« in godba že gostujejo po okoliških vaseh in obenem s koncerti prirejajo kratke predvolivne govore s posebnim poudarkom na možnosti, ki jih daje naša ljudska oblast za kulturno prosvetni razvoj našega delovnega ljudstva.
Društvo »Tone Čufar« t Jesenic prireja po vseh odsekih številna kulturno vzgojna predavanja. Pevci in godba na pihala gostujejo po okoliških vaseh. Na dan volitev bo članstvo že prvo uro volilo 100%, pred tem pa bodo sodelovali pri budnicah. Disciplino pri vajah so v predvollvnem času znatno izboljšali.
Člani društva »Slavko Černe« iz Kranjske gore so na proslavi 8. marca sodelovali s petjem in pomagali pionirjem pri izvedbi »Rdeče kapice«. Do volitev bodo povedali število članstva od 81 nia 100. Vsi, ki se ne. pripravljajo na koncert (25. marca) ali za premiero NuŠičeve komedije »Dr« (26. marca), hodijo redno v izobraževalni tečaj, kjer je zlasti v tem času mnogo političnih predavanj. Člani društva bodo na dan volitev do 9 volili 100%. Po volitvah pojdejo na prostovoljno delo za zadružni dom.
V	park eta mi na Vrhniki bodo v pred-volivnem času opismenili vse analfabete, dramska družina opekarne pa že gostuje po okolici. Do volitev bo obiskala pet krajev.
Ljutomersko društvo »Janez Kavčič« je dosedaj z orkestrom, pevskim zborom in godbo na pihala gostovalo v Gornji Radgoni, Ivanjkovcih, Jeruzalemu in v Presiki, 11. t. m., 12. in 19. pa obiščejo skupno z dramsko družino še devet krajev. Društvo »Jože Potež« iz 5tor pa je imelo že kulturno prireditev v Svetini.
To je le nekaj primerov, kako se naša sindikalna društva pripravljajo na volitve.
V	živahni predvolivni aktivnosti društev pa je opaziti nekaj pomanjkljivosti: večina društev sodeluje v predvolivni kampanji predvsem s prirejanjem koncertov na vasi, premalo pa rešuje vrsto sivojih organizacijskih težav; prav tako posveča premalo pažnje pridobivanju novih članov in kar je največja hiba v dosedanjem delu naših sindikalnih društev
—	prevzgoji svojega članstva.
Ni dovolj, da pomagajo društva vasi samo s prirejanjem koncertov! Zaenkrat vemo le za društvo »Tone Tomšič« iz Ilirske Bistrice, da pomaga pri ustanavljanju vaških izobraževalno umetniških društev v svoji okolioi, jih nato podpira z nasveti, da laže prebrodijo začetniške težave. Taka pomoč je mnogo koristnejša, povezava delavca s kmetom pa mnogo trdnejša. Vsi vemo, da »e po naših vaseh vrše izobraževalni in praktični gospodinjski tečaji, kjer je zbranih precej ljudi. Tu bi bila priložnost agitiranja za ustanovitev — ne društva, ampak najprej tiste sekoije, 'za katero imajo vaščani največ zanimanja. Jasno, da bi bilo treba stopiti najprej v stik s frontno organizacijo, da bi ustanovitev vsestransko podprla. Prav tako bi bile tudi prireditve na vasi, ki jih imajo društva v svojih predvolivnih obveznosti, večjega pomena, če bi }im bila pridružena agitacija za ustanovitev vsaj one kultu mo umetniške skupine, ali morda že ustanovitev te.
Uprave sindikalnih društev naj bi nato pomagale takim vaškim skupinam pri organizacijskem in političnem delu, strokovni vodje sekcij pa pri delu posameznih skupin (n. pr. zborovodja sindikalnega društva obišče vas in pomaga tamkajšnjemu zborovodji in zboru s strokovnimi nasveti in z dobavo notnega materiala). Zelo hi bile koristne tudi skupne konference teh vodij in medsebojni množični društveni obiski. Taka povezava pa naj b.i ostala tudi po volitvah!
katere oko* krojijo b takimi in podobnimi filmi že vse od obstoja Holywooda. Vsekakor je cilj spraviti film v dober kup, hiter promet, tudi tokrat dosežen.
V filmu »Njen obraz« je namreč dovolj nenavadnega, zelo »dramatičnega« in vešča režija ter igra kar spretno prikrivata nesmisel in lažnost dogajanja.
Tako gTO predvsem režiji zasluga, da je okvirna zgodba, to je sodna obravnava proti Ani Holm monolitna, in da nam retrospektivno pripovedovanje prič s svojim kronološko logičnim zaporedjem jasno 06veitli dejavnost in »lik« obtoženke. (To mojstrsko obvladanje režijskih prijemov pada morda tem bolj v oči, ker nam je še vsem dobro v spominu domači film »Zgodba o tovarni«, v katerem se j» scenarist poslužil istega prijema (sodni proces), ki pa 6e je pokazal za našo mlado filmsko produkcijo kot dokaj trd oreh.)
Ampak vsebina!
