ŠTEV. (No.) 32
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 16. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 16, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
PO ODREDBI GOVERNERJA OSTANEJO VSE BANKE V DRŽAVI MICHIGAN ZAPRTE ZA OSEM DNI. — NE-UTEMELJENE ZAHTEVE FORDOVE DRUŽBE POVZROČILE ZMEDO. — NOBENE OBVEZNOSTI NE ZAPADEJO TEKOM OSMIH DNI.
Lansing, Mich. — Presenečenje in senzacijo je vzbudila v torek zjutraj med trgovskim svetom v državi Michigan pro-klamacija governerja W. A. Comstocka, s katero se odreja, da se vse bančno poslovanje na vseh bankah v Michiganu ukinja za dobo osmih dni, pričenši s 14. februarjem. Kakor Se po-vdarja v proglasu, imajo te "bančne počitnice" namen, varovati interese malih vložnikov, kakor tudi č,u'vati celo državo pred finančnimi zmedami, ki bi lahko postale katastrofalne.
Governer je javno povedal, da leži krivda za izredne razmere na Fordovi Motor družbi. Ta družba ima vloženega sedem in pol milijona dolarjev na Guardian Trust Co. v Detroi-tu. Prepovedala pa je banki, da bi se smela ta vloga uporabljati za izplačila manjšim vložnikom. To je postavilo omenjene banko v skrajno neprijeten položaj, in prisiljena bi bila, da zapre vrata, kar bi imelo za posledico, da bi se pričel po celi državi naval na banke in v nevarnosti bi bila celotna državna bančna struktura.
Direktorji Guardian Trust banke so zato brzojavno naprosili governer j a, naj pride v ponedeljek zvečer na važno konferenco v Detroit. Governer se je odzval in na konferenco je med drugimi prišel tudi zvezni trgovski tajnik iz Washingtona, R. D. Chapin. Bankirji so naprosili governerja, naj proglasi bančni moratorij, k čemur je governer končno, ob 2. uri zjutraj, tudi privolil.
Proglas ne sili bank, da morajo ostati zaprte za osem dni; katere hočejo, lahko tudi poslujejo. Zahteva se le, da med temi "počitnicami" ne zapadejo nobene obveznosti, in banke niso prisiljene, da bi izplačevale denar.
-o-
BOKSAR PODLEGEL POŠKODBAM
New York, N. Y. — Poškodbam, ki jih je zadobil pretekli j petek pri borbi s Primo Carne-j ra, je v torek zjutraj podlegel bostonski boksar Ernie Schaaf. Smrt je sledila operaciji, ki so jo zdravniki izvedli na njegovih možganih, da odstranijo od tam strjeno kri. Schaaf je bili pri borbi premagan, ko ga je I njegov nasprotnik v 13. rundi. pobil na tla.
-o-
DIM VPLIVA NA MOŽGANE
HOOVER SE POSLAVLJA
Predsednik imel svoj poslednji javni govor, predno zapusti mesto svojemu nasledniku.
New York, N. Y. — Nekak poslovilni govor, predno se odpravi v privatno življenje, je imel predsednik Hoover pretekli ponedeljek na svoje strankine somišljenike v Waldorf Astoria hotelu. Njemu v čast je priredil narodni republikanski klub večerjo, katere se je udeležilo okrog 1500 oseb.
V govoru je Hoover-pozival ameriško ljudstvo k edinosti, da bo na ta način lahko s sodelovanjem pripomoglo do reševanja težkih mednarodnih gospodarskih problemov. Pozval je tujezemstvo, naj spravi svoj denar na trdno, zlato podlago, kakor je bil prej. Povdafjul je pri tem, da to ne bo usluga za Zed. države, marveč v prvi vrsti v dobrobit inozemstva samega. Situacija Zed.držav je nam reč taka, da lažje same od sebe izhajajo, kakor bi katerakoli dr,uga dežela na svetu.
Inozemstvu je dalje priporočal, naj preneha z medsebojno "ekonomsko vojno". Tekom enega leta je namreč 44 držav uvedlo zakonske restrikcije glede izvoza zlata in njega selitve, in te omejitve se še vedno nadaljujejo. Koliko važnost polaga Hoover na to, da se stabilizira denar tujezemskih držav, je razvidno iz tega, ker je priporočal, naj bi se del dolgov, ki jih je inozemstvo dolžno A-meriki, porabil za to, da bi se ustalil svetovni denarni sistem. Ostro pa se je predsednik izrazil proti vsem poizkusom, da bi se uvedla inflacija v Ameriki.
-o-1
VLADA JE SLAB PLAČNIK
New York, N. Y. — Ko je predsednik Iloover končal v ponedeljek svoj govor in odšel k počitku, si je hotel pridobiti vstop k njemu neki mlad mo-jški, a ga je policija prijela iu odvedla na stražnico. Tamkaj je aretiranec izpovedal, da mu vlada dolguje že od leta 1931 $30,000 za ,neko delo na kipu Svobode, a mu jih noče izplačati, in zdaj je hotel osebno prositi Hooverja, naj posreduje, da bo prišel do svojega denarja ---o-
Enajsta ura v kampanji "A. S."
Ni še prepozno, da kaj storimo za Amer. ilovenca, akoravno je že enajsta ura v kampanji za obstoj nam tako potrebnega katoliškega dnevnika. Gospod je namreč obljubil bogato plačilo tudi tistim delavcerr, ki so roke navskriž držali, ko so drugi prenašali vročino in težo dneva, in so prijeli za orodje šele, ko se je delo bližalo koncu.
\\	Nekateri so do sedaj samo gledali, kako se kampanja razvija. Po pravici pove-
dano, bolelo nas je, ker do sedaj še nismo slišali nobenega odmeva iz nekaterih naselbin. Slovenci! Ob enajsti uri kampanje se zdramite! Ali veste, dragi rojaki, da brez vaše pomoči list ne more obstati? Ali veste, da zasekate veri naših očetov grozen udarec, ako stojite brezbrižno ob strani, ko vas vaš najboljši prijatelj najbolj potrebuje?
S padcem Amer. Slovenca bi bile v prvi vrsti udarjene naše župnije. Zato, komur je mar napredek njegove župnije, bo skušal storiti vse najboljše tudi za A. S. To dolgujemo našemu listu. LETA 1910 JE AMER. SLOVENEC PRINESEL DOPIS, PODPISAN OD JOŽEFA MEZNARIČA, V KATEREM JE DOPISNIK IZRAZIL ŽE-LJO PO LASTNI SLOVENSKI ŽUPNIJI V SHEBOYGANU. Ravno takrat sem bil namenjen prevzeti neko mešano župnijo v Kansas državi. Amer. Slovenec mi je pokazat smer. Odločil sem se, da posvetim vse življenje delu med našimi rojaki. Samo kratek dopis v A. S. od navadnega delavca katoličana je zasejal zrno za slovensko župnijo v Sheboyganu. Enako je Amer. Slovenec postavil temelj tudi drugim slovenskim župnijam in kat. društvom.
In kdo bi še trpel, če bi izgubili svoj list? Naše šole! Naša katoliška društva, ki se imajo v veliki meri zahvaliti za svoj napredek ravno temu listu. Trpele bi naše družine, ko bi ne bilo več solnca v njih domove. Kako radi možje bero list, ki jim je pri srcu! Kako radi se oddahnejo ob n jem in malo pozabijo na svoje tuge! In kako dobrodošel je našim ženam!
Telo potrebuje vsak dan hrane, da lahko fivi. Če bi jedli samo enkrat na teden, hi onemogli. Vaše srce, vaš razum potrebuje hrane. To je dobro čtivo, katoliško čtivo. Pridige v cerkvi enkrat na teden ne bodo dosti pomagale, ako ne bo vsak dan na vaši mizi katoliški časopis. Vsak dan čitajte kaj katoliškega, da si ohranite srce in družino katoliško. Kjer so na mizi bre7verski, veri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega duha, katoliškega ozračja. Katoliški časopis je moč! Ka toliški časopis je vaša hrana. Potreben vam je kot solnce rastlini. Katoliški časopi* je vaš svetovalec, vaš voditelj, vaš prijatelj. Vse to je našim rojakom Amer. Slovenec. V njegovi enajsti uri ga podprite s srcem in odprto roko!
REV. JAMES CHERNE.
Iz Jugoslavije.
VELIKA ŠKODA PO POŽARU; OGENJ UNIČIL TOVARNO BARV JERKA V VASI SELU PRI IHANU. — KONJI PREPREČILI VELIKO NESREČO NA DOLENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IN NOVICE IZ SLO-VENIJE.
Tovarna v plamenih | proge, sta se ustavila in nista Ihan, 25. jan. — Sinoči oko-1 hotela naprej. Voznika sta sili 8. zvečer je zažarelo nebo j V8e P«z»dev*Ja, da bi konja nad Ihanom. — V tovarni barv t spravila naprej, Pa vse zastonj.
Jerka, v vasi Selu, je namreč I Ko sta P« stoPila raz 8ani> Je že izbruhnil požar, ki je bil takoihušknil mimo njiju brzovlak.
velik, da je kmalu spravil po- i 0d same sreče- da sta ,u živali konci vso okolico. Plameni so kaj hitro zajeli vse lesene objekte tovarne. Kakor sodijo, j<> nastal ogenj blizu pri vhodu v
rešili strašne smrti, sta se možaka razjokala.
-o-
tovarno, kjer se je na nepojas
Prepirati se ni zdravo
V Dobrnjah je med prepirom
i
J
njen način vnel špirit, shranjen nekdo z nožem oklal po glavi v steklenicah. Od tod se je z 241etnega delavca Jožeta Mla-vso naglico razširil po vsem po- karja, ki se je moral iti zdravit slopju in ko je zajel še shrambo v bolnico.
olja in je začelo goreti več stoj	-o--
litrov olja hkrati, je bil ves trud ;	Smrtna kosa
gasilcev, ki so .prihiteli iz Iha- j y BeneKji pri Trebnjem je na, Psate in Beričevega, umrl Janez Stupar, ugledni po-stonj. Sicer so z vso vnemo ga- sestnik in kmetovalec, ki je bil Sil:, a je ostal njih trud brez- ' - -as y Ameriki. __ v Kam-uspesen. Poslopje je z vso za* niku je umrl Muks 2arffi> trjf0.
logo raznih barv in olja . n *' < *. • — V Spodnji Šiški je umr-strojev vreu, postalo *rtev n,- ]u .vlfu,);( Knu>t. soproga ž-le/. nasitnih plamenov. Edino vod- niškega uslužbenca. — Na Bre-no kolo na Mlmscici, ki je gna-« pri ptuju je umrl Ant Rop lo silo obrata, se je posrečilo, >da]eč znan trgovec in posestnik) da so oteli plamenom. Škode je gtar jet nad 300,000 Din. Gorelo je sko-ro 10 ur.
-o--
PREDRZEN ČIN ROPARJEV
Na prometni ulici izvršen velik rop.
Chicago, 111. — Sredi med množico ljudi v najbolj prometnem delu mesta sta dva bandita v torek dopoldne napadla u-službenca nekega, finančnega podjetja in mu ugrabila vrednosti za $25,000, s katerimi je bil poslan na banko. Rop se je izvršil pred Burnham poslopjem, 160 No. La Salle St., nasproti mestne hiše, in žrtev je bil 191etni J. Marrott. Ko je prišel iz poslopja, sta dva moška stopila k njemu, od katerih mu je eden zagrozil z revolverjem, drugi pa mu je istočasno iztrgal vrečo, v kateri je bil denar. Urno sta se odpeljala.
