39. številka.                        Ljubljana, sredo 18. Tebruarja.                XIII. lelo, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Uintja vsnk dHn, izvzemAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po po 5 ti prrjcnnin za a v str o- ogers kc riežcle za ćelo loto U> rI., za pol leta 8 gl, S» ćetrt let* 4 p-ld. — Za Ljubljane brez pofiiljanja na dotu za ćelo leto 13 phl., za četrt leta 3 gh\. ." 0 kr., za rn niusec 1 gld. K* kr. Z;i pojiljanjo na dom me računa 10 kr. za niesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko ve<\ kolikor pofitniiia iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih S«>l h in M dijake velja znižana i«ua »ti Bicer: Za Ljubtjano za fetrt leta 2 gld. f-O kr., po poSti prejeman za htrt U'ta a tfold.   —   Zli oznanila  ae plačuje
od ćetiristopne petit-vrste ♦» kr, če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če ne dviikrat, in 4 kr., če se trikrsit ali večkrat tinka.
Dopisi naj se izvolć trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Urednifitvo je v Izubijani v Franc Kolinanovcj   liifti St. 3 ..tflt'dališku ntollia".
Opravili Stvo, na  katero  naj  ne bla^ovolijo poAiljati naročnine,  reklamacije,  uznanila, t. j.  administrativno  stvari, je   v „N'urmlnej tisk«rniu v   Kolmanovej liiSi.
Slovenska resolucija v budgetnem odseku.
Resolucija, katero je v budgetnem odseku ilovenski poslanee dr. V očnjak predlagal, glasovanje o katerej se je pa, kakor smo vče-rsj poročali, odložilo, glasi se v vsej svojej alovenskej pohlevnosti tako-le:
„Vlada se pozivlje, naj na srednjih šolah, uzdržavanih od države na Kranjskern, spod-iy'em Štajerskem, Koroškem in v Primorskih deželah za učence slovenske narodnosti uvede slovenski jezik kot ućni Jezik, a pri tem naj se daje priložnost naučiti se temeljito nemškega jezika, £e treba s predavanjem nekaterih učnih pred-jnetov v tem jeziku v višjiti razredih."
In da še nemski tekst te resolucije priložimo, glasi se:
„Dio Itegierung \vird aufgefordet, an den vom Staato erhaltuueu Mittolschuleu in Krain, otldsteier-in&rk, Kar n ten und duu kilatonliindiaehcn Provinzon fiir die Schlller alovenischer Nationulitiit dio bIov. Sprache als Unterricbtasprache oinzul'tiliren, dabei Aber densulbcd di« Moglicbkuit zur grilndlichen Er-lernuug- dur deutuclieu Spraciio nuthigunt'alls durcli deu Voitrag ciuzetuur LulirgegenBtiiudo iu diuaor JBpracbe in dun obern tilaaa^n zu bieten."
Njjho li te naše narodne terjatve skromne in preskromae? Da se nam ne bi očitalo, kakor se uam neprenehoma očita, da hoćemo „potrebno" neiuščhio izriniti in izbacniti iz Sol, naglašenu je nemščina in nje nauk v revoluciji še posebno in s tacini naglasom, da hi moral vendar tuđi vsak pruvičen Nemec, £e ima de tako samoljubje in še tak nagon Urivati nam Slovanoin svoj jezik, — zadovoljen Jbiti. Pa kaj vidimo? So li Nenici pritrdili tej pohievnej resoluciji?    Ne,   temuč za vrstjo so
vstali v odseku   in   proti   nj ej   govorili   jeden tako drugi tako.
Tu vam je precej priSel netnški poslanec dr. Schaup in rekel, da je izvedenje take resolucije zavoljo tega teško, ker se nem-ških učencev ne more siliti udeležiti se uka v slovenskem jeziku, katerega nijso zmožni in ga ne umejo. — O nemška logika in nem-ška pravičnost! Zavoljo tega, ker je pri nas na Slovenskem mej 100 prebivalci 5 Nemcev in 95 Slovencev, morajo zarad teh 5 Nemcev naše Sole nemške biti tuđi za 95 Slovencev. Ilesolucija terja izrekoma le za učence slovenske narodnosti slovenski uk. Ali ker je nekoliko Nemcev mej nami, moramo se Še mi Slovenci samo nemško učiti. Na to se ima ozirati, da 5% Nemcev slovenski ne ume in se torej ne srne siliti slovenŠĆine učiti, če prav v slovenskej deželi živi Ali na to se nij nič ozirati, da 95% Slovencev nemski ne ume, temuč siliti se mora učiti se na podlogi tuj ega j ezika tuj jezik, domaćega svojega pa v kot poriniti. In to po-slednje je jedini in pravi iiamen liberalnih Nemcev.
Pa ne le, da nam Nemii ne privoščijo nobene narodne pravice, kudar jo terjamo mi Slovani v Avstriji, da nam ne dado nobene prilike, da bi se tuđi nas (lomači slovanski jezik gojil poleg tujega nemSkega, še tako brez-ozirni in podli so, da se kar nesramno norca ! de 1 aj o iz nas pri tacih prilikah. Prav tako ravnajo kakor volk v basni. Šel je volk pit na potok, a pod njim na potoku je hotela pit tuđi krotka ovca. Volk jej nij dal rekoć: ti mi vodo kališ, in nij si dal dopovedati, da voda nav-zdol teče, ne navzgor, da če je kdo, ki vodo kali, je le on sam.   Kemški poslanec Heils-
berg je namrefi na Vošnjakovo lcsoludjo v odseku odgovarjal, da so prav za prav N e m c i tista narodnost, s katero so najbolj grdo ravna v Avstriji. Vso imajo; njih jezik vlada ne pri njih samih (reveži oSabni za to ne znajo po navadi več kot jednega svojega) ampak Ž njim so tuđi nam, ki jih ne maramo, za jeroba postavljeni. Pa pravijo, da so oni zatirani, ne mi! Nehčemo tem „liberalnim" Nemcem dostojnosti razlagati, ali tega pa nehčemo pustiti, da ne bi jim rekli, kako neblago ali surovo je onega še zasmehovati, katerega narodno tlačijo.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Dimaj dne 17. februarja. Denašnja nWiener Zeitung" prinaša imenovanje ba-rona Courad-Evbesfelđa za naučnega ministra, in viteza Kriegsaua za, finan-čnega ministra.
V budgetnem odseku je bila sprejeta sledeča resolucija dr. Vošnjaka: Vlada se pozivlje, naj učiteljski pripravnišči v lij ubijan i in v Mariboru, ker sta namenjciii za, slovenske ljudske sole, uredi po tem njiju nanienu tuđi glede jezika, tako, da se uvede slovenski jezik kot učni jezik.
Politični   razgled.
V Ljubljani 17. februarja. Kakor nas dunajski telegram poroča in tuđi telegram denašnjega tukajšnjega uradnega lista potrjuje, rešena je vendar enkrat mini-sterska kriza, ki nas je tako dolgo razburje-vala. Pridržujemo si već o tem reci v juter-anjem listu. Uže zdaj pa lehko izjavimo, da s
Objektivno in subjektivno.
IX.