Ana Holm je pred sodniki zaradi uboja svojega ljubimca. Pa to zvemo šele na koncu zgodbe. Priče nam jo najprej predstavijo kot Izsiljevalko. Dasi nikakor ne govorijo v njen prid, je iz njihovega pričevanja vendar le nekako čutiti opravičilo za ta nenavadni posel, namreč odpor, ki jo je zaradi zmaličenega obraza navdajal do družbe. Čeprav si lahko mislimo, da ta nenavadni delokrog ustreza predvsem filmskim producentom, se zdi končno tudi za Ano Holm sprejemljiv. Nesprejemljivo pa je vse, kar sledi Aninemu srečanju s poklicnimi in kasneje tudi ljubezenskim partnerjem Mr. Baringom. Predaleč bi zašla z naštevanjem vseh nepričakovanih dogodkov, zapletljajev in obratov, ki so, namesto da bi gradili prepričljivo zgodbo, sami sebi namen. Pustimo »slučajnosti«. (Ana izsiljuje pirav ženo dr. Segerta, ki je specialist za plastično kirurgijo, obišče jo prav na petek, ko se doktor vrne domov, da6i je sicer vse petke odsoten, doktor se prav tako slučajno pojavi v hiši konzula Ba-ringa, Anino pismo itd. itd.) pa si raje oglejmo, ali se je po čudoviti operaciji, ki je iz Ane napravila lepotico, kaj spremenil njen odnos do družbe, do okolice. Res spremenil se je. Ana ne ubije malega Larsa, na kar jo je napeljaval njen ljubimec, da bi podedoval konzulovo imetje, ampak po neverjetnih »notranjih« borbah (vožnja z dvigalom nad vodopadom, dirka s sanmi) ubije njega. Ljubezenski obračun, ki mu dodajamo še novo zaroko z dr. Segertom, pričata torej, da se je Ana spremenila!
Pustimo. Čeprav smo avtorjem hvaležni za nekaj prisrčnih nastopov malega Larsa Erika, je vsa stvar vendarle prepoceni. Zato tudi ni slučaij, da se nas sodnikov poziv, bomo Ano obsodili ali ji oprostili, ne tiče.
Morda zato, ker je zgodba že zaradi vnanjih čudovitih okoliščin dovolj »zanimiva«, pa eo avtorji »Njenega obraza« štedili z običajnimi mističnimi scenami.
V kolikor vzbuja nenavadno okolje v prvem delu, zlasti sama figura Ane Holm še neka/kšen strah, delujejo na živoe v nadaljnjem poteku le še obrati, ki jim ni kos niti Joan Crawford v vlogi Ane Holm.
M. V.
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Arhiv z« pravne 1 društvene nauke.
štev. 4, leto XXXVI. Organ Udruženja pravnika FNRJ, Beograd.
Hugo Victor: Gavroche, izdalo Državno knjigoizdateJstvo za Makedonija, Skopje 1949, str. 43-
Vesnik rada, št. 11-12, leto IV. Izdaja ministrstvo dela FNRJ, Beograd.
»'	  i.	.........
POPRAVEK
Pri natisku članka »0 novi ureditvi našega visokega šolstva«, ki smo ga objavili na 4. strani štev. 57 našega lista dne 8. t. m., se je vrinilo nekaj napak, Večino njih je čitatelj lahko 6am po-praviL Smiselno netočno pa je bil podan 3. stavek 4. odstavka v 1. stolpcu.
Pravilno se mora glasiti takole:
Tedaj je bilo na vseh petih takratnih fakultetah univerze skupaj 77 profesorjev in docentov, medtem ko je bilo lani na univerzi 6kupno z medicinsko fakulteto vseh predavateljev, tako stalnih kakor honorarnih ter asistentov 885.
Sprehod po motorni ladji „ZAGREB“
KRMILO
Po sto metrov dolge hiše so redke. Ladja »Zagreb« pa je 101,84 m dolga. Širina ladje ob rebrih znaša 14 m, bočna višina pa 8,35 m. »Zagreb« ima 4000 ton nosilnosti. Zmogljivost motorjev znaša 2275 konjskih sil. Toda same številke povedo več le boljšemu poznavalcu ladij. Kaj je moderna ladja, sprevidiš šele, če si jo ogledaš neposredno. Potovanje z njo je zelo koristno, da se naučiš ceniti delo naših strokovnjakov in delavcev v ladjedelnici ter da začneš primerno spoštovati tudi naše mornarje, ki uživajo svetovni ugled.
Če se pozanimaš nekoliko bolje za i našo prvo veliko motorno ladjo, ti po- | vedo tudi, kako je nastala. Ladjedelnica | se je lotila dela že med vojno. Po vojni ! pa so naši strokovnjaki in delavci pre- j vzeli samo razbito železje. Reška ladjedelnica »Tretji maj« se je mogla resno j | lotiti dela šele leta 1947. Vendar 60 ladjo j
1	eplavili že 3. maja 1948. Velike težave • so morali premagovati, da so ladjo opremili, saj je primanjkovalo več vrst materiala. Do srede junija pa eo premagali tudi te težave. Poskusna vožnja je po- j kazala, da je ladjedelniški kolektiv izvrstno lapolnil svojo nalogo. To je pomenilo zelo mnogo, ker so bile ustvarjene osnove za nadaljnjo serijsko proizvodnjo motornih ladij.
Ladjo so klasificirali in registrirali po mednarodnih predpisih. Ugotovljeno j je bilo, da je kakovost dela dosegla višino najboljših evropskih ladjedelnic. Konstrukcijske ladijske dele so varili
kjer koli Je bilo mogoče, tako da so dosegli precejšen prihranek pri teži.
Ko smo napravili sprehod po ladji, smo posvetili največjo pozornost prostorom za posadko in potnike, čeprav zavzemajo največjo prostornino skladišča, podpalubje in spodnja paluba, ki je 67 m dolga. Značilnost moderne ladje je prav v tem. da se na nji kaže velika skrb zia posadko — pozornost, ki jo pri njs posvečamo delovnemu človeku.