KRIŽEM SVETA
Pittsburgh, Pa. — Po lllet-nem proučevanju, kak učinek ima dim na človeški organizem, je neki profesor tukajšnjega Mellon Institute objavil, da počasno zastrupljevanje, ki ga povzroča dim, vpliva na važne dele telesa, kar ima za posledico, da možgani ne morejo več u-spešno delovati. Poleg tega pa tudi vsa nesnaga, ki se nahaja v zakajenem zraku, zaide v "sluznice oči, nosu, ust in pljuč in napravi te organe bolj sprejemljive za bolezni.
PRED REDNO PREKOMOR-SKO SLUŽBO
London, Anglija. — Kakor se je izrazil predsednik neke tukajšnje velike letalske družbe, je siguren, da bo tekom dveh let vsaka angleška kolonija zvezana z Anglijo potom rednega zračnega prometa. V enakem času se tudi lahko pričakuje, da bo upostavljena Ameriko redna poštna zračna služba.
-o-
"Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Čeme.
VZTRAJNI JOK ODPODIL ROPARJA
Chicago, 111. — 91etna Virginia Schwild zna jokati kakor na komando". V ponedeljek zvečer sta dva oborožena roparja vdrla v njih dom na 3008 Larabee St. Virginia pa se s svojim mlajšim bratcem zaže-| ne v glasen jok. Eden roparjev | je z orožjem v roki pazil na( njeno mater, dočim je drugi skušal deklico potolažiti, češ, da se ji ne bo nič hudega zgodilo, kaj.ti čakata namreč samo njenega očeta, da se povrne domov z denarjem, ki ga je izku-pil čez dan. Deklica začne v odgovor še glasnejše jokati. Bandita sta videla, da nič ne opravita in sta nevoljna odšla.
—	Havana, Kuba. — V nekem tukajšnjem pravniškem podjetju je policija izvedla preiskavo in aretirala tri člane podjetja pod obdolžbo, da sodelujejo pri revolucijonarni or ganizaciji A.B.C., katere delovanje je naperjeno proti vladi.
—	London, Anglija.— V nižji zbornici je tajnik za Indijo podal izjavo, da angleška vlada ne bo niti mislila na to, da bi izpustila Gandhija na svobodo, predno ne bo dobila zagotovil, da ne bo zopet začel s pro pagando civilne nepokorščine.
—	St. John's, Nova Fundlan dija. — V ponedeljek je divjal tukaj silovit orkan, ki je porušil neko katoliško cerkev in nje večji del odnesel v morje. Več hiš je tudi izgubilo strehe.
-o-
SNEG GA SPRAVIL V JEČO
Chicago, 111. — Moštvo cestne železnice je protestiralo, ker je 331etni Henry Kus odmetaval sneg izpred svojega doma, 1460 E. Erie St., na progo železnice. Kus se ni zmenil za njih proteste in tako so ti poklicali na pomoč policijo. Ko pa je prišel policist in mu povedal o pritožbi, mu je Kus odvrnil, da lahko meče sneg, kamor hoče, na kar ga je policist vzel s seboj. Med tem pa, ko je policist telefoniral na oglu po pa-trulski voz, je razjarjeni Kus pričel vihteti nad njim svojo lopato in mu zlomil levo roko in tri rebra. Okoli stoječi so prihiteli policistu na pomoč, Kus pa se je vrnil domov. Ko je prišla pozneje policija ponj, ga je zo-
SEST NOVIH KARDINALOV
bosta tudi
Do denarja je hotel priti
Misel, kako priti do denarja, je dolgo časa vznemirjala 24 letnega delavca Josipa K., doma v bližini Frama na Štajerskem. Za ta svoj namen je nagovarjal dva svoja znanca, ki naj bi skupno neke noči izvršili na državni cesti med Mariborom in Slov. Bistrico razbojniški napad na nekega avtomobi-lista, ki da bo imel pri sebi veliko denarja. Ker mu to ni u-spclo, je zopet pregovarjal ne-
Med imenovanimi dva Amerikanca.
—o—
Rim, Italija. — Kakor se objavlja v vatikanskem uradnem glasilu, bo tekom meseca mar-ca imenovanih v kardinalski kemu Antonu B- da bl naPacUl zbor šest novih članov. Med te-	nek,e8;a tihotapca s saha-
nii bosta tudi apostolski delegat rinom- Tudl to mu m usPel°- ~ za Zed. države, P. Fumasoni- Pač si ^ Pa Masiral par tiso-Biondi, in nadškof kanadskega fakov'	^odil okoli strank
mesta Quebec, J. M. R. Ville-
neuve. S tem imenovanjem se. bo število kardinalov zvišalo na 58, od katerih je 30 Italijanov. Celotni kardinalski zbor, kadar je popolen, šteje 70 članov.
REPUBLIKANSKI PORAZ V ZBORNICI
Washington, I). C. — Stara dva principa sta se zopet udarila pretekli ponedeljek v poslanski zbornici, namreč republikanski, ki zahteva, da se varujejo domači produkti z visoke carino za uvoze iz inozemstva, in demokratski, ki pravi, da visoka carina ubija našo svetovno trgovino. Stavljen je bil namreč predlog od republikancev, naj se zviša carina na produkte iz dežel, v katerih je vrednost denarja padla. Združeni demokrati pa so predlog pobili z večino 212 proti 174.
pet našla, da je metal sneg na progo cestne železnice. Mož bo postavljen pred sodišče.
in se predstavljal kot nekak provizijski zastopnik tvrdke "Mina". Radi vseh teh reči in pa radi drugih številnih pustolovščin je bil pred mariborskim sodiščem obsojen na štiri leta robije in na petletno izgubo častnih pravic.
-o-
Nevarna mesarska služba Na mestni klavnici v Ljubljani je prešič nevarno obgrizel v nogo mesarskega pomočnika Andreja Markužiča, da je moral v bolnico.
Prste ji je odtrgalo
V tovarni Saturnus v Ljubljani je stroj zagrabil delavko Ma-rijo Bezgovo in ji odtrgal vseh pet prstov desne roke.
-o-
Konji so ju rešili Z gore na Muhaber sta se vračala na saneh posestnika Jože Bojane in Ivan Kostrevc. — Ravno pred ovinkom reže vozna pot železniško progo. Velik sneg, ki je zapadel po Dolenjskem, je udušil vsak ropot in tako nista slLšala prihajajočega vlaka. Konja pa imata bolj razvit posluh in ko sta prišla do
Zmrznil je pod Gorjanci
Iz Novega mesta poročajo, da je pod Gorjanci zmrznil nek potnik iz Koroške vasi, po domaČe Pakar. Iz vasi Pristava se je napotil v bližnjo vas po deske, pa se je med potjo oglasil pri neki hiši, kjer so kuhali žganje. Ponudili so mu. česar se sqveda ni branil, ker je mislil, da ga bo pogrelo. Ko je nadaljeval pot naprej, je kmalu omagal in zmrznil.
-o-
Stara lipa Ob vhodu na staro pokopališče pri cerkvi Sv. Ožbolta pri Ptuju jo stala mogočna lipa, stara m.mda 200 let, ki so jo nedavno podrli,ker je h "'a menda že ' rhla. — Stara pripovedka pravi, da so na tem mestu pred 200 li ti .sežgali neko žensko, ki so jo obdolžili detomora
-o-
Ogenj v Halozah Poseštnici Ani Gabrovčevi v Gruškovj.ir je ogenj uničil gospodarsko poslopje s hlevom, stiskalnico in kletjo. Zgorelo je tudi razno orodje in več živilskih potrebščin.
Pijancu so se umaknili
Boštarjev avto na Jesenicah, ki je nedavno vozil proti Hru-šici, je imel nezgodo. Ko se je na cesti umikal nekemu pijanemu človeku, je zadel v obcestni kamen. Sunek je bil tako močan, da je avto zruval kamen in se prekopicnil. K sreči se nobenemu potniku ni zgodilo nič hudega.
-o-
Poškodba
* V vasi Krakovem pri Brežicah so neki ljudje napadli 26-letnega hlapca Ivana Marca iz Orešja v občini Senovo in ga resno poškodovali po glavi in telesu^
- -o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA:
Str,an 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
i i
Četrtek, 16. februarja 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
£rvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene
Newspaper in America.
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pono-fleljkov in dnevov po praznikih.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
JPhone: CANAL 5544
Telefon CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
....................................$5.00 For one year ....................................$5.00
.............................2.50 For half a year ................................ 2.50
_______________________________ 1.50, For three months ............................ 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo: ; Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto__________________$6.00 For one year
Za pol leta____________3.00.For half a year
Za celo leto ... Za pol leta — Za četrt leta _
Za četrt leta
1.7*5 i For three months .........................
........................$6.00
3.00 1.75
Entered as second class matter November 10, Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
1925, at the post office at
POZOR 1—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je £aii do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	______
Protiverski boj v Jugoslaviji
Boj proti Cerkvi in resnici je vedno in povsod znamenje notranje gnilobe in korupcije. Pijavke naroda se vedno poslužujejo tega sredstva, da odvrnejo pozornost ljudi od svojih nečednih poslov pri izžemanju naroda. Meksikanskim in španskim svobodomislecem se je to še precej posrečilo. Tudi svobodomiselstvo v Jugoslaviji je postalo zelo bojevito. Samo v sebi je sicer gnilo, čifutsko, nima nobenih originalnih idej in stva-rilne sile, a da bi zaostajalo za španskimi in meksikanskimi nasilneži, ne, tega ne, nak. Z odkritim sodelovanjem vladnega pravoslavja so se ti neproduktivni duševni ev-nuhi zagnali proti vsemu, kar je katoliškega v Jugoslaviji. 19. januarja 1. 1. je ljubljansko "Jutro" zagnalo bojni krik, "da je-prišel čas, da se odpravi verska vzgoja mladine tudi v Jugoslaviji". — "Treba je razčistiti vprašanje — pravi 'Jutro', — ali je mogoče še dalje trpeti, da je izvenšolska vzgoja mladine prepuščena križarjem in klarisinjam. Ne spada več v naš čas, da se izvenšolska vzgoja mladine še pušča v rokah raznih verskopolitičnih organizacij, kakor so Križarji, Sestrice sv. Klare, Marijini vrtci itd. itd. To srednjeveštvo je treba odpraviti."
Ubogo jugoslovansko svobodomiselstvo! Svoboda vesti, prepričanja, vere, za katero pravi, da se bori. obstoji, kakor vidimo, v zatiranju verske vzgoje mladine, v prisilni brezverski vzgoji in v odrekanju pravica ki jo ima Cerkev, stariši in otroci do svojega prepričanja. Dočim se danes moderni znanstveni svet bolj in bolj nugjblje k pozitivnemu krščanstvu in v principih krščanstva vidi rešitev težkih svetovnih problemov, to ubogo, impotent no 'jugoslovansko pravoslavno svobodomiselstvo vidi rešitev domovine le v boju proti katoliški Cerkvi. Boljševizem mislijo zatreti z metodami boljševizma, napraviti red v državi po vzgledu španskih republikancev, ki vbijajo kmetom in delavcem svoj svobodomiselni nazor s pištolami, mitraljeza-mi, prisilnim delom in deportacijo v nezdrave kraje. Boje se boljševizma, boje se republike, a v boj.vr zoper Cerkev se poslužujejo boljševiških in republikanskih metod. Svobodomiselci — pa ne znajo logično misliti. Saj sem rekel: neproduktivni, impotentni.
