Kmetska nadaljevaina šola v svojem odnosu do osnovne šole.* Saino cnc plati vprašanja se namcravnm dotakniti, t. j. vprašanja, kdo naj poučujc na kmctskih nadaljevalnih šolah. Naše sta^ liščc jc sicer znano, toda zadeviv y\ postala zopct aktualna in treba je, da povemo po^ novno svoje mnenje. Kakor hitro smo začcli bolj programa* tično proučavati socialnc, razmere, v katLtih živi in dorašča naša kmetska mladina in .sc nekoliko globlje zanimati za gospodarske razmere na> kmetih, je moralo v nas samo poscbi dozoicti prepričanje, da opravljamo samo polovičarskio delo, dokl:r prcpuščamo km.tsko mladino po koffčani osnovni šoli njcni usodi, in da ostaiii. podežclska šoi*, dokler ne iposveti svoje skrbi tudi zrelejši mladini in jo uvaja v poklicno življcnje sa» mo, ncpopolna in razmcroma draga institu* cija, ki širokim slojem našega 'kmetskega ljudstva ne more nadomicščati posebnih. po» klicnih izobražtvališč. Hkrati smo si morali priznati, da ni nobene re.sne možnosti, da bi se mogle ustvariti za maiso naše kmetskc mladine posebne institucije, kjtr bi se lz» obraževala za svoj poklic. Preprost račun nam dokazuje, da strokovne šolc, .pa ko bi se njih število podesetorilo, in bi bik vsc brezplačno dostopne kmetski mladini, me' bi mogk te' naloge rešiti. Potemtakem smo morali priti do zaključka, da se mora podežel« ska šola izgraditi takc. da dobi vs.ika osnov na šola kot nujno potrebno organsko dopoU nilo svojo nadaljevalno šolo tako za fante kot za dekleta, ki bi nudila starejši kmttskl mladini osnovno izobrazbo za poklicno živ» Ijenje. Tej nalogi osnovna' šola ne more ustreči, pa ko bi bila po svojem ustroju šo tako prilagodena kmetskim razm.ram. Ona lahko mnogo več kot doslej stori za vzgojo v poklicni smeri, ona sc lahko po svojem učnem načrtu lahko v mnogo večji meri czira na potrcbc kmetskega življenja, in ,naša tsž« nja je, da jo v tcj smeri reformiramo, nihčo pa, ki pozna njene nalogc, pogoje njen.ga dela in meje njencga udejstvovanja v celot> nem sistemu ljudskih izobraževalnih usta? nov, ji nc bo naprtal nalogc, ki so ji ipo njcs nem bistvu tuje in ki jim avj morc biti kos. Vse ob svojem času! Nc !samo praktični tudi globji psihološki razlogi so bili mero* dajni, da smo se izrekli z.u. sprejemanje sta= rejše inkdine (od 17. starostnega \eU daljv) v kmctsko nadalji:valno šolo. Dasi se torcj kmetska nadalj>tvalna šola po svojih nalogah in svojem ustroju bistveno razločuj^ od osnovne šole, vendar jo moramo smatrati in jo bomo smatrali kot organski del podežel= ske šole, ki je z njo neločljivo /družena po osebi učitelja in ki se mora razviti v enako splošno ustanovo kot je, osnovna šola sama. Ona mora postati ljudska šola v iprav.m in aajširš.m pomenu besede. Le tako in edino tako je mogočc pri nas res velikopotezno reševati in tešiti pcreči problem izobrazbe našega kmetskega ljudstva. Ta rešitev leži tako na dlani, da mor,* že imeti svoje postranske račune, kdor se ji izogiblje in pri nas iščj drugega izhoda. Za tako splošno dost&pno šolanje kmetske mladine bi mo? r.ali sicer izobraziti in nastaviti novo posebno kategorijo učiteljstva in v vsakem večjem okolišu tudi v goratih nedostopnih krajih ustanoviti posebno poklicno izobraževališoc. Na to seve nihče resno ne more misliti, zato se iščejo razne, bolj ali manj umetne kom^ bin.acije strokovnvga izobraževanja kmetske mladine, ki se opirajo na osnovno šolo in računajo na