Prvi vtis je, da so vsi prostori kar najbolj higienski, snažni kakor sanatorij in lepi, skoraj luksuzni. Prostori za moštvo, kabine, pritikline in udobna jedilnica so na glavni palubi. Nad glavno palubo pa je potniška paluba; tam se vrstijo razen potniških kabin: potniška jedilnica, dalje jedilnica za oficirje in salon za kadilce. Stopili smo še na palubo za čolne, kjer so prostori za kapitana in ofioirje, dalje bolnica in radijska postaja. Na poveljniškem mostu smo pogledali še v krmilnico, dalje v kabino za zemljevide in kabino za pilota. Pojasnili eo nam, da so naprave za krmarjenje sodobne — elektrohidravlične; krmariti je mogoče hidravlično s poveljniškega mostu, dalje prav tako hidravlično s krme, tam pa tudi ročno. Krmilo je mogoče zavrteti z enega ekstremnega položaja na drugega v dvajsetih sekundah, ko ima ladja največjo hitrost. Povprečna hitrost obremenjene ladje pa znaša 14,5 morskih milj na uro. Potem so nam pokazali ge kabine oficirjev, ki eo zaposleni v strojnici; njihove kabine so na glavni palubi, od ko-der je najbliže v strojnico.
Zvedeli smo, da inšpektorat dela predpisuje, kakšni morajo biti ladijski prostori. V tej ladji ustrezajo vsi pomembnejši prostori predpisom. V posameznih kabinah sta največ po dve postelji. V takšni kabini ee zelo udobno počutiš, čeprav je prostornina v primeri z navadno sobo majhna. Oprema je nameščena smotrno. čeprav je vse preprosto, se zdi na prvi pogled kar luksuzno. Tla so iz tako imenovanega litosila, stene in strop pa so obložene z vezanimi ploščami. Vse se beliči, nikjer ne opaziš niti praška. Po-hiftvo je iz orehovine, hrastovine ali ješenovine.
Tudi pritikline eo urejene kar najbolj higiensko: z oblogo iz keramičnih plošč. Skoraj ni treba še posebej omenjati, da imajo kabine umivalnike s toplo in mrzlo vodo, električno razsvetljavo, parno kurjavo in mehanično ventilacijo. To nekako spada v ves slog ureditve notranjščine ladje. Prav tako je v slogu, da imajo mornarji lepe kopalnice s prho, prostorno jedilnico in čitalnico.
Ladijska bolnica skoraj ne more biti lepša in bolj higiensko urejena, kakor so kabine (ki Imajo kot pritiklino tudi kopalnice). Vse je belo in čisto kakor posebne vrste laboratorij.
Če bi si ladjo ogledal arhitekt, bi mogel mareikaj povedati o estetski strani. Mogel bi opisati lepe oblike krme in pramca (kljuna), pa tudi dimnika, jambora in jKisameznih detajlov. Priznal bi, da je vse harmonično, tako da ladja nudi vtis skladno uravnoteženih elementov.
Tudi tehnik bi videl na ladji marsikaj zanimivega. Nedvomno bi ga zanimale radijske naprave najnovejšega tipa,
GLAVNI, POGONSKI STROJ
dalje strojnica, ureditev centralne kurjave, ventilacije itd. Ogledal bi si tudi pomožno delavnico, ki je opremljena z najpotrebnejšimi stroji in orodjem. Zanimive 60 tudi električne instalacije. Razsvetljava za navigacijo je samostojna, tako da luč ne ugasne ob kratkem stiku. Če odpove razsvetljava na ladji, ee avtomatično vključi pomožna naprava za luč, ki prejema energijo iz akumulatorjev. Premišljeno so tudi urejene gasilne naprave.
Ko smo odhajali z ladje pod močnim vtisom vsega, kar smo videli, smo spoznali, da je občutek ponosa, ki se nam vzbuja spričo usp^iov naših delovnih kolektivov, upravičen že, četudi bi ne mogli pokazati svetu nič drugega kakor izdelke ladjedelnice »Tretji maj«.
V četrtek zvečer so se vrnili v Ljubljano naši smučarji, ki s Ježili tekmovanj v skokih in tekih v Holmenkollnn na P Z njimi so prispeli tudi norveški smučarji, ki se bodo udel ditev v okviru planiškega tedna. — Na sliki je naša smučal zentanca takoj po prihodu v Ljubljano. Od leve proti desni Karel, dr. Dečman Tone (tehnični vodja), Razinger Tone, Tone, Sinko Braoo, Polda Janez, Knific Jože, Langus Jože, S Rogelj Albin; kleče: Rožič Janez, Kordež Matevž in Zalo
Naši smučarji so se vrnili
iz Holmenkollna
Planica, 10. marca. Semkaj so vče-raj prispeli iz Holmenkollna noTvešk smučarji, ki se bodo udeležili prirc ditev v okviru Planiškega tedna, te: skupaj z njimi jugoslovanska smučar ska reprezentanca, ki se je udeležila tekmovanj v Holmenkollnu in Kongs-
Norvežani in naši skakalci so včeraj treniral) na 80 metrski skakalnici
ergu na Norveškem. Norveška ekipa ■leje pet tekmovalcev, in sicer Sverre Kronvold, Therleif Schjelderup, Svein Haakonsen (tekmovalci za skoke), Nils Slattsveeen, Svein Stenersen (tekmo-
Norveški skakalci z vodjo Agnar Renolenom (na levi)
Smučarsko prvenstvo študentov medicinskih fakultet
Zmagali so smučarji ljubljanske fakultete
Ob zaključku smučarskega tečaja v Kranj-ki gori so imeli v soboto 4. in v nedeljo 5. marca (študenti medicinskih fakultet FLRJ prvenstveno tekmovanje v smuškem teku, patrolnem teku. smuku in slalomu.
Tekmovanje v teku in patrolnem teku je bilo ob vznožju vzpenjače, kjer sta bila start in cilj. Od tu sta prosi vodili proti Podnartu in nazaj. V smuku pa so tekmovali na znani progi od »S« zavoja v brsnlno. medtem ko je bil slalom ob vzpenjači. Zaradi zmrznjenega snega je bila smuk proga zelo težka. Ljubljančani so bili uspešni v vseh disciplinah. Zelo dobro pa bo se plasirali Beograjčani in to predvsem v tekih na 8 km.
Tehnični rezultati:
Smuk: (2000 m — moški); 1. Pirnat Fe-dor, Ljubljana. 1:21.7, 2. Kordež Ivo, Ljubljana 1:23.9, 3. Geržič Zoran (prvoplaslrani Beograjčan) 1:53.6.	— Slalom — moški
(600 m): 1. Pirnat Fcdor, Ljubljana 1:37.2, 2. Kanski Aljoša Ljubljana 1:40.8, 3. Geržlč Zoran (prvoplasirani Beograjčan) 2:24.	—
Nedeljske tekme v Ljubljani
Slovenska liga Gregorčič : Miličnik ob 15.50
Mladinska liga Odred : Korotan (Krnnj) ob 1-4,50 Železničar (Lj.) : Slovan ob 15,50
Vse tekme bodo 12. t. m. na stadionu ob Tyrševi cesti
Mednarodni šport
Kairo, 10. marca. V nadaljevanju mednarodnega teniškega tekmovanja za prvenstvo Egipta v tenisu 60 bili danes doseženi naslednji rezultati:
Polfinale — moški: Von Chram (Nemčija) : Masslp (Španija) 6:1, 6:1	3:2. Masslp je
med igro padel -v nezavest in bo moral prenehati z igranjem tenisa zaradi nepravilnega krvnega obtoka.
Drobny : Johansson 6:1, 6:1. V finalu moških posamezno se bosta sestala Drobny ln Von Chram.
Finale — ženske v dvoje: Todd-Moran : Weiss-Seofield (ZDA) 6:1, 6:2.
Slalom — ženske (400 m): 1. Uršič Meta, Ho oLjaaa 1:08.5, 2. Pehani Breda, Ljubljana, 1:09.2 3. Žvokelj Breda, Ljubljana 1:15.0. — Tek na 8 km, moški: 1. Velikonja Tine. Ljubljana 43,46, 2. Hribar Jože, Ljubljana 55,58, 3. Seidl Horst (Beograd) 59,46. — Pa-trolnl tek: 1. Ljubljana, 2. Beograd.
valca za tek in skoke) in vodjo Agnar-ja Renolena.
Danes so se norveški skakalci ter večina naših udeležili trening skokov na 80m skakalnici Vreme je bilo v začetku lepo, pri zadnjih serijah skokov pa 6e je poslabšalo, tako da je pozneje celo deževalo- Od naših 6'kakalcev se niso udeležili treningov Polda, Klančnik, Slabe, Rogel, Zalokar in Langus. Od naših skakallcev so se na treningu najbolj odlikovali v slogu Pribošek, ki je pri zadnjem skoku zaradi tega, ke;r se mu je strgalo streme, padel in se poškodoval, ter Rarboršek, Gašperšič, Avsenik in Javornik, ki si je v primeri z lanskim letom zelo popravil slo«'. Norvežani so bili navdušeni nad našo skakalnico. Tako je na primer SchjeldeTup dejal, da je skakal že na mnogih 80 m skakalnicah, toda nobena ni bila tako dobro zgrajena in tako skrbno pripravljena kot planiška. —
Istega mnenja so bili tudi njegovi to-variši in vodja ekipe. Schjelderup je skočil šestkrat. Tudi naši skakalci' so
izvedli po več skokov, od katerih pa navajamo samo tri najdaljše. Najdaljši skoki norveških skakalcev, ki so pokazali mojstrski slog, so naslednji: Svein Stenersen 73, 72 in 68 m, Schjelderup 77, 75, 74, Nils Slattsveen
70, 64, 63 m, Kronvold 70, 72 m, Haakon-sen 65 in 66 m-
Jugoslovanski skakalca: Finžgar 69,
71, 68 m, Adlešič 63, 66, 66 m, Zidar 59, 59 in 62 m s padcem, Gašperšič 67, 67, 62 m, Razboršek 67, 66, 64 m, Avsenik 63, 62, 61 m, Sodja 59, 58, 55, Krznarič 59, 58, 56 m, Razinger L. 58 p., 55, 54 m, Mandelc 59, 56, 55 m, Stanovnik 56, 55 p., 50 p., Javornik 64, 62, 60 m Pribo-Šeik 67, 67, 74 m p. Jutri se bo trening nadaljeval, seveda, če ne bo deževalo.
m
1 ožili tekmovanj v skokih Z njimi so prispeli tudi norveški ditev v okviru planiškega zentanca takoj po prihodu v Karel, dr. Dečman Tone
ki so se udele-na Norveškem, udeležili prire-smučarska repre-Klančnik Pogačnik Odon,
Kordež Matevž in Zalokar Zoran
-RADIO-
Dnevnl spored za soboto 11. marca
Poročila ob 6.15 , 7.00, 12.30, 15.00, 19.00,
22.00 in 23.30.
6.00 Pesmi borbe in dela — 6.30 Jutranja telovadba — 6.40 Vedri napevi — 7.10—8.00 Jutranji koncert — 12.00 Opoldanski koncert — Rossini-Rcsplghi: Fantastična prodajalna. Bimski - Korzakov: Ruska Velika noč — 12.40 Slovensko pesmi in samospevi —- 13.00—13.15 Mladinska oddaja:. Mladina tolminskega okraja se pripravlja na volitve v Ljudsko skupščino FLBJ — 13.30 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola. — 14.00 Igra Zabavni orkester Badla Ljubljana p. v. Bojana Adamiča — 14.30 Kulturni pregled — 14.40 Koncert violista Srečka Zalokarja, pri klavirju Jelka Suhadolnik-Zalokar — 15.10 Glasbena medigra — 15.15—15.30 Fizkulturni pregled — 18.00 Otroške pesmi Vltezslava Novaka poje sopranistka Rezika Koritnik, pri klavirju Marjan Vodopivec — 18.10 Oddaja za pionirje: Zgodovina — 1830 Igra Zabavni orkester Radia Zagreb (Prenos iz Zagroba) — 19.15 Lahek večerni koncert —
20.00 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.15 Glasbena medigra — 20.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) — 20.50 Vesel večerni spored — 22.15 Za ples ln razvedrilo — 23.35 Zaključek oddaje.
Poslušalce obveščamo, da bomo v nedeljo, 12. t. m. ob 10.30 doipoldne prenašali iz Planico mednarodne sknk^lne tekme na 80-metrskl skakalnici.
VREMENSKO POROČILO
Stanje dne 10. marca ob 7. url: Vsa Evropa prihaja vedno močneje v območje področij nizkega zračnega pritiska, ki dovajajo na kontinent morski polarni zrak. Zaradi tega prevladuje pretežno oblačno vreme z rahlimi krajevnimi' padavinami in delnimi ohladitvami.
Danes vlada v vzhodnih delih Slovenije oblačno vreme, dočim je v zspadnih in osrednjih predelih le delna oblačnost.
Snežne razmere v Sloveniji dne 10. marca ob 7. url:
Planica: 44 cm snega, sren.
Komna: 280 cm enega, sren.
Pokljuka: 90 cm južnega snega.
Vremenska napoved za soboto 11. marca:
Spremenljiva oblačnost z rahlimi krajevnimi padavinami, zlasti v vzhodnih predelih Slovenijo. Temperatura od —4 6topinj do plus 8 stopinj C. •
Vremenska napoved za nedeljo 12. marca: Izboljšanje do pretežno sončnega vremena. Temperatura so bo dvignila do plus 12 stopinj O.
ruu 11
Vabimo vse, ki želijo vaditi na letnem telovadišču v Tivoliju, da vlože prošnjo do 20. marca t. 1., v kateri naj bo navedeno, kdaj želijo uporabljati telovadišče in kolikokrat. Prošnjo je vložiti na TD Ljub-
ViSTI-
Ijana I, — Narodni dom. Ljubljana I.
Uprava TD
-&OLSTV0-
Slušateljem vstb letnikov strojnega od. delka univerz« v Ljubljani! Pričetek predavanj za vse letnike strojnega oddelka univerze v Ljubljani je v ponedeljek dne 13. marca 1950 po urniku, ki Je objavljen tudi na oddolku. — Iz pisarne strojnega oddelka univerze v Ljubljani.
 GLEDALIŠČE-------------------
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 11. ob 20: Calderon: »Dama-škrat«. Zaključena predstava za sindikate.
OPERA
Sobota, 11. ob 20: Verdi: »Traviata«. Zaključena predstava za Litostroj.
Nedelja, 12. ob 20: Hi^stič: »Ohridska legenda«. Izven.
Opozarjamo, .da Je predstava »Ohridske legende« v nedeljo 12. t. m. popoldne ob 15 ln ne zvečer.
'ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota. 11. marca ob 20: O. Zupančič: »Veronika Deseniška«.
Nedelja, 12. marca ob 15: O. Župančič: »Veronika Desenlška«, popoldanska predstava. Predprodaja vstopnio v Drž. založbi, oddelek za muzikalije. Kongresni trg 17, od 10—12 in od 15—17, v nedeljo dopoldne od 10—12 pri dnevni blagajni v Mestnem domu.
LEVSTIKOVO LJUDSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA IV.
Sobota, 11. marca ob 20: Ingolič: »Krapi«.
Premiera. Režija Verbec Janko.
Nedelja, 12. marca ob 20: Ingolič: »Krapi«, komeduja v 3 dejanjih. Režija Vejtfbeo Janko
SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE
Sobota, 11. ob 19.30: Carlo Goldoni: »Krčmarica Mlrandolina«. Premiera.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 11. marca ob 19.30: B. Nušič: »Gospa ministrica«.
Nedelja, 12. marca ob 1930: B. Nušič: »Gospa ministrica«.
V naslovni vlogi gostuje tov. Metk« Bučarjeva iz Ljubljane. Zveze z vlaki ugodne.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE SKUD »J02E SEftKO« KOČEVJE
Nedelja, 12. marca ob 20: Nušič: »Narodni poslanec«. Poslednjič.
RLO Moste Poverjenlitvo za zdravstvo
sporoča, da se izdajajo doječim ženam potrdila o dojenju za dodatna živila vsak ponedeljek, od 15—17 v otroSki Posvetovalnici (stavba RLO III, Ob Ljubljanici 29). Matere pripeljite otroke s seboj 1 Istočasno sporočamo, da posluje posvetovalnica za noseče žene rajona Moste v Slajmerjevem domu vsak petafc od 14.30 do 17, kjer dobe žene vsa potrebna potrdila in nasvete.
Dopustnike ln izletnike obveščamo, da je v »Domu pod Prisojnikom« v Kranjski gori v mesecu marcu na razpolago še nekaj prostih mest. Interesenti morejo rezervirati mesta pri »Putniku« ali pa direktno pri Gostinskem podjetju »Dom pod Prisojnikom«, Kranjska gora.
»Tlskanlna« Kranj naznanja, da so uradne ure za stranke v ponedeljkih, torkih, četrtkih ln petkih od 9—11. Izven tega časa so obiski zaradi nemotenega poslovanja ne sprejemajo.	1878
Zveza esperantistov Slovenije vabi svoje članstvo na IV. redno letno skupščino, ki bo v nedeljo 12. marca ob 10. uri v dvorani Ministrstva za delo, Gajeva ulica št. 5.
Slušateljem filozofske fakultete! V četrtek 16. marca gremo v Planico. Prijave ln 80 din do ponedeljka do 10. ure na Komiteju fil. fak. — realka. — FIzk. ref. 1893 V Klubu kulturnih ln znanstvenih delavcev bo danes ob pol 21. uri Goethejev večer. Za uvod bo govoril tov. Fran Albreht, recitirali bodo člani SNG.	1880
Planinsko društvo Ljubljana priredi 19. t. m. skupinski izlet k mednarodnim skakalnim tekmam v Planici. Odhod Iz Ljubljano z vlakom oh 2.80 zjutraj ter z dohodom iz Planice ob 19.15 zvečer. Cena izletu: vodstvo, vožnja, planiški znak ter vstopnica 140 din. Prijave v društveni pisarni Ljubljana, Ma»arykova 14. do 15. t. m. do 18. ure.	596
Dežurno zdravniško službo v Celju ima od sobote 11. marca opoldne do ponedeljka 18. marca do 8. ure zjutraj dr. Cvrtila Marjan, Stanetova ul, 21*11.
-K01CERTI-
Profesor Leon Pfeifer je vzgojil v svoji šoli žo drugega mladega umetnika, ki obeta najboljše za naše koncertno življenje. To je 15_letna Sabina Skalarjeva, ki bo imela svoj absolutorijskl koncert v ponedeljek 13. marca ob 20 v Filharmoniji. Vstopnice v Knjigarni muzlkalij. 1888
—'VESTI IZ MARIBORA—
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 11. marca ob 20: Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Izvem.
Nedelja. 12. marca ob 10: Mihalkov: »Vesele sanje«. Zaključena predstava za LMS. — Ob 20: Smetana: »Prodana nevesta*. Izven.
NOVE TOVORNE AVTOPROGE
Slovenija avtopromet SAP Ajdovščina otvarja s 15. marcem 1950 redne tovorne avtoproge za prevoz kosovnega blagi na naslednjih progah:
1. Proga Ajdovščina — Idrija — Cerkno Tolmin — Bovco ln obratno, So naslednjem voznem redu:
Odhod 8.00 Ajdovščina 19.00 Prihod
Prihod 19.25	Bovec	8.00	Odhod
Proga bo obratovala dvakrat tedensko ln sicer ob ponedeljkih in petkih Iz Ajdovščine v Boveo In ob torkih Im sobotah iz Bovca v Ajdovščino.
2. Proga Gorica — Postojna — Ljubljana In obratno, po naslednjem voznem redu:
Odhod 6.00	Solkan	18.07	Prihod
Prihod 15.36	Ljubljana	8.00	Odhod
Proga bo obratovala enkrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih iz Solkana v Ljubljano in ob torkih iz Ljubljane v Solkan.
V prevoz se sprejemajo pošiljke v teži od 5 do 500 kg po komadu, ki morajo biti dobro omotane ln opremljene z natančnimi naslovi pošiljatelja in prejemnika. Prevzem in oddaja blaga se vrši tudi na vseh nenavedenih vmesnih avtopostajališčih.
Voznina se zaračunava ob predaji blaga na prevoz po Tarifi za prevoz kosovnega blaga s cestno-motorniml vozili SAP-a, ki jamči za vstako po&kodbo ali izgubo s cestno-motornimi vozili SAP-a, ki jamči za vsako poškodbo ali izgubo v smislu Tarife.
Natančnejša pojasnila daja uprava Slo-nija Avtopromet SAP Ajdovščina, telefon št. 16.
SKLEPANJE POGODB
Vse osnovne potrošnike obveščamo da bomo pričeli s sklepanjem pogodb za II., III. in IV. kvartal 1950 dne 13. marca 1950.
Sklepanje se bo vršilo vsak delovni dan od 8—14 v proviaoriju, ki leži med Parmovo in Likozarjevo ulico, telefon 24-65.
Potrošniki naj prinesejo s seboj Izvirna potrdila o dodelitvi kontingentov, specifikacije v 5 izvodih, bančne zvezo prejemnikov blaga, odpremne dispozicije in pooblastila za sklepanje pogodb. Brez teh podatkov pogodb ne bomo sklepali.
Glavna direkcija za promet z lesom v Ljubljani
UPOKOJENCI V LJUBLJANI!
Zborovanja upokojencev s predavanjem o novem zakonu o socialnem zavarovanju bodo po temle redu:	<
12. marca ob 9. url za rajon V. — Polje v restavraciji pri kolodvoru ob 10. uri za rajon II — šiška pri »Lasanu« na Vodnikovi cesti, ob 10. url za rajon III — Moste v bivši kino dvorani Moate-Selo, ob 9.30 za rajon IV — Vič v mladinski dvorani na Viču.
15. marca ob 16. uri za rajon I — Center v dvorani »Doma sindikatov«, Miklošičeva cesta, 17. marca ob 16. url za rajon II — Bežigrad v bivši kavarni »Majcen«.
Vabimo vas. da se zborovanj polnoštevilno udeležite. — Društvo upokojencev LRS.
POZIV UPNIKOM!
Pozivamo podjetja, odn. osebo, ki imajo terjatve do tvrdk:
Rebolj Janko, pohištveno mizarstvo v Črnučah,
Valant Jakob, stavbno mizarstvo v Črnučah.
Jeras Ivan. sedlarstvo v Črnučah, da do 81. marca 1950 predložijo svoje zahteve, ker so imenovana podjetja v likvidaciji zaradi vključitve v državni sektor.
Komisija za likvidacijo .sedež KLO, Črnuče
»LES« — list za lesno industrijo
naročajte pri upravi »Lesa«, Ljubljana, Cankarjeva 18, poštni predal 173.
Letno naročnino 120 din nakažite na tekoči račun St. 601-90134-1 pri Narodni banki, Ljubljana.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Zaradi dovršitve decentralizacije in likvidacije »Ljudske naproze«. Cepovan, pozivamo vse upnike, da do 20. marca 1950 prijavijo svoje terjatve, ker se po peteku tega roka no bodo upoštevale.
Vsi dolžniki 6e pozivajo da poravnajo svoje obveznosti prav tako do 20. marca 1950, sicer bodo po pretoku tega roka sodnim potom izterjnie. — Likvidacijski odbor.
-KINI0-
LJUBLJANA UNION:	Ameriški barvni
glasbeni film »Nepozabna pesem«. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — MOSKVA: AmeriSki film »Njen obraz«. Hrvaški pregled 1. Predstave ob 16.15, 18.15 in
20.15. — SLOGA: Francoski film »Domovina«. Fizkultura 9. Predstave ob 16.15 18.15 in 20.15. — TRIGLAV: Samo danes sovjetski film »Pepelka«, Film. novosti 200. Predstave ob 17,30 in 19.30. Od 12. t. m. daiKJe amer. film »Vojna divjih mačk«. — SISKA: Francoski film »Fantastična simfonija«, Bo«, mes. 24. Predstavi ob 18 in 20. - LITOSTROJ: Zaprto.
MARIBOR PARTIZAN:	Jugoslov. film
»Zgodba o tvornicl«. Obzornik 40.	—
UDARNIK:	Amer. film »Tarzan zmago-
valec«. Pozdrav z meje. — POBREŽJE: Angleški film »Hamlet«, Pionir 8.
CELJE METROPOL: Ameriški risani barv. fim »Gullverjevo potovanje« Obzornik 39. — DOM: Angleški film »Brata«. Fiz. in šport 13.
KAMNIK: Nemški film »Budnik Jutranja zarja«. Dr. France Prešeren.
JESENICE MESTNI: Ameriški film »Zimska zgodba«. Vode nam bodo pokorne.
KRANJ SVOBODA: Italijanski film »Tatovi koles«, Obzornik 89.
PTUJ: Jugoslov. film »Življenje je naše«, Pionir 5.
DOMŽALE: Ameriški film »Zgubljeni dnevi« Film. novosti 182.
SEŽANA: Sovjetski barvni film »Mičurin«, Fizkultura 8.
ŠOŠTANJ: AmeriSki film »Zimska zgodha«, Kurentovanje.
BLED: Francoski film »Po ljubezni« mesečnik JA 8.
OGLASI-
KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE
s kuhinjo in ostalimi pritiklinami v Zagrebu menjamo za enakega v Ljubljani. Ponudbe na Znanstveni institut za elektri-Sko gospodarstvo v Ljubljani. Vrtača 4, pritličje.	1849
KOLESARJI! Rajonska vulkanlzerska delavnica v Ljubljani. Zaloška cesta št. 20, sprejema v popravilo kolesno plašče. Predelava kolesne plašče za Italijanska kolesa. Sprejema popravila vsak dan od T—M-	;	1808
VOJNI MUZEJ JA V BEOGRADU kupi Leitzov kopirni aparat za diapozitive, »KoTitazov«, fotoaparat, fotoaparat za reprodukcijo na Lelca fimu »Gereth« znamke Leltz ln Zeiss ter kinoaparat za projekcijo na 16 mm.
KUHALNIK ZA KAVO — Express prodam
dbe na Gojak.
482
gostinskemu podjetju. Ponui Jesenice, Gosposvetska 48 IZGUBILO SE JE rezervno kolo osebnega avtomobila 6,00X16 na cesti Straža — Žužemberk - Grosuplje. Najditelj naj sporoči na Direkcijo za rejo prašičev Ljubljana, Stari trg 4. Dobi nagrado. 1882
OBVEZNO ZAŠČITNO CEPLJENJE
proti davici za zamudnike v LjnbU®
Starše otrok, ki bi morali biti c P raJ. proti davici, a v rednem roku nih razlogov niso bili cepljeni, «""^0 mo, da so bo vršilo za te otroke P® uri cepljenje v ponedeljek 13. marca opL1.’ to v Mestnem domu, Krekov trg št-za vso področje mesta.	.	prya
Navedenega dne se bo dala otroKoui injekcija zaščitnega cepiva, d rus a 1 olja zaščitnega cepiva, pa na istem in v istem času 10. aprila 1950.	j0
Cepljeni morajo biti vsi v lotli 18 .jjji v mesecu januarju in februarju	‘j j.
otroci, kakor tudi vsi ostali otroci, . ^ do 8. leta starosti ki doslej zaradi d jj0 ali drugih vzrokov proti davici bili uspešno cepljeni z dvema '“J0 „ jolo in nimajo tozadevnega, pri vpisu potrebnega potrdila.	, ,.	. cep-
Vsi v lotu 1949. z dvema injekcijam j0()r-Ijeni morajo dobiti zaradi ojačenja nosti letos še eno injekcijo cepiva- 10.
Starše onih otrok, ki so dobili prv. m jekcijo ob rednem terminu, to J® „ri. 7. marca 1950, izrecno opozarjamo.	, v
peljejo otroke k drugi Injekciji	t0
rednem terminu, po preteku 4 te<i»u • je 3. in 4. aprila 1950.
REGISTRACIJA DVOKOLES
Dodatno k splošni objavi obvešča jeništvo za notranjo zadove 1IL0 ju mosta Ljubljane, da so vrši registrn^^ dvo- in tro- koles, ki imajo S- ^ (evidenčne tablico) od 22.281 do 23-	^
Celovški cesti št. 94 in od št. S 23. 24.812 na Vodnikovem trgu št. 5. — * sarno poverjeništva za notranjo zaileve glavnega mesta Ljubljano.