Tako se zaletuje buržujska fraka vi j a okoli "Jutra". Se-kundirajo jim pa socijalni patrijotje okrcg "Delavske Politike". Ti bi sicer morali biti buržujem okrog "Jutra" diameti'al-
njim in postavimo na njegovo mesto Marksa. Mesto Kristusovih hočejo socijalistično dogmo, o kateri pa je objektivna znanstvena kritika soglasna, da predstavlja v velikem delu le nedokazane hipoteze, marksistične predsodke. Kaj zato! Samo, da bo vzgoja brezverska in socijalistična; čeprav buržujska, samo da ni krščanska.
Glavni nosilec propagande in borbe proti katoliški Cerkvi jo buržujski Jugoslovanski Sokol. In v to po idejah in delovanju izrazito protiversko organizacijo silijo učence ljudskih šol, učitelje, profesorje, uradnike katoliškega'prepričanja proti njihovi volji pod strahovitim vladnim pritiskom. Tisti, ki niso hoteli v Sokola, so bili prestavljeni, odstavljeni, mnogi brez pokojnine, vpokojeni, vsi pa šikaniram. To je svoboda jugoslovanskega pravoslavnega svobodomiselstva.
Jugoslovanski škofje so proti temu nasilju protestirali v skupnem pastirskem listu in katoličanom prepovedali vstop v sokolske župe. To je bila njih sveta, pastirska dolžnost, ako hočejo zajeziti odpad od vere.
J ugoslovansko sokolsko-vladno-pravoslavno svobodomiselstvo je udarilo nazaj. V belgrajskem parlamentu je bila pred lagana zakonska osnova za ločitev Cerkve od države, za konfiskacijo vse cerkvene imovine in vpeljavo prisilne civilna poroke. Sicer ni bilo sprejeto, a vseeno je zanimivo, da vemo, kakšen smrad širijo ti impotentni svobodomiselni evnuhi. 2 i. januarja l/l. je Jugoslovanski Sokol na svojem zborovanju v Zagrebu sprejel resolucijo, naj vlada izžene vse jezuite. lies svobodomiselna svoboda. Pravoslavno svobodomiselstvo slika danes katoliško Cerkve kot "gadjo zalego", ki se mora iztrebiti z ognjem in mečem. To vladna cenzura vse dopusti; žandafji pa pazijo, kaj bodo katol. duhovniki govorili v cerkvi.
Papeški nuncij v Belgradu, Msgr. Pelegrinetti, je pri jugoslovanski vladi protestiral proti tem nasiljem. Gotovo brez u-speha. Morda je jugoslovanska vlada dala katoliški Cerkvi in katoliški duhovščini zadoščenje s tem, da je po svojem pravosodnem ministru Maksimoviču izjavila, da bo ustavila vzdrževanje katol. cerkva in plače duhovnikom. Belgrajska vlada katoliški Cerkvi ničesar ne 'šenka', nego mora plačevati, kar ji gre, ker je od ranjke Avstrije prevzela tudi takozvani "cerkveni zaklad", ki je določen za vzdrževanje katol. Cerkve v Jugoslaviji.
Velika mora biti korupcija jugoslovanskega pravoslavnega svobodomiselstva, da jo morajo zakrivati s tako nizkim in umazanim bojem proti Cerkvi in Resnici. Stare metode. To je bilo še vedno. Ničesar se niso naučili. Saj sem rekel, da nimajo originalnih idej, da so neproduktivni mentalni evnuhi, kot njihov duševni oče stari lažnjivec Satan, ki staro laž skriva pod
novo krinko.
-Rev. R. Potočnik.
ROCKSPRINGŠKE NOViCE Rock Springs, Wyo.
./V prvi vrsti moram čestitati naši vrli, delavni in neumorni ter za vsako dobro stvar navdušeni zastopnici A. S., ki je v tej mali naselbini pridobila za list že toliko novih naročnikov v teh časih. Čast vam, Mrs. Ivšek! To je vse, kar morem sedaj storiti. Ko agitirate za list, vem, da imate ušesa polna vsemogočih izgovorov od strani rojakov in da vam je treba precej rabiti jezik, da marsikateremu dokažete, da je edini slovenski dnevnik, ki ima prostora v slovenski
no nasprotni, ali ker je danes v Jugoslaviji patrijot le, kdor jo katoliški hiši, Amer. Slovenec,
proti katoliški Cerkvi, so se tudi patrijotje okrog "Delavske Politike" pridružili svojim najhujšim idejnim nasprotnikom, buržujem; grozna kontradikcija, a patrijotje so pa le. Treba zakriti, kako vodijo delavstvo za nos.
Ti patrijotje okrog "Delavske Politike" so se pa spravili na univerze, češ, tla danes poučujejo znanstveniki "premalo znanstvenega duha". To se pravi: proč z znahostjo, ki ne pri Miga na Marksov "Kapital", ki je socijalistom edina, najčistejša, absolutna znanost. Če je socijalistom, ostalemu svetu pa ne. Na vseučilišča torej je treba nastaviti svobodomiselne profesorje. Buržuji in socij al patrijotje zopet v objemu. S srednjih Šol, gimnazij in meščanskih šol je treba odpraviti katoliško dogmo in vpeljati marksistično. Seveda, človek brez vere ne more živeti; če ne veruje v Kristusa, pa mora v Marksa. A ker je bil kor,u'pcijonistom Kristus vedno napoti, torej dol z
če izvzamemo Ameriško Domovino, ki je pa bolj lokalni dnevnik. Kjer je slovenska družina, in ta družina ima-naročen samo slovenski dnevnik, ki nosi drugačno ime kot Amer. Slovenec, ta družina je katoliška sedaj še po imenu, v resnici najbrže ne in ni daleč čas, ko tudi po imenu več ne bo. List, ki ni katoliški, veri jamo koplje. Če kje, potem je to, kar se le da. ravno v Rock Springs resnica: neka-toliški list iz družin in posameznikov vero trga in z vero
srečo! Kdo je že videl brezver-nega človeka , v resnici srečnega t ' L	j
Prav 7. ifantmanjem sledim razvoju kampanj«- v naši sosedni državi na severu, v Mon-tani: Mrs. Mary Kotze v Butte je pridobila že lepo število novih naročnikov in poslala glasove v Rock Springs. — Mrs. Kotze, cb prvi priložnosti se vam osebno zahvalim za vašo naklonjenost. Kaj pa naši sosedje v Idaho in Utah? Prav malo se čuje od njih. Le zganite se, še par tednov je časa, da pridete malo bolj na dan in se po,služite cenejše naročnine za list. Lepo je, da se je Vzhod zganil.
Treba se bo vrniti iz sosednih držav nazaj v Wyoming in v Rock Springs. Družina Fred Uussold si je postavila nov dom in se ob novem letu vanj preselila. Da bi le kaj dolgo in zadovoljno vsi skupaj živeli v novem domu!
Bolnišnica je bila polna naših ljudi v mesecu januarju. Če se morem vseh spomniti, ki so iskali pomoči tam, so bili tile: Andrew Peternel, Jerry Gačnik
s Superior; John Rebolj, Katy Notar, Mary Barčič, Fannie Fortuna; nato pa še Hrvatje in Slovaki:. Marko Perčič, Mike Marovič, Steve Babič, Joe Stevens, Mike Turčan, Mrs. Jelak, Mrs. Matkovič. Pa naj kdo reče, da ni to lepo število! Zelo preveliko za bolnico v teku e-nega meseca. Upamo, da se bodo vsi ti dobro pozdravili. Večina so že vsi doma.
Pri Anton Koritniku so zgubili enega sina — drugega že v teku enega leta. Pa ne tako, da bi bil umrl, ali kam prešel, ampak tako kakor pravi sv. pismo: Človek bo zapustil očeta in mater in bo šel za svojo ženo. — Louis je našel svoj ideal v slovenskem dekletu iz Colorade, ki je bivala tukaj pri svoji sestri. Zares sta se domenila in od 29. januarja naprej sta Louis Ko-ritnik in Justina Cesar mož in žena do smrti enega izmed obeh. Da bi se ta le dolgo mudila drugod in jih ne obiskala prej, da dočakata vsaj 50 let zadovoljnega in srečnega zakonskega življenja!
Pri Martinu Amizič, pri Sreč-kot.u' Susič iz Winton, pri John Kraševec in pri Joseph Tomičič so se družine pomnožile za enega člana. Pri Frank Mraku pa imajo princezinjo, ki jim je več za njo kot za vse kraljice sveta. Vsem iskreno častitamo.
Naše delavne žene pri oltarnem društvu sv. Ane so kakor vsako leto tudi letos priredile poseben zabaven večer in napravile $350.00 za cerkev. Bog plačaj vsem marljivim in požrtvovalnim ženam-delavkam pri tem društvu, vsem članicam ter faranom, ki so se prireditve u-deležili na ta ali oni način.
Dekliško društvo bo imelo pa svojo prireditev, ki obeta biti zelo zanimiva, 16. febr. Če bo uspeh tudi kaj podoben onemu oltarnega društva ?
Obisk v Diamondville, Kem-merer, Frontier in Sublet je bil prav »prijeten. Malo po domače smo se pomenili tam pri obeh Lumpertih, pri Hrer»u, pri Ko-ščaku', Sabcu, Kočevarju. Hvala vsem za prijaznost in gostoljubnost. Pri Rosensteinu ie ko-vačnica bolj mrzla, posebno pozimi; rad bi bil videl Gerbca, pa mi je nekam odšel. Pri Tur-kovih v Frontier se pa prav zelo zabavajo z novim radio, ki jim krajša večerne ure. Tam na Sublet bi pa Joseph Smrekar veliko bolje shajal, če bi ljudje kaj bolje delali. Zahvaliti se mu moram, da mi je pomagal avto iz snega izvleči. Bom tako rekel kakor Ribenčan: Da bi Bog dal, da bi tudi ti obtičal kje v snegu in da bi te jaz ven izvlekel! Pri Friceljnovih so malo bolj zdravi, Mrs. Orešnik pa samuje in prebira liste ter žaluje za pokojnini možem. — John Krupačnik je bil pa ravno v Soda Springs, Idaho, kjer je bil operiran. Upamo, da se mu je zdravje že'povrnilo. Pa še sami tam od Kemmererja kaj napišite, saj imate med seboj dosti zmožnih moči.
Vsake stvari je enkrat konec, tako mora biti tudi konec moje-
ga "pečlarskega" življenja. — Vzdignil se bom in bom šel pogledat za svojo življenjsko družico in ji porečem: Ni dobro človeku samemu' biti; vzemiva se in nama obema bo dobro in boljše kot setlaj! Tako je nekega večera v svojem stanovanju prav zares mislil Martin tam na Reliance in mislil celo glasno, da ga je lahko slišal mož, ki je šel mimo,,pa se ni posebno zanimal zato, češ, je že kdo pri njem in se pogovarjata z Martinom. Pa ni bilo nikogar, Martin je bil sam. Le sklep je bil tako trden, da ga je z glasnim samo-govorom razodel in potrdil. In res je Martin ostal mož-beseda; ni dolgo pomišljal drugo jutro. Prav "ofertno" se napravi, pa jo mahne proti Rock Springs; skoro gotovo po štirih kolesih. Tam gre še k najboljšemu brivcu ter mu naroči, da ga naj "u-štima" kar najbolje zna. Nič zato, koliko bo to stalo. In res, ko Martin pride iz brivnice, ss počuti, da je 20 let mlajši, in ljudje, ki ga srečavajo po cestah, ga kar občudujejo, kako se je pomladil. Kaj čuda, če je bila vdova, Mrs. Frances Fortuna takoj pridobljena, ko ji je Martin, saj veste, da Stalile Martin, razodel svoje misli in jo prav kmalu do dna srca prepričal, da bo za njo prav in za njega pa še bolj, če se vzameta, in to kar kmaUv.
Nedolgo potem pa smo slišali v cerkvi: Martin Stalik in Frančiška Peternel, vdova Fortuna, sta oklicana enkrat za trikrat. O'oooo! Aaaaa ! To je bilo nekaj novega za veliko večino rojakov, in Martin je svoj trdni sklep speljal do konca: 7. febr. je vpričo Mr. in Mrs. Frank Ve-harja, krščanske družbe in vpričo Boga pred oltarjem obljubil dosmrtno zvestobo svoji družici, ona pa njemu. Lepa slovesnost je to bila. Med sv. mašo je pel cerkveni zbor, kar je nekaj izrednega za zapad.
Pri kosilu se je zbrana družba spomnila tudi našega bojevnika za pravice in svetinje Slovencev, Amer. Slovenca, in sad tega je bil: štirje novi naročniki! Gostje, ki jih ni bilo malo, so novoporočencema iz srca voščili srečo in božjega blagoslova za dušo in telo. Da bi dočakala v zadovoljstvu in zdravju 251etnice zakonskega življenja.
— Naj še omenim, kdo sta ta dva naša slavijenca: Martin Stalik je bratranec pokojnega Valentina Stalik, ki je bil dobro poznan v naselbini. Martin je prvotno živel v Rock Springs, potem je pa na poziv kompani-je odšel v bližnji Reliance, kjer je bival večino svojega ameriškega življenja. Mrs. Martin Stalik pa je sestra Mrs. Joe Ga-ličič in Mrs. Šubic iz Daniel ter teta našemu vrlemu Slovencu, ki je prvi Slovenec "county attorney" v Ameriki, Joe Galiči-č,u'. Njen prvi mož je bil Andrej Fortuna, ki je umrl 1930 ter je bil brat našega poznanega Frank Fortuna. ki nas hladi s svojim ledom pozimi in poleti.
Dva naša fanta sta odšla k vojakom: Frank Tučar in An-
ton Starman. Dela nista mogla dobiti; okrog se potepati, učiti se kakšnih lumparij, nista hotela, sta se pa raje odločila, da zameta puške na rame. Želimo jima veliko uspeha in napredovanja v tem poklicu: vsaj majorja naj postaneta!—Pozdrav in na svidenje vsem naročnikom
Amer. Slovenca!
*
P.S.:—Prvi dopis se je pc pomoti založil v tiskarni, kar naj blagovoli dopisnik oprostiti.
-o-
ZAGOTOVIMO SI PRIJATELJEV OBISK
Chicago, 111.
Po več tednov prijetnega in skoro toplega vremena nas je zopet obiskala mrzla zima in narn s svojimi ledenimi rožami okrasila okna naših stanovanj. Znanci in prijatelji se niso upali izpod strehe in so najraje doma ostali. Kljub mrzli zimi in sneženemu metežu se nam je s pomočjo dobre in vnete agitato-rice posrečilo, do smo povabili starega prijatelja "Amer. Slovenca" nazaj na vsakdanji obisk. Njega pač ne bo vstavilo slabo vreme, ne viharji in sneg, kakor niso vstavili njegove agi-tatorice. — Enakega vsakdanjega obiskovalca želim tudi drugim znancem in prijateljem po širni Ameriki. — S pozdravom. Frances Novak. -o-
KONCERT V COLLINWOODU Cleveland-Collinwood, O.
V nedeljo, dne 5. febr. smo videli na odru Slov. Doma na Holmes Ave., kako imenitno jt bil sprejet "Rodoljub iz Amerike". Pa ne le na odru, kjer se je predstavljal, ampak tudi v dvorani, je bil "Rodoljub" od številnega občinstva navdušeno sprejet. Res, da so slabi časi, a dobra volja tudi veliko pripomore in tukaj je pripomogla: da je bila dvorana nabito polna. To je bilo pač najlepše priznanje igralcem, v prvi vrsti pa igrovodji Rev. M. Slajetu. Saj nihče ne ve, koliko truda je za igralce in igrovodjo, prodne nam morejo predstaviti ono, kar vse pričujoče prav lepo zadovolji. Vsi smo danes Rev. M. Slajetu tudi hvaležni za njegov trud, ki ga je imel, kakor smo tudi hvaležni igralcem. Potrudite se, da to tudi v bodoče po-kažete, in imeli boste vedno in popolno zadovoljstvo, poleg za dovoljstva pa tudi zavest, da gre vse za dobro stvar, ker gre ves dobiček za potrebo cerkve.
Pri zadnji prireditvi so sodelovali tudi cerkveni pevci in pevke pod vodstvom Mr. M. E. Rakarjk. Tudi njim smo vsi hvaležni, posebno še pevovodji Mr. Rakarju. Lahko si mislimo, da ni lahka stvar, toliko — 60 — ipevcev in pevk izučiti tako, da gve vsak po svoji stezici, da ne zajde čez mejo. Rečemo pa, da pod vodstvom Mr. Rakarja gre vse, kakov po žnorci. No, saj ste sami slišali, da je res tako.
Ti naši škrjančki in slavčki nam priredijo prihodnjo nedeljo, 19. febr., koncert, na kate-(Dalje na 3 str.)
'TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO"
(33)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS


^ V fM ^.(MtiWXf ' A
Copy!»£}-! IhO, by P.ih{a» Rifcft'hBuir')Hgj»... Itu A!) v. ht . i .—l

Družina mladega patricija je sprejela belega orjaka in kake tri tedne je bil gost tc hiše. Fe-stivitas, mati od mladega patricija Praeclarusa je zelo rada imela belega barbarja, kakor so ga na »vali in ga tudi učila latinski jezik. Tarjan je bil silno nadarjen človek in se je zlasti jezikov kaj hitro navadil. Kmalu je za silo tolkel latinski jezik.
Tako se je ure in ure pogovarjal z patricijevo materjo. Medtem pa je zamorec Mpingu govoril okrog svojih prijateljev, da imajo v njihovi hiši tajnega gosta. Kakor služinčadi, tako tudi zamorski služabniki niso znali molčati in govorica je šla dalje in dalje, da se je kmalu po vseirv mestu Castra Sangiunarius zvedelo o tajnem gostu v hiši mladega patricija.
Nekega dneva, ko je zamorski sluga Mpingu šel po ulici ga ustavi vojaška straža. Prestrašil se je in začudeno vprašal, kaj mu hočejo. Vodja čete mu pove, da ie prijet in da ga morajo privesti v kolizej pred sodnike. Mpingu se je silno prestrašil, ker takoj iz začetka ni vedel zakaj prav za prav gre. Legijonarji so ga prijeli in odvedli v kolizejsko poslopje.
Na ulici se je zbrala velika nnožica ljudi, kakor se zbere navadno vedno, kjer aretirajo in primejo kako osumljeno ali obtoženo osebnost. Tako so se tudi tukaj. Prvotno je mislil Mpingu, da ga bodo odvedli v ječo, a ko so ga peljali v kolizejske prostore in na to pred izpraše-valnega uradnika, kjer so iz ljudi z trpinčenjem izsiljevali izpovedi, se je prestrašil. . .
DENARNE
POSILJATVE
pošiljamo v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka, po dnevnem kurzu, v dinarjih, lirah in dolarjih. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
V JUGOSLAVIJO:
Za $ 2.00............. 110 din
" $ 5.00.............. 310 din
" $10.00'.............. 625 din
" $20.00..............1270 din
" $50.00..............3300 din
V ITALIJO:
Za S 5.70................ 100 lir
" $11.20................ 200 lir
" $26.75................ 500 lir
" $52.50................1000 lir
" $104.75................2000 lir
Na željo pošiljamo tudi, da prejmejo prejemniki v starem kraju izplačilo v avierišlcih dolarjih.
John Jerich
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Četrtek, 16. februarja 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
=
V kje za obstanek katoliškega dnevnika med Slovenci v Ameriki
operirati, in sicer pred štirimi tednk Operacija se je popolnoma posrečila in vid se ji je vrnil.
Veleč. g. dekan M. Šavs pred par dnevi zapisal v svojem apelu za večjo aktivnost za sio. ejnski katoliški dnevnik te-le važne in zelo umestne besede: "AMER. SLOVENEC SE JE BORIL ZA VSE SLOVENCE OD ZAČETKA DO DANES; BORIL SE ZA STARE SVETINJE: SV. VERO IN SLOVENSKO NARODNOST; BORIL SE ZA 5KUPNQST SLOVENSTVA V AMERIKI. KDO SE BO BORIL ZANJ?"
Da, KDO SE BO BORIL ZANJ?! To je vprašanje, ki se tiče vsakega slov.katoličana v tej zemlji, pa naj to prizna ali ne.
Kolikokrat smo mi že zapisali, slovenski katoliški dntjvnik se ne izdaja radi onih, ki ga izdajajo, marveč izdaja se radi NARODA, da se čuva njegove najdražje svetinje: VERO IN NARODNOST. To ste točki, za katere gredo vse naše žrtve in vse naše delo. Ako bi tega ne bilo, bi slovenskega katoliškega dnevnika ne bilo potreba.
Ne gre tu za nobene osebnosti. Pri listu so danes eni, jutri drugi, in zaradi teh se list ne izdaja. Toda, narod, ta, ki živi danes, in oni, ki bc živel jutri, POTREBUJE ZAŠČITE, VODNIKA IN UČITELJA — DOBREGA ČASOPISA. ZA TO GRE! In zato ameriški katoliški Slovenci, ako imamo še kaj razuma in zmisla, ne bomo dali za nobeno ceno najmodernejšega oiožja iz rok, ki je v teirj slučaju katoliški dnevnik.
Kaj je katoliški dnevnik? To ve vsak količkaj razsoden in razumen katoliški Slovenec v Ameriki. Katoliški dnevnik je naš najpomembnejši ščit proti vsem napadom, na katoliško vero in slovensko narodnost. Kaj bi bilo, ko bi ne imeli med nami katoliškega dnevnika? Kako bi bili zopet zasmehovani naši rojaki po naselbinah, ki še niso zavrgli vere svojih očetov. Kaj bomo pravili, saj veste v marsikateri naselbini, kako je bilo, dokler ni bilo močnega slovenskega katoliškega dnevnika med nami. Kako so se slovenski katoličani zasmehovali in za-svamovali od strani slovenskih socialistov na Lawndale. Vse so bili, samo pametni ljudje ne. In v nekaterih naselbinah so celo od vere odpadli rojaki na cestnih vogalih čakali nase kaio liške rojake, ki so hedili k mašam in od maš, ter jih javno sramotili. Tozadevna pisma iz prejšnjih let so še sedaj na roki. Ali hočemo, da bi se vse to zopet ponovilo? Ne, nikdar! Vsi ki smo bili priča zadnjega četr i stoletja slovenskemu življenju v Ameriki vemo, da je katoliški tisk, ptedvsem slovenski katoliški dnevnik, med nami storil največ, da se je paraliziralo divjo protiversko gonjo od strani zagrizenih protiverskih fanatikov na Lawndale. In naj zdaj to orožje vržemo iz rok? Nikdar!
"Amer. Slovenec" se je boril za vse Slovence od začetka do danes! KDO SE BO BORIL ZANJ?! DA, KDO?
Odgovor na to: VSAK SLOVENSKI KATOLIČAN V AMERIKI, ki ima še kaj zmisla in razsodnosti, bo sedaj v teh zadnjih dneh kampanje storil do svojega katoliškega dnevnika svojo dolžnost. Da, ako je že naročen, bo te dni ponovil svojo naročnino, zraven bo skušal pridobiti še kakega novega naročnika in bo s tem pomagal listu Amer. Slovencu do nadaljnega obstanka med nami. To, pravimo, bo storil vsak res pravi, razumen katoličan v Ameriki.
Zato ponovno apeliramo: Slovenski katoličani v Ameriki, po vseh naselbinah, na delo zlasii za novimi naročniki! Pridobivajte nove naročnike. NAVDUŠENO NAPREJ, DA REŠIMO DEDIŠČINO NAŠIH PIJONIRJEV, LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC"!
KAKO SE JE GIBALA KAMPPANJA ZADNJI TEDEN?
Pri zadnjem poročilu1 se je vrinila v poročilo neljuba pomota. Tiskarski škrat je hotel menda malo ponagajati in dosegel je naslednjo pomoto. V poročilu: "Kako so agitirali zadnji teden", je pri skupnih številkah glasov kandidatov pravilno poročano in vsi glasovi so 'pravilno prišteti. Izpustilo se je pa vse poročilo, namreč, od katerih strank je veleč. g. P. Odilo Ilajnšek prejel svoje glasove v tednu med 1. in 8. februarjem. Dotični teden, to je prejšnji teden, je prejel veleč. g. P. Odilo Ilajnšek svoje glasove takole: Od Mr. P. Strnad, San i)iego, Cal., 40 glasov; Mrs. S. Kocjcn. Calumet, Mich.. 20 glasov; Mrs. Berta Pečjak, Johnstown, Pa., 30 glasov; Mrs. A. Artach. Ashland. Wis'., 220 glasov; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich., 3 nove in 2 stari naročnini, kar da 860 glasov. Skupaj 1170 glasov. Ta odstavek bi moral biti priobčen zadnji teden, ki je po pomoti izostal.
Poročilo tega tedna pa je:
Veleč. g. P. Benvenut Winkler je prejel ta teden: Od Mr. Jos. Fajfarja, Chicago, 111., 6 novih in 22 starih naročnin, kar da 2156 glasov; Mrs. Mary Škerl, Worcester, N. Y., 40 glasov; Mr. Fr. Gerbais, Chicago, 111., 50 glasov; Mrs. Olga Skrinar, Sheboygan, Wis., 40 glasov; Mr. Ivan Kušar, Berwyn, II!., 20 glasov; Mr. Leo Mladič, Chicago, II1.., 40 glasov; Mrs. Anna Plemel, Northome, Minn., 20 glasov; Neimenovana agitatorica iz Milwaukee, Wis., 2 novi in 35 starih naročnin, kar da 1850 glasov; Mr. Ludvig Hoge, Bridgeport, O., 40 glasov. Vsega I skupaj je prejel ta teden 4256 nadaljnih glasov.	,
Veleč. g. James Cherne je prejel ta teden: Od Mr. L. Pe-1 rtišek, Willard, Wis., 80 glasov; Mr. Louis Grabnar, Sheboygan, Wis., 10 glasov; Neimenovan, Sheboygan, Wis., 1 stare naročnine, 200 glasov; Mr. A. Bakše, So. Chicago, 111., 25 glasov; Mr. K. Germek,- So. Chicago, 111., 1 novo in 2 stari naročnini, kar da 325 glasov; Mr. John Dolenc, Willard, Wis., 40 glasov. Vsega skupaj 710 nadaljnih glasov.
Veleč. g. P. Odilo Ilajnšek je dobil ta teden: Od Mr. Steve Potočnika, Detroit, Mich., 1 novo in 3 stare naročnine, kar da 275 glasov; od Mrs. M. A. Hegler, McKinley, Minn., 1 novo in 2 stari naročnini, kar da 260 glasov; Mr. Jos. Šuštarsich, Calumet, Mich., 6 starih naročnin, kar da 145 glasov; Mi'. Jos. Pavlin, Charleston, W. Va., 1 nova naročina, 200 glasov; Mr. Jos. Lesjak, Braddock, Pa., 2 stari naročnini, 80 glasov; Mr. Jos. Peternel, Price, Utah, 10 glasov. Vsega skupaj ta teden 1000 nadaljnih glasov.
Veleč. g. dekan M. Šavs je dobi) ta teden: Od preč. g. J. L. Zaplotnika. Lindsey, Nebr., 90 glasov; od Mr. Frank Lau-richa, Chisholm, Minn., 3 nove in 6 starih naročnin, kar da 7S0 glasov; Mrs. Barbara Globočnik, Chisholm, Minn., 9 starih naročnin, kar da 300 glasov. Skupaj ta teden 1170 nadaljnih glasov.
Mrs. Johana Kastelic, Eveleth, Minn., je prejela te dni: Sama je poslala 1 novo in 15 starih naročnin, kar ji da 850 glasov; Mr. Matt Loushin, Mountain Iron, Minn., 40 glasov; Mrs. Ursula Jerina, North Chicago, 111., 10 glasov. Skupaj 930 nadaljnih glasov.
-o—
Veleč. g. Ciril Zupan je prejel te dni: Od Mr. Louis Po-tokar, Pueblo, Colo., 32 glasov; Mrs. Anna Susman, Canon City, Colo., 15 glasov; Mrs. Frances Starman, Alix, Ark., 40 glasov; Mr. John Germ, Pueblo, Colo., 30 glasov; Mr. Michael Kapsch,. Colorado Springs, Colo., 375 glasov; Mrs. Jos. Meglen, Pueblo, Colo., 1 novo in 4 stare naročnine, kar da 222 glasov. Skupaj 714 nadaljnih glasov.
Veleč. g. M. J. Hiti je prejel te dni: Od Mr. John Krama-richa, Joliet, II!.. 10 starih naročnin, kar da 284 glasov; Mr Marko Bluth, Joliet, 111., 8 starih naročnin, kar da 180 glasov. Skupaj 464 nadaljnih glasov.
Veleč. g. V. Ardaš je-prejel te dni: Od Mr. Fr. Iiadeža, Indianapolis, Ind., 6 starih naročnin, kar da 130 glasov.
Mr. Lawrence Leskovec je prejel te dni: Od veleč. g. V. Hribarja, Cleveland, O., 50 glasov; sam je poslal 6 starih naročnin, kar da 205 glasov. Skupaj 255 nadaljnih naročnin.
Mr. George Pavlakovich je poslal te dni 1 novo in 4 stare naročnine, kar mu da 242 nadaljnih glasov.
Veleč. g. Julij Slapšak je prejel te dni: Od Mr. Jos. Ees-nika, Cleveland, O., 4 stare naročnine, kar da 110 glasov; Mrs. Frances Jenko, Cleveland, O., 40 glasov, kar da skupaj 180 nadaljnih glasov.
Mr. Anton Štrukel je prejel te dni: Sam je poslal 1 novo in 5 starih naročnin, kar mu da 314 glasov; Mr. Frank Perše, Grantville, III., 1 novo in 2 stari naročnini, kar da 130 glasov. Skupaj 444 nadaljnih glasov.
Mrs. Frank Ulchar je poslala te dni 1 novo in 1 stare naročnine, kar da 290 nadaljnih glasov.
STANJE KANDIDATOV:
Rev. B- Winkler, Lemont, 111...............................................................21,628 glasov
Rev. A. Gnidovec, Rock Springs, Wyo. ............................................14,170	"
Rev. O. Hajnšek, Detroit, Mich..............................................................................................12,663	"
Johana Kastelic, Eveleth, Minn.................................................. 5,975	"
Very Rev. M. Savs, Shakopee, Minn.............................................4,378
Rev. J. Cherne, Sheboygan, Wis..................................................... 4,167	"
Rev. C. Zupan, Pueblo, Colo................................................................ 3,985	"
Lawrence Leskovec, Cleveland, Ohio ........................................................................2,950	"
Rev. Julij Slapšak, Newburg, Ohio .......................................... ........ 2,835	"
Anton Štrukel, La Salle, 111.............................................................. 2,800	"
Rev. M. J. Hiti, Joliet, 111...................................................................... 2,414	"
Mrs. L. Bokal, Pullman, 111........................................................... 1,450	"
Mrs. F. Ulčar, Gilbert, Minn........................................... 1,439	"
Rev. V. Ardaš, Indianapolis, Ind..................................................................................1,298
George Pavlakovich, Denver, Colo......................................................................................1,208
Michael Tomšič, Houston, Pa............................................................... 910	"
Mrs. Mary Špehar, New Duluth, Minn. ................................... 680	"
Kdo bo prihodnjič na vrhu liste? Tisti, ki bo prejel največ glasov, kajpada! Toda pomnite, da novi naročniki so, ki štejejo! Zato pridobivajte po vseh naselbinah nove naročnike za list "Amer. Slovenec"!
TOKIO — DRUGO NAJVEČJE MESTO NA SVETU
Japonska prestolnica Tokio se je 1. oktobra letos povečala. Priključili so ji vsa predmestja, tako meri sedaj 583 kvadratnih km ter šfceje 5,110.00,0 duš. S tem je Tokio prekosil London in ga potisnil na tretje mesto med največjimi mesti na svatu
-o-
UVEDBE MERE V TURČIJI
S prvim januarjem 1933 leta bodo Turki opustili dosedanjo dolžinsko merilno enoto oko (približno 1280 gramov) pa sprejeli po vseh pokrajinah države evropski meterski sistem za merjenje dolžine, prostornine in teže. V ta namen so že zdaj naročili primerno množi no novih uteži in metrov ozir. tehtnic.
-o——
— London, Anglija. — Tovarna aeroplanov v Rochester je nedavno prejela velika naročila, da je bolj zaposlena, kakor je bila kdajkoli, odkar se je nehala vojna. Od kod so prišla naročila, se drži tajno*.
"Amer. Slovenca so rodile krvave žrtve in enako krvave žrtve ga bodo ohranile.
—Rev. P. Cyril Zupan.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani )
rega pridite vsi tisti, ki ste bili na igri, in potem je gotovo, da bo dvorana polna. Skoro gotovo vem, da boste tudi prišli in zato si skoro ne upam vabiti drugih, ker potem bi še jaz sama ne mogla v dvorano.— Slučajno sem izvedela, da bodo poleg naših pevcev sodelovali tudi pevci iz Loraina. Mr. Sefm jih pripelje kar tri buse. — Vem, da bo vsakega, kakor bc tudi mene, že sama radovednost prignala v dvorano, da vidimo, kateri pevci se bodo lepše in boljše odrezali, ali naša "Ilirija" ali Lorainčanje.
Koncert se vrši v korist naše cerkve. — Na svidenje v dvorani. Marg&reth Kogovsek.
-o-
KAJ PIŠE NAROČNIK IZ ZA PADNEGA ILLINOISA
East Moline, 111.
Naj bo pa še meni dovoljene nekoliko prostora v Amer. Slovencu. Od tukaj še ni bilo do;.-'-sa v tem listu. Dopise iz naš-. 1-bin rad prebiram in se jako zanimam za boritelje v tej kampanji A. S., ker je jako lepo da vsi pokažemo, da se zanimamo za naš katoliški list. Tukaj -nfi mogoče, da bi se dobilo katerega naročnika, ker nas je samo
11 slovenskih družin in en samski, je pa vsak svojega mišljenja. Ena družina pa spada h KSKJ. in prejema glasilo. — Je pa tukaj več društev, kakor tudi ljudi vsakovrstnih narodnosti. Največ je menda Belgijcev. V mestu imamo tri lepe katoli-|ške cerkve, eno meksikausko | za katero je pokojni škof daro-jval, da se je plačala in je tu j vsako nedeljo in praznik sveta j maša. Maševat pride poljski I duhovnik, ki se je naučil špansko govoriti. Cerkev je lepa in j je posvečena Mariji Guadelup-ski. Druga cerkev je belgijska, posvečena sv. Mariji, tretja je cerkev sv. Ane, ki je za splošne narodnosti, imen,ujejo jo pa nemška cerkev, dasi ni tam nič nemškega. Cerkev je od znotraj jako lepa. Vse te cerkve sc ob nedeljah nabito polne vernega ljudstva. Pri sv. Mariji so vsako nedeljo štiri sv. maše, pri sv. Ani dve in pri Guadalupski Mariji ena. Veliko ljudi gre tudi v Moline, ki je kakih 7 milj ;od tukaj. Vozijo se z električno cestno železnico, ki vozi iz East j Moline vsake pol ure. — Vidi i se, da se druge narodnosti veli-I ko bolj zanimajo za razne cer-i kvene pobožnosti, kakor pa na-!ši Slovenci.
. i
RAZNOTEROSTI.
ZNOVA TUTAN KAMENO V GROB
Angleški., raziskovalec Howard Carter je odpotoval iz Kaire v Luxor. V kratkem bo stopil v zvezo s prosvetnim Iministrstvom, da bi mu dovolilo [znova odpreti Tutankamenov grob. Nič ga namreč ni strah pred maščevalnimi duhov', ki so njegove prednike ugonobili.
--o--
NESREČE RADI PIJAČE Bolniška blagajna v Lipskem je izdala statističen pregled nesreč, ki se dogajajo pri alkoholikih in abstinentih. Medtem ko znaša odstotek nesreč pri abstinentih 4.29, se je pri alkoholi-
kih to število dvignilo na 11.6 odstotkov. Pri alkoholikih se potemtakem dogajaj,') nesreče 3krat češče kot pri abstinentih, V pivovarnih, kjer je vodstvo prepovedalo delavcem piti pivo pri delu, se je znižalo število nesreč od 18 na 12 odstotkov.
VID SE JI JE VRNIL PO 16 LETIH
71-letna vdova po mizai ju Frančiška Lukaševa v Prevovi na Češkoslovaškem je 1. 1910 doživela nezgodo, ki io je veljala levo oko. L. 1916. ji je obolelo tudi desno oko za sivo mreno, tako da je oslepela popolnoma. Letos se je dala starka
Naznanilo in zahvala.
S žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da nam je umrl ljubljeni mož in dobri vzgojitelj, oče
Jožef Koren
v nedelja, dne 15. januarja 1933, po dolgotrajni bolezni. Pokojni je bil star 80 let in rojen je bil v vasi in fara Podgorje, občina Ocizla-Klanec na Primorskem. Bil je dober mož in oče, spoštovan v rojstni domovini in tukaj v Ameriki. Pogreb se je vršil v sredo, 18. jan., s sv. mašo iz slovenske cerkve sv. Štefana na pokopališče sv. Jožefa v River Grove, Illinois.
Lepa hvala vsem posameznim za izkazano sožalje in simpatije v tej veliki in težki preizkušnji, ki je nas zadela z zgubo soproga in očeta. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo gospodu župniku, Rev. Aleksandru Urankarju, za tolažila v bolezni in za podelitev sv. Popotnice pred smrtjo. In enako pomožnemu župniku, Rev. Edward Gabrenja, in Rev. Tomažu Hoge, za vse njih delo in molitev. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše: Družine Mr. Andrej Koren, Kedvale Ave., Miss Rose Wahter, Mr. Math Tursich, Mr. Frank Tomazich, Mr. Andrej Poljak. Hvala lepa vsem darovalcem vencev in cvetlic, in sicer: Andrej Koren, Frank Koren, Antoo Koren, John Koren, Andrej Koren, svojemu stricu, in tudi cvetličarju Mr. Gottlieb; dalje Frank in Anton Andrejasich ter John Poljak in Jožef Grzetich, Mr. in Mrs. Math Kure, Cicero, dalje vsem prijateljem in znancem v Cicero za skupne krasne vence, ker vseh po imenu ne vem. Lepa hvala tudi številnim udeležencem, kateri ste ga spremili na pokopališče. Hvala vsem tistim dobrim prijateljem, ki so dali automobile brezplačno na razpolago za pogreb. Dalje prav lepa hvala pogrebni-ku Mr. Louis J. Zefran za vso lepo ureditev.
Ti pa, predragi soprog in oče, ki si nas zapustil in odšel za vedno od nas, nam boš stalno ostal v spominu. Sladko spavaj in počivaj v miru; naj ti bo lahka tuja zemlja in sveti naj ti večna luč, saj itak se zopet za večno snidemo pri Bogu v nebesih.
Žalujoči ostali:
ANNA KOREN, soproga; JOHN, MICHAEL, ANTON, sinovi; MARIJA, hči.
Cicero, Illinois, 14. februarja 1933.
Naznanilo in zahvala.
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja moji preljubljeni soprogi, oziroma materi,
Pauline Tichar
Rojena je bila 29. rjovembra 1896 v Ljubljani. V Ameriko je prišla 13. novembra 1913 v Moon Run, Pa. 13. novembra 1918 se je možila v Pittsburgh, Pa. Tam smo živeli do 1. maja 1925, nakar smo šli v stari kraj za 4 mesece na počitnice, potem smo se naselili v West Aliis, Wis, kjer smo živeli skupaj s pokojmeo do njene smrti — 5. januarja 1933, ko je previdena sv. popotnico, zaspala za vedno. Bila je priljubljena, kar je pokazala velika u-deležba pri pogrebu.	„
Pokojna je bila članica društva sv. Jožefa, KSKJ. in podružnice št. 17, SŽZ. in društva Krščanskih mater. Podlegla je bolezni vsled vnetja možganske mrene. Pogreb se je vršil dne 9. januarja iz doma v Holy Assumption cerkev in od tam na Holy Cross pokopališče.
Hvala vsem, ki ste jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Posebna hvala stricu in teti Mačkun iz Moon Run, Pa., ko so prišli tako daleč na pogreb. Enako se mora n zahvaliti tudi njeni sestri Stefi Miklovčič, ki je toliko žrtvovala in pomagala in tudi bratu Frank in August Selan in družini. Ne s nem pozabiti moje sestre Mary Veršnik, ki je bila meni in moji ženi velika pomoč, in sestri in njenemu možu Yenko. Iskrena hvala Mr. in Mrs. Grandlich, ki so bili meni največja pomoč v hudih in žalostnih urah; Bog jim povrni stoterokrat. Hvala tudi Mrs. Cukale in njeni sestrični, Cicero, 111., ki so prišle na pogreb. Hvala lepa vsem, ki so darovali za vence, namreč: Mr. in Mrs. Maček and Family, Mr. in Mrs. Frank Selan and Family, Mr. August Selan, Mr. in Mrs. Andrew Miklavčič, Mrs. and Family Veršnik, Mr. in Mrs. Jack Yenko & Family, dr. sv. Jožefa KSKJ., dr. Slovenska Ženska Zveza, Mr. in Mrs. Joe Grandlič and Family, Mr. in Mrs. A. Terchak Family, Miss Agnes Bregar, Mr. in Mrs. Tony Skraba, Dr. Škur and Family Jančer, Mr. in Mrs. Frank Zalar Family, M. Falle Family, Mr. in Mrs. John Urankar, Mr. in Mrs. J. Saculla, Mr. in Mrs. R. Stout, Mr. in Mrs. C. Hubbard, Milwaukee Sausage Co., Milwaukee Retail Grocer Ass'n., Waubusee Advancement Ass'n., Drobriick's Floral Shop.
Hvala tudi tistim, ki so člarovali za svete maše za pokojno. Šolskim sestram in otrokom 5. in 6. razred, so darovali 100 maš. 100 svetih molitev, 50 križevih potov, 100 rožnih vencev in 75 obhajil.
Za maše so darovali: Mr. August Selan, Mr. in Mrs. Frank Maček (2), Mrs. Mary Veršnik, Mr. In Mrs. Stella Miklovčič, Mr. in Mrs. Joseph Grandlič (2), Mrs. M. Cukale (2), Rev. R. Potočnik, podružnica št. 17, SŽZ., Mr. in Mrs. Frank Bregar, Mr. John Tisel, Mr. Jack Ziebert, Mr. in Mrs. Peter Bursack, Mr. in Mrs. Joseph Leng, Family John Ivančič,
In lepa hvala vsem, ki so prišli molit rožne vence za pokojno. Hvala Rev. R. Potočnik, ki so prišli molit na dom. Hvala Rev. Burback za lepe cerkvene obrede. Hvala lepa vsem, ki so jo prišli obiskat ob njeni bolezni na dom in v bolnišnico. Hvala pevcem Zarja KSKJ., ki so zapeli na domu žalostinke pesmi; enako pevcem Slovenski dom, ki so zapeli na pokopališču v zadnji pozdrav; dalje društvu sv. Jožefa, KSKJ. 103, in Podružnici št. 17, SŽZ., ter Krščanskih mater, ki so molili in čuli dve noči pri pokojni.
Zahvaljujem se pogrebcem in slovenskemu pogrebniku John •Jelencu, ker je vse tako lepo uredil; in vse.n, ki so dali avtomobile na razpolago, in šli na pogreb..
Še enkrat hvala vsem skupaj. Ako sem kaj pozabil, prosim da mi bo oproščeno.
Ti, draga žena in mati, do groba nepozabljena, Bog daj, da se vidimo nad zvezdami.
Pokojno priporočamo v molitev in blag spomin, naj počiva v miru božjem, Bog ji daj večni mir in pokoj, večna luč naj ji sveti.
Žalujoči ostali:
JOSEPH TICHAR, soprog; JOSEPH, JR., sin; PAULINE, hči; HELENA ZADNIKAR, mati v starem kraju; STELLA MIKLOVČIČ, sestra; FRANK in AUGUST SELAN, brata v Ameriki; KAROL SELAN, brat v Rusiji; FRANK MAČEK, stric v Moon Run, Pa. in veliko sorodnikov po Ameriki in v starem kraju.
West Al lis. Wis., 24. januarja 1933.
Od dela ni nič kaj pisati. Edino, kjer še nekaj delajo, je Rock Island R. R. kompanija, ki je pa napravila najgrši zgled za stare delavce. Da se nas naj-laglje iznebi, je vsem vzela ta-koimenovano "seniority". Vidi se mi, da je tako napravila, kakor je bilo na zajčji konvenciji pred 9 leti, ko so nas, premetene butice, toli: o starih članov ven vrgli.
Tukaj so bila različna društva, sedaj je pa vse nekako mrtvo, ker dandanes je že tako. j saj je povsod. — Rad berem ' razne novice, kjer berem, kako j si na vse načine izmišljajo po društvenih in glavnih uradih, kako bi se dalo ukreniti za boljši obstanek društev, pa je kljub temu vedno slabše. Na vsaki konvenciji skoro gotovo napravijo tako, da je treba več plačevati. Ne bilo bi slabo, da bi tudi po slovenskih jednotah naš sedanji governer malo reduciral delavce in znižal plače, kakor je začel delati s svojimi podrejenimi v njihovih uradih. — Pozdrav vsem, ki se zanimajo za Amer. Slovenca.
Jakob Bučer.
"Privoščite si, kar je najboljše"
IZREDNA PONUDBA:
Pet funtov "BURLEY BEST" tobaka
$1,00
Kentucky Bur ley naravni listnati kadilni tobak. Za pipe, cigarete ali žvečenje. Najboljše od najfinejšega. Izdaten in mil. Brez vsakih kemikalij ali drugih ponaredi). Nikakih lepih zavojev, nikakih okraskov, marveč samo kakovost, in te v obilni meri. Iz pet funtov se dobi 50 velikih obrokov za pušiti ali 40 grižljajev žvečenja. Od izdelovalca konsumentu. Pošljite nam $1.00 in mi vam bomo točno poslali zavoj 5 funtov "Burle.v Best Tobacco".
Independent Tobacco Growers Association
207 - 208 McCLURE BLDG., FRANKFORT - KENTUCKY
RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova,
V4B/L0
na naročbo knjig Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto.
Čitateljem teh vrstic naznanjamo, da smo pooblaščeni od družbe sv. Mohorja sprejemati naročila za knjige družbe sv. Mohorja za prihodnje leto, ki izidejo prihodnjo jesen. Knjige bodo
sledeče:
1.	Koledar za leto 1934.
2.	Večernice.
3.	Jetika.
4.	Naše morje.
5.	Življenje svetnikov.
6.	Davki.
Cena Mohorjevim knjigam je sedaj enotna in sicer
i	ZA NAROČNIKE V AMERIKI.
T	Ker je izdajanje tolikih knjig v zvezi z ogromnimi stroški,
I družba na noben način ne more izdajati knjig v naprej, ne da bi t bila zasigurana, da se bodo knjige tudi izvedle. Zato je važno, da si vsak, ki želi omenjene knjige iste naroči že v naprej. Ko > bodo knjige izšle, jih bo prejel vsak naročnik po pošti direktno na dom.
Čas za naročbo teh knjig za prihodnje leto je samo do
J'	28. februarja 1933.
1 ,	Z naročilom pošljite na podpisano zastopstvo potrebni znesek
l t $1.25 ter natančen naslov, na katerega želite, da se Vam pošljejo knjige.
Za Vašo udobnost se objavlja spodnji kupon, katerega se po-služite pri naročanju Mohorjevih knjig za prihodnje leto:
KUPON
I KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC", ' 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
Cenjeni: — Priloženo Vam pošiljam znesek $.................. ^
i za naročnino Mohorjevih knjig za prihodnje leto in prosim, da se mi iste pošljejo, ko izidejo na sledeči naslov:
NASLOV
jrZava
MESTO
Strani ^mrmmrwrnnn
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 16. februarja 1933
Mladi je ostal, stopil k pisalnemu stroju, ga potipal in spet zardel:
"Ah vraga, kaj bi z njim! Naj ostane!" Grigorij pa je dejal:
"Ti, tovariš, se nikar ne vznemirjaj. Saj smo ljudje."
Nato se je po vojaško postavil pred Strelja:
"Srečno, blagorodje!"
In je štorkljaje s škornji — odšel.
4,3. Koncert. ■	I
Dunjaša v topli ruti vrh jope in klobučevi-nastih čevljih, Tanjuša v starih, nizkih škor-njih in s sivo kučmico na glavi. Poslednji mrazovi. Mesto je zamrzlo, da bi prestalo le še do pomladi — potem bo že laže!
Na vratih Sovdepa mnogo različnih objav, natipkanih s pokvarjenimi Remingtoni. Ni-kakih barvastih trakov nimajo več, pa si pomagajo s kopirnim papirjem.
Ogromni žigi in rdeči podpisi z zmešano tinto. Poveljnik sprejema dvakrat na dan. Kakšen posel je to — poveljnik? V velikih čire-čarah bereš podpis: "Kolčagin". In pod imenom je pentlja izpod rjastega peresa. "Koga bi radi?"
Spustili so ju noter. Vendar sta morali čakati K sreči je sam prišel ven in,ko ju je zagledal, je dejal: Vstopita prosim, bon koj nazaj !" In je zelo strogo zakričal na nekoga:
"A vi meščan, zaman hodite sem! Ni mogoče!"
Celo Dunjaša je utihnila. Tanjuša si ga je radovedno ogledovala: Tak to je on, ki je bival v njihovi kuhinji in je zdaj oblast. Od njega zavisi usoda Edvarda Lvoviča in brez dvoma še mnogih drugih.
V svojem "kabinetu" je bil Kolčagin drugačen. V zadregi ju je pozdravil, videti je bilo, da je vznemirjen.
"Bosta že oprostili, da sta morali čakati. Najbrž bi kaj radi od mene? Lejte, Tatjana Mihajlovna, kje se srečava! Kajpa, taki časi so zdaj. Nov red uvajamo. Pa sedite, morda bi skodelico Čaja? Tudi ti. Dunjaša, sedi, dolgo te ž( nisem videl! Bom koj naročil čaja!"
"Ne, ni treba, radi neke posebne zadeve sva prišli in še drugi vas Čakajo "
"Naj le čakajo, prava reč! Ni nič važnega, kar imajo ti ljudje. Seveda, rešiti je le treba."
Ni vedel, kako bi govoril vpričo njiju, ta Dunjačkin brat. Uslužen je hotel biti, a zaeno pokazati, da je veljaven. Tanjuša pa ni vedela, kako bi ga nazivala. Prej so mu rekli Andrej. Pa ji je Dunjaša pomagala:
"Andrjuša, zakaj so pa gospodu, Edvardu Lvoviču, učitelju gospodične, vzeli klavir?"
Tanjuša je pojasnila. Andrej pa, dasi je sam podpisal dotični papir, se ni spomnil, kdo bi to bil.
"Ali ga ne morete vrniti? Skladatelj je in profesor na konservatoriju Ne more živeti brez glasbila. Kaj naj pa zdaj počne?" Andrej se je spomnil: "A tisti prekec, ki je zmeraj igral pri vas?" "Seveda, tisti." Kdo mu ga Je pa vzel?" Začel je požvedovati. Zvedel je: za delavski klub. A klavirja še niso odposlali in kluba še ni otvorili. Nekoga je poklical po telefonu, največ zato, da je pokazal, kaj vse zna. Vpil je v trobljo, nagubančil čelo, šel iz sobe. "Bom koj vse zvedel in uredil."
ODGOVOR NADŠKOFA DR. BAUERJA
Videti je bilo, kako ga je veselilo, da more oblastno in urno poslovati. Skoraj za četrt ure je izginil, izpraševal, se vrnil. "Se bo dalo urediti. Kajpa — godec,, to je že nekaj posebnega. Radi nesporazumljenja so mu ga vzeli."
Da bi vso zadevo bolj podprla, ga je opomnila Dunjaša:
"Andrjuša, le potrudi se za Tatjuno Mihaj-lovno! Ona ti je poslala srajce na bojišče."
"Pa seveda, na vsak način. Se bom sam peljal z vama v skladišče. To je poseben slučaj, pomota, človek ne more vsemu kaj. Seveda so drugačni časi, vendar nismo nič zoper meščane, uvažujemo tudi razlike. Le potolažite se, Tatjana Mihajlovna! In če se v vaši hiši pripeti kdaj kaj podobnega, če bodo prišli ali vam kaj vzeli, le kar name se obrnite, na vsak način, in bodite čisto mirni."
Spet je odšel, napisal nekaj na papir in pritisnil žig. To je bilo povelje — z eno icsedo. "Prosim! Peljemo se v skladišče! Radi varnosti grem sam zraven."
Odšli so. Pred vhodom je čakal ropotajoč, obrabljen in zagnan avto. Kolčagin, oblasten in rezek, je na kratko n.ihrulil š' r'T-ja:
"Halo, tovariš, k skladišču, kjer sem zadnjič bil!"
V skladišču, kolarnici neke bivše trgovske hiše, je bilo nakopičenega pohištva, preprog slik v zlomljenih okvirjih, pisalnikov, klavirjev, ogledal, — vse razpraskano in polomljeno radi naglega prevoza. Dva klavirja sta bila tu in ni bilo težko določiti, kateri je bil tako dobro znani klavir Edvarda Lvoviča. A Bog pomagaj — kakšen je bil! Ves zaprašen, umazan, z razpraskanim pokrovom! Tanja se ga je razveselila ko kakega sorodnika.
"Tale je, Andrej, tale! A kako bi ga spravili odtod?"
Kolčagin je hotel biti do konca velikodušen in vsemogočen:
"Ga bomo dostavili, bom že odredil." "Zares? A kdaj?"
"Naročil bom tovorni voz. Le mirni bodite. Ce danes ne, pa jutri. Pustite mi naslov!" Tanjuša je pobožala.gladko ploskev klavirja, dvignila pokrov: ni bil zaklenjen. Ali ga pri prevozu niso pokvarili? Sedla je na neki zaboj in z obema rokama šla po tipkah. Ljubi Edvard Lvovič! Kako bo srečen!
Zvoki klavirja so privabili dva vojaka in nekega civilista, da so pogledali v kolarnico. Kolčagin, s torbo za samokres za pasom, je stal važno zraven in bil sam s seboj zadovoljen.
"Morda bi kaj zaigrali?" Tanjuša se je začudena ozrla: "Tukaj ?"
"Pa kaj zato, če tukaj ? Mi bi poslušali. Seveda — kakšni poslušalci smo mi!"
Tanjuša je bila presrečna. Da bi jim kaj zaigrala? Ce le vrnejo klavir, pa bo vse storila. V roke jo zebe. . . Spet se je ozrla in videla, da se je pri vratih kolarnice nabralo še več radovednežev. Naj jim kaj zaigra? A, zaigrala jim bo.
(Dalje prih.)
-o--
"Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega slovenstva!" —
—Rev. P. Odilo Hajnšek.
Zagreb, 26. jan. — V "Hrvatski Straži" z dne 27. t. m je dal nadškof dr. Anton Bauer sledečo izjavo: "Radi spomenice, ki jo je izdal katoliški episkopat Jugoslavije o Tyrševi ideologiji in vzgoji v SKJ, je nastala brezkončna gonja proti episkopatu in proti katoliški cerkvi. Na vse nekvalificirane napade, žalitve, klevete in grožnje rečem samo to-le: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Vem le za vas, Boga in rešitelja našega. Blagor vam, ki vas zaničujejo, pre ganjajo in mečejo na vas vse zlo zavoljo mene.