sodelovanje učitcljstva kot po^ možnih učnih moči. A držalo bo le to, kar je preprosto, zdravo in brez postranskih ra« čunov zasnovano. Edini ipogoj za organsko priklopite.v kmetskc1 nadaljevalne šole podcželski šoli je primerna priprava in izobrazba ljudskošol* skega učiteljstva za novo obsežno nailogo. Toda tu gotovo ne snčavamo na nepremost« ljive ovire. To so izkoišnje drugod pokazalc. Najvažnejše je gotovo, da je v učiteljstvu samem volj.a. posvetiti sc novi nalogi. UčU tdjstvo samo je nezadovoljno fe seda.njim načinom svojega šolskega izobraževanja in ob raznih prilikah smo v ttm pogledu ob« razložili svoje stališče. Seve si od reforme učiteljišč ne obetamo dosti. Vseeno ipozdrav ljamo, da so na merodajnih mestih začeli o stvari razmišljati. Prišli bodo zanesljivo prej ali slej do istih zaiključkov kot mi. Računajoč s tem. da se, vprašanje uči= teljsk;:' šolske izobrazbc ne bo šo tako kmalu vclikopotezno v našem smislu rcšilo, si kot provizorij želimo osnovanje ^osebnega za« vod.2' od strani oblastne samouprave z inter* natom in zemljiščem, kjer bi se v daljših Primerjaj zadnji uvodnik. tečajih uspcsabljali za dclo v kmc.tski nada« ljevalni šoli oni učitelji, ;ki so z>z nckaj kt uelovali mcd kmetskim Ijudstvom, spoznali njegove razmerc in ki jih dilov.anjc na kmc tih v resnici vvseli. Nam nikakor ni- do tcga, da bi se ustva^ ril čez noč kak nov šolski mehanizcm z bu rokratskim aparatom. Niti si n: želimo, da bi se danes z zakonom ustvarila obvcznost za^ obisk kmetskiii nadaljcvalnih šol. Hočcj mo, da se to šolstvo ipolagoma orgaiisko raz» vija in da st sproti ustvarjajo pogoji z.a. nje= gov uspešen razvoj. Na tno pa ne morejno nikdar in pod nobenim pogojem pristati: da bi se med nas iir kmetsko nadaljcv.alno1 šolo vrinil kak tretji faktor, ki bi umetno pretrga! kontinuiteto našcga dela. Tu nc igrajo pri nas nobcni stanovski oziri ali iprvdsodki ka-kc uloge, ampak zgolj stvarni razlogi, ki ležc na dlani. Nič ni naravnejc, kot da oni. ki ]c vodil in vzgajrl mladino od detinskc dobc. t:r pozna razmere, v katerih je otrok dora^ ščal in 'krajevno potreibe, oistane učitelj in voditelj te mladiiit; tudi v dobi, ko prestopa v poklicno' življenjj in v poklicnem življenju samem. Dcistva, ki govore za to, so tako preprosta, očitna in jasna, da je škoda iz* fiubljati o njih besede. V katerikoli smeri vrši kdo med kmetskim ljudstvom kako iz^ obražtv.alno in vzgojno nalogo, iprvi pogoj za uspcšno delo je, da svoj delokrog in njc* gove razmere, značaj in običaje ljudstva po= zna. Da s;1 taka dejstva prezir.ajo, dokazuje. kako šablonsko birokratično včasih rešuje^ mo vprašanja, ki segajo globoko v življenjV na.roda in zahtevajo poglobljenega poznanja ljudstva in mladine. Zgrešeno pojmovanju o nalogah učitelja — pa bodi to izključno strokflvni učitelj —  b; imcl, ' ikdor bi ipričakoval od institucijc potovalnih učitelje.v, da bi mogla nadomestiti staJnega. v kraju samem in njegovem ljud* stvu ukoreninjen>cga učitelja. Potovalni uči» telj lahko kot strokovnjak vrši nalogo, ki jo ne morc prevzeti nobede.n drugi, kot reden učitelj našc kmetske mladine pa je in ostane izhod v sili in yj začasno na mestu edino tam, kjer m najti za enkrat druge rešitve. Učiteljeva naloga m' k, edino ta, da nudi mladini nekaj osnovnega poklicnsga znanja, ampak tudi t.a>, da vzdržuje z mladino po do* vršeni šoli trajne stike in ustvari iz kmetske nadaljevalne šