Uredništvo • nnravai Ljubljana, Kopitarjeva 6. Tsieton 4001. 4004
Mesečna naročnina 16 lir, ta Inozemstvo 31*50 Ur.
Cele. rat.r LJubljana 10.450 ra naročnino In 10.549 za inserate
Izključna pooblaSčenka za domače
In inozemske oglase: Unlone Pubblicita Italiana S. A.. Milano
SLOVENEC
AVGUST - 1943
31
TOREK
Concvtsionaria etciusiva pn la puhlilicita dl provenlenta Italiana edestera Unlone Pubblicita Italiana S. A., Milano
puattro unita nemiche colpite
nel porto di Augusta — Due petroliere annienlate Una nave da battaglia ed un'incrociatore danneg&iati 10 velivoli nemici distrutti

di
Comanilo supremo — Bollettino guerra Nr. 1192.
II porto di Augusta o' stnto attac-fato dn una nostra formazioni aerea c da bombardieri germanici ehe colpivano quatlro unila' per eomplessive 21.000 tonn; Una pietroliera da 8000 tonn rag-giunta da bombe e' esplosa od un ultra di ugnale stazza o ineendiata.
Nel Mediterraneo oeeidentale nn eonvoglio nemico venivn inlereeltato da velivoli tedesclti ehe danneggiavano una nave da ballaglia e un incroeia-tore. '
(irossl grtippl deU'avia*ionc avversa-ria hanno ellcltuato incursioni su O r t c,
nel dintnrni di N a p o I i in prorinria di S a I e r n o e su C a t n n z a r o cau-sando danni di notevoli enlita'.
Sette apparceehi sono stali abbattuti dalla nostra caccia e due da quellc ger-maniehe.
Uno Spitlire rndeva in Ilamme sotto il liro delle batterie contraeree.
Generale Ambrosio.
Nei romhattinicnti dei giorni 27 c 21 si e distinto il sergonte niaggiore tiorini Lnigi da Al zrno (Piaccnza) dal lerzo storino eneeia il qu!tle ha nbbuttuto due (luadrimofori c un eaceia biuiotore.
štiri sovražne edinice zadet?
v pristanišču Augusta — Dve petrolejski ladji uničeni Ena bojna ladja in ena križarka poškodovani 10 sovražnih letal sestreljenih. .
vojno poročilo
vvldv
Vrhovno poveljstvo, it. 1192:
Neka naša letalska skupina in skupina nemških bombnikov sla napadli pristanišče v A u g u s t i in indeli štiri edinice s skupno 21.000 tonami. Neka 8000 Ionska petrolejska ladja je bila zadeta i bombami ler jc eksplodirala, neka druga petrolejska ladja enake velikosti pa jo bila zažgana.
Nemška letala so v zahodnem Sredozemlju prestrogla sovražno ladijsko spremljavo ler poškodovala eno bojno ladjo ler eno križarko.
.Veliko skupine nasprotnega letalstva
so napadle O r t e. okolico N a p o I i j n, pokrajino Salerno in Cataniaro ter povzročila znatno škodo.
Naši lovci so sestrelili 7 letal, nemški pa 2.
Protiletalsko topništvo je zadelo en >SpitIirec, ki jc v plamenih treščil na tla.	General Ambrosio
V letal>kili bojih dne 27. in 29. avgusta sc je odlikoval narednik vodnik tiorini Lnigi iz Alsena (Piacenza) iz treljega letalskega roja. ki je sestrelil dva štirimotornika in eno dvomotoruo lovsko letalo.
Kralj Boris Sil. na mrtvaškem odru
Dva proglasa vlade - Prestol je zasedel kralj Simeon II. - žalovanje po vsej Bolgariji
Sofija, 28. avgusta, ns Bolgarski kralj Boris lil. je danes ob "18.20 umrl T kraljevi palači v Sofiji. V Istem trenutku so sneli zastavo s kraljevimi znaki, kl Jc plapolata na palači.
Proglasa bolgarskemu narodu
U
Sofija, 20. avgusta, ns. Besedilo prvegn proglasa, ki ga je naslovil ministrski svet nn bolgarski i\arod, se glasi:
Bolgari 1 NJ. Vel. kr*lj Boris III., naš ljubljeni vladar ZedlnltcIJ Je danes, *S. avgusta 1913. po krnlkl mučili bolezni umrl v svoji palači v Sofiji, obdan od kraljevske rodbine. Ogromna je ta Izguba za Bolgarijo. Velikanska Je bolečina vsega bolgarskega naroda. Velikanska Je hvaležnost i vsega bolgarskega naroda do velikega car Ja Zedlnltetja. Ml vsi Imamo sveto dolžnost slediti njegovi neomajni volji, da bi hlll zrdlnjcnl v delavni vdanosti dn napredka zcdlnjcne Bolgarije. Vcten naj ostane v nas njegov spomin.
Drugi proglas pa pravi: Bolgari! Danes, 28. avgusta 1913. Je NJ. kr. Vls. princ prestolonaslednik Simeon TIr-novskl. ljubljence In nada bolgarskega naroda, v skladu s ČL 31 ustave zasedel prestol bolgarskih kraljev z Imenom Simeon II., kralj Bolgarov. Zaradi nilndnlelnn\tl NJ. Vel. kralja Simeona II. In v skladu s čl. 151 ustave prevzetna ministrski svet vlado .države do ustanovitve regentstva, kakor ga določa ustava. V tem težkcin trenutku za našo državo pozivamo v*" Bolgare, naj se še trdneje združijo okrog prestola NJ. Vel. Simeona II., da hI se moglo nadaljevati svetlo delo Bolgarije z vero v srečno bodočnost našega naroda In z zaupanjem vseh
Brezprimeren odpor nemške pehote
Sovjeti že od 5. julija napadajo, pa nikjer niso mogli predreti aH zrahljati nemške razvrstitve — Zadnja dva dni je bilo uničenih 467 sovjetskih oklepnih vozil
ITitlerjcv glavni stan, 30. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V težkih bitkah, ki skoro brez prestanka trajajo na vzhodnem bojišču od B. julija. dalje, sc Sovjeloin kljub veliki številčni premoči v moštvu in gradivu ni nikjer posrečilo, da bi nemško fronto prodrli ali zrahljali. Čeravno je sovražnik brez ozira na težke izgube pošiljal v borbo vedno nove oddelke tja, kjer je dosegel vdore, je bila vendar z ogorčenim ojlporom in protinapadi brczprl-merno se bojujoče pehote, ki jo bila odlično podprla od drugih vrst orožja, bojna linija držanr. nli pa zopet zavzela. Kjer so bili podvzeti izmikalni premiki, se je lo izvršilo v popolnem redil, pn uničenju vseh za sovražnika važnih objektov in vedno z namenom, da se skrajša fronta in s tem pridobe nove rezerve.
Tudi včeraj je prišlo posebno na južnem odseku vzhodnega bojišča do težkih obrambnih bojev. Popolnoma razdejan T a g a u r o g jc bil po načrtu izpraznjen.
V	zadnjih dveh dneh so izgubili bolj-leviki 4H7 oklepnih vozil in 82 letal.
Ob vzhodni obali Sicilije so napadli nemški in italijanski letalski oddelki zbrano ladjevje v vodah pri A u -g u s t i. Uničili so dve petrolejski ladji s skupno 16.000 tonami in dve nadaljnji ladji ter težko poškodovali z bombnimi zadetki štiri tovorne ladje.
Pri napadu, ki je bil poneSen daleč t zapadno Sredozemlje, so dosegla nemška bojna letala z bombami težkega kalibra bombne zadetke v polno na neki sovražni oklepnici in eni križarki.
Nekaj sovražnih vznemirjevalnih letal je metalo v pretekli noči posamič bombe na zapadno nemško ozemlje.
V	prostoru pri S j e v s k u se (e v težkih bojih posebno odlikoval polk 31. pehotne divizije.
Berlin, 30, avg. as. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da so nemške pomorske sile v Azovskem morju južno-
zahodno od Taganroga prisilile k boju 6 sovjetskih motornih topničark ter so brez lastnih izgub dve potopile.
Berlin, 30. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da so nemške čete izvajajoč že dolgo časa pripravljene ukrepe za skrajšanje bojišča zadnjo noč
nas Bolgarov. Živelo NJ. Vel. Simeon II.! Živela Bolgarija! Živelo bolgarsko ljudstvo!
Oba proglasa, ki nosita dntuin 28. avgusta 1013, so podpisali člani ministrskega sveta ter predsednik Bogdan Fiiov.
Splošno žalovanje po vsej Bolgariji
Sofija. 28. nvgustn. as. Vest o smrti Nj. Vel. Borisa 111. Je bila uradno objavljena ob 20 v trenutku, ko so se oglasili zvonovi baziliko sv. Aleksandra Nevskega. Vest je objavil minister za tisk, Ul je nato razglasil, da stopa princ prestolonaslednik Simeon po čl. 34 bolgarsko ustave na* prestol z Imenom Simeon II. Predsednik ministrskega sveta je naslovil na bolgarsko ljudstvo dva proglasa, v enem sporoča smrt bolgarskega carja Borisa III. In nastop Simeona II. na prestol, v drugem pa, da prevzema ministrski svet na podlagi čl. 151 bolgarsko ustavo oblast, dokler se 110 lnieliujo regentstvo. Množica jo zvedela za vladarjevo smrt po 20 udarcih
izpraznile mesto Taganrog. V mestu in
pristanišču so bile načrtno uničene vse	,	. ,
vojaško važne naprave. Ko so poskušali T^lZ^^J^t'T** vznemirjati nemške premike, so imeli boljševiki velike izgube. Zadale so jim jih nemške saščitnice pri obrambi, povzročila pa so jih tudi minska polja.
Uspešnost nemške prožne obrambe
Berlin, 30. avg. Bitka na vzhodu šc narašča. Žarišče se naheja na srednjem odseku, kjer so Rusi izvedli nove močne napade, katerih cilj je železniška proga Brijonsk—Kijev. Napad je bil izveden na 160 km dolgi črti med krajema Sevsk in Karačev. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da popolnoma obvlada položaj. Navzlic orjaški uporabi sil boljševiki niso mogli vdreti v nemški obrambni sestav. Za ceno velikih izgub so vdrli v sprednje postojanke in zasedli le nekaj manjših krajev drugotnega pomena, ki so bili vsi po določenih načrtih pravočasno izpraznjeni, tako da sovražnik ni mogel doseči nikakega strateško važnega uspeha.
Neki dopisnik poroča, da je sovražnikova številčna premoč velika. Razmerje
sil je bilo pretekle dni 1 : 10, toda zarodi tega nemške čete niso nudile povsod nič manj uspešnega odpora in so često izvajale protinapade in so sovražniku zadajale zelo hude izgube. Nemška obramba je še vedno prožna in njeni uspehi so navadno vedno večji, kokor so bili predvideni. To se je videlo pri Orlu in Har-kovu in to se bo videlo tudi drugie.
Sovjetski vojni stroj je podvržen tolikšnemu izčrpavanju, da bo to imelo zelo resne posledice. Če se bodo Nemci upirali tako odločno do začetka deževja, bodo posledice za Sovjete strahotne in vrzeli v sovjetski armadi ne bo mogoče zamašiti. Važno je — nadaljuje dopisnik — d« Stalin v bodočih štirih ali petih tednih ne bo mogel doseči svojih ciljev. (»II Piccolo.«)
Portugalski pisec o italijanskem vojaku
Lizbona, 2S. avgusta, as. Tednik »Eccho« objavlja dolg članek o sedanjem položuju v Italiji. V članku je med drugim rečeno: »Italija je izgubila svoj afriški imperij, ki ga je častno in hrabro branila nn vsakcin koraku in ped zn pedjo. Mi jo moramo zaradi tega spoštovati, spoštovati moramo množico njenih padlih in pohabljenih, spoštovati junaštvo njenih vojakov v Abesiniji, v Libiji, v Itusiji in v četniški vojni v Jugoslaviji.« Pisec tega članka Butrafaria, ki izjavlja, da je Anglofil po prepričanju, dodaja: >Ne držim s tistimi, ki dvomijo o junaštvu italijanskih vojakov, in se
švedske ribiške ladje kršile nevtralnost
Berlin, 29. avgusta as. Dne 25. avgusta so nemške pomorske sile, ki nadzorujejo morsko področje Skageraka, opazile v teh vodah več ribiških ladij, katere so s predpisanimi znaki pozvale, naj se odstranijo s tega področja. Ko so zvečer iste nemške edinice ugotovile, da se ribiške ladje zopet nahajajo v nemškem odseku in ko so nemške edinice opazile, da je od 7 svetlobnih znamenj, ki so bila prejšnjo noč postavljena na tem področju, funkcioniralo samo še eno, dočim so bila ostala razdrta, so nem. ediniee pričele z akcijo Ribiške ladje so opazile, da so jih nemške edinice odkrile. Skušale so se oddaljiti, toda nemški ogenj jih je dosegel in dve izmed njih 6ta bili potopljeni.
Nemška poluradna agencija, ki javlja o tem dogodku, naglaša, da so ribiške edinice dvakrat prekršile prepoved postajanja v morskem področju Skageraka, kjer ni ddvoljeno delovati ribiškim ladjam. DNB pripominja nja-
dalje, da so ribiške ladje premišljeno kršile predpise. Njih zadržanje, ni bilo samo v nasprotju s predpisi, ki jih mora švedska kot nevtralna država spoštovati temveč je naravnost dejanje sokrivde s sovražnikom, šef nemške diplomatske misije v Stockholmu je za nemško vlado protestiral pri švedskem zunanjem ministru zaradi zadržanja švedskih ribiških ladij ter je dodal, da čakajo v Berlinu na formalno opravičilo Švedske zaradi incidenta, katerega so izzvale ribiške ladje. Nemška vlada je nadalje sporočila, da hodo odslej takoj brez opozorila napadene ribiške ladje, ki bodo kršile prepoved nahajanja v vodah Skageraka. Diplomatski sodelavec DNB piše o tein v poročilu, ki je bilo danes zvečer objavljeno, da bo korak, ki ga je po nalogu nemške vlade storil nemški opolnomočeni minister, pojasnil švedskemu narodu nevarnost, izvirajočo od brezvestnega tiska, ki hujska na pustolovščine, katerih stroške mora, kakor uči izkušnja, vedno nositi narod sam.
tudi ne bom pridružil tistim, ki kamenjajo grešnike., kajti v vojni vedno nekdo zmaga, nekdo pa izgubi. Ne morem pozabiti, da so na žareči afriški zeml ji Italijani zabeležili zmage proti Angležem tedaj, ko so bile med Nemčijo in Anglijo sume letalske bitke, (ločim so Italijani sami prenašali strašno težo angleške moči, katere glavna skrb je bila predvsem obramba tgipta in Rdečega morja.« Po omembi razlogov, zaradi katerih je Italija stopila v vojno, zaključuje pisec takole: »Znana mi je tragedija naroda, ki je po zemljepisnem položaju med Gibraltarjem in Sueškim prekopom, vem pa tudi, da so Italijani vedno delali čast svojemu rodu, opravljajoč svojo vojaško dolžnost, in duhovni skupnosti, kateri pripadajo. Kot Latinec se ne sramujem. temveč čutim celo ponos za italijanskega vojaka. Ta je opravil in opravlja do kraja svojo dolžnost.«
Pohvala berlinskemu prebivalstvu
Berlin, 30. avg. ns. Nemški propagandni minister dr. Oohbels je izdnl na berlinsko prebivalstvo proglas, v knterem se mu zahvaljuje za visokega duha, ki ga je pokazalo pri zadnjem terorističnem napadu na nemško prestolnico. Število mrtvih, ranjenih in pogrešanih je bilo pri sovražnem napadu razmeroma majhno, ker so učinkovali ukrepi organov, določenih za pasivno obrambo ter za predhodno Izpraznitev mosta nn vse berlinsko prebivalstvo, ki jo s svoje strani poknznlo odločenost braniti prestolnico z vsem pogumom in z vso svojo vero.
Ankara, 30. avg. as. Turški poslanik v Vichyju .ie bil znradi doseženo starostno meje upokojen in se je vrnil v Ankaro,
so so Videli prizori globoko bolesti. Ministrski svet je Izdal odlok, po katerem je bolgarski narod zavoljo smrti bolgar skesa carja v žalosti.
Življenje kralja Borisa
Princ Boris Trnovski se jo rodil dne 30. januarja 1S94 v Sofiji kot sin Ferdinanda I. In princeso Marijo Lulze Bur-bonsko-Pannsko. Bolgarsko ljudstvo jo pozdravilo njegovo rojstvo z največjim navdušenjem. Naslov In Ime NJ. kr. Vls. Borisa Trnovskega so mu dali na čast prestolnice staro bolgarsko državo Trno ve. Mladi princ je pokazal žo v prvih letih svojega življenja veliko ljubezen do študija In žilav ter neupogljiv značaj. Mati, kl jI je bil Izredno vdan, mu je dejala ob svoji smrti: »Ko boš nekega dno kralj, poskusi biti najboljši kralj. Co boš hotel, da to bo ljudstvo ljubilo, moraš s svojim življenjem in z vsem svojim duhom stopiti v njegovo službo. Fomnl, da jo domovina najlepša In najsvetejša stvarnost.« Kralj Boris je uresničil na najlepši način to zadnjo materino voljo.
Za vzgojo mladega princa so kar moči dobro poskrbeli. Najznamenitejše domače ln tudi tuje profesorje so pozvali, da bi ga izšolali, In v tej šoli strogo discipline ln dolžnosti jo zrasel princ močan in bistroumen. V vojaško akademijo so ga sprejeli, potem ko je obiskoval redni llcealnl tečaj In je Imel priliko, da pokaže v svetli luči vse svoje velike umsko in nravne darove. Promo-viral je na pravni fakulteti in so naučil gladko vseh evropskih jezikov, v katerih so Je Izpopolnil s številnimi In dolgimi potovanji v Inozemstvu. Čeprav je bil močno zaposlen, mu jo vendar uspelo dobiti časa, tudi za naravna nagnjenja svojega značaja. Kot učen prlrodoslovec Je podaril Sofiji velikanski živalski In botanični vrt ter naravoslovni muzej, kt obsega dragocene zbirke črnomorske favne ln flore.
Balkanske vojne leta 1912 so Je udeležil kot major, med veliko vojno pa Je
bil član glavnega stana svojega kraljevskega očeta. Ko Je kralj Ferdinand odstopil. co ga proglasili 4. oktobra 1918 pod Imenom Boris III. za kralja Bolgarov. Ze v prvih letih svojega vladanja se Je Izkazal kot strog ustavni vladar, kl želi spraviti politiko svojo državo v sporazum 2 velesilami, zlasti pa z Italijo. S spretnostjo mu je uspelo izogniti se sporom s sosedno Jugoslavijo, s katero so bile često težave. S svojim odkritosrčnim značajem in svojo energijo si je pridobil naklonjenost vso Evrope. Bil jo častni doktor vseučilišč v Sofiji, Ber-linu. Rimu ln Varšavi.
line 25. oktobru 1930 se Jo v čarobnem okviru svetnlkovega mesta, v Assl-slju, poročil s princeso Ivano SavojskR, etrto rojenko Italijansko vladarsku dvojico. Ta poroka, kl je pripeljala prvič na bolgarski prestol Italijansko princeso, jo rodila v obeh državah, kl sta st bili vedno prijateljici, globoko zadovoljstvo In znto čuti Italijanski narod danes tem večjo bolest zaradi težke žalosti, kl Jo zadela plemeniti bolgarski narod ln njegovo kraljico. Iz tega zakona sta so rodila dva otroka, princesa Marija Lulza 13. januarja 1933 ln prestolonaslednik princ Simeon 16. Junija 1937. Med to vojno jo znal kralj Boris navzlic neizogibnim težavam privesti svojo državo do politike, kl Jo najbolje ustrezala koristim njegovega naroda, zavedajoč so stvarnosti trenutka In v zavesti neizogibne usode bolgarskega naroda.
Žalovanje
na italijanskem dvoru
Rim, 30. ovgusln. as. Vladar je odredit dvorno žalovanje, kl bo trajalo tri mesece, zaradi smrti bolgarskega kralja Borisa III.
Sofija v žalni obleki
Sofija, .10. avgusta, ns. Truplo kralja Borisa je bilo vso noč od sobote na nedeljo in vso nedeljo Izpostavljeno v dvorni kapeli sv. Petrn tn Pavla, kjer ao včeraj zjutraj ob navzočnosti krnljeve rodbine, člnnov civilne in vojaške hiše ter uslužbencev kraljevega dvora opravili molitve zn mrtve. Nn dvoru jo bilo določeno žalovanje, ki bo trajalo loto dni: št>st mesecev bodo Imeli strogo žalovanje, Sost mesecev pa običajno žalovanje. Kraljevo truplo bodo danes Izpostavili v stolnici sv. Aleksnn-dra Nevskega. kjer se bn ljudstvo lahko poslovilo od svojega ljubljenega vladarja.
Včeraj ob 15.30 je v spremstvu vseh ministrov prišel v dvorno knpclico ministrski predsednik Filov, da h| «e poklonil zem-skim ostankom kralja Borisa III. Po tem obisku so prišli v kapelo šo mnogi drugi odličnikl.
Pogreb bo v nedeljo
Togreb ho 5. septembra v stolnici sve-toga Aleksandra Nevskega in do tega dne bo vladarjevo truplo Izpostavljeno v tej cerkvi. Ura pogreba še ni določena.
Mladi kralj ob mrtvem očetu	- *
Iz Sofije Je prisilo porodilo o zelo ganljivem prizoru: Včeraj zjutrnj jo kraljica Ivnna pospremila mladega kralja ter prin-cezinjo Marijo Luizo v kapelico, kjer je bilo Izpostavljeno truplo kralja Borisa. Mladi kralj Simeon so je približal mrtvemu očetu ter gn pobožni po čolu in rekel: »Spiš, kn.fto ntek!« Princezinja pa se je zavedala ter jela Ihteti. Kralj Simeon jo jo zn hip pogledal ter so potem z vprošujočim pogledom obrnil k- mnterl kraljici. Mati pa je ostala brez besede, ker jo jo prevzela tako huda žalost. Ko so so neknj časa po-mudili v kapelici, je kraljica Ivana prijela mladega kralja za roko ter odšla, za njima pa jo šla princezinjn Marija Luiza ter venomer ihtela. Včeraj popoldne so kralja Simtona II. ter prlncezlnjo Marijo Luizo odpeljali ▼ podeželski dvoreo Cian-turi«.
Sofija, 30. avg. as. Bolgarska telegrafska agpneija poroča: Sporočilo o smrti Nj. Vel. kralja Borisa, objavljeno od pravosodnega ministra pravi, da je bila vzrok kraljeve smrti tronilmsis cornnrin komplicirana od oteklino pljuč in vreten. Vsi glasovi in poročila o bolezni in smrti Nj. Veličanstva kralja, ki so ne strinjajo s podatki, navedenimi v poročilu o smrll, so brez osuove ler popolnoma fantastična.
Sovjeti se udeleže posvetov z Anglosasi?
Stockholm, 30. avgusta as: Zadnja novica, ki jo je objavil neki ameriški list iz Qubecka pravi, da jn Stalin izjavil. da je pripravljen na udeležbo Sovjetske Husije na sestanku treh z Ameriko in Anglijo. Dodajajo, da je Molotov ta pristanek že uradno sporočil ameriškemu in angleškemu poslaniku. Sedaj vsi pričakujejo tozadevnega uradnega poročila v (jubeeku in ,l)aily Maik je objavil novico svojega posebnega dopisnika, ki predvideva »senzacionalno novico« kot zaključek angleško-aineri-škega sestanka. Dejstvo, da je Churchill preložil na drug teden govor, ki bi ga moral imeli v soboto, spravljajo v zvezo z novim političnim razvojem. >Daily Maik se sprašuje: ali preioži-teh Churehillovega govora pomeni, da hoče počakati, ko bo lahko objavil poročilo o novi konferenci, ali pa naj po-
II —
meni, da bo Churchill govoril v "trenutku, ko se bo pričela invazija? Kaj Churchill tako dolgo dela v Kanadi? Zakaj postavljajo tako v ospredje angleško-ameriški sporazum o novih bojih na Tihem morju? Politični krogi imajo vtis, da voditelji, ki so so sestali na konferenci, pričakujejo nekaj zelo važnega. Angleški minister za informacije je podal naslednjo izjavo: Rusija je imela že tako velike žrtve za skupno stvar, da ji zavezniki na vsak način moramo za vsako ceno olajšati breme vojne.
Papeževa poslanica svetu
Vatikansko mesto, 30. nvg. ns. V sredo, 1. septembra, ob 13.15, bo sv. oče papež Pij XII. po vatikanskem rndin poslal svojo poslanico vsemu svetu. Papeževe besede bo prenašala tudi F.IAR. Po papeževem govoru bn vatikanski radio prenašal poslanico T raznih evropskih jezikih. —
Nadškof Stepinac o nedostojni modi
1 ozirom na redno večje norotarije v ženski modi, ki se je pričela zadnje čase javljati po hrvaških mestih in se jc pričela Sirili že tudi v podeželje ter vzbuja splošno javno zgražanje io pohujšanje, jc povzdignil tvoj glas proti nemorali, ki se jc pričela Širiti tudi s te strani, zagrebški nadškof dr. Stepinac ter je izdal svoji duhovščini okrožnico z naročilom, da jo mora prcčitati s prižuic ljudstvu iu jo raztoluiačiti.
Okrožnico proti nemoralni modi pričenja zagrebški nadškof i besedami: Svet menda nikdar v svoji zgodovini ni doživljal resnejših časov, kakor jih preživlja danes. Toda, žul, moramo tudi primati, da ljudje nikdar niso kazali tuko uialo resnosti v resnih časih, kakor to opažamo danes. Nadškof dr. Stepinac za-tom opozarja vernike lia avojo pastirsko dolžnost, s katero jih mora opozoriti na te bolne pojave. Ulodo mode navaja besede modreca iz starega zakona, ki je dejal: »Obleka na telesu, smeh in hoja Človeka kažejo, kak-Sen je.« Zalem pa zopet nadaljuje: »Toda, glejte, v času, ko »e rušijo v prah cela mesta, ko se cele rodovitne pokrajine spreminjajo v puščavo, ko zginjajo z zemeljske površine naj-krasuejši kulturni spomeniki Človeštva, ko toliko tisoč otrok tava okoli brez očetov in mater, ko milijoni ljudi nimajo niti grižljaja hrane in umirajo od gladu, na tisoče našega ženskega sveta pozab'ja na resnosj časa in zapravlja čas v izmi&ljanju neumnosti, s ka-
Devetdnevnlea
Kristjani poznamo dvojna dala usmiljenja. Teleana In duhovna. Prva Imajo namen. pomagati človeku v telcanl bedi. Druga pa mu hočejo pomagati v duhovni bedi. To aa pravi, preganjati zmoto njegovega življenja, vaditi ga na prav0 pot In pomagati mu k dobremu, lepemu In plemenite-ma. Najtežje, pa najlepie duhovno delo usmiljenja Ja ljubezen dn sovražnikov. Ae ljubezen do bližnjega Je vfaalh težka. Clo-veSkl naravi ie upira, da hI Ukazal dobra dola tlstomu. ki ga aovrašl. Kristjani amo dolini, da molimo ia svoje nasprotnike pn Jezusovi zapovedi. Ko Je bil na krltu, Je molil za tista, ki ao ga križali. Njegov zgled ao posnemali apostoli In mučene!. Prvi ntučenee sv. Štefan je molil za avoje pre-ganjalre. In njegova molitev je spreobrnila Savla v Pavla. Potem zgledu so delali prvi krlatjanl tn za nJim! val drugI do današnjega časa.
Najhujši anvražnl)( krščanstva Je dandanes brezbožni komunizem. Pri naa ae akrlva pod krinko partlzanatva. Dela par-tlzanstva ao pr| nas očitna. Pod navideznimi osvobodilnimi geal| vodi boj proti Cerkvi In krščanitvu. Iluil božje domove, zažiga oltarje In ruši tahernaklje. Pobija ln mori vse. ki se odkrito priznavajo krščanstvu. Spozabil se Je tudi nad duhovniki, kar priča 18 svežih grobov. Dosedaj nc pozna zgodovina našega naroda takega zločina.
Niso ma dovolj tisoči nedolžnih žrtev, ki Jih Je zakrivil ined našim narodom. Uče le novih žrtev. Čaka le ugodno prilike, da b| se mogel znestl nad njimi. In prav tem največjim nesrečnim aovražnlkom našega uaroduega In verakega življenja, je namenjena ta devetdnevnlea. No morda, da bi se Jim naklep ne posrečil. Devetdnevnlea Ima namen Izprositi tem aovražnlkom krščanstva luč spoznanja, kako velik Je zločin pred Rogom In narodom, ia katerega se navdušujejo. Hočemo moliti sanje kakor ena družina Po Kristusovem vzgledu, da hI jim Rog tega ne štel v greh, ampak, da bi njih zle namene obrnil v božjo slavo In v odrešenje našega ljudstva. Ta devetdnevnlea Je najplemenltejše delo, ki ga moremo Tršltl v naših dneh.
Prv« aohota ae tnd| uvršča v to devet-dnevnleo. Je dan, ko zadoščujemo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ona, ki ae je v Fatlml prikazala In Izrazila željo po pobožnost! 5 prvih sobot, nam kliče: »Zado-ščujte, rešujte, duše!« Slovenci rešimo duše svojih rojakov!
Icrimi »e odrekajo last nega žentkega ponosa
in , katerimi povzročajo materialno škodo lastni družini in domovini in »pruvljajo v nevarnost laituo dušo, da ne rečeni, ludi telo ravno s tein, s čemer so mislilo vzbuditi občudovanje pri drugih.«
Dr. Stepinao v nadaljnjih Izvajanjih opozilrjn svoje vernike, tla krščanstvo ni imelo nikdar nič proti temu, da se ljudje, moški in ženske, dostojno in okusno oblačijo, da se tuko zaščitijo pred vremenskimi pojavi in da lahko nastopajo v družbi. Todn moda, po kateri sega ženski cvet v zadnjem času, ni prav
noben okraa, »temveč nesramnost, ln izzivanje javno morale.«
Končno zagrebški nadškof naroča ivojl duhovščini, nuj opozori vse vernike, poacbno ženske, da nihče ne bo mogel prejeti •vetih zakramentov, posebno ne svetega obhajila, kdor bo pri.topil k obhajilni mizi nedoilojno napravljen. Posebno ne nobena ženska. »Bolje je, da ni nobene v cerkvi, kakor pa da bi sc cerkev spreminjala v razstavni prostor človečkih neumnosti in pogubnih navad in običajev, med katere spada tudi današnja ženska moda«.
t Y® ČbEKD	<§ lz zgodovine papirja
Vremenska napoved. 31. avgusta (torek):
pretežno jasno, čoz dan poletna vročina (okoli 2« atopinj C.)
1. septembra (sreda): bliža ae nov deževni val, toda v sredo še najbrž j^sno in vroče.
Pomen »vodnega znamenja«
Vsakdo, ki je imel kdaj v rokah kak bankovec, vž prav tako kot sleherni zbiratelj znamk,. kakšnega pomena j« »vodno znamenje« za pristnost in za zaščito spričo ponarejanja,
»Vodno znamenje« v papirju je iznajdba zahodne kulture. Ime »vodno znamenje« se je pojavilo v Nemčiji iele po letu IStO in pravijo, da je izšlo iz angleške besed »watermark«, Francozi pa imajo za to im »filigran«. Niti v papirjih, ki so jih našli na vzhodu lz prvih stoletij po iznajdbi papirja, niti v arabskih papirjih ni nikjer vodnega znamenja. To fe umljivo, zakaj kitajsko in japonsko narejanje papirja in prav tako arabsko, je uporabljalo kot sito fino apletene bambusove rogoz-niče, od katerih so odvili polo. Dokler so — od začetka Iznajdbe papirja (kar j« bilo pred 2000 leti in ga je iznašel kitajski dvorni uradnik Tsai Lun) in dalje uporabljali za zajemanje kašnate papirnate brozge bambusova sita, ni bilo moči nare-jati vodnega znamenja. V proizvodnji papirja zahodnih dežela pa so že od vsega začetka uporabljali kovinasta.sita. Na dnu takšnega aita io mogli pritrditi kakršno koli znamenje, ki jc potem pri zajemanju nastalo iz njega vodno znamenje. Pri po-makanju kovinaslega sita v tekočo papirnato brozgo postane tvoreča *e plast tanjša na tistem mestu, kjer jc položeno znamenje, tako da je videti znamenje nn posušeni poli, če jo držimo proti luči, svetlo kot voda.
Kaj pravi zgodovina o vodnem znamenju
Vodno znamenje je otrok gotskega du-hi in znak evropskega papirja. Vodno znamenja je v listinah prvikrat omenil italijanski pravnik Bartolus de Sassofer-roto z univerzo v Perugiu v Umbriji. Leta 1350. je ta učenjak izdal knjigo o znamenju v papirju, ki se po njem spozna delavnica, kjer je bil papir narejen. Najstarejše vodno znamenje izhaja iz leta 1282. in se nahaja v nekem papirju iz papirnice v Fabrianu v pokrajini Anconi ki je takrat pripadala k papeški državi.
Iz Italije se je od 14. stoletja dalje razširila volovska glava kot vodno znamenje
",SL KINO UNION m'
Ljubosumnost vidi vse narobe 1
»Planinci«
V glavnih vlogah: Amcdeo Nazzari tn Marlella Lottl.
PREDSTAVE ob 17.30 ln 19.30,
1,1 KINO MATICA
Vesela družabna komedija s lepo Hllde Kra hI v glavni vlogi. Petje ln plci. Film ljubezni, zabave m veselja. ,
»Ljubim te«
Ostali Igralci: Paul Hubachmldt,
Kita Benkoft Wilfrled Selfert
PREDSTAVE ob 16, 17 ln 19!
I H.
KINO SLOGA
21-50
Ljubezen, lepota, eleganca v veseli burki
»Idila v Budimpešti«
V glavnih vlogah: Germalne Auseey, Osvaldo Valentl, Berglo Tofano. PREDSTAVE ob 14. 1« tn IS
po vsej Evropi, ■ je nato izginila in nastala «o nova vodna znamenja, tako križi, zvezde, vogali, krogi, elipse; nato razna orodja: tehtnica, lok, kosa, sekira. Dalje so vodna znamenja izražala simbole cerkvene oblasti, kot: krit, škofovska palica, Diitra — in posvetne oblasti, kot: krona, žezlo, meč — in š« oblike iz živalstva in rastlinstva vol, konj, grozd, lilija, pa glasbila: tromba, violina — in grbi in slično.
Vodno znamenje i« ▼ tesni zvezi z različnimi vrstami papirja. NovejSa doba je vodno znamenje polagoma predruga-čila in je spremenila prvotni pomen. Vodno znamenje je zdaj večidel le reklama za veletrovca s papirjem, medtem ko je bilo prej kot zinajo osebnosti jako pomembno.
Uradni razglasi
Novi Čas zatemnitve
Vlaokl komliar za Ljubljansko pokrajino odreja
spričo odredb S. junija 1941 it 42. ln
7. avgusta 1943 št 83.,
tn uvldevajofi potrebo, da ae določi nov
urnik za upoštevanje predpisov o zatemnitvi:
Cl. 1. S ponedoljkom, 80. avgusta 1943, do novih odrodb se morajo predpisi o zatemnitvi upoštevati od 21—6 zjutraj.
Cl. 2. DrugI predpisi, vsebovani v odredbi 6. junija 1941 št. 42., ostanejo noizpre-mehjenl.
Ljubljana, 29. avgusta 1948.
Visoki komisar gon. Rlecardo Molžo.
Opozorilo kmetovalcem in lastnikom mlatilnic
Posestniki, ki mlatijo žito s strojem, zlasti pa oni, ki inia.io mlattlnieo na pogon z bencinom ali nafto, knkor tudi oni, ki mlatijo žito s strojem drugim kmetovalcem, se opozarjajo, da se točno ravnajo po navodilih uredbe o predpisih zn mlaiov kmetijske letine 1943 e dne 20. julija t. 1. (SI. list št. 58 z dne 21. julija 19431. Kdor mlati žito s stroiom. morn imeti vpisnik (knjigo oz. polo) ki ga morn pred uporabo po trditi občinski preskrbovalni urud. V vpisniku, kt mora imeti ošteviljone Btranl, se mora navesti:
1.	ime kmotovolca, čigar lnst jo omla-čena žito:
2.	vrsta žita (pšenica. Jcčmon, oves, rž, soržica. proso. n.ida)t
3.	imo občine in selišča, odkoder je pridelek;
4.	množina omlačenoga iita, dan in ura začetka in konca mlatve vsake množino.
Gospodarstvo
Iz eukaliptusauega lesa predejo niti za blago
pa je v ivezi pogozdovanje z novinti dre-
Španska proizvodnja umetno izdelanega blaga 6a j« jako povzdignila, odkar je bila ustanovljena zadruga SNIACE (Socieded Nacional Industria Aplicacio-nes Ceiulosa Espanola), kar bi se reklo po naše: Španska družba narodne industrije za proizvodnjo blaga iz celuloznih snovi.
To podjetje, ki je bilo uitanovljano leta 1940. z glavnico 90 milijonov pezet, vodijo najimenitnejša španske bank«. Tozadevna italijanska zadrugi. »Snia Visco-sa« je udeležena pri podjetju » 25 odstotki. Podjetje je podprto in zavarovano po državi.
Zdaj je v Torrelavegi, v pokrajini San-tande, na prostoru 500.000 kvadratnih metrov že 70.000 kvadratnih metrov tvornl-ških poslopij najmodernejšega kova. Tu izdelujejo niti iz evkaliptusovega lesa. Vprav v santanderski pokrajini j« mnogo evkaliptusovih dreves. Hkrati z Izrabljanjem lesa teh dreves za tekstilno blago,
Evkallptusovo drevo Ima to lastnost — še v večji meri kot topol —, da |ako hitro raste in da je njegov les posebno pripaven za izdelovanje celuloznega blaga. Evkaliptus je devesna vrsta, ki je najbolj razširjena v Avstraliji, dalje v Italiji in Španiji. Razlikujemo pa 160 vrst tega drevesa. Zraste do 155 m visoko in deblo je lahko do 20 m obsežno. Zatorej spada k najvišjim drevesom na zemlji. Iz slehernega hektarja evkaliptusovega gozda se dobi na leto 2800 kg umetnih niti.
Zadruga SNIACE proizvaja na leto
10.000 ton celulozne volne in prav toliko umetne svile. Za zdaj morajo še precej celuloznih surovin uvažati lz Švedske, vendar bo v 1. 1944 proizvodnja že tako urejena, da bodo zadoščale domače zaloge surovin, oziroma evkaliptusovego lesa. S tem se je Španija uspešno lotila novega področja v svojem gospodarstvu.
— II —
Seznami davčnih osnov trgovin s bonboni ln slaščicami, grnverjev, puškarjev in trgovin « usnjem bodo razgrnjeni do 14. septembra t. 1., »oznanil davčnih osnov trgovin z manufakturo in konfekcijo bodo pa razgrnjeni do 15. septembra t. 1.. v mestnem odprnvništvu v III. nndslropju magi-Btratno hiša za vodnjakom.
It trgovinskega registra. Pri parni žagi »Gorjanci., družbi z o, 1. ata bila izbrisana poslovodja Dermastija Karel ln dr. Kržan Pran, s »doz podjetja pa je bil prenesen na Vrhniko. — Pri Stavbni družbi, d. d. je bil vpisan član n prave M i bor Robert.
It Zadružnega registra. Pri Splošni gospodarski zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajin* je bil vpisan novi naziv: Zcgoza, zadruga malih gospodarjev v Ljubljani. — Izbrisani ao bili člani uprave Juh Leopold, Grabnar Drago in Ahian Jože, vpisani pa dr. Vračko &lvnrd, Kosem Drago in Rozman Viktor. — Prt Domu cestnih železničarjev v I.jubljanl sla bila izbrlanna Mana uprave StefaniS Prano In fitamfolj Alfonz, vpisana pa Križman Milan in 1'ušlcr Avgust.
Plim v Italiji. V lanskem letu je bilo predloženih za rovlzljo v Italiji 324 filmov v skupni dolžini 608 349 metrov. Od predloženih filmov Je bilo 148 italijanskih a 440.551 m, nemSkih 70 a 142.009 m. francoskih 30 a 61.190 m, severnoameriških Zedi-njenih držav 21 a 47.144 m in U iz ostalih držav a 117.435.
Ranča nazlonal« del lavoro. Namesto odstoplvšega predsednika upravnega sveta to banke jo imenovan prof. Conti Rotsinl, ki jo bil član uprave banke že od leta 1921 daljo in je bil dolgo vrsto let tudi podpredsednik njene uprava.
Itprimemha meni (nega takona na Hrvatskem. V Zagrebu jo Izšla novela k meničnemu zakonu, po katere predpisih zastarajo meničnopravni zahtevki ne več po poteku 2 let po zapadiom roku, temveč šole čez tri ieta.
Foltrlnelll, lesna Industrija,	d. d. Milano izkazuje za lansko leto pri	glavnici 33 milij. lir 6.2 milij. lir čistega	dobička in plačuje 7% divldendo.
Nova hrvatska sladkorna tovarna v Zagrebu Izkazuje za prvo poslovno leto, ki je bilo zaključeno s dnem 31. marca 1943, doaedanje gradbene stroške v Županji z zneskom 8.91 milij. kun, v Mltrovici pn s 462.296 kun pri delniški glavnici 62.5 milij. kun.
Poeknal a rlžem ▼ Dalmaciji. V Opuze-nu so začeli te mesece delati poakuse a kulturo riža. Te dni so Imeli že prvo žetev riža. ki je po nemških časopisnih poročilih dala dobra rezultat«.
Vojna ikoda v Srbiji. Srbski ministrski avot ja ir.promonil naredbo o prijavi vojne škode v nckatorih točknh. Med drugim Jo podaljšan rok za prijavo do 30. septembra 1943.
Štajerske rajfajtnovke. Iz nemških listov posnemamo o rajfajznovknh v južni marki, da jo treba smatrati gradilno delo na Spodnjem Štajerskem glede rajfajznovk za zaključeno. Zvezi rajfajznovk južno marke je priključenih 722 zadrug, h katerim je treba prišteti šo 92 spodnjoštnjersklh rajfajznovk.
rnjfajEnovlm na Koroškem je bila ustanovljena posebna zveza, ki Je imela organiziranih 289 ladrug, Nova zveza za Koroško je začela poslovati v začetku t. 1. Zvoza
Razen tega je treba navoatl množino že projotoga in porabljenega bencina oz. nafte in maziva. Vpisnik se vodi v dvojniku in morn biti plsnn s črnilom.
Kdor prosi za nakazilo tekočega goriva, kuriva ali maziva, inora predložiti ravnateljstvu kmetijsko in živinorejsko službo Visokega komisariata en izvod vpisnika z vsemi zgoraj navedenim podatki.
Oddaja odrezkov živilski? nakaznic
Ljubljanski mostni preakrbovalnl urad bo prevzemal odrezko živilskih nakaznic za avgust v sobi št. 8 v Mestnem domu na Krekovem trgu 2-11 po naslednjem redu: dno 2. septembra od trgovcev z začelnleo A, 3. aepiemtra B. 4. septembra C—F, 6. septembra O in II 7. septembra I in J. 8. septembra K—Kom, 9. septembra Kon do konca. 10. septembra L, 11. septembra z zlogom Ma, 13. septembra Me do konea, 14. septembra N in O, 15. septembra P— Pir, 16. septembra Pl do konca, 17. septembra R In S, 18. septembra S In T 20. septembra U in V ter 21. septembra Z ln 2.
Od pekov bo mestni preskrbovalni nrad prevzemal odrezke tako. da pridejo na vrsto 22. septembra peki z začetnicami A—J, 23. septembra K—O. 24. septembra P in R ter 25. setombrn S—?..
Spet opozarjamo trgovce In peke. nnj oddajo odrezko samo znnjo določene dni. da no hi trntili časa onim, ki bodo oddali odrezko določeni dnn.
Nn pnsien odrezkov. ki morajo bltl šo nadalje dvojno, je treba na obe označiti vrsto blaga ki ga predstavlja posamezni snopič, a 'tcvilo odrezkov in odpadajočo količino blaga jo treba napisati samo na eno pasioo snopiča. Ponehal pa opozarjamo peke, naj no lepijo odrezkov zmešano, temveč vsako vrsto odrezkov zaso, da bo mogoč hitrejši pregled in nataučnejše poslovanje.
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod sporoča konzu-mentoin, da bodo na podlagi odrezka »804« septembersko navadno živilsko nakaznico Inliko dvignili pri tvrdkah: Oregnrc, Marinko, Ntklshaclier, Zadruga trgoveev. Ze-leznlčarska zadruga. Jelačln, Rnhovcc kg 1 (en) krompirja na osebo, ln sicer od 1. pa do 3. t. m.
*
Prehranjevalni zavod eporoča, da Je
cona skuti v nadrobni produjl določena ua lir 20.10 za kg.
rnjfajznovk južne marke pa se je prekrstila v Zvozo rajfajznovk Štajerska.
Nova naredbo o prenosu (n prevozu v NDH. HrvaŠki uradni list »Narodne Novine« je v zadnjem čadu objavil novo naredbo ministrstva za narodno gospodarstvo o prevozu in prenosu raznih živil. Po tej naredbl je večino živil dovoljeno pošiljati ali prenašati samo s posebnim dovoljenjem, ki ga bo Izdajal državni poslovni rad za deželne pridelke v Zagrebu (Zempro), »Agrarla« nemška osrednja nabnvljalun in prodajna zadruga v Osijeku, Zajednica zn promet z živino ln živinskimi proizvodi v Zagrebu, Zajednica za mlekarstvo v Zagrebu, Zajednica pridelovalcev oljčnlo v Zagrebu, Zajednica zn perutuino in divjačino v Zagrebu In Prodajni osrednji urad za sladkor v Zagrebu, vsaka za svoje proizvode. Vse te ustanove bodo izdajala dovoljenja samo na osnovi posebnega potrdila glavnega ravnateljstva za prehrano, odnosno oblasti, ki bodo v to po sebej pooblaščene. Brez dovoljenja je možno prenašati od lastnih zalog kot osebno prtljago do 5 kg žitario in koruze, do 5 kg graha ln fižola, do 20 kg krompirja, do 50 komadov jnjo, dva para kokoši ali piščancev nll en par me, gosi ali puranov, do t kg «u-bega mesa, do 2 kg njf.sti, do i kg klobas, do 2 kg slanine !n do 2 kg konzerv.
Evropska industrijska in finančna Unija. znana pariška holding družba, ki Jo Imela svoječasno znatne industrijske interese v jugovzhodni Evropi, Je sklenila zvišati glavnico od 28 nn 140 milij. frankov, padajo pa fnztjo z Banqno dos Pays du Nord, ki v zvezi a tem zvišuje glavnico na 210 milijonov francoskih frankov.
Nova knjiga »Slovenceve
knji
iznice«
Izšlo j« zanimivo delo znanega pisatelja Pavla Kellor ja :
MOJ JAZ NA ODDIHU
Pisatelj na zanimiv način pokaže, kako nal bi ljudje prišli do pravega oddiha, ki ga nI Iskati v brezdelju, pač pa v dopuatu Ha-menjenom času v drugačnem delu kot ga sicer človek običajno opravlja. Spremeniti okolje In delo, to naj bo oilj dopuatnlka. Spis nI kaka razprava, ampak zanimiv roman, poln vedrih dogodkov tako, da bo knjiga v resnici vsakomur v največje ve-seljo ln oddih. — Naj bi ne bilo nikogar, ki si no bi omislil te zanimive knjigo. Dobite Jo po vseh knjigarnah ln trafikah, vezano v celoplatno, t polplatno ln broširano.
Partija šaha za življenje In smrt
Znano je, R kakšno atrastjo včasih mnogi Igrajo šah. Tedaj pozabi Igralec nn vse drugo okoli aehei cela dneve In noči hI presedel prt Igri in prestavljal figure na iahovnlel, dokler mu kakšen igraloo ne napove drugI »šah-mat«. Tako atrasten šahist je bil tudi Jurij Danton, eden najhujših ln najbolj krvoločnih strahovaleov prve francoska revolucije, voditelj »tretjega stanu« pri napadu na Baatille ▼ Parizu dna 4. julija 1789; dalje tisti, ki Je 10. avgusta 17:12 peljal množtce v napnd na Tuillerie; kot juetlčnl minister Je hil ustanovitelj »trahovalnega polka t Parizu, 81-gar žrtev so postali v»i »oaumtjenol«, ki so jih potem usmrtili ali enostavno na ulicah postrelili.
Med »osumljene!« je bil tudi upravnik »Hotela invalidov«, ustanove, ki je skrbela za prehrano starih ln pohabljenih bojevnikov. Gospod plemeniti Sombreuil je bil starejši ofieir, zelo zaslužen za domovino in monarhijo, tako v vojski kot v miru. Razume se, da je bil takšen mol revolucionarnim strahovalcem napoti, prav tako pa tudi, da so ga radi tega prištevali k »osumljencem«. Brž ko je prišel na listo »osumljencev«, ki jo Je dnevno Izdajal justlčni minister Panton, je ta (Danton) sam šel s sodrgo Jakobineev v ^Holol Invalidov«, da bi upravnika p!. Sombra-uila arotiral ln ga Izročil rablju.
Ko je Dnnton a avojo divjo druhaljo vdrl v uprnvnikovo stanovanje, je ta e piplco v ustih sedal a svojo hčerko Dezl-rejo pri avoji ljubljeni Igri — pri partiji šaha. Na osnovi dolgoletne vaje ja ptamo-nitl Sombreuil prav mojstrsko razvijal to zapleteno ln duhovito Igro. Njeg-.a hčerka, a katero js sameva! ie od s- " svoj« ion« — od izbruha revolucija —, mu je pri igri postala marljiv« učenka, kt j«
obljubljala očeta celo prekositi. Pogumna, mlada deklica ni nikoli marala izkoristiti napak svojega očeta; po drugi strani pa ja njegovo skrbno premišljene načrte pogosto prav mojstrsko razkrinkala, kar je njega silno togotilo. Ravno ko je gospod pl. Sombrouil razvil bud napad, j» pluuil v sobo strašno bled njegov stari služabnik Anton Iu mu z drgetnjočim	spo-
ročil, da je pravkar vdrla na dvorišče »Hotela invalidov« tolpa oboroženih jakobineev a proslulim Dantonom na čelu, ki hoče zgrabiti g. upravnika in ga peljati na moriščo. Tedaj pa so se že odprla vrata in vstopil je Danton v spremstvu enega tovariša.
»V imenu Narodne skupščino ste prijeti, meščan Sombreuil-« je pozval Danton upravnika.
Dezir-'' prestrašeno znkrlčl, stopi za očetov stol ln položi svojo roke na njegove rame, kakor da bi ga hotela zaščititi.
Upravnik pa mirno vzame pipo Iz ust, ae Izmuzne lz objema avoje hčerke, vstane in potem hladno vpraša: >S čim vam morem postrečl, gospodi«
»S svojo osebo,« odvrne porogljivo Danton. »VI ste rojallst ln osumljeni, da ata pristaš sovražnikov revolucije in v zvezi a Izdajalci Francije.«
»Jn* som v teku evojega dolgega življenja služil dvema francoskima kraljema, katerima sem mnogo dolžan; moja zvestoba do kralja jo potemtakem samo dolžnost hvaležnosti. Ce ste me torej o'-dolžlll zn Izdajalca Francije, vam m-'nm povcc!i»l, dn sem že prod 50. loti prelival avoJ> kri za domovino. Nisem nobeu izdajalec!«
Po teh besedah pozove Danton plemenitega Sombreuiia, naj inu brez nadaljnjega sledi,
»Pripravljen som sicer In ne upiram se,« odvrne upravnik, »vendar Iranm do va< še eno prošnjo, katero mi, upam, no bosle odbili.« , . •,	r
»In ta jel«
Somh-onll se skloni čez šahovnico na mizi ln reče: »Pustita me, da d'"--— to partijo šaha t avojo hčorko. Samo neknj potez še ln lgr« bo dobljena — sovražni kralj bo mat.«
8 to prošnjo Je upravnik zbudit ▼ TJan-tonu, ki je slovel kot atrasten šahist, ki Je cele dneve ln noči presedel pr šahu, zanimanja za Igro. Pristopil Je k mizi, pogledal šahovnico ln rekel: »Hm!,.. Vaša partija dobro stoji, gospod... Zelo dobro! Skakač-gamblt Je zelo spretno Izveden... Partijo morate dobiti... ▼ štirih... ne, v treh potezah: mati«
»NI resi« pripomni upravnik, ki Je pri presoji avoje Igro popolnoma pozabil nn pretečo nevarnost. »Ali nI morda mojn partija te skoraj dobljena! V treh potezah mat. Dezirejlna lgr« je absolutno Izgubljena!«
»NI rešitve!« dostavi Danton.
Pri teh besedah zažari Deiirejlno obličje. Kakor po nebeškem razsvetlj 'u ao domisli, da bi igro izkoristila zn -ošltev svojega očeta. Označene tri potese je Itak že prodvidela, vendar jo morale po njenih računih prav te voditi do image njene lastne igro in voditi h gotovemu matu nasprotnika.
»Motite se, gospod,« ae je obr< tla sedaj k Dantonu. »Ce bo Igra kor*" jotem jo bom dobila Jaz.«	*!>-'i »
Na Dantonov migljaj stopijo nje/jovl spremljevalci v sosednjo sobo, kjer Jim postrežejo - vinom. To pa stor« zato, da bi partijo mirno igrali. 7item ae Danton še enkrat skloni če« šahovnico, i.ataučno pregleda položaj, obrne ae k Dezlrejl ter rečei »Stavim deset proti ena, vaša igra je izgubljena.«
»Ne, gospod, upam ▼ imago. - HoSete morda vt prevzeti partijo mojega očetat«
»Grom ln stralal« zakriei Daulua ln pri tem udari « pestjo po miti, »To J«
predrzna misel! Alt veste kdo •. - jazi Jaz sem Danton, eden najboljših, te no celo najboljši šahist v vaej Franciji. Sprejmem vaše izzivanje: deset proti eua, zmagam jazi... Velja stavaT« »Za kaj pat«
»Za poljub od vaših lepih ustnic.« Lahna rdečica spreleti Dezirejina lica ln pri misli, da bo morda morala poljubiti tega strašnega človeka, trdo stisne ustnice. Obenem pa jI švigne kakor posmeh okoli ustnio; oči se ji zabllskajo ln v sve-sti si zmage odgovori nesra"">ežu:
»Naj bo, samo pod pogojem, da boste tudi vi držali mojo stavo.«
»Sprejme zakličo Danton. »Kakšna pa je vaša staval«
»Življenje ln svoboda mojega očeta!« odgovori Dezireja ln pri tem ostro poudari vsako besedo.
Z groznim poglodom premeri Danton predrzno govornico, ki je zahtevala tako plačilo za zmago. »Vi igrate previsoko, mala deklica,« Jo zavrne. »Takšne stave ne sprejmem.«
Z zanlčljlvlm amehljajem odgovori Do-zlroja ln stopi tik pred grozovite*-. »Ali sta naenkrat tako nestalni, da hočoto svojo že prej dano besodo nazaj vzetll«
tV '• zagrmi razkačeno Danton. »Nikdar ne vzamem besede nazuj. Kar som rekol, to držim. Stava veljal Sicer pa stave jaz nikdar ne bora izgubil. Začniva!«
Zdajci upravnik, ki je pogovoru ne-voljen sledil, mnhne po šahovnici, dn figure popadajo na tla. »Pridite,« se nato obrne '- "intonu, »jaz sem pri.-avijon ltl z vami.«
»Najprej morava igro dokončati. Bil sem izzvan in se ne maram odpovedati niti zmagoslavju niti nagradi,« odvrue lia.iton a porogljivim nasmehom.
»V vsakem primeru in v vseh okoliščinah bom pa jaz žilni preprečiti, da bi moja hčerka morala plačati ceno za na-
grado,« pripomni raztogotonl gospod pl.
Somberuil.
Dezireja namigne očetu, naj se ne razburja; nakar se usede k Igri.
»Sahl« zmagoslavno znkrlčl Danton ln pri tem napravi potezo,
Dezireja, ki je že v naprej videla to potezo, odgovori a svojo davno premišljeno protipotezo. Danton znova potegne, toda Dezircjl s tem ponudi priložnost, zaobrniti igro in z mojstrsko potezo odbiti napud svojega nasprotnika.
Dnnton uvidi, da mu grozi nevarnost. Vea se poglobi v igro, prime se za glavo ter tako računa in kombinira. Po daljšem preudarku narodi obrambno potezo. Tedaj pa ga začne Dezireja s skaknči in tekači tirati vedno bolj v kot. On od Jeze škriplje z zobmi In skuša vso avojo bistroumnost zastlvltl v to, da bi se ubranil De-zirejlncmu napadu. Kmalu aledl šah na šah s strani Dezireje in končno se ta globoko oddahne ln z zmagoslavnim smehljajem na ustnicah zakllče: »Mati«
Upravnik pa, ki Je tej nape' Igri sledil z vso strastjo, v Istem trenutku to-gotno zakrlčl nad Dantona:
»VI Bte sušmarl SIcer bi te Igre ne mogli izgubiti.«
Danton vstane, začudeno pogleda zmagovalko, rekoč: »Ne, g. uprav- "	nisem šušmar, ampak gospodična Dezlrcjn je odlična šahistinja in — najboljša hčerka Francije, ~el sem svojega mojstra in držim besedo. Vi ste prosti, meščan Sombreuil.
Nato jo šel k avojlra popivojoflim to-varišem v aosodno sobo ter jim rokal: »Kakor sem so pravkar prepričat, je upravnik brez krivde. On je dober patriot. Pojdite, gremo drugam iskat sovražnike domovluel«
S pametnim zndržanjem In mojstrsko šah-igro je hčerka rešila očeta — uprav-nika, ki je tudi v bodoče ostal svoboden,
Gostilna v predmestju
Včasih Ima človek posebno Bmolo. To («m občutil tadnjič, ko je hilo hudo vroče ln sem stopal opoldne z Marijinega trga proti domu. Ko tva tla s prijatoljem mimo prve gostilne, sva govorila o vročini ln žeji. Povsoin nehote sva prešla na to temo. Tedaj sem se spomnil, dn še vodno obstoja pivo, rumeno In a penami, kl je tem bolj prijetno, čim bolj je vroče, Prišjn bvb do drugo gostilne. Tedaj sem zgrabil prijatelja pod roko ln ga potegnil v pivski hram. V duhu sem videl prijnzno dekle, kl »e bo razveselilo najinega prihoda, lepo povpra-šala, kaj želiva ln naju odvedla v hladno nenco.
Velika izba pa jo bila prazna in tudi pri točilnici nI bilo prijaznega dekleta. Okoliščina, da je bilo mračno, me ni motila, pač pa so sililo v noB neprijetne vonjave. In ko bo se oči privadilo mračni svetlobi, aem zagledal po tleh ln po mizah precej tistega drobiža ,ki priča, da je tu obilna pa*a za muhe in ščurke. f:ez čas so je pojavila ženska in naju precej začudeno pogledala, češ, kaj vendar želita vidva tukaj. No, prikupna res ni bila, toda kdo bi mogel pričakovati, da boš nuletel povsod na prijazne ljudi. Snažna pa bi lahko bila, saj jo vendar njen poklic, da streže gostom.
Naročila sva mali čnšl piva- misel, dn bi se obrnila tor odšla drugam, je prišla prepozno. Zcja je na mnh popustila, čeprav ni bilo pivo niti boljšo niti slabšo kot drugod. In moram povedati, da nisem eden tistih. U ai želi samo imenitnih lokalov. Na-
Koledar
Torek, SI. velikega srpana: Rnjmund
Konat, spoznavaleo; Pavlin Triorski, škof.
Sreda, 1. klmovcat Egldij, opat: Vere-»a, devica: 12 bratov niučeucev; Ana, pre-roklnja\
Zgodovinski paberki
31. velikega srpana
1589. leta je umrl v I jubljnni Jurij Dalmatin, eden najpomembnejših slovenskih pro-testnntovskih piscev, ltodil so je okoli leta 1547. v Krškem, obiskoval Bohoričevo šoto, pn adšel nadaljevat študij v Nemčijo. Pod vplivom svojega zaščitnika Pr. Trubarja ae je Dalmatin ie v Nemčiji pričel vaditi v slovenskem pisanju. leta 1572. je prišel v Ljubljano aa pridigarja, in ostnl tu do smrti. Najvažnejše Dalmatinovo delo je prevod vsega sv. pisma 1584. leta. Dalmatinova biblija je največje in najpomembnejše delo vsega slovenskega pro-tcstanlizma. V njej »e kaže velika pridnost in sposobnost prevajalca, ki je šc po nekaj letih slovensko književnosti prevedel v slovenščino lako velikansko delo.* Biblija je uveljavila pn Dalmatinu kroljeve reforme in ostala v rokah slovenske duhovščine še celih 200 let iu uravnavala vso alovensko pisanje,
1919. leta je vlada v smislu zakona o nslunovltvl vseučilišč« v Ljubljani, ki g« Je dne 23. julija podpisal regent in prestolonaslednik Aleksnnder, Imenovala prvo profe-»orje za slovensko vseučilišče, nakar so se v oktobru mogla začeti redna predavanja. Tako so je Izpolnila davna želja Slovencev, izrečena odločno prvič leta 1848., ponavljana 6kozl desetletja, pa vendar nI našla odprtih ušoa na Dunnju.
KINO MATICA
Pre da ta v« ob 15., 17. in 19. uri ob nedeljah in praznikih matineja ob 10.30
Novi grobovi
t v Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Zavrlnlk. Pogreb bo v sredo, 1. septembra ob 3 popoldne z Zal, kn-polica «v. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim našo iskreno sožalje!
Osebne novice
= Jubilej nglcdncga obrtnika. 50 letnico svojega življenja obhaja danes znani ljubljanaki obrtnik, kleparski mojster, vodovodni inštalater in podjetnik centralnih kurjav, g. Lovro Plčman. Rodom je s Prim-ekovega pri Kranju. Ii malih pričetkov so jo s pridnostjo in sposobnostjo povzpel do uglednega podjetja. G Pičmanu k jubileju iskreno čestitamo!
sprotno, v pošteni vaški gostilni ali v navadni hribovski zidanici se počutim prav tnko dobro, kot v restavrcijl prvega razreda. Komaj sva okusila rumenkasto pijačo, žo vstopi nov gost. Mlad jo še, gotovo nima kaj več od 20 let. Tudi ta naju začudeno motri. Njegov pogled je srep. Niti dober dan ne reče, puS pa naroči pijače ln naju prlhuljeno gleda. Očlvdno je, da bo ga je kaj več nabral ln da je žo opoldne okajen. Zdi se ml, dn čim hl talo človek odprl usta, bi začel lzlvntl. Pivci so navndno veseljnkl In zgovorni, ta pa jo samo srepo glodal in molfnl,
Knkor rečeno, vse je bilo v slogu vse zanemarjeno, zatohlo, mračno, neprijazno, kakor dn bi Imela gostilnica en sam namen — odbijati goste. Kaj šo čakašt« me jo vprašat prijatelj, ko jo opazil, da si ogledujem okolje. Iludo prijazna blrtijali sem mu dojnl skoraj skrivnostno. »Ampak žejo lo potošl; čim sem vatopil, me jo minulo.«
Preveč je bilo sončne svetlobe, ko sva so spet znašla na cesti. Biln pa jo zdaj veliko bolj prijazna, svet pod vedrim nebom pn veliko lepši, čeprnv hudo vroč. Oba sva «o oddahnila; v to hišo pa no bova nikoli več vstopila, pn 'četudi uro hoda no hl bilo drugo gostilnico. Toda, kaj bi mislil na tol Saj je v Ljubljani toliko prijetnih lokalov s prijazno postrežbo, s cvetjem na mizah nli na oknih, snažnih, prezračenih in v vsakem oziru prikupnih, dn ljudje Itak prepogosto pritiskajo na kljuke onih hiš, kjor iuiajo hladne kleli in senčnato vrtove.
—	Sv. Ilij, Ilj, Til, Tilcn, Tilh - Fgidij (I. sept.) v slovenskih pregovorili, če llij mine lepega dne, se lepa jesen upati sme. — Čc na sv. Tila čebele rojijo dopoldne, jili uženi; če pa popoldne, jih pa po svetu poženi (ali: jih nn veji pusti!) — Do sv. Tila čcbfle bero dopoldne, po sv. Tilu pa ves dan. — Kakor sv. Tilcn kožo, ves mesec tnko maže. — Kakršno bo vreme sv. llja kazalo, bo tudi ves mesec ostalo. — Ko oznanjajo Tillia, oznanjajo zimo. — Til oblačen, meglen — grda, deževna jesen. — Tila čc jasno, gorko — štiri bo še ledno Vedro.	I. Sašclj.
—	RekolekcIJn za gospodo z akademsko Izobrazbo bo v sredo, 1. septembra t. L, v križankah ob 1!). Drugi dnn, v čotrtek, bo ob 0.30 istotam skupna sv. maša.
—	Rckolckcljn za može In fante ho v sredo. 1. septenjbra, v uršullnskl cerkvi. Spored: sreda, 1. septembra, ob 19.15 sveti rožni vence, ob 19.30 govor, oh 20 litanije In blagoslov; v četrtek. 2. septembra, oh 6.30 sveti roint veneo, ob 6.45 govor, ob 7 sveta maša.
—	Dijaki tn dijakinje vseh loll Ako vam je potrebna učna pomoč za popravni, razredni nli privatni izpit, prijavite so samo zn tukajšnji specialni pouk posameznih predmetov po želji. — Posebna priprava tudi za višjo razrede. — Skupine so ločene po predmetih ln razredih! Poučujejo lo strokovnjakl-profesnrjl. Vpisovanje ae vrš| ša do 5. septembra vsnk dan. Učni honorar le nizek. Informacije in prospekt dobite pri vodstvu: Specialne strokovne ln-alrukol.te za srednje In meščanske šole. Kongresni trg št. 2, II. nadstropje. — Src-dlščo mesta!
—	Učite ae strojepisja! Novi eno-, dvo-ln trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni! so prično dne 2. In 3. septembra. — Desetprstna učna metoda. — Najvočja modorua strojeplsnica, raznovrstni pisalni stroji. — Učnina je zmerna. — Pouk jo dopoldne, popoldne ali zvečer po toi.il oh|-»kovslcev. — Eno- ali dvomesečni tečaj jo posebej priporočljiv tudi za dijake-injo. — Podrobne lnformnelje ln nove prospekte dnje ter sprejema prijave dnevno: Trgov-ako iičlllšče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
—	V četrtek, 2. septembra, oh 7 zvečer ho v frnnčišknnskl dvorani produkcija gojencev oddelka za deklnmneijo šole Glna-bcuo Mntice. Na produkciji bomo slišali
recitacije posameznih pesnitev, kt jih bodo
izvajali vsi gojenci, nato pa posamezne prizore lz različnih Hramakih del. Izvajanih po istih gojencih. Produkcija ho zelo zanimiva iu bo najlepši dokaz vestnega ln Smotrnega Sestovoga vzgojnega dela. pa tudi nadarjenosti in sprejemljivosti posameznih gojencev. Nn produkcijo opozarjamo. Sedeži so v predproduji v knjigarni Glasbene Matice.
— Dodeljevanje kuriva podnajemnikom. V svrlio dodelitve kuriva za ogrevalno dobo od 1. oktobra 1913 do 31. mnre« 1944 mora vsak podnajemnik, ki potrebuje kurivo za ogrevanje svoje aobo. izpolniti posebno prijavo, ki jo prejme pri Pokrajinskem Bveiu kor-poraeij, uradu za kurivo, lleotbovnuva ul. it. 10. Prijavne tiskovino ae bodo razdeljo-vnlo podnajemnikom v času od 30. avgusta do 4. septembra, In sicer samo med popoldanskimi uradnimi urainl od 16 do 19, Izpolnjena in overjena prijava so mora vrniti uradu za kurivo najpozneje do 13. septembra, prav tako samo med popoldanskimi uradnimi tirnmi. Poznejše prijavo bo ne bodo moglo vpoštovntl In «» zamudnikom nakaznice no bodo izdajalo. Ob izročitvi prijavo mora vsnk prosileo predložiti tudi najemno pogodbo in prijavnico nnagrafBkega urada o bivanju.
Naznanila
RADIO. Torek, JI. avgusta: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Toročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevl — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestru vodi dirigent D. M. Sijanee. pisana glnsba: Dolin Mnggloro: Ko ae zjutraj zbudiš, Cnstaldl: Tnrantella, čorbi: I.epn Mn-rn, venček narodnih, Culotta: Pesem — 14 Porpčila v italijanščini — 14.10 Orkester vodi dirigent Manno — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved Cnsn, poročila v italijanščini — 17.15 Plošče >1,0 Vooe del Pa-(lroIIo — Columhia) — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Posebna oddaja zn Sicilijo — 20.30 Nnpoved čnsa, poročila v italijanščini — 20.45 Vojaške pesmi Izvaja godbu kr. karabinjerjev, vodi dirigent Olrencl — 21.05 Koncert Ljiihljnn-skega komornegn dun (A. Trost, klavir, J. Slajs. violina): Corolll: Sonntn v D-duru op. 5 st. 1, grnve. nllegro, allogro, ndugio, ultegro, Mozart: Sonata v G-duru št. 13, adngio. atlegro, temu cen variazioni — 21.50 Koneort Izvaja violinist Arrlgo Sern-to — 22.20 1'isnnn glnaba - M.30 Orkester vodi dirigent Zrine — 23 Poročila v italijanščini — 23.10—23.30 Orkester vodi dirigent Pctrnlln.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pieeoli, Bleiweiaova cestn 6; dr. Hočevar. Celovška cesta 62, in mr, Gartua, Moste, Zaloška cesta 47.
Polzvpdovnn|a 's
Navidezno poznana oseba, kl je v soboto. 28. t. m., v trgovini Ostrellč pomotoma vzela ročno torbico z večjo vsoto do-nnr.ia in z dokumenti, nnj jo takoj vruo, sicer bo znslodovaua.
Iz Novega mesta
Preselitev v Ljubljano. Iz Novega mosta s« jo presolil v Ljubljano msgr. dr. Ciril Ažman. kl je skoraj 31 let poučeval ve rouk na novomeški gimnaziji. V Novo me sto jo prišel leta 1909 kot naslednik takrat upokojenega profesorja Marinko, ki jo bil ustnnovil v Novem mestu Kntoliško društvo rokodelskih pomočnikov (18861 in dijaško kuhinjo (1894). Dr. A/.nian mu je sledil no samo kot verouMtelj, nnipnk ludi v skrbi za Rokodelski dom in zn siromašne dijake. Bil je ena najmarkantnejšlh oseb nosti v Novem mostu ln jo užival velik ugled no snmo znradi svojo izredne in vsestranske Izobrnzbe. ainpnk tudi kot odličen učitelj, spreten orgnnizator. duhovit in prijeten družabnik- Pred 40 meseci ga jo bolezen prisilila, dn je zaprosil za upokojitev. Bolezen ao je siosr izboljšala, vendar službo ni voč inogel nastopiti. Dne 27. avgusta so jo preselil v Ljubljano k avojl sestri gospo Stupicn. Želimo mu, da se mu v Ljubljani nadaljuje zboljšanje zdravstvenega slnnja in da prelivi prijetne dneve v krogu svojih sorodnikov iu znaucev. ki jih Ima obilno v Ljubljani.
S Spod. Štajerskega
Odlikovan je bil *a Jnnaško zadržanje
prod sovražnikom z rodom železnega križca II. razreda Herman Soukup lz Ljutomera.	,
V Mariboru sta umrla 85 letni posestnik Karel Konig in 51 letni posestnik in gostil-
=Mičca==
30. Spustila je trak v tol« mun, da je zaplaval kot ranjen cvet po gladini in za-šepetala: »Tolmun iz noči kresne, povej, kaj naj sto-riml Kako "otmem naj mu srce!« Trak se je potopil v skrivnostno globino, nad njim pa so krogi zabrneli kakor harfa:
»V isti uri porojeno podari naj izgubljeno, podari naj izgubljeno ...«
Drhtela je gladina in drhtelo je Mičci srce. Ubogal Slišala je, a ni umela in brez sveta in tolažbe je dekle odtavala domov.
ničar Jožef Zgajnar it Mute, kamor so prepeljal) njogovo truplo In je tam pokopali.
Brežiške žene v Rimskih Toplicah. To dni so brežiške žene priredile izlet v Rimsko Toplice. S aeboj »o prinesle razne dobrine. s katerimi so obdarovale vojake, kl se mudo tnm nu okrevnnju.
Nesreča po neprevidnosti. Ivan Knnplč, 54 letni posestnik, jo hotel dntl svojo lovsko puško v popravilo. Peljal so j« s kolesom k svojemu bratu ln tmn pustil preil hišo kolo In puško. Mimo Je priSel nek 15 leten ključavničarski vajenec In so začel s puško igrati. Nenadomn se te puška sprožila. Ivan Knupič je bil ohstroljcu nn lovom stegnu, njegov brat pn lina prestreljeni oho nogi.
Huda nesreča pri delu. 6S leten posestnik Petsr Luttenherger je pripravljal krmo za živino. Po nesreči pn mu je nož stroja popolnoma odrezal desno roko v znpostju. Prepeljali so ga na graško kliniko
Iz Hrvaške
Sprememba v hrvatski vladi, nrvntskl tiskovni urad sporoča, da jo 1'oglavnlk iz zdravatvouih razlogov razrešil dr. Jožo Du-Iiiandžlčn dolžnosti pravosodnega ministru ter ga stnvil na razpolago prodsednlštvu vlade. Pošlo pravosodnogu ministrstva ho opravljal do Imenovanja novega ministra podpredsednik vlada dr. Džefar Kulenovlč.
Novo vodstvo glavnega ravnateljstva za
Rromel, Poglovnik NDH je razrešil Josipu larkovlčs dolžnosti glavnega ravnatelja v glovnnm ravnateljstvu za promet ler gn poklicni na delo v driavn) svet. Za novega glnvnega ravnatelja zn promet v prometnem ministrstvu jo Imenovan inž. Vjeko sin v Terček. Inž. Terček jo Bosance ter jo služil pri hosnnsko-heroegovinakl želotniei. Leta 1935 je bil Imenovan za železniškega ravnatelja v Zagrebu, let« 1939 pn zn pomočnika prometnega ministra v Beogradu.
Imenovanje novega državnega tajnika. S Poglnvnlkovo odredbo je Imenovnn Josip 1'allč, isf oddelka v finančnem ministrstvu, aa državnega tajnika v lam ministrstvu.
Prof. Olja Osterman. upraviteljie« III. ženske državne renlno glmnnzlje v Zngrehu. io Imenovana za voditeljico ženskega odseka ustnško organizacije v Zngrebu.
Bsnjnluško gledališče je imelo v minuli sezoni 143 gledaliških predstav. In tn 61 večornlk. 23 dnevnih. 11 predstav za delavce, 19 zn dijaštvo, 3 za vojaštvo, 11 rntiia znnsklh ln 4 slavnostne predstave. Predstave je gledalo 48.315 ljubiteljev gledališko umetnosti, pri brezplačnih predstavah jo pa bilo navzočih >»00 gledalcev.
Iz Športa
Iz Srbije
v"kinu UMBON v Kinu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
proseguono con grande sneeesso
le repliehe del film se nadaljujejo z veMkim uspehom reprise filma
Uuelli della
'PLANINCI!
M....p»r* AMIDEO NAZZABI MARIEUA 10TTI
. BtASETTI
KULTURNI OBZORNIK
Letošnja operna sezona
Ko ob zaključku operne sezone pregledujemo letošnje delo Opere, lahko ugotovimo, da je uprava izpolnila pričakovanja občinstva in držala obljube, ki jih je v začetku sezone dala. Sporeda, ki ga je začrtala, se jc skoraj do mč-lega držala. Eno ali drugo izmed nameravanih, a ne izvajanih delih bi si morda še želeli slišati tako zla6ti Sneguročko od Rim-ski-Korzakova, ki je bila že tako v delu, pa je čas prehitel priprave; ali tudi Verdijevega Falstaffa in Massenetjevo Manon; zlasti pa ša kako delo iz novejše dobe, ki bi ves, do praga našega stoletja segajoč spored prijetno osvežilo. Pri sistematičnem in solidnem delu, ki smo ga od operne uprave vajeni, ememo pričakovati, da bo v prihodnjih sezonah tudi te vrzeli izpolnila. Kvaliteta izvajanih del ni prav nič zaostajala za preteklimi sezonami, rajši se je vrednost del in izvajanja še stopnjevala; pevci, dirigenti in režiserji so se po svojih najboljših močeh zavzeli za stvar, kateri služijo.
Kot pri pregledu koncertov tako se tudi pri pregledu opernega dela ne moremo na tem mestu ustavljati pri posameznostih; sledi naj lc nekaj statističnih podatkov o storjenem delu, Število v abonmaju izvajanih del je doseglo običajno številko osemnajst. Po veliki večini so bila na sporedu resna operna dela (štirinajst po številu), čeprav nekatera od njih iz področja komične opere; operete so bile izvajane štiri, med njimi domača novost »Slepa miš«. Da je šlo
stremljenja opernega dela v smeri poglobljenih, resnih in tehtnih del, temu je dokaz dejstvo, da smo slišali v abonmaju za domačo glasbeno tvornost pomembno Sattnerjevo oratorijsko delo Vnebovzetje BDM. Občinstvo so posebno zajele čustveno zgrajene opere kot na primer Thais, Mrive oči, Madame But-terfly, Sestra Angelika, Traviata; od operet pa je Zemlja smehljaja. Pa tudi izvedbe drugih del so imele močan odziv med občinastvom. Sploh je bilo občinstvo tisti bodrilni činitelj, ki je s svojo izvanredno udeležbo pri koncertih kot tudi pri opernih predstavah dajalo poguma tam, kjer bi morda ab nezanimar u istega nastopila malodušnost, ali je pripomoglo do izboljšanja kvalitete tam, kjer bi ob pičli udeležbi naleteli na po-vršn odelo, ali je spravilo v pogon mehanizem, ki bi mu morda grozil zastoj.
Posebnih sprememb v solističnem kadru ni bilo. Vrste opernih pevk sta pomnožili sopranistka Manja Mlejnikova in altistka Elza Karlovčeva, ki sta lani samo še gostovali na našem odru. Gostovanj je bilo lelcs prilično dosti. Tako je stalno sodeloval na opernem odru rektor Julij Bctetto, slišali smo pa tudi Josipa Goctiča in Zlato Gfungjenac; zlasti slednjo, smo Imeli priliko večkrat slišati v njenih najboljših vlogah. Na našem opernem odru je nastopila tudi vrsta slovitih italijanskih pevcev in pevk; to sta bili sopranistki Maialda Favcro in Liana Cortini, potem baritonista Gino Bcchi in Giuseppe Taddcij poleg teh pa še madjarski tenorist Tibor Egressy. V pevsko tehničnem in igralskem oziru so
bila vskj nekatera teh gostovanj nadvse
poučna; pa tudi nevarnosti enoličnosti vlog se je uprava z gostovanji izognila.
Operne predstave so kot dirigenti vodili Žebre, Štritoi in Neilatj na veliko število predstav, zaenkrat operetnih, more pokazati Simoniti. Od domačinov se je kot gost lepo uveljavil Hubad Samo; predstava D'Albertove opere Mrtve oči, ki jo je on vodil, spada med muzi-kalno najbolj izdelane v sezoni. Dve predstavi je dirigiral tudi znameniti italijanski dirigent A. Lucon. Z opernim orkestrom smo bili v letošnji sezoni v splošnem zadovoljni; bile so seveda predstave, ki so bile, kar se tiče orkestralne strani, nekoliko šibkeje naštudi-rane; navadno so bila to muzikalno manj močna dela in pa predstave, pri katerih je vsled številnih ponovitev intenzivnost popustila; kadar je pa šlo zares, je pokazal orkester veliko zmogljivost,
Večino opernih del je režiral Ciril Debevcc, nekaj predstav Primožič. Operetne predstave je vodil Golovin, mladinske igre Maša Slavževn. K lepemu uspehu predstav so omenjeni v veliki meri prispevali svoj delež.
Balet, ki je na ustreznih mestih nastopal do malega v vseh operah, je priredil tudi nekaj samov. vn'h nastopov. Omenim zlasti plese za sedmo Beethovnove simfonijo, ki |ih je po Mjasinovi zamisli za naše razmere priradil M. Kir-bos. Ostale baletne vložke l;ot tudi dva samostojna baletna naripa je oskrbel Golovin.
Rossinijev koncert kot tudi vokalno instrumentalni nastopi, ki so se vršili v Operi, so biii omenjeni že pri pregledu koncertne sezone.	M. Tome,
Kov ilnventki grob v Beogradu. V beograjski bolnišnici J* umrla gospa Jerica
Znrkn, go.stilničnrkn in trgovka iz Liinhuša pri Mariboru. Pokojnlea je v zndnjein času živela v okolici fnčka tor zapušča moža in hčerko. Na zadnji poti jo je spremila k večnemu počitku močna skupina beograjsko »tovornike kolonija. Naj Ji bo zemlja lahka, preostalim iskreno sožuljol
Saatmnrl hitrejši od Tatoae. Veliko aen
zacijo v madžarskem plavalnem Športu po meni Tstošev poroi nn državnem prven stvu Nn 200 m prosto je zinngal minil Hzatinart • časom J: 16.8 min. Tatoj je bil ti desetinko lekunde počasnejši. Oatuli Izid so bili; 100 m prano Szegedl 1:11.1 min., < kral 100 m prosto Uto 4:16 6 min.. 400 m prosto za tonske Uonkn Nowak 5:.vj« min.
Svedtki atleti ao goatovall v Helsinkih na 8iio m, kl jo končala t dvema državnlmu rekordoma. Sved Liljequl»t Jo »na g al z 1:49.9 min, Fineo Storskrub pa je bil drugI s časom 1:50.1 min. Obn rctultsts pomenita nov švedski In finski državni rokoril. Ob tej priliki ao prodali 12.000 vstopnic, kar J« zgovoren dokaz za veliko popularnost lahke atletike v finski prestolnici.
Zadnji dan nadlartkega plavalne*" • ventlva je pomeni! drug nenapeh ta Tatoaa. Na 100 m prosto ga je premagal Kbriial r. lepo znamko 1:00.4 min . Tato« je bil r. 1:00.6 min. drugi, jnnlor Sratmary pa tretji z 1:00.7 min. V prsnem plavanju n» 200 m Je postavil Szegeui nov madžarski rekord 2:16.4 min.
V ivrduki atletiki Je apet padel svetovni rekord, te tretji v letošnjem letu. Tokrat ao je posrečilo F.rlku Klina,iterju, da je postavit nov svotovni rekord v teku na »K>0 m z zaprekami 9:03.4 min. Dosednnjl rekord j« Imel Flneo Iaohollo t f:l'J.7 min Na Isti prireditvi jo ikočil Ellaotmon v daljino 7.39 metrov,
l'Jprst Je tmagal v velikem tekmovanju za Štefanov pokat. Končno tekmo Je inornl Igrati t znamenito ensjatorleo Ferencvnrosn. Prireditev j» obiskalo 20.U00 problvnlrev madžarski prestolnic«. Po prvem polčasu Je bil položaj na telencm polju So vedno nereden. Potem Je dosegel Ujpest vodilni gol iz kota. končni ilid je hii 1:1. PnrmV-vnlel pravijo da jo tokrat igral Ujpest nenavadno uspešno In da al je po pravici zasluži) dragoceno trofejo.
NnJholJ znani športnik med Irrl je orjaški Calaghan, olimpijski r.mngo\nlor v metanju kladiva. Vae pn kaie, da j« dobil zdaj svojegn ennkovrednoga naslednike. Poročajo namreč o Ircu Heallonu, kl jo na utlelakth tekmah v Dubllnu pognal kladivo 58.57 m daleč. Tnko je zdaj Heallon ta letos najuspešnejši metalce železno kroglo na vsem avotu.
Glaela Graaa Je poalavlla v Leipzigu at-jajno tnaniko v pranem plavanju nn 200 m. Preplavala jih jo v 2 min. 58 ack. ln eo tako prlhlltaln mednarodnemu razredu moških.
KrvlhoJu iia Švedskem to priredili državno prvonstvo v maratonskem teku. Prireditev jo hita tem zanimivejša, ker sn je švedska atletika povzpela tekom zadnjih let nn prvo inesto v Evropi. Tokrnt Jo zmagal v maratonskem toku (42 km) Laponec Ollo Larsson. vrh tega pa ae .1» Izkazal z nenavadno dohrlm časom 2:3210! O šved-akeni maratouakem prvaku beremo, da je 30 let atar.
Elektronski mikroskop v boju zoper sovražnike človeštva
Ko so pred 12 leti patentirali elektronski ali nadmlkroakop, kl sta ga Itnsšl« raz-lakovalca B o r r I e a ln K u a k a , so mislili skoraj val tozadevni krogi, da ho ra-sodeta tudi skrivnost najmanjših povzročiteljev bolctnl, tako zvanlh virusov, kl io še mnogo manjit kot bacili In kokl. To pričakovanje je bilo tem .bolj um- ! ljlvo, ker virus, kot povtročltelj več nalezljivih človeških In ilvalsklh bolezni. nI viden skozi navaden mikroskop, pa Ima pri teh boleznih vendarle tako važno vlogo. Tako le vlrua odločilnega pomena pr| otroški ohromelosti, pri črnih kozah In osep-nlcah, pri steklini, ošpicah, dobercah, trum-psu, a tudi pri vnetju možganske mrene ali meningitisu In brtkone tudi pri nahodu. Prav tako Je vlrua povzročitelj llvalaklh kug, kot so slinavka In parkljevka ln druge bolezni.
»Velikost« teh boleeensklh povzročiteljev te meri s mllljontlnkaml milimetra. Zato nI čudno, da doslej z navadnim ali svetlobnim mikroskopom, kl največ poveča 2000 krat, skoraj nI bilo mo. goče nikoli videti virusov. In vendar Je že leta 1932 uspelo raziskovalcema Paschcnu In Nauekn, da sta na hamhurikem zavodu ta raziskovanje ladijskih In tropskih bolezni z navadnim mikroskopom opazila ta majcena elementarna telesca ln sicer pri proučevanju črnih kos.
Kar na mah je potem elektronski mikroskop razširil nepričakovani način možnosti za vpad v svet najmanjših manjšin. Z elektronskim mikroskopom v sedanji obliki so možne 50M00 krstne povečave, pa tndl stereoskopne slike In celo filmski posnetki. Seveda bi bilo napak, da bi pričakovali, ds Je treba zdaj preiskati le še bolezenske snovi, kl jih vsebujejo vlrusova telesca, pa bo mogoče pojasniti tudi poslednje uganke teh najbolj majcenih sovražnikov človeštva. Spričo tega Je najhujša ta težkoča, da se vlrua — kakor navadni mikrobi — ne da gojiti na hranilnih podlagah In hranilnih tekočinah, ampak edlno-le v živi c e 1 I e I. Ta poseben pogoj življenja ovira v veliki meri proučevanje virusa. Vendar se je navzlic vsem težkočam vprar v najnovejšem času posrečilo elektronski mikroskopiji doseči precejšnje napc-he pri raziskovanju teh najmanjših telesc, zlasti pa pri Iskanju povzročitelj« »trahot-ne otroške ohromelosti, kt Je zarad) tvojih posledic groza vseh ttaršev. Od začetka raz-Iskovanja bakterij T zadnji četrtini preji-njegs stoletjs so v neštcvllnlh laboratorijih spet In spet Iskali povzročitelja te zahrbtne kužne bolezni In več ko enkrat so hlll prepričani, da so ga našli, a zmeraj se Je izkazalo, da so bite tisie klice le dozdevne. Dokler niso s pomočjo elektronskega mikro-
skopa razkrinkali vlrnss otroške bolezni v najfinejših, nltkaalo zloženih heljskovlna-■tlb protelnlh v velikosti komaj atotlaočln-ke milimetra, kl ao Jih našli v ohromelem llvčnem tkivu ljudi, miši In podgan. V zdravih sosednih anoveh teh skrivnostnih ploskev nla0 našli virusov, pat! pa ao jih dobili v stoječi vodi omszsnlh mlakul In kanslov. To pa Je apoznanfe, kl bo nemara ratjtsnllo način nalczljlvostl pogubne otroške ohromelosti In bo le velikega praktičnega pomens.
MALI OGLASI
KUHARICO porfektno, Iščem /.a gostilno. Nastop takoj, — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6014. (b
POSTRE2NICO mlajšo, za dopoldansko gospodinjsko delo sprejmem. Zglasltl so med 14 ln lo. Ulica 3. maja št. 2, III. nad.
Mlajšo UCITELJICO ali profesorico » perfektnlm znanjem
Italijanščine Iščem k štiriletni deklici, Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pobra plača« št. «023.
VAJENCA za špecerijsko trgovino v središču mesta tščem za takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod «028.
NAPRODAJ : obcdntca, omara,
omara a predali, mtzlee, kuhinjska ln porcelanska posoda. steklcnlna. lettencl, ura. knjige, odeji, ženski zimski plaSfl ln različno, fckrabče-va ulica 4-1, od 15—18.
PEO
kupimo takoj. Ponudbe s navedbo znamka ln cene na upravo »Slovenca« pod »Peč« E921.
MANJŠO PEO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Peč« 6652. (k
BBEZOVH) MBTLKJ držaj« ca lopate In omela Itd. dobite pri »Gospodarski evezl«, Ble1welso-va cesta 29 ln Maistrova 10.
t
Dotrpela Je naša ljubljena mama, stara mama ln teta, gospa
Marija Zavrsnik
Pogreb nepozabne pokojnlce bo v sredo, dne 1. septembra 1943, qb S popoldno z Zal, lz kapollca sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, 30. avgusta 1943. Žalujoči ostali

Slran 4
»SLOVENEC«, Torek", ST. avgusta 19«.
Sfer. 19H,
pivjanje T^unr^ene rel^e,
ki že tisočletja uničuje Kitajsko
Kakor poročajo japonske vesti iz Kantona, so se nasipi Rumene reke ali Huanghoja na številnih mestih porušili, pri čemur je prišlo pod vodo dvajset pokrajin in je na milijone ljudi v nevarnosti, da utonejo ali pomrjejo od lakote.
Iz Kitajske so prišla spet kaj huda poročila. Zaradi porušenja jezov in nasipov Rumene reke se je približala nesreča, ki bo imela velikanske posledice. Nasipi, ki so visoki do 15 m in debeli do 200 m, se niso dali na porušenih krajih nič več popraviti, tako da so bile obsežne pokrajine kar koj poplavljene. Najbolj je trpelo mesto Kaifenjj, glavno mesto pokrajine Honan. Mesto je prepolno beguncev in je tako ko kak otok sredi besnečega morja. S tem je postala Rumena reka, ki že več tisoč let povzroča skrbi Kitajski, za milijone ljudi vzrok smrti.	S
Neizmerne številke
Rumena reka je dolga od svojega, 5000 m nad morjem ležečega izvira v Tibetu, pa do izliva v zalivu Čili, 5000 km. V neštetih vijugah se vali ta veletok skozi številne pokrajine in večkrat nareja po več sto metrov visoke slapove; v pokrajini Kansu je tak slap visok skoraj 1000 metrov. V severnokitajski nižini je v reki toliko rumene ilovice, da se je v dobi tisočletij njena struga povsem zamašila z njo in se je zato smer reke večkrat spremenila.
Kitajca so se morali v vseh zgodovinskih dobah najbolj brigati za to, kako bi ukrotili divjanje besnečega veletoka. ln tako je razumljivo, da je vodna gladina Huanghoja časih na stotine milj daleč nad ravnino med 10 do 15 m visokimi nasipi. Če se ti nasipi samo na enem mestu porušijo, je nesreča tu.
Tako nesreča, ki se skoraj vsako leto obnavlja, je tudi zdaj zadela Kitajsko. Ondi, kjer so se nasipi zdaj podrli, stoji voda več sto milj za meter visoko. Tam, kjer se je voda odtekla, je zapustila do 2 m debelo plast blata. Več sto vasi in več mest je zdaj pokopanih v tem blatu.
Značilna za Huangho je rumena barva, ki izhaja od pustinjskega peska, ki
ea prinašajo viharji iz notranje Azije, elikanske pokrajine, od Pekinga do Jangcejeve doline, so pokrite z blatom, ki tvori kar celo plast brez prestanka.
Usoda milijonov ljudi
Doslej ni še nobena druga reka na svetu zahtevala toliko žrtev zase kot ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»(■■■■■h
Grešniki na tehtnici
Fernando Mendez Pinto, slavni portugalski pustolovec 16. stoletia, ki je v dobi 21 let prestal petkrat brodolom, je bil trinajstkrat ujet in sedemnajstkrat prodan kot suženj, je v svojih Spominih opisal tudi posebno 6l&vnost, ki so jo obhajali v Peguju, nekem mestu v Birmi. Z velikimi tehtnicami, ki so visele na bronastih drogovih, se je dalo ondi mnO-go ljudi stehtati, »deloma za to, da so izpolnili kake zaobljube, ki so jih napravili v nadlogah in boleznih, deloma pa zato, da bi jim bili odpuščeni grehi, storjeni v letu meji obema praznikoma tehtanja«. Njih telo so stehtali z različnimi snovmi, ki so jih potem kot žrtev ali pokoro podarili svečenikom. Sleherni greh je moral biti stehtan s posebnim blagom, Tisti, na primer, ki so sc bili pregrešili s požrešnostjo, so bili stehtani z jajci, medom, s presnim maslom itd. Trdosrčneži, ki so bili skopi napram revežem, so zadostili za svoj greb s tem, da so bili stehtani z denarjem. Tiste, ki so bili preveč vdani grehotam razuzdanosti ,so stehtali z različnimi vrstami vin, z dišavami, s pyhom in z dragocenimi bla-govi. Pravijo, da imajo ponekod tudi na Japonskem tako navado, da zadoščajo za grehe s tehtanjem.
Prastara je že ta zamisel, da naj bi bila teža telesa merilo za kako zadoščenje ali tudi odkupnino. Baje se je v davnih časih moral kak morilec lastnega očeta odkupiti s takšno težo zlata, kolikor je sam tehtal, in s toliko srebra, kolikor je bila dvojna teža njegovega telesa. Slič-no je pri nas, ko se kaj zaobljubimo in žrtvujemo toliko in toliko v ta in ta na-emn, ali si pritrgamo denar za sveče, za reveže itd.
Huangho, ki je na Kitajskem druga največja reka in je hkrati najbolj zahrbtna in skrivnostna v »carstvu sredine«. Noben jez ali nasip ne more ukrotiti besnenja Rumene reke. Če se nasipi porušijo, potem so vsi tisti ljudje v okolici zapisani smrti.
Z nepojmljivo brzino se vali umaza-norjavo vodovje skozi gosto naseljene pokrajine severno- in srednje kitajske
ravnine, pri čemer se ogromni deli dežele potopijo v eno samo jezero, ki se iz njega ne dviga noben grič, nobeno drevo, nobena streha. Mrtva trupla, mrhovina, hišna oprema, drevesa s koreninami, razbiti čolni — to je vse, kar po več tednov dolgo in na stotine kilometrov daleč odnašajo valovi Rumene reke. Krog 100 milijonov ljudi pa živi na porečju Huanghoja.
Usoda teh 100 milijonov ljudi je povsem odvisna od divjanja Rumene reke. Ko so se pred 10 leti podrli nasipi Rumene reke, je pri Hankavu nastalo jezero, ki je tako veliko kot polovica Nemčije.
Delovanie Mednarodnega Rdečega Križa
Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi je imel doslej brodovje 14 trgovskih ladij, ki' plujejo po morju pod švicarsko zastavo in ki je njih namen, da prevažajo živila in pošiljke vojnim ujetnikom in civilnim internirancem. Zdaj se je to brodovje znatno povečalo.
Število poštnih pošiljk, ki jih posreduje Mednarodni Rdeči križ, se veča od leta do leta. Medtem ko je bilo v prvem letu te vojne vsak dan odposlanih po 17 tisoč pisem, je zdaj, v četrtem letu te vojne, vsak dan po 60.000 pisem. Vsega skupaj je Mednarodni odbor doslej razposlal več ko 52 milijonov pisem. Kakšno delo je bilo treba opraviti že samo 6 to pošto, si lahko mislimo, če vpošlevamo pri tem še vse neštete jezike, ki so v njih napisana pisma! Potrebnih je nekaj sto tolmačev, da morejo razen znanih svetovnih jezikov, razvozlati tudi druge jezike in odgovoriti na različna pisma in vprašanja.
Pri tej korespondenci 60 važnega pomena tako zvana
civilna poročila
To naredbo so ustanovili šele v letih te vojne, da je omogočeno vsaj najnujnejše zasebno dopisovanje med svojci vojskujočih se držav. Pisci pisem morajo V ta namen pisati na posebne obrazce, ki jih imajo na razpolago ustanove Rdečega križa. Na obrazcih ne sme biti več ko 25 besed. Doslej je 60 dežel dovolilo pošiljatev »civilnih poročil«, in nič manj ko 80 milijonov takih kratkih pisem je odtlej šlo preko Ženeve.
V smrtnih primerih
vojnih ujetnikov v taboriščih ima Rdeči križ nalogo, da obvesti svojce v demo-vini rajnega in jim pošlje lastnino in listine umrlega hkrati s sporočilom o okoliščinah smrti in o kraju in času pogreba. Ia služba sc je zdaj še na poseben način razširila. Centrala Rdečega križa bo svojcem poslala tudi sliko groba rajnega. Fotografija naj bi za poznejše čase pripomogle najti grob, če bi svojci hoteli truplo prepeljati v domovino.
, Poseben oddelek ženevske centrale se
bavi z deli pisateljev in skladateljev
ki jih pošiljajo iz taborišč vojnih ujetnikov. Izkazalo se je namreč, da tudi večletno ujetništvo ne zamori delovnega du-
ha, da ga — nasprotno — še pospešuje. Neštevilni so rokopisi pesmi, romanov, dnevnikov ali skladb, ki jih prejemi ženevski Rdeči križ s prošnjo, naj posreduje objavo rokopisov. V taboriščih so nastala tudi številna znanstvena dela. Tudi ta dela so dokaz za duševno življenje, ki se razvija v taboriščih in lajša čas ujetništva.
Centrala poroča tudi o gradnji taborišč vojnih ujetnikov in sicer na podlagi poročil odposlancev različnih dežel. Taborišča za vojne ujetnike in civilne in-ternirance niso vsa enako urejena. Njih zunanjost, njih ureditev in njihovi predpisi zavisijo seveda od števila ujetnikov in internirancev, a tudi od podnebja in krajevnih razmer. Splošno dajejo 6kupaj ujetnike in internirance istih dežela, kar omogoča tudi red v taboriščih.
Nekateri živijo v posebnih hotelih ali hišah in so seveda zastraženi. Drugi imajo priliko za športno udejstvo-vanje in obdelovanje zemlje. Kda| pa kdaj smejo iti tudi na kak izlet ali v kino. Otroci pa so deležni šolskega pouka, zlasti jezikovnega. Vprav na tem področju se je obneslo posredovanje od poslancev Mednarodnega Rdečega križa iz Ženeve.	, ,	,
pisana šara od vsepovsod
Najdaljša novela na »vetu
Japonski pisatelj Kjoite-Bakin, ki je nekakšen japonski Dickensen, je napisal »novelo«, ki obsega 106 zvezkov in je izšla v časnikih leta 1938.
Najmanjše in največje žuželke
Najmanjše, do zdaj znane žuželke, so neke ose, ki merijo 0.2 milimetra, pa imajo vse organe povsem razvite. A med žuželkami je tudi polno orjakov. Tak orjak je neki nočni metulj, čigar premer perutnic meri 30 centimetrov in ki živi v tropskih pokrajinah.
Miniaturne nre
V 16. stoletju so narejali prav majcene ure. Tako je imel ccsar Karel V. urico, ki jo je imel nataknjeno na prstancu, pa je ta urica tudi bila ure. Pa pravijo, da je imel ta cesar še manjšo urico in sicer v uhlju namesto uhana...
Z letala na osla
Neki nemški narednik', pilot v neki lovski četi, ki je bila na Siciliji, je v borbi s sovražnimi letali uničil vsega skupaj, kar je bil pilot, 47 letal. V poslednji borbi na Siciliji je bilo njegovo letalo težko zadeto, tako da se je moral iz višine 150 metrov rešiti s padalom. Narednik je padel na področje tako zvane »zemlje od nikogar« in si je zlomil nogo. Vendar ni obupal in se je z zlomljeno nogo
snetkov je dognano, da krastača 4000 krat premakne čeljusti, ko v eni minuti zgrize glisto, To se pravi, da v sekundi 66 krat zgane s čeljustmi.
Najbolj vztrajen jahaS
Najvztrajnejši jezdec vseh časov je bil brez dvoma Karel Veliki (742-814), ki je v dobi 46 let prejahat 80.000 km poti, torej dvakrat toliko, kot je obseg naše zemlje.
Španska ribiška mornarica
Španska vlada skuša z vsemi sredstvi povečati svojo ribiško mornarico, ki je največje važnosti za preskrbo dežele z ribami v času te vojne, l^ta 1942 je imela Španske 323 ribiških ladij s skupno 5700 tonami, a v začetku leta 1943 je bilo naročenih še nadtljnih 27.000 ton brodovja. Lefa 1942 je prodala španska ribiška mornarica 450.000 ton rib v vrednosti 900 milijonov pezet.
Uš posebne vrste
je tista, ki znese 150 neoplojenih jajčec, ker nima samca Iz teh jajčec se izležejo krilate uši, pa izključno le same samice, ki od njih spet vsaka znese 20 neoplojenih jajčec. Tretje in četrto pokoljenje teh uši sestoji spel iz samih žensk, dokler se ne izleže peti rod, ki sestoji iz moških in žensk. Samice te pete in zadnje generacije znesejo po eno jajčece, ki je oplojeno in ki ee izleže iz njega ena
plazil še kakih 6 km dalje, dokler ni po j uj, kj postane matica nove petorice ro
rt-n^n AfM n b I, i, O,,, m I aH o 1 Ari 4 nrOV ft A«	1___ 7 _! ' .	_ X_ _	X______— -__- _
srečnem naključju zagledal osla brez gospodarja. Narednik se je s težavo spravil nanj in odjahal k svojim tovarišem.
Najbolj požrešna žival na svet«
O krastači pravijo, da more tudi zazidana v zid živeti več let in pravijo tudi, da je najbolj požrešna žival ha svetu. Njene čeljusti delujejo pri grizenju s tako brzino, da tej brzini ne moremo slediti z očmi. S pomočjo fotografskih po-
V domovini Kacikov Podoba španske rasi
Po širnih španskih ravninah gradijo vasi iz ilovice. V hribovskih severnih pokrajinah pa so iz kamenja in lesa. Na pobočju pogorja Gundarramage so eolo najbornejše koče sezidano lz prav takih težkih granitnih skal, kakršne so uporabljali zn palačo Escorini. Ti vaščani živijo malo bolje kot poljedelski delavci drugih vasi, ki so sredi velikanskih posestev, a nimajo nič svoje lastne zemlje. A zn špansko pojmovanje jc takn vas bogata, a pri tom ne mislijo na socialni položaj vseh vo.ščanov, ampak imajo v mislih občino kot celoto z dragocenim gozdom in z neknj kmeti, ki je večidel- vsega gospodarskega sveto njih last.
Vsa občina vsebuje 17(10 hektarjev. Od teh je 700 hektarjev plnijevih gozdov, ki pa niso tako gosti kot so naše smrekove hosle. Enako voliko ploskev obsega kamnit-ne, z griničjem porasle starine, kjer se pasejo ovce in koze. T.e 30» hektarjev svela jo uporabljenega za njivo in pašnike, ki so
FIL@Z@F S TRNK0M
Kako hI si človek razlagal mir ribičev za zahavof Mislim, da sem upravičen za to, da lahko ribolov enkrat za vselej razkrinkam, kaj da je: da nI neke vrsto šport, ampak da Je filozofsko udejstvovanje. l.e tisti, kdor Je tako kot jaz ogledoval te rllilče toliko časa od spredaj, od zadaj, s strani, od zgoraj ln od spodaj; kdor jih je po ure In ure, dasi med zdehanjein. neumorno opazoval, sme kaj takega Izreči. Le kdor je videl, kako ti ribiči po ninoglh urah najbolj vnetega delovanja malo po-nesri domov In s kakšnim zadovoljnim, vprav blaženim obrazom to storijo, sme Izreči tako sodbo o njih.
Po nre dolgo strmeti na eno In Isto mesto — po ure dolgo držati trnek — po ure dolgo pri tem kaditi pipo — ne meneč se za hrup okrog sebe In za nadležna zijala — kaj takega nc zmore Indijski fakir, to zmore samo evropski ribič, (e lil Imeli preko tega šc kako višjo stopnjo potrpežljivosti, če hI Imeli tako rekoč Gaurlzan-kar brezbrižnosti — to h| mogel doseči samo kak Indijski rllilč. SIcer pa — ali so ▼ Indiji rlblčlf Premalo sem potoval po
tej deželi, da lil Jo mogel tozadevno presojali.
Seveda, ribolov je brez dvoma šport — če moremo nazlvatt šport filozofsko udejstvovanje ln vzgajanje k brezbrižnosti. Nemara lil morali prej razširiti meje mišljenja, da hI smeli kaj takega Izreči. Ali ste že videli kdaj kakega ribiča, k! je brezbrižen za roganje okoli stoječih zijal potegnil na suh0 par starih čevljev! In jih Je potegnil s takim Izrazom na obrazu, kn da hI lili ulovil najmanj deset funtov krapovf 7. obrazom človeka, pri katerem postajajo zijala skoraj prepričana, da to niso čevlji, ampak da s» resnični kraplf l.e tisti, ki jc kaj takega videl, s| sine lastiti sodhn o ribolovu.
I.ovltl ribe In pustiti, da jih drugI lo vljo: to je poslednja življenjska modrost takega ribiča. Ribolov miri duha, ribolov Je hrana za živce. Kdor ribe lovi, nc greši. Mogoče kadi In si pusti sljatl sonce na hrbet. Vse na nJem Je povellčan mir, S samimi ribiči b| se dalo rajsko urediti svet Itlhiču se dozdeva vse, kar Je kaj važnega, naravnost smešno. Prevrednotenje vrednot mu postane resnica.	(R. I)rews.)
last le nekaterih družin, tako da si večina vnščanov služi svoj kruh ,kot dninarji. Nekaj teh dninarjev je zaposlenih v občinskih gozdovih, prav toliko jih pa obdeluje las v žagah, a drugI pomagajo pri bogatejših sosedih na polju. A tudi dninarji imajo svoj košček zemlje za krompir in fižol in Imajo doma kokoši, kakega prašiča ln največ po dve kravi.
Ker leži vas 1200 m "visoko, uspeva tn večidel le krompir, borna pšenica, fižol in grah. Najbolj Izdatni so pašniki, ki so razen nekaj tednov v zimi, zmeraj zeleni. Ti pašniki preživljajo vsega skupaj 230 krav, kar tvori največji dohodek vaščanov. Vsak dan odpelje avto mleko v Madrid, ki je 50 kilometrov oddaljen od teh vasi. Ker Imajo ljudjo najrajši olivno olje, skoraj nihče ne misli na to> da bi si narejal presno maslo In most. Pudno se ti v španskih vaseh zazdi to, da se vasi ne preživljajo s tem, kar pridelajo, in da vse pridelke prodajo. Tako prodajajo krompir, žito, fižol, mleko in živino, da si za denar Iz Izkupička nakupijo pri štacnnnrju testenin, olja, pomaranč fn svežih rib. Zato je v vasi navzlic majhnemu številu prebivalstva veliko prodajaln in branjarij, kjer prodajajo vse od žebljičkov za čevlje pa do banan, in kar dve mesnici In več krčem.
Vso občino vlada nekaj večjih vaških posestnikov, ki so si med seboj v svaštvu. Pač imajo župana, a vse posle opravlja občinski tajnik, ki je tudi iz isle vasi doma. Nič pa radi ne slišijo, če jih imenuješ Kacike. To ime ima slab prizvok in sicer zaradi mnogih gospodarskih in političnih nečednosti, ki so si jih ti domači »oblastniki« španskih vasi prej splošno naprtili. V poslednjih letih pa je postal >Kacik< zaradi Izločitve političnih struj in zaradi Blrožjega državnega nadzorstva spet bolj >očokt vasi, tako da skrbi za blagor vseh družin v občini in ao pod njegovo vlado vsi zadovoljni. To staro špansko, udomačeno stanje je le takrat zares slabo, kadar Kacik svojo oblast zlorablja.
Koledar za slepce
Neka Nemka jo Iznašla stenski koledar za slepce. Ta koledar vsebuje na slehernem lističu za trganje čas sončnega vzhoda in zahoda, dalje zapiske o rojstvu in smrti znamenitih ljudi, posebne dogodke v časih miru in vojne in druge zanimivosti.
dov. Zdaj se začne razmnoževanje izno-va. Vsa petorica pokoljenja uši znese jajčeca v dobi dveh let.
Največja razlika v temperaturi
Največja razlika v temperaturi je bila opazovana v Verhojanskem v severni Sibiriji. Tam meri ta razlika 101.3 stopinje po Celziju. Najvišja temperatura v letu je povprečno 31.5 stopinje, najnižja pa 69.6 stopinje.
Zob kot pečatnik
V srednjm vejiu so „«1 mnogi velikaši dali izruvati svoj podočnik, ki so ga dali. nato okovati z zlatom ali s srebrom in so ga uporabljali kot pečatnik Tako je na mnogih starih francoskih listinah opomba: »Zapečateno z zobom podočnikom samega kralja«.
Uspeino zdravljenje najhujše človeške
bolezni — raka
Rdočl križ v Bergenu je lani podaril bolnišnici Haugeland napravo visoke napetosti za pobijanje raka. Ta aparat je največji, kar jih je bilo doslej izdelanih v ta namen. Nedavno je izšlo sporočilo o uspehih, ki so bili doseženi s tem aparatom ln ki so v popolno zaaovoljstvo zdravnikov in bolnikov, ki so iz vsega sveta prišli tjakaj na zdravljenje. Od začetka t. 1942 je bilo več ko 10.000 obsevanj in sicer je bil sleherni bolnik obsevan po 22-krat. .lakost posameznega obsevanja je bila prilično visoka — 81100 K in več. Ozdrovljon je bil rak v grlu, želodcu, črevesju, v žlezah, mandeljnih, v maternici itd. Niti v enem primoru bolezni nI hilo obsevanje brez uspeha. Seveda je potekalo zdravljenje tem bolj učinkovito, čim manj Je bil rak že razširjen po telesu.
Medicina in srčne bolezni
Dunajska akademija za zdravilstvo ho od 16. do 18. septembra 194.1 priredila na Bledu svoje 73. zborovanje. Na tem zborovanju bodo obravnavali srčne bolezni.
<RKOVNICA
a — a— a — a — b — d — e — e — e
—	e — h — h — 1 — j — 1 — t — n — n
—	n — n — o — o — o — p — g — u — u
v — v.
Lj
• * ■ •
U
U
Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi R besed, ki pomenijo (v drugačnem vrstnem redu naslednje: Naslovna oseba Tavčarjeve povesti; šahovski mojster; pokrajina v Ukrajini; prelaz v Karavankah; oseba v Prešernovem Krstu; oseba Cankarjeve povesti.
Rešitev z dne !4. avgusta: Levstik, Plečnik, Velenje, Spoleto, linolej, Adakale.
Vinko Beličič
Ponižanje in osramočenje sta nenadno splahnela iz njegovega srca, zdaj sta bila v njem poleg občutja velike utrujenosti le še ponos in pogum. Zato se je odločil, da čimprej obišče Mihelakove in pol v dobri volji pol zares zasnubi Mojco. Ko pa je pozvonil pri vratih, je vendar čutil neko tesnobo, ki ga je spominjala storjene krivde.
»Vi ste, gospod "Petrušič?« se je zavzela gospa. »Dolgo vas ni bilo nič k nam.
»Res, milosfiva, pa saj razumete, kako je človeku pred zadnjim izpitom. Bom že zdaj vse popravil, vse zamujeno dohitel!«
Ni bila videti tako dobre volje in tudi on je postal mirnejši. Stopil je po preprogi do Mojčine sobe.
Mojca je stala ob oknu, ki se je vanj upiral potok sonca, in okrenila bledi obraz.
»Mojca, prišel sem ... z ve-selo novico ... Včeraj sem bil študent... danes sem profesor... in zdaj te —«
»Čestitam.«
Osupnil je ob hladni besedici, ob narejenem poklonil. Utrujen sem, vse
Novela
napačno presojam, se je pomiril, nato pa govoril dalje:
».\fojca, z mislijo na najino skupno življenje 6cm dosegel odliko. Moj trud je bil nagrajen in zdaj se čutim, kot bi imel peroti —«
Ni mogel dalje, zakaj Mojca 'je raztreseno gledala skozi okno, kakor da bi ji nadležen tujec govoril o nevoznih rečeh. Še enkrat je zbral vse sile, stopil jc k n jej in jo prijel za roko: »Mojca, kar je bilo med nama, hočem popraviti in urediti. Lahko se takoj poročiva, ako ti jc prav. Če nočeš, stopim prej v službo, čakati mi ne bo treba.«
Hladno ga je gledala in ni nič odgovorila. Janku se je zdelo, da se je bil dovolj ponižal. V njcin se je budila kljubovalnost, vendar ni prišla do izraza, ker je bil zaradi -študijskega napora in uspeha ves iz sebe in mu ie bilo tudi Mojčino čudno vedenje le ko sen, ki bo prešel s telesno in duševno utrujenostjo.
Medtem pa so Kovačevi pripravljali čnstno poslovilno večerjo. Oospn in Majda sta urejali obednico, Borja je 7, vrta prinesel naročnj cvetjn, nato je šel po vino in cigarete, gospod
svetnik sam pa je zamišljeno, skoraj otožno hodil sem in tja.
Janko je sedel za mizo z ljudmi, ki mu jili je štiriletno skupno življenje približalo kot svojce, drage srcu in nepozabne. Nageljni in | narcise so "irili svoje vonj-ave, oplemenitene z dišavami krasnih vrtnic.
Oospod svetnik je vstal, pozvonil kozarcem, kot bi bila okoli mize stoglava družba, in spregovoril:
»Gospod profesor Janko, čestitam vam, tla vas morem tako imenovati. Moja družina se danes veseli z vami in se zahvaljuje za vse, kar ste ji v štirih letih dali 6 svojo nadarjenost jo in z znanjem, z dobrim srccin in lepim zgledom. Prepričan sem, da vas v življenju kot človeka in kot profesorja čaka sreča. Vselej mi boste dragi, vedno dobrodošli pri nas. Živeli!«
Zazvcnele so kupice in se povesile pred usti.
Janka so ganile svčtnikove besede in vino mu je še bolj raznežilo misli. Že se jc hotel zahvaliti, kar se je oglasila violina; Majda je igrala Cou tiodovo Ave Marijo. Mladi profesor se je smehljal. Ko pn je končala, je videl, da se ji oči prečudno bleščijo. Spet solze? jo pomislil za trenutek, nato pn ji hvaležno pokimnl in vstal, da tudi sntn spregovori nekaj besed od srca.
Milostiva gospa svetnikova in gospod svetnik, draga Majda in Borja,
vesel in zadovol jen sem, ker vidim | vas vesele in zadovoljne. Mnogo dobrega ste mi storili, saj sem se počutil pri vas ko doma. Hvaležen sem vam za vse, Bog vam povrnil Čutim, da sem v vaši sredi dorastel in dozorel kot človek, zato mi ne bo nerodno stopiti v življenje. Pri vas sem imel svoj drugi dom, ki mi bo do smrti ostal v lepem in dragem spominu.«
Znova so zazvcnele kupice, cvetje je še močneje zadehtelo — junijsko cvetje, ki ima za študenta značilni vonj po slovesu. Tudi zdaj so nageljni, nnreise in vrtnice omamno dehteli po bližnji ločitvi.
IX
»Borja, pazi, da ne padeš!«
Svarilnih besed ni spregovoril inštruktor Janko Petrušič drugošolcu Borji Kovaču, marveč mladi profesor prijatelju trctješolcu; in nista sedelu z.a mizo v sobi trinadstropne ljubljanske hiše, marveč sta se zibala vsak na svojem vrlin polne črešnje cepike nad Otavicami; in opomin =e ni nanašal na padec v šoli, ampak nn padec z risokega drevesa — torej na padec, ki bi bil lahko mnogo usodnejši za Borjevo življenje nego za-stanck v drugem razredu gimnazije.
»Ne bom padel, saj se dobro držim. Tako se veije oklepam z nogami kakor | opica.«
Vroče junijsko sonce je ogrevalo ravnino, kjer so se zlatile žolte ječmenove njive, se upiralo v pobočja, kjer so se vzpenjali bohotni vinogradi, se zastonj trudilo, da bi prodrlo v senco košatih bukovih in kostanjevih gozdov med Svetim Križem in Svetim Frančiškom,
»Na, zdaj sem pa koščico pogoltnil!«
»Lepa reč!« se je zasmejal Janko. »Če nečeš, da zraste v tebi črešnja, morava takoj k zdravniku, Borja!«
»Saj ni res! Koliko črešenj sem že doma pojedel s koščicami, pa ni bilo nič hudega.«
Na drobnici onstran trt ja je vreščala jata škorcev in se gostila s sladkim črnim sadom. V gošči za košenico se je enolično oglašal kobilar. Od nizkih meglenih hrvaških hribov do Svetega Frančiška se je bočilo jasno nebo brez najmanjšega oblačkn.
»Zdaj sem pa sit,« se je oglasil Borja.
»Ali si se že odpasal?«
»Kdaj žc,« 6e je zasmejal mali Ljubljančan, »a zdaj res ne gre več.«
Vračala sta se navzdol po brežini, kjer se je pozibavala visoka in gosta trava in kjer so se nad pisanim travniškim cvetjem spreletnvnli metulji in čmrlji, kjer so nabirale okusnega medu marljive čebele iz bližnjih in daljnih čebelnjakov.