Hočem pa ugotoviti samo nekatere okolnosti:
1. Spomenico episkopata spravljajo v zvezo s "punktaci-jami" političnih ljudi Najener-gičneje izjavljam, da naša spomenica ni v nobeni zvezi s temi "punktacijami". Po skoraj štiriletnem, brezuspešnem trudu,
vihar ter da na ta način najdejo vzrok za njihov izgon iz Jugoslavije.
Jaz vem nasprotno in tukaj javno izjavljam, da so se že zdavnaj pojavljale v Belgradu želje za izgon jezuitov iz Jugoslavije in so o tem že pisali v javnih glasilih, posebno pa so se take želje širile v Belgradu decembra lani. Za pretekli katoliški božič pa mi je nek visok državni dostojanstvenik iz Bel-grada sporočil vest, da nekdo pripravlja zakon o izgonu jezuitov. Ni bila torej spomenica povod za pripravljanje takega zakona, ker v decembru 1932 še ni nihče vedel zanjo, temveč je bila zlobno vzeta kot povod za izgon jezuitov.
3. Za našo spomenico nada-lje govorijo, da je bila izdelana po nalogu sv. stolice in celo po
iji Musstliaija samega.. Radi teh podrobnejših trditev se mo-
KUGE, LAKOTE, VOJSKE, RESI NAS, 0 GOSPOD!
GOSPODARSKE KRIZE, POM ANJKANJE IN BEDA V PRETEKLI DOBI
ustmenim in pismenim prošnjam [rem le zgražati in jih z gnusom
pri predstavnikih so škofje na seji 17. novembra 1932 soglasno sprejeli in določili tekst te spomenice, ki je bila že 1. 1932 najavljena s škofovske konference, in ravno na moj predlog je bilo sklenjeno, da se je ne proglasi takoj. Zakaj? Zato, ker sem imel upanje na nove obljube, da se bo sokolsko vprašanje kmalu uredilo. Tedaj je bilo sklenjeno, da v nasprotnem slučaju proglasi ekiskopat spomenico 8. januarja, to je na nedeljo, ki je posvečena sv. Družini.
Ne samo torej, da spomenica nima zveze s političnimi "punktacijami", temveč je tudi kronološko ni mogla imeti, ker 17.no-vembija 1932 še ni nihče vedel za kake "punktacije". Naša spomenica je čisto verskega značaja in vsebine.
2. Trdijo nadalje, da so jezuiti sodelovali pri sestavi te spomenice, in je radi tega sedaj nastala proti njim tako gonja. Nekateri zahtevajo celo njih izgon iz Jugoslavije.
Najodločnejše izjavljam, da 00. jezuiti niso pri tej spomenici prav nič sodelovali. Ta trditev nasprotnikov je zlobna kleveta, izrečena samo zato da se proti jezuitom lahko dvigne gonja in
odbijam.
Kar se tiče sv. stolice, bo vsakdo, ki ima le količkaj pojma o diplomaciji Vatikana, uvidel, da kaj takega ni mogoče. Samo peklensko sovraštvo do katoličanov je lahko rodilo te izmišljotine, ki so jih nasprotniki hoteli kot resnice izročiti nepoučenim in jih razdražiti proti katoliški veri
Jaz torej najodločneje izjavljam, da sv. stolica o naši spomenici niti vedela, niti ni vplivala na izid te spomenice. Vsa odgovornost za to spomenico pade samo na nas, katoliške škofe Jugoslavije, mi pa smo jo izdali iz čisto verskih razlogov s polnim prepričanjem, da bo to le v korist katoliški cerkvi in krščanski veri sploh, a obenem tudi v resnično korist kraljevini Jugoslaviji.
Dosedanji njen uspeh — in to ne majhen — je ta, da so se "odkrile misli mnogih src" (Luka 2, 36), da je vsemu narodu odkrito, koliko in kakšne sovražnike ima katoliška cerkev v Jugoslaviji.
V Zagrebu, dne 25. januarja 1932.
f Anton,
preds. škofovske konference.
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejnh cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST >2nd STREET, CHICAGO, ILL
(Dalje)
Cena žitu se je zvišala za sto odstotkov, cena živini pa e-nako znižala. In tako je napočilo nesrečno leto 1816. Bilo je mrzlo in vseskozi deževno; kmetje niso mogli niti orati niti sejati. Cela polja so ostala prazna in neobdelana. Če pa je kdo sploh kaj vsejal, ni moglo rasti. Seno je že na travnikih zgnilo. Enaka je bila žetev. T;urščica je bila še v oktobru mehka in sc jo morali polomiti, da so jo ob-, varovali pred zmrzal j o. Potem so mleli nezrel sad s storži vred. Zaradi splošnega pomanjkanja v srednji Evropi je bil tudi od drugod, zlasti iz Banata in Rusije, dovoz žita pičel, končno pa je popolnoma izostal. — Žitna skladišča po velikih središčih v rokah magnatov in verižnikov so bila sicer polna žita in moke, nakopičene v boljših časih, pa kdo si je mogel privoščiti samo najpotrebnejšega, ko je že jeseni 1816 veljal mernik pšenice 35 gld., mernik rži 24 gld., por zneje pa se je dal živež odteh tati le še z zlatom in srebrom! Leta 1817 so ljudje jedli travo Nastopila je tekom zime 1816-17 strašna lakota, ki se da komaj primerjati z ono v tridesetletni vojni. Kmalu so ljudje začeli mleti posušeno travo in lubje ter to mešati z majhnimi količinami moke. Posledice take prehrane seveda niso izostale. Razsajale so razne bolezni: griža, legar, vročinska bolezen itd. Od slabosti so ljudje bolehali, zaradi slabe prehrane jim tudi zdravila niso pomagala, — smrt je bila edina rešitev. Na Štajerskem so mleli poleg koruznih storžev tudi tropine. — Strašno je bilo tudi na Dolenjskem. Neko poročilo iz one dobe navaja, da je imela neka žena z dvema otrokoma za osem dni dve perišči boba. Prebivalstvo ni imelo niti živine., niti žita, ne zelja, ne repe; krompir, kolikor ga je sploh bilo, je bil gnil in še takega so jedli. Cela naselja so bila prazna: ljudje so odšli po svetu beračit. Mnogo beračev je po cestah gladu pomrlo, nekateri še s travo in plastjo v ustih. Drugi pa, živi 0-kostnjaki, so se še vlekli po vaseh in grozeče vpili: "Kruha, kruha nam dajte !" Pretresljivo je bilo videti, kako so sestradani berači spačenih obrazov kar goltali in se davili s podarjeno hrano. Večinoma so se ljudje pred njimi zaklepali, ker so se jih bali in pa tudi sami niso imeli kaj prida jesti. V Beli Krajini je bil v tem času prodan cel vinograd z zidanico vred za en hleb kruha! Iz te dobe izvira tudi ponekod še danes znana velikonočna jed "aleluja", po. sušeni kuhani repni olupki. Takrat je bila ta jed prava deli-katesa, seveda nezabeljena.
"Rumfordska župa" Avstrijska vlada je še zgodaj začela opazovati pretečo bedo ter ukazala sestaviti okrajne in občinske komisije. Tirdi je dala
zidati javna poslopja in ceste, a vse to je bilo kakor kaplja v morje. Občinske uprave niso storile ničesar. Nekatere občine so napravile javne kuhinje, kuhale in delile "rumfordsko žu-po", tako imenovano po blagem angleškem lordu Rumfordu, ki jo je iznašel. "Novice" 1847 poročajo o tej juhi, da "tolikanj izda, da maselc zamore zdravega človeka 24 ur preživiti, en maselc velja 1 krajcar." Obenem navaja isti list tudi recept za to juho za 24 ljudi: vode 20 funtov 16 lotov; jesiha 26 lotov in pol; soli 11 lotov; krom-
pirja 5 funtov in 10 lotov; graha en funt in 26 lotov; ječmena 1 funt in 14 lotov; kruha 1 funt in 20 lotov.
"Novice" še pišejo: "Največ je pa k slabi letini »pripomogla gnilina krompirja, ki je po vseh deželah zdaj poglavitni sad. Sicer pa moramo reči, da k draginji so veliko pripomogli vo-herniki, ki so si zgodaj veliko žita nakupili in ga v shrambe zaprli, da ga bodo po največji ceni .prodajali. Taki ljudje niso več pošteni kupci imenovati, ampak krviželjne pijavke. Neizrečeno denarja manjka; več oralov (johov) njih je neki posestnik hotel v najem (štant) dati za 3 gld., pa ni nobenega najemnika našel, — sicer se je pa 1 oral lahko za 18 gld. v najem dal. Ponujajo 1 oral zemlje za 20 gld. na prodaj, pa ni kupcev." Tudi .privatna inicija-tiva se je uveljavala z dobrodelnimi društvi in javnimi kuhinjami. Pa vse skupaj ni mnogo izdalo, kajti vsa razpoložljiva sredstva so bila kaj kmalu izčrpana. Vlada si je pa pomagala s pravilniki in navodilom, ki je razglašal v 19 točkah, kako je pripravljati in deliti rumfordsko žirpo.
V oni dobi je zapisal neznan kranjski duhovnik v nemškem jeziku v svoj dnevnik (CF. Car-niolia, IV, 1841) dne 31. maja 1817: "Velika draginja in lakota na Kranjskem in v sosednjih deželah. Mernik pšenice je 6 do 7 gld. in tudi druge vrste žita silno drage, kuhali so revežem 'Rumforter Suppe', tudi koruzne storže So mleli, uživali koprive in travo, nato pa je, posebno na Dolenjskem, silno veliko ljudi pomrlo." — Dne 30. junija 1817 pa je zapisal isti duhovnik v svoj dnevnik: "Še vedno lakota povsod, vendar je upanje na dobro žetev, s katero tako hitijo, da so bili slučaji, ko je zimska rž zjutraj še stala na polj,u, nato bila požeta, v peči sušena, v stopah stolče-na in bila še tisti večer na mizi pri večerji."
(Konec prih.)
POZOR!
Kupujemo za gotovino po najboljši ceni mortgage, bonde in certifikate vlog. Vprašajte na 134 North La Salle St., room 316, Chicago, III. Odprto ob večerih.
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboysran. Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod Dobite nas podnevi Imamo tudi vsakovrstno Dohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 40S0.W.
in ponoči.
Jf rt? rt? Hf? rt? rt? rt? rt? r$? rt? rt? rt? rt? rt? rt? r®? rt? rt? rt? rt? rt? r|? rt? rt? rt? » «
* * * * * * *
T	*
^	^ ujjJ ^ tytytyty Jf.	^ <}jj* jg
Nihče ne ve - -
kdaj ravno bodo trgovske razmere dobre ali slabe. Toda vsakdo pa ve, da je ena stvar gotova, namreč — časi se izpreminjajo.
Zadnje izkušnje potrjujejo važen izrek "Bodi pripravljen". Bodimo pogumni, pametni, varčni in pričakujmo bodočnost z zaupanjem in odločnostjo. In zapomnimo si — Hranilna vloga donaša redne obresti.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.