Kadar me pohvalite, gospa, enomalo, da dobro pišem, mi to godi nekako, ker me ražen vas itak sše nij nihče pohvalil zarad mojih Objektivno-subjektivnih pišem, katerih se je nabralo uže dokaj. Škoda, da ne udari kdo po meni subjektivno v katerein listu, znabiti bi potem dobil priznavajočih pišem nekoliko, 4>d duhovnih in posvetnih gospodov, tako pa jBem se čisto pogreznil v pozabljivost, in ako se ne bi sam oglasil, še vedel ne bi nikdo pri vas na Slovenskem, da sem in da živini.
To je dobra moja lastnost, da še živim in da se ne dam, ker drugače ne bi bilo mene in mojih objektivnih pišem tuđi ne bi bilo, uko bi se bil jaz dal predlanskem, ko mi je bil doktor   medicine  podpisal popotni list na
drugi svet, ter me je bil uže spravil objektivno v penzijo.
Objektivno, pravim, ker subjektivno nijsem hotel otiti v penzijo, ampak postavil sem se na noge, pa sem zaćel zopet buditi po svetu, a doktora je bilo potem sram enomalo, ker sem jaz brez vsucega ozira na njegovo avto-riteto medicinsko kot jurust protidokaz dopri-nesel, in nijsem hotel umreti, kakor je bil doktor medicine po svojem najbo^jšem znanji in uverenji zaključil in povedal, da  moram.
Včasih je dobro, ce je človek jurist, pa dobi pravdo proti medicinarju, kakor sem jaz zmag&l medicine doktorja, ter postavil medi-cinskemu dokazu nasproti protidokaz juridički.
Sedaj, ko sem tako slavno premagal medicinsko znanost, imam precej več korajže, nego sem je imel kedaj poprej, kar prihaja od tod, ka sem se vadil gledati smrti v obraz in Šteti dneve, kateri so uže medici nsko-mate-matički sešteti in zmerjeni bili do poslednjega zdihljaja.
Če se človeku kaj tacega zgodi, kakor se je zgodilo meni, potem se nij čuditi, ako postane kdo sarkaat, kakor vi pravite, da sem sarkast, kar pa nysem po subjektivnom svojem mnenji, ampak če vi, milostiva, hoćete in re-čete, da sem, potem pa sem, kaj bi se človek kregal z — žensko, katera ima vsaka svoj „perpetuum mobile", kakor sem onkrat rekel, in denes zopet rečem, da ga ima.
Najprej me pohvalite, da dobro pišem, potem pa pravite, da je moje pero hujae nego najhudobneji ženski jezik, pa da bom Še „slave n" postal zavoljo svojega sarkazma.
Slaven bi uže rad postal, zakaj pa ne, ali vi ste menda hotela reci: „beruchtigt" ne „beriihmt", a to je razlika precej velika in tak ne bi rad postal, kakor pravite da bom, če bom še pisal o ženskej starosti in o jeziku, kateremu se pravi po latinski „perpetuum mobile".
Ta izraz sem upotrebil čisto objektivno, se mislil nijsem  na kateri subjekt s takovim
-t kitajskem jezici pesen, katera ga tako po-veličuje: , tiaribuldi je umri! Hrabri sin Italije je živel dovelj dolgo, da je videl sad svojim trudom. Prvi v krasnej hiSi svobodo je imel vedno pripravljena meč in pero, kjorkoli so vladali tirun*. Njega tast ni) bila oskrunjona nikdar; kakor lev je bil v boji, v miru zopet plemenitas, vedno oprezen kje mu bode prelomiti železno vladarstvo tlučanstva. On je zdaj oatavil svet, tuda njega življenje — luč na svetilniku, se bode svetilo še v prihodnjili ve-kovih, kakor tuđi njega vodstvo k pravu svo-bode."
*  (Zopet   požar   na   kolodvoru)   v Solnogradu  je   nastal   zadnjo soboto v jutro; avstrijsko kolodvorsko poslopje,   katero   se je pri zadnjem požaru resilo, je zdaj polnem po-gorelo. Škode je 50.000 gld.;   kako je ogenj nastal, ne ve se še.
*  (Davki od klavirjev.)   Mestno za-atopništvo v Diisseldorfu namerava uvesti   da-vek za klavirje.    Nedavno so zatorej   prešteli in uradno zabeležili vse klavirje v mestu.  Oj, erečna Nemčija! —
*  (Kakšnim načinom se je nekdo znebil   ne veste.)    Mlad   francosk  grof   se je bil   zaroL-ii  s bčerjo visokoaristokratske in konservativne   obitelji,    ali   skoraj   se  je po-kesal in želei je čim preje pretrgati to zvezo. "V   to   svrbo  je   nekega  večera prišel obiskat svoje zaročnice obiteU. Sedži za klavir je primci igrati — maraeillaiso.   Markizo je udarila pri    poslužanji    tega   komada    kap,   nevesta je pala v nezavest in oča je zetu ukazat,   da
nigdar več ne stopi črez prag njegove hiše.
*   (Kako ameriške novine množe število   svojih   naročnikov.)   Izdatelju novinam v Aineriki je  prišlo  na um, da mo-6kim svojini naročnikom ponudi v nagrado mlade dame. V ta namen je dobil od sto in sto dam naslove in fotografije. Kadar se dakle mož na-roči na oni list,   dobode   nekako srećko in o koncu leta zadene pri žrebanji morebiti kakšno prav ljubeznjivo   soprogo.    Tako   so možje  v Aineriki vsekako preskrhijeni z ženami,   samo čc so plaćali vso naročnino in mladim datnam nikakor nij treba imeti potov  in  troškov,   da si dobe moža.   Se ve,   da so ženske zadovolj-nej&e v tem pogledu negoli neoženjeni mlade-niči. V teh no vinuli je poliio naj krasnej Sili po-pisov lepote dam, katere so namenjene v nagrado naročnikom in ker one same hvalijo ondi svoje dražeati,   ne smemo dvojiti,  da bi   njih besede ne bile gola istina.
Eksekutivne dražbe
19. sveć. Jauez Golobič (2> iz Dolža (750) v Novem meatu; Jancz Lukun (1) iz Kovt (3t)2O) v Logatcu; Luka Nagode (1 iz Ktivniku (.3250) v Logatcu; Lorunc Lekan (1) iz Kovt (iilDb) v Logatcu; Touiaž Uršič (1) iz Dolenjega jezera (1970) v Logatcu; Franc Bajt (1) iz lJlnu ne (IJfjOj v Logatcu; Anton Opeta (1) iz (,'erkniee (2010) v Logatcu; Jožu Golobič (2) iz L)olenj» Težke vode (17f>0; v Noveiu iucBtu; Jaka Siničić (3) iz Mrzk'ga polju v l'ostojni; Joži Želko (X) iz Narina v Postojni; MattJ Meaojuduc (1) a, lJruliaiie vaši (1787) v Lašuah; Fratie Jerse (1) iz Siuihela ('^200) v Žiižemburgu; Anton Hren (iJ) iz Zagorko v LaSt-ah; .Thhuz Orne (.']> iz Kokrice (3932) V Kranii? Martin Kastelie (1) iz Hude^H (1200) v Za-tfčini ;rratie Zajiliitii (1) iz l'ukojnic« (liKJU> vZatičini; Luku Žakelj  (3; iz (iodovićo (iMGO) v Iliriji.
Umrli mw v   I.JiiR»IJuiii:
VA f< hiuarjji-• Ivan USt-s k, d«iavcn sin, 11 m., D& opekarskej cesti, št. h, m. iliiVeritia — Anton Kociuur, drlavca ain, 8 m , na kanovskej cati, št. 14, Jauez Kain, dij^k 8. gituiiazijainu^ca razreda, lb lt.-t, pr< d SkonJK, gr.  li. z» pljučuo tuberkulozo.
14.  lebjuarja:   E izabeta   Ziipanec,   /asobnica 79 iot, n& trLuvrtki'iu pristanu   &t. 8, za vodenico. V dt-ženiej  bolnici
10.  fnbruarja: Jakob  Bučar,  k.ijžarj.i sin, 13 ] Tt    fubruarja: August Košunina, de;avcc, 33 1.,
ta utrpoenj' iu po epuupai.ii-
11.  februarja: lJtter Stupca, goetač, 19 let    — Katra Mazovnik, gostaška, 4U let, za pljučno tuberkulozo.
TuJ«*l.                     "
15. fobruarja:
Pri Slona * MandJ, Macht iz Dunaja. — Dr Bonilič iz Daiiuiicije- — Kamovi iz Poljari. — Some rogo r iz Beljaka.
Pri Mulići* Hueber iz Dunaja. — Blachna i: Bibuicti. — B rtfman iz  Ceja,
Pri »vMtrljHkeiu  cesarJJi Fiscber iz Trsta
Dunajska borza 16. februarja.
(Uvirno telegrafićno poroiilo.)
Enotoi dri. dol« v bankovcih .    .    "1 gid.   50      kr.
Enotni dr*. uuljf v srebru    .    .    .    T*     •    "^        •
Zi.,t» renta.........85     "    ?^        »
irtHO drž. posojitu......1 i*     »     <&        *
Akcije nanidue banke     .... "«*7     „           —                    m
Kreditno akcije.......3(5'     >•      —           »
London..........116     B      i*J
Srebro..........—     «      ~           »•
Vap<»l..........9     ■      M /»    *
G. kr. cekini   ........      &      »      B'           *
Tžavne marke.......57    „    6>        „
Vtorek dnć 17. febraarja 188O v
čitalniskej  restavraciji
koncertna pevska soareja
prvih dunajskih veselih bratov
S. 11VTA z ilru/JBO.
Zaćetek ob ■ a8. uri.                     (.r>2)
Štev. 1871.                                            (51-i>
Razglas.
Zalaganje kamnoseške potrebščine iz trža-^kegii   kamena  in   delo   pri   napravi   hodnega tlaku na starem trgu in v sv. Florijana ulicah se bode v čctrU'lt 4tno  2O.  f't'bruarfa 1§SO
dopuludne ob IO.  uri na pismene ponudbe oddalo.
Nacrt, pogoji in proračun leže v mestnem stavbenem uradu in se zapečatene ponudbe do zgomj omenjene ure pri mestnem magistratu sprejemajo.
ttestni magistrat \ Ljubljani,
dno 15. februarja  1880.
Župan : L a s c h a n 1. r.
^ Le iedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro-
Velikanska razprodaja.
Politične razmero, ki so nastalo v celej Evropi, zadele so tuđi Svico; vslcđ toh razmer se je na stotine dćlavcev izselilo, tako da je ohstanek tovarn jako dvumljiv. Tuđi najvckda fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter n»m je zaupala prodajo svojib ur. To tako zovane tepne are so najboljše ure celega aveta, kojih okrovi so izdelani iz najiinejđega Mrebr-nefi* nlklja, so izredno elegantno gravirani in giljodirani, tur ao auierikanske^a sistema. V»lc«l neke vluttliie lt<»ii»>trukvije ne mio te tte taku uru nlk dar pokvariti, pade ehkv u« ti«, inie se BUnniti, m undar um pri tem  ni« ne trpi.
Proti povzetju, ali vpodiljatvi uialu svute, katera ju pri vsakej bazi ur zaznamovana, a katero je plaćana le pridejana zlata doublc urna verižicu, baržimasti etui, g-lavni ključ za ure in dol&vska pla^a, dobi vsakdo najfiuejde repasimno uro akoraj na polovico mnHtonJ. Vso ure so natauko repasirane, ter |$arant.uj«iu4» ih vmtko uro pei let.
V" cl<u]<itx i^olo^voifUL )iini»itvu iu «tro|;e *<»oli(lno»4ll , provzc-mnm« m tom <loljžiiowt ^uviio, tlu >wtil<o lioprlHtuječo uro iiuasuj Tzememu, iu x cli*u|fo Kumoiijunio.
1O0O komadov remontoir žepnih ur, katero      brenega od c. kr.   denarnega  urađa,   pod  naj-
ae   pri   kozici   navijaju 'orez   ktjuća, z dvojnim      strožjiin jamstvom na trenotek repasirane, b ko-
okrovom in kristalnim okrovom, izrt'dno natanćno       lesjeni od niklja in privilegiranim regulovanjcm,
rcgulovano; ražen ttgu ao tuđi dektrogiilvunićno       tuko da ao nij  treba teli  ur nikdar popravljati,
pozlaćene, tuko da jib nobeden zlatar ne uuore       Pri vsakej uri da   su zastonj   tuđi  jodna zlata
od pravo zlatili razlučiti; z verižico, njodaljoriotu       double urna verizicn, medaljon, baržunasti   etui
itd. preje  jeden  komad  gl. 25,  zdaj   le     in ključ; vsaka  taka ura   stala  je  preje
jgl, 10.20.                                                       35 gl. zdaj pa samo gl.   16.
1&^£%^^^J8^  1O0O   k««iov   «  ,a  dame   od   pravega
rubinih, z euiailiraniuii kalali,   kazalom   za tro-      zlata z 10 rubmi' PreJe «1' 40' zdaJ &' 20-
notke in kristalnim ploSčnatim stekloui,   uatan-   1O0O   komadov  remontoir   ur   od   pravega
čno repaairane: preje jeden komad gl. 21,      zlata za gospode uli gosn6, preje 100 gl.
zdaj samo gl. 7.25.                                          zdaj gl. 40.
1000 komadov mobilnih ur na valie (cvlin-   Oc^ i         i       *      i •*.                ...    -,
der-uhr) v teSkih giljoširanih okrovih od srebr-   65,9 komadov atenskih ur v najhuejsem cmai-
nega   niklja,  »  kristalnim   plofićuatim   Bteklotu,      Inanom okviru zzv^ul,)Ui,   repaairane,   preje
tekoćih na a rubinih, fino repanimne, z verižico|      Jecten ko«aad gl. 6, zdaj le gl. 2.75.
medaljonom, in baržunastim ctuijeui, jeaen k«    65O komadov ur z ropotcem, lino regulovane,
mad preje gl.  15 zdaj le gi. 5.6U                   ^HJ°   8tJ   rabiti   tuđi   nu   pisalimj   mizi,   preje
lOOO komadov VVashLngtonskiži urna sidro      gi- 12, zdaj le gl. 5.80.
od laiotncga Brebra, potrjene od c. k. denar-   65O komadov ur z majatnikom (pcndeluhr)\
nega   urada,  tekoće   na  15   rubiniti, elektm-      Uno izrezljanih   gotićkih visokih   omaricah, na-
galvaiiičuo pozlaćene, da jib ne   more iiohedeu      vijajo se vsakih oBem dnij, fino na trenotek ro-
Btrokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razloćiti;      gulovane, lepe, iu impozantne. Ker je taka ura
flno na trenotek regulovane in poskufieue. l'eh.      po luinolih 20 letih Se dvakrat ve6 vredna, naj
ur stal je  preje  jeaen komad  gl.  27,      bi jo imela vsaka družina, posebno ker ae s tako
zdaj pa le gl. 11.40.                                         uro  soba  olepša.    Te  ure   stale   so   preje
1000 komadov Washingtonskih. remontoir      gl.   35,  zdaj   ae   dobi jeden komad za
žepnih ur, od pravoga lćUotnega srebra odo-      smešno nizko ceno gl. 15. 75.
1 Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhrea) priloži naj se tuđi j                                         mala svota.
Naslov: UIireii-Ausverkauf             (694-6)
von
Philipp  Frommf  Uhrenfabrik,
"Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
lzdatey in urednik Maktio Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
Itavno tako pogumen je pa tuđi naS 5. g. župnik, ki je mnogo uže koristit, in našo cerkev silno olepšal.
Mz spodnjp Alškc 13. febr. [Izv. dop] Malo pozno sieer — ali poročati vam vendar pridem o veselicah. katere je napravila predpust naša Citalnica. Rad bi bil prepustil kritiko kakemu drugemu, pa nijsem nikakega poroi'ila bral, primoran sem, da ne hodete mo-rebiti mislili, da uže dremljemo, kakor žali-bog v velikih kraj ih, kjer so se eitalnice tu za narodno probujenje mnogo zaslužena dru Stva, s hrupom osnovale, a so potem kmalu malo sijajno zaspale, — opisati vam nnpreiek našega komaj Se le tri leta staroga društva, Icatcri se je sijajno pokazal pri zadnjej Vodnikovoj besedi na pepelnico.
Uže pred določeno uro n.ipolntla se je 3edno dekorirana soba a ne samo napolnila, tcnriuS nagnetla polna domafcga obfiinstva ka lior tuđi odlične gospode iz Ljubljane in Šent-vida, in zmironi so Se dohajali post je, tako -da se je marsikakemu debelemu gospodu slabe godila. A vse te nezgode bile so kmalu poza-Ijene, ko je nastopil naS mo3ki pevski zbor in zapel 'z zbranimi glasovi „Slava Slovencem." Krepko donijo ti glasi naših vrlih ftintov in Je premofian se mi je zdel zbor za te prostore, zato bi gorko priporočal odboru, da jih po mogočnosti razSiri, kar bi ne stalo prevelikih troškov, in bi tuđi krčmarici mnogo koristilo. A kaj đoni nam sedaj na uho in kaj po-tnenja burno odobravanje obeinstvaV — Nastopil je mešani zbor in zapel „VpraSaS me aakaj da Beni Slovenka", a zapel tako gladko in milodoneče, da je maisikdo vprašal, kdo nauči 1 je te od narave sicer lepo obdarjene glasove tako prijazno popevati, da človeku nehote šega v srce? Rad bi povedal ime tega gospoda, ki se je trudil mnogo, naredil veliko potov in žrtvoval marsikatero svojih prostih ur, predno da je ustvnril dva taka zbora na iatere srne ponosen biti, a ne srnem ga, kajti inače bo povedal svojim pevcem na vse usta, 4a tega ne trpi, ako so tuđi pri tem Čisto nedolžni, ker ne dela za to „da bi ga hvalili". Da bi bili vsi ljudje tacih mislij.
Pa ne samo te dve pesni zapela sta nam maza zbora tako odlično, temuS Se ffest druzih, pri knterih sta žela mnogo pohvale. Sosebno dopadala je moškega zbora „Danici", pri tej ppl je bariton-solo znani izvrstni pevec gospod Štamcar, in meSanega zbora „Mornarska", fio-Bpoda! le tako naprej in kmalu bodemo lahko Tekli, da ima malo čitalnic po deželi tnkih pevre.v. Slavnostni govor predavala je gospodična Adumičeva s polnim čutom pomena besed in epravičila popolnoma kot zmiroin, da je liči svojega izvrstnega oteta, našega gospoda pod-predseđnika, kateri je v svojej v srce segnjočpj besedi govoril „sporočilo slovenskej mladini". Da bi lepi nauki, ki jih je dajal, tuđi res se-gali v srce vam, ki ste up svoje domovino in ponos svojih staržev.
Mnogo se je se potem deklamovalo, ker so za igre prostori prenmjheui, vendar moram omeniti, da se je nekatero prebi tro, kar se pa bode, pričiikujem, za gotovo z dobro voljo drugi pot uže popravilo, nikakor pa to ne mislim izreci o našem „Janezku". Komaj m-stopivši imel je uže gospod (i. smeli vsega občinstva v svojih rokah, in kako tuđi ne, VBflj se je mali gospod vedel tuđi tako Ijubez-njivo sam predstaviti, da nij bilo zadržavati smeha: „Slavna gospoda, da veste, jaz sem pa
Janezek".    Marsikatero   dobro je   povedal ta „Janezek"!
Zadnja točka beaede bili so „Trije nosovi" komični trospev, kateri je obrinstvu toliko veselja napravil, da so se nasrne jali memla za ćeli predpust. Vse je pa se presegala improvizirana javna dražba, k atero je g. P. s tako prirojeno si komiko vodil in r. S. mu zvesto sekundiral, da je hvaležno obćinstvo vse pokupilo, ako ravno nij bilo mnogo prida.
Po besedi vrSila se je tombola in Se pozno v noc* bili so vsi prostori polni radujočega se obćinstva, le mlađemu svetu nij bilo ffe vse po godu, kjer nijso mogli do dobroga dokazati gibfnosti svojih živih nog. za to jili je pa tem-bolj o<15kodovala maskerada na pustno nedelfo. Troz dvajset parov jako okusno "opravlje-nik mask nagajalo in vrtilo se je do ranpga jutra. Katerada je bila lepa, lepSa in rmjlopSa, razsojevnti mi je težko — in rajSi prepustim to sitno stvar resnemu proudarku naših starih ženio, v tem dolgem počnem Času, one bodo to gotovo najbolje uganile, in ktlo bijim hotel kratiti to „nedolžno"  veselje!
Iz Trnovoj*« 14. febr. [Izv. dopis.] Dne 7. jan. izvoljen je bil za bistriSki okraj nov cestni odbor. Po dotiiriej postavi izvoljen je bil črez osem dnij potem načelnik novomu odboru. Izvoljeni, kateri so res vsi vrli narodnjaki, objavljeni so bili po imenih v 2. broju letoSnjih „Novic". — A vendar, osup-nila nas je novica, da je bil pri volitvi načelnika cestnemu odboru kot podpredseđnik izvoljen dobro znani g. Fischer.
Kako, ii) s tegaTO pomočjo se je on kot podpredsednik v cestni odbor zopet vrinil, nam nij popolnoma znano. On v novi cestni odbor niti voljen nij vec" bil, Ic toliko je mano, da je na vse mogoCe načine in z vso sebi prirojeno prilizljivostjo si prizadevaj, da je postal vsaj to, kar je. Govoril je namreč, da on najvec" v bistriSkem okraji zemljiSkega davka plafuje, da ima torej postavoo pravico v odbor izvoljen biti.
A faktično je dokazano, da on ne plažu je nic več, nić manj nego 15 gld., a ne zemlji-škega nego zakupninskega davka od jablani-ške graščine in njenih posestev, kateiih zakupnik je.
To § 28 cestne postave ima on kot zakupnik s pooblastilom svojega gospodarja pravico le do glasovanja — druzega ne.
Je-li g. Fischer pri dotičnoj volitvi tako poobbistilo predložit, in ako je je, se je po omenjenem § potem ravnalo?
Mogofie, da novo izvoljenim odbornikom nij bilo vse natanko znano; ako ne, potem jih je g. Fischer lahko premotil.
In pri tej priliki vriva se nam vpraSanje: Čemu se omenjeni gospod, ki je pri ljudstvu uže zaupanje i/gubil, kar je zadnja volitev novoga županstva jasno dokazala, še v naše javne zadeve sili?
Misli mar, da bode mu zdaj mogoCe, sebi v korist popraviti to, kar je bjHa mu pravičnost g. okrajnega glavarja, najnrefi most — podrla ?
Ne nadejajte se gospodine niti najmanj-šega dobitka ve5 od nobene strani, ker svet je nehvaležen — ne bode vuni privoščil za vas lastni trud druzega nego po Ko j, ktitorega vzlasti naše ljudstvo pred vami prav niočno ?.eli. Iz Kovova iiio.sta s. i'ebi'. |I/v. dop.j „Juriš praecepta sunt haoc: honeste vivere, alterum non laedere, suum cuiijue tribuere" •Pr. et § 3. Just. I.  1. de  justit. et jure.   —
Res lep in za družbeno živenje jako pomen-ijiv je ta juridični izrek in vendar se nahajajo ^« taki ljudje, ki njega teoretiT-no lepoto \z nevednosti ne poznajo in njega veljavo v prak-tirnem živenji iz strankatske zagrizenosti pr6-/irajo. Sijajen dokaz temu nam je zopet neka koresponđenea v tej stroki — menim trdo ne-uaoijo i brezobzirno preziranje vsega narod-nega — uže vefi nego renomiranega ^Laib. Tpblt", ki je — mislim da v bolj nedolžnej obliki — izsedSi iz Novega mesta v redakciji imenovanoga lista — prej ko ne po dobrohotnosti njenega chefa — nekako politiCno „Cur-flijo" ali jopiro dobila, da tem bolj v o5i zbada in se privržencem njenim dopada.
Korespondenca, o katerej tu govorim, je nriobčena v Stev. 17 od 22. p. m. in z malim! besedami veliko, pa to veliko in neresnifn« pove. Kaki je bil dopisa namen? Gotovo ne oni: „alterum non laedere", marveč ta: našega za narodno rei* jako zasluženega, — ravno zaradi tepa nemčurjem nepriljubljenega — obČe spoStovanega vikari ja g. Totnažiča in tukajSnjega
mjilara, požtenega narodnjaka R.......pred
svetom javno ogrditi in to se ve daz dobro prera-?unjenim političnim zamislikom (hintergedanken), [>ri tej prilo^nosti zopet jedenkrat po narodnej stranki ud ribati i lastno na konja postaviti. Kako se je to onemu famoznemu korespondentu, kateri sploh vse vi5e nazore zaradi onega: „đ trebuhom za kruhom11 prezira — mislim, da imam čast ga dobro poznati — posrećilo in kako je z onim dopisom svojemu Ijubljencn ustregol in mu k izgubljenemu kreditu pripo-mogel, to ve naj bolje tišti, ki je občno mnome tukajftnjih veljavnih mož sliSal in je o tef reci dobro informiran. Mislim, da tuđi oni famozni korespodent sam je moral na Bvoje uho slišati, kako za njega sramotno se je o onem do])isu tukaj sodilo i to ćelo od možev, ki ne veljajo za prononsirane narodnjake, od možer iz nnsprotnega tabora.
NeresniČno je, da je namiSljeni mjilar zaradi tega zalogo vošfenih svet otvoril, ker mu je to g. vikar svetoval. Povod temu činu nij dal g, vikar, dal ga je oni neodvisni — kakor se ljubljanskomu nemSkemu listu poljubi ga imenovati — trgovec in beretalec z voSče-niini svećami sam, ker ravno njegov šovinizem, njegova puhla baharija je mjilara na to napravila, da mu hoće pokazati, da tuđi „berač" — saj ga je oni trgovec v svesti svoje nne-odvisnosti4* tako inienoval — more vsega-inogočneniu „universul-spekulantu" konkurenco deluti.
Neistinito je dalje, da je omenjeni g. vi-kiir mjiliiru kaki denar v posojilo dal in obža-loviiti le moram onega, ki se za trgovca Steje, pa tuko malo rutine kaže, ka ne ve, da pošten človek tuđi brez denarja blago dobi. Pa saj dobro  ve, mislim, da  iz lastne skušnjc.
Domaće stvari.
—  (Ciarnizija v Ljubljani.) Tukaj-Snja „L. VAp.-a je   slisala  mej   olicirji   govo-rico, tla priđe polk Nobili,   ki   se   nabira   v češkom   okniji  .)ir:inskem, iz Hercegovine v Lj ubij a no  prec ko se bode doli spet vojska kaj premenjulu.
—  (Vrcinc) je pri nas še zrni roni južno, vendar   oblačno.    Sneg se hitro taj a, mokrota oil strcli leti, po ulicah se luže delajo in voda lMste.
—  (O u mri em Mihaelu Lenčctu), posestniku na Luvrict, nam se piše: Ilunjki je bil   znan   posebno  v Ljubljani,   kjer je  imel
koncem tega boja nijsmo nezadovoljni. Če smo včasi t«6 pričakovali, zlasti te smo upali, da se tuđi gospoda Stremavra znebfmo, morda smo j>remalo na ne Se dovolj ugodne razmere ozira imeli. Tolažimo se, <la bi lehko bilo slabeje izšlo se. Zdaj je ministerstvo za jednoga odlo6no narodnej spravi prijaznoga uda, Krietfsau, mofnejSi; a naurni mininter (I on rad, ki nij nikoli strankar bil, ampak le viSji u radnik, je vstopil v Taaffejevo ministerstvo, torej nam ne bod« mendu a priori sovražcn, kot nam je bil prejšnji.
V    zelezniškem    odseku    državne«;« zbora je bila v nedeljo   viharna   seja.   Dr. Itieger  je   predlag.il,    (ta   bi   se   v  dotičen zakon o krajevnih ali lokalnih železnieah spre-jela določba, da imnjo dežele chI slučaja do slučaja odločevati,   ali smejo dežele,   okraji in obrtne   same   podvzemati  zidanje  lokalnih že-lezuic in koliko bi morali oni, ki bi imeli n aj-vefc   dobička   od takih   železnic,    razmenio plakati k troSkovom za grajenje.    Vnela se je
0  tem dolga debata in viharna,   tako,   da   so naposled avtonomisttfki postanci zapustili sejo. Predsrdnik baron Godel je  potem   sejo   z»-kljucil, dasiravno so ustaraki bili zoper to.
Odsek đržavnega zbora zoper ode-ruhe je sprejel predloženega zakona § 1, po katerem se smo največ 10 odstotkov zahtevati.
Skupni »vstro-o(rc*r»kl budget za leto 1880znaŠa: redni troškovi 100,270.299 gl. izredni pa 4,461.533 gl., tedaj lf>4,731.832 gl. Cislejtanija plača 70% t. j. 68,416.031» gl. 75 kr. Translejtanija pa 30% t. j. 29,321.159 gl. U kr.
Hrvatski ban se je vrnil iz Beča v Zagreb. „Obzor" pravi „da se svi zagrebački proroci hrane kiselim zeljem, i da su svi oni, koji su govorili,   da  imaju   najsigurnije viesti,
1  sebe i druge prevarili."    Pri nas   tega   ne razumemo. Kaj je s krajiškim pitanjem? Naj-brž je spet zaspalo.
V  justičnem odseku ogerikcfca sabora Be   zdaj   posvetuje o iz vise val nem   zakonu   k obenia kazenskima  zakonoma.   Pri   tej priliki je poslanec Dardav,  najzvestejSi   Tiszin pri-staš, predlagat, na se žaljenje česti po Casopi-sih   zoper   privatne  osobe,    odvzeme  razsodbi porotnih sodišč. in odda   posnmnim  sodnikom. Justičui odsek je ta pretilog odlofcil, ki je na-merjen zoper časopisno svobodo, in gotovo po okusu ministra Tisze.
Po celej Runiji se delajo velike priprave za slavljenje petindvajsotletnice nas topa carja Aleksandra na vlado, ki bode 2. marea letos. IVtorburgska občina bode iz-ročila mu velik album akvarel iz zgodovine Busije in bode naredilo veliko narodno veselico „guljanje". Razpisalo je to mesto tuđi 7000 rubljev za   najboljso   zgodo vino   „Petro-
grada*  (Peterburga,  kakor Rusi sami  pišejo). Tuđi druga mesta se pripravljajo.
f}rb«ka skupština je odobrila trgovinsko pogodbo z Angleiko, ter povekSanje cola na turSkej in bolgarskej meji na 8 odstotkov.
Srbska   skupščina  je   bila  dne  15. t. ni. zatvorjena.    Preje   pa je Se odobrila zakon o uravnanji zemljiSkega vpraSanja.    Vsaka  rod bina dobi 4 hektare   zemlje   proti   odSkodnini prejSnjemu  lastoiku.
Pri znključenji shupSrine je bil knez na vduSeno sprejet.   Knez Milan je v prestotnem govoru omenil pogodbe trgovinske z AngleSko ter brazil upanje, da bodo tuđi   druge   vlasti jednake pogodbe sklonile se Srbijo.
Francosk list poroda, da bodo Francija, Angl'ja in Nemčija RamuiiflkoJ priznale neodvisnost oficijalno  dne 20. t. m.
/ttfpMflltn vlada je zadovoljna z angle-škim predlogom glede uravnanja grSko turSke moje, da bi nnmref: mejnarodna komisija ozem-Ije na mestu preiskala in potom določila mejo.
Iz Cnrigfrii<l«t se poroča o nekakej ministerskej kri/i in da je sultan imenoval Savfet pnSo vrianjim ministrom, Said paSo notranjim, Mah muda pa ministerskim pred-sednikom. Angležem to ministerstvo nij po volji, zato se trudijo, da bi je preprecili.
Neki londonski časopis poroča, da je v pismih, katere so naSli Angleži v HLabula, popolcn nacrt, kako bi se v Indijo prodrlo. Rusija je baje obljubila, da hoče pomagati Afganistancem, kateri naj bi potem pridržali si ves plen in deželo do Lahore.
Pap*»ž v novej encvkliki brani sveti značaj zakona, zahteva spostovanje pred cer-kveno zakonsko pravico ter priporoSa složnost mej cerkvenimi in svetnimi oblastnijami.
Jutri v sredo se bode v berlinskom „rajhstagu" v prvič prečital državni proračun za 1. 1880/81. Prifakuje se velikih đebat, io da bode govoril tuđi  knez Bismark.
Dopisi.
X Ifunafa 1G. februarja. [Izv. dopis] Torej zdaj je popolnem gotovo, da bode uže jutršnja „\Viener Ztg.u prinesla imenovanje dolnjeavstrijskega ces. namestnika C o n ra d a za učnega ministra, a viteza Kriegsaua kot fi-nančncga ministra. S tem je ministerska kriza za enkrat rešena, vsaj gotovo za tako dolgo, dokler državni zbor skupaj ostane. Potlej se utegnejo stvari na dalje razviti. H karakteri-stiki situvacije naj povem denes samo to, da nemški ustavoverci z izidom krize nijso nifi zadovoljni. Močno jih jezi, da je KriegBau vendar v ministerstvo priSel, 6« prav se jim je za enkrat posrećilo, da nij do-bil portfelja za nauk. Pa tuđi Conrada oni ni-kakor ne Stejejo k svojim, torej tuđi njegovegi vstopa ne pišejo ustavoverstvu na račun.
Iz  Iđrlje  16. febr.   [Izv. dop]   (Volite v župana.) Denes se je vršila voliteT ob-činsk«*ga starešinstm; za župana je bil izvoljen jednoglasno  g. Kajetan   Stranecky,  sa svetovalce pa gg. dr. Baaz, Franc Goli in Franc Didič.    l*rya dva bila sta od na5e strani kandidirana,   a zadnji je v  II.   razredu   propade); usmilili so se ga potem gg. uradniki, ter volili ga v I. razredu, a tuđi tukaj dobil je najmenj glasov.    Važno   se mi tuđi zdi objaviti, da bi bil inoral g. F. Didič uže denes mej porotniki v  Ljubljani   sedeti,   a  ker   je  ta   mož „ver-fassungstreuer kandidat" smel je menda za dva dni doma ostati,   da   je  tako mogel denes š© tukaj volitve udeležiti se. Nam bi bilo to prav, samo, če to velja za vse, tuđi za narodnjake. Ta volitev je videti nekako sporazumljeDje m«J strankaini, kar se je zelo naglaševalo; a ^as« kolo nam bode Se le pokazalo,   koliko   da  je na   tem   resnice.    Tukaj   župan   biti je silno teška naloga,   a g. Straneckega  poznamo, da ima   veliko   eneržije,   da   se   no   uklanja vsakej sladkej besedi, stavimo torej polno za-upanje v njega,   da  bode   avojej   nalogi   ia obljubi tuđi mož beseda ostal. Ako se nazaj na njegovo prejSnje zupanovanje oziramo, nadi je Se v   prav   dobrem   spominu,    đa   je   rncj tištim časom Idrija svojega  zadnjega  narod-nega   pos lanca  v  deželnem   zboru imela, Vse to nas potrjuje v veri, da si je g. Treveii poštenega naslednika izbra!,  ter da bode tu<Ji ta pošteno in   veljavno   besedto   vložiti   vedel, kjer in kadar bode treba, posebno pa,   da  se bode poteza! za naše ubogo zatirano  ljudstvo, Vse teško pričakuje  g. mlnistrovega   od-ločila na interpelacijo g. Windiscbgriltza. Sliši se tuđi,   da  se  zaslužek  delavcem v jami Ul mesec uže izboljSuje, kar je gotovo le sad te interpelacije.
Iz Krope 18. febr. [Izv. dop.] Zdaj imamo vrle nove občinske zastopnike; na Čela novoizvoljenih občinskih mož je za župana izvoljen g. Lovro MeguŠar, za svetovalce pa: Karei Pibrovec, Matevž Šolar in Matevž Sor-šak. Tsadejamo se od teh mož dober vspeb, da, kar je zmesanega, bodo previdno uravnali.
Znano je, da sta tukaj dve bralni društvi: „Sloga" in „Čitalnica11, tedaj dve stranki. Vedno se kaj nepriličnoga mej njima pripeti« Neprijetno je pa si i sati, đa se naši občespo-Stovani gospodje od neke stranke zanicujejo. Čemu to? NaS gospod učitelj je neutrudljiv dober učenik, kakor tuđi Ć. g. beneficijat; pa prav nič ne porajtata,   če se zabavlja na nju.
mateinutično-ftzikaličkim instrumentom, ampak ko som uže bil nupisal oni terminus telintcus, ga iiijsem hotel vefi brisati a) ker beseda nij konj, b) ker sta bili besedici objektivno postavljeni, ne pak subjektivno, tednj vas žaliti nijHta mogli. Potem pa toliko besedij zaradi iedncga izraza! to zares nij vredno, da bi člo-vek Se nadalje spisal greh objektivno atorjen po enem izrazu latinskom, kateri pomeni prav za prav nekaj takega, kar se vedno giblje in maje sem ter tja, pa ne miruje nigdar, ne po noći, ne po dnevi.
Kar se vam sedaj povedal, je med s pelinom v povračilo za va.šo „slavo", s katero ste mi ovenčalu moje sarkastično Čelo!
Ako bi le Človek denarjev imel v žepu dosti in bi živeJ brez posvetnih skrbij, bi se dalo marsikaj veselega napisati, ali kadar ima možnja jetiko, je Ćlovek nekako bedast, burem jaz se zdim sam sebi strašno neumen, če nemam denarjer.
Sedaj jih bom imel, denarjev, če bom | dobil pravdo, katero mislim napeti proti svojemu medicinskemu doktor ju, da mi povrati denarje, katere sem mu bil plačal za njegovo leCenje, ker je to „indebite solutum", če veste, kaj pod tem razumejo juristi.
Če ne veste, vam bom povedal to in raz-tolmačil.
Ko bi na pvimer opravništvo „Slovenskega Naroda" brojilo vrste mojih objektivnih pišem, pa bi mi plačalo za vsako vrsto po 2 ali 3 krajcarje, tedaj bi bilo to „indebite solutum". Mislim, da ste me razumelo, samo vas prosim, da pripišete to, kar se vam povedal, mojej skromnosti, ker jaz sicer vem ceniti svojo vrednost, ali z denarji plafati se ne bi dal posebne potrebe za ta-le pisma, katera pii5em samo vam, milostiva, ih najdein zadostno nagrado v tem, če mi izrazite tedaj pa tedaj svoje priznanje.
Tuđi en  duhovni  gospođ mi je pbročil z
dopisnico, da mi bo skoraj pisal o zadevah mojih spisov, kateri mu bojda delajo veselje, in rekel je ćelo pred 14 dnevi, da je uže zgotovil pol pisma, a sedaj sem tistega gospoda prosil, naj mi le poSlje onega pol pisma, za drugo polovico ga bom še počakal. Povedal sem mu pac, gospodu, da nuj bo veael, ka ima svojo župo, ker ko bi bil pisar, si ne bi zaslužil goldinarja na dan s svojo pi-sarijo.
Kar se tiče pisarijc, se jaz no us tražim nikogar tako Litro, samo da sem podoben nekoliko poljskemu pisatelju Kraszevvskemu, tako grdo namreč znam pisati, pa se boj im: da bonj teško odgovarjal za grebe, katere nnpravu'0 stavci,   kadar   stavijo kaj  iz mojega rokopisa.
Oprostite, da sem bil denes tako sub-jektiveu.
YaŠ sicor objektiven
C—T.
itiri posti Ine, ki so točile njegovo vino uže mnogo let, namreč pri „Belem volku", pri „Lozarjiu, pri „Virantu" in v Gradišci v ne-kdanjej Rostovej hiži, ne manj pa po celem Bizeljskem in tuđi v Prošeku, v katorih krnjih je povsod jako mnogo vina kupoval leto za letom in bil znan mej vserni posestniki vinskih goric. V svojih niltijMh lotili je prehodil ranjki mnogo sveta, koder je vozil kot „veliki voznik" različno blago, ćelo v Nemčijo gori, kjer seje tuđi na Davarskem oženil. Z dolenjske strani poznali so ga vsi kmetje, posebno pa vozniki, kateri so se radi glasili pri njegovej velikej gostilnici „pri (Jospodci". V njegovej bližnej okolici bilje dobro poznan kot prijatelj kmetov. Ker kmetje pri vsakej bogatej liiSi radi kako povest o t'ude/nem obogatenji iznajdejo, iznašli so tuđi, da je jeden prednikov Gospodčevih naSel bil sodček srebra v cestnem grabtiu tačas, ko so Francozje bežali s Kranjskega. Isto tako je bil znan v Ljubljani kot dobrotnik revežev. Kdor se je obrnil do njega in prosil za podporo, nij odsel nikoli praznimi rokami. Politično indiferenten, ker iz stare sole, nij bil mož nikdar sovražnik katere stranke, ogibal se je vsakega političnega prepira, Ijubil pa svojo kranjsko domovino po svoje.
—  (Iz 6 mar ja) pod Ljubljano se nam piše: Tu je umrla dno 15. februarja mati pre-dastitega gospoda dekana Andreja Drobnića v 33. letu svoje starosti.
— (Slovanskopodporno društvov Trstu) ima svojo dvorano (via coroneo)   pri Zlatein orlu ali pri Jutmanu. Udje in vplačila se sprejemajo vsako nedeljo od 10. ure  pred-poludne pa do 2. ure popoludne v društvenej dvorani, mej tednom pa pri denarnićarji g. Fr. Žitku (corsia stadion št. 1)   vsako  uro.  Vsak, kateri   vplača,   naj   prinese   soboj   društveno knjižico, dobil bo vsak ud tuđi spoznavalni li-etek, brez katerega ne bode nobeden smel za-bajati v društveno   dvorano  časopisov   brat. Društveno leto se računa od 1. marcija t. 1. To daje na znanje vsem č. udom odbor.
Razne vesti.
*   (Upor.)   Iz Vratislava se poroča, da 60   delavci   v   Scharlev  rudniku  začeli   tepsti uradnike,   ko  so jim  ti izplačevali zadnji za-ttlužek. Delavci so porušili poslopja   in moralo se je vojakov na pomoč poklicati.
*  (Čudna rešitev.)   Jz Olomuca se poroča:   V noći od  13. do   14. t. m. je peljal obložen voz črez železniški tir neki kmet,   ki je pa trdno zaspal.   Ker je   pa bil pot zaprt, zavozil je konj   voz  na   desno   kraj tiru proti mostu. A ravnokar je pridrdral mešani vlak, in njega ropotanje nij moglo   kmetiča  zbuditi   iz trdnega spanja. Konj prestrašen, se je otrgal in skočil na stran, voz je pa vlak potisnil ćrez most. Vodja vlaku je Se-le zdaj opazil voz, in je vlak ustavil;  obstopili   so kmeta,   ki je še neprenehom smrčal in ga zbudili; čudil se je, kaj da hočejo ljudje okolo   njega,   a probudil se je popolnem še le, ko ga žandar soboj od-pelje. Niti kmetu, niti konju se je kaj zgodilo, oba sta učla pretećej   nesreći z zdravo kožo.
Priporočilo.
Udano podpisuni imu rast p. n. čestitomu občin-stvu, ki obiskiije kavani«, na&namuti, da je po smrti proišnjega kavarniakega najeumika g. Karla Fav-kal'a, prevzel               •
kavarno „zum Nordstern"
na kengresnem trgu st. 13,
ter prosi su zagotovilom točne postrežbe, Iz vratne pijace in velike izbire političkih, humoristiđkib in ilnatrovanih ćasopisov, za tunogubrojno obisko vaaje.                                Spođtovano
XJotštJnn BCarl,
{55—1)                            nnjetnnJk  kavarne.
Eksekutivne dražbe
(itiu  21). februarja:
Jaže Majhen (2) iz lSriž (1839) v Litiji; Marijana Hostič (2) h gorenjega Hcrnika (44O> v Kranji; »iaSpar Lotfar (1) iz Zerovnice < VM9) v Lo^atci; Luka TurSir (U 0T8) v Logici; .lane« Hožanoc 1/ iz Topola (2101) -v Logatci; .hnta Kef»e il> iz .Ie-7.vth <ltM);"i) v T.o^atci; Anton .hnlež (I) iz Gorice 12871) v Itnlii: Tiši Vninkar (2) U liorjfi \IMH) v Litiji.
Na Dunaji  14. februarja:   .O.'J,  69, 78, 31,  64. V (iradci  14. februarja: 29,   82,   0,   48,    1.
Dunajska borza 17. februarja.
(Izvirao telegrafiĆno porodilo.)
Enotni drŽ. dol* v bar.kavcih .    .    71 gld. 40      kn-
Enotni  dri. tlulg v »ruOru    ...    7*1     n    15        9
Z -ta rema.........85     „    20       „
14B0 dri. posojilo......l-'9     „76       m
Akcije tianidae banke     .... 843     m    —           „,
Kre.litiit» akcijo.......305     „20           m
L..tidiin..........117     „    —        w
S'-ebni..........—     n    —        m
N«P"1..........9     „    34«/,    w
0, kr. cekini........5      »53       w
•Jržavnu marke   .......    57    „    6o                n
Ođpretje trgovine.        j
Visoko  čestitomu  občimtvu tukaj   in  drugod  udano  nazniinjam,   da sem ođprl čiato   ; novo, najlepdo izbrano                                                                                                                   <
trgovino se suknom, platnom \ in manufakturnim blagom.   \
Prosim tedaj,  na)   me slavno občinstvo pomasti sč svojini pogostim  pohodom,   ker se   : bodem trudil,  vaem naročnikom pošteno in »eno postroii.                                                           ,
Izgledi željenega blaga se rado oddajajo, vnanje naročte       •
skrbno izvrš6.                                         <
Priporočajoč bo uljudno šo cukrat, zaznamljam s6 spoStovanjem                                      <
r3 j                                                      Anton Schuster,        \
v Ljubljani, špitalske ulice št. 7.        <
pn»r;ib,fMt Dva mlađa gospoda, salonsk *%l premog
fSJi G°ne8> ~Gd38el Jeden c. kr. okrajni sodnik, drugi lekarnik, želita se                                        in                         f44—18)
S*.                              zavoljo ženitve seznaniti z gospodičaami, katere bo                      «           -                   _
naj«. — Gjlob iz Vrhnike. (Bosna), poslati.                                            (54—1)      _              P° M»nliJei cenl P"
WG* A. Đebevoi, rimska cesta (Gradišće) 19. ^^
vsem, ki so v želodci ali trebuhn bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja ae večjitn delotn na iisčenjo in snaženje sokrovloe  in   krvi   in na poapeŠevanje dobroga pretoavljenja.    Najbuljšo za to sredstvo jo
dr. Roza
življenski balzam.
Življenski balzam dr. EozO7 odgovaria popolnnm vsom tem za-btevani; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in 6iito kri, in truplo dobi svojo prejsTijo iuuć in xlravjo znp»t. Odpravlj-t v»h teško preba-vanje, osobito gnjua do jedi, kiulo riganje, najpetost, Isijavanje, krč 7 ielodd, zaeliBjenoBt, zlato žilo, preobteženja želoaca z jedili itJ., je gotovo in dokazano domaća sredstvo, ki ae jo v kratkom zaradi svojega izvrst-nega uplivanja ubče razširilo.
M veliMca sktenica M ffld., poi »ktenice <SO ter.
Na stotine pišem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Eaz-polilja se na frankirane dopise na v»e kraje proti poštnemu povzetju svote.
Voleapoštovani g. FragnerI
Prosim vas udano, poSljite mi /a priložonih 18 mark zopet „dr. Kozov življenski balzam". Ta balzam ju prav posebno sredstvo zoper gnjus do jedi, shujdanjo, iu ako se ne more spati. Ljudje, nad kojimi so uže obupali zdravniki, postali so po tein „življeuskem bal-zauiu" zdravi in krepki.    Prosim za takojšuje priponlanje.
V štovanju vam udani            II. Stolzenberg.
Looa-Heinersdorf poleg MUncbeberga 14. avg. 1875.
■V* S"vaiy«3iijo! "W
Da se izogne neljubim napakaui, zato prosim vse p. n. gg. nsročnike,  naj   poveodi   izrečno <lr. ltoaov   ilvljeut*ki   balaam   iz
lekarse £. Fragner-ja v Pragi zahtuvajo, kaj ti opazil »um, da so na-roĆuiki na v«ć krnjih dobili neuspešno zmos, ako bi> zahtevali samo zjvljenski balzaua, in no izrečno dr. Eozovega življenskega b&lzama.
Pravi
dr, Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdu.ovalca Mi. M?ragner-Ja, lokarna
„k Crnomu orlu*1 v Pragi, Ecke der Spornergaase Nr. 205—3.
V Ljubljani:  G. Plccoli, lukama;   Jos. Svoboda,   lekarna.   V
Noveia   tnestu:   Dom.  Rizzoli,   lekarna.    V  Kameniku:   Jos.
Moćnik, lekarna.
§0T Vse lekarne in većje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskoga balzama.                          Isto tam:
Pragska občna domaća maz,
gotovo in izkušuno sredstvo za ozdravljenje vsacega prisada,   rane in otekline, a v5 in 35 kr. av. v.
Italzain za ulio.
Skujeno in po mnozih poskusih kot najzunealjivejSo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi tuđi popolno uže »gubljen sluh.   1 sklenica 1 gld. a. v.                                                   (270—19;
Izdateu  id urednik AluKao Arniič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne14.