OPOZORILO!
otroci, ef^till
ter vsi
ut
‘'prija*0
Vojni Invalidi, vdovo, stari starši padlih borcev Invalidski upravičenci!	,	.
Ali ste pri pristojnih KLO	T*8
nlli obrazec letne invalidske
1 19507	,,,	,,9t»v
Ali veste, da vam bodo s 1. julijem_\o3te ijeni invalidski projomki. če tega ]1'). rBla; storili v predpisanem roku 1’ Za 1Jjgioja! cijo ln pomoč se obrnite na vas P‘>° Krajevni (rajonski) ljudski odbor!
-P REŠKU BA-
DELITEV MESA	^
Poverjeništvo za trgovino in , PrCj« ej MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, ^elji lahko nabavijo svežo meso «11 Pl.dclJ0 drobovino v soboto 11. marca In 12. marca t. 1 ua odrezke živilskih nic, in sicer:	jj
R—la, R—lb. R—2a po 1000 gr 4 odrezke št. 1, 2, 8, 4 — marec a t R—1 R—žl. R-Ž2 PO 500 gr mesa odrezka št; 1 in 2 — marec	«0
R—2, R—3, D—1, D—2, D—3, G P° -mesa na 1 odrezek št. 1 marec ,, tol;
Nadalje si lahko nabavijo meso “Jj-rjii®' niki, nosoče ženo. dajalci krvi In	vse
V soboto 11. marca bodo delilo	#*
rajonske poslovalnico in poslovala trgu neprekinjeno od 6—18.	isl<*
V nedeljo 12. marca pa dele poslovalnice od 6—11.	»to	v
Telečje meso se deli samo na otro vllske nakaznice.	.	v
Dajalcem krvi se deli meso tudi vllske nakaznice izdane v mesecu f®“ /t Opozarjamo razdeljevalce mesa, ‘ strogo drže danih navodil in da <*ei na razpisane odrezke.
DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZ*1^,, ze mesec marec za KLO-je na Podr
OLO Ljubljana.okollca , ji®
Narodna banka FLRJ l)odruža‘cajivil' Ljubljana, Miklošičeva 10, bo deli*8 flbof* ske nakaznice za Krajevno ljudsko 0lic v območju OLO Ljubljana-okolica Vflrodc, deljek 13. t. m. od 8—11.SO. _',j„i,Ij9'1 banka FLRJ podružnica 610,	J'3
okolica.	^
NAKAZNICE ZA SLUŽBENA POTOVA
(zamudniki)	,	#
Narodna banka FLRJ POdrt'??”1zai#1IJ Ljubljana-mesto bo Izjemoma deni8 v (» nikom gori imenovano nakaznice „rj0'l boto 11. marca od 8—11.39 za vse „jnt» pri podružnici 601. Opozarjamo resirane, da se s tem dnem dokou cj« ključi Izdajanje teli nakaznic ^iruJ0* marec. — Narodna banka FLRJ P°
601 Ljubljnua-mesto
 PREDAVANJA-'"'
CENTRALNA .LJUDSKA UN,V?>«;
Zunanja trgovina in petletni P18? slov predavanja, ki bo v sredo *;'' „j J* ob 20 v Mali filharmonični dvo p Kongresnem trgu. Predaval bo tov. ris Puc.	„	_	g0tP,t
O pomenu nafte v socialistične!« \t darstvu, nam bo predaval v petek » • ob 20 v Mali filharmonični dvorani ^ Ing. Franc Premrl.
Ker sta obe predavanji zelo vas vabimo k čim večji udeležbi'
Potrošniška zadruga — Kamnik
REDNI LETNI OBČNI ZB'
ki se bo vršil v nedeljo 12.	A<"
kino-dvoranl v Kamniku ob 9. “ dne z naslednjim dnevnijn redom-
1. Otvoritev in pozdrav.	,	..t;
2. Volitve delovnega predseda^over0
3. Volitev zapisnikarja in dveh	., teljev.
4. Poročilo upravnega in nadzor bora.
5. Odobritev zaključnih računov.
6. Predlog razrešnice.	.	,4b.	J,
7. Volitev kandidacijske konusi,cg®
8. Volitve upravnega in nadzoru bora.	vapi181®"
9. Predlog	za	povečanje	obr.	^
10. Raizno-	58 J.
Ako ob	določeni	uri» občni ^ejo V
sklepčen, se bo vršil eno uro P0 „ Ste ni zbor, ki bo sklepni ne gledo navzočih.	-X'
OSMRTNICA
Vsem sorodnikom in znancem mo žalostno vest, da nas je danes, til v 56. letu starosti za vedno posc® * mož ln naš oče JANEZ ZORMATJs^
In tesar. Pogreb dragega r0^ - .7.in 1*" v nedeljo 12. marca ob pol 4 P^P hiše žalosti Bukovoa 26 na .P*
Vodicah. — Žalujoči: žena, sina
ZAHVALA
Ob bridki Izgubi moje drago |cD mame in stare mame ANE I"* iskreno zahvaljujemo vsem. ki vali vence, jo spremili na ter nam izrazili sožalje, uslužbencem »Jugoreklama« moč. — Žalujoči ostali. — marca 1950.
TfPl
oreja urednlSk) odbor - Odgovorni arednlb DuSun Bole - N««1®*
Stva: Kopitarjev* 8 - Oprava Kopitarjev« ‘2 - Telefon nredni^va	[jsS1
&2-81 do 62-65 Telefon narožnlnskeg« oddelka 30 80 - TrtlofoJ1 oddelka 36-85 — Slev tek ra8un» 604-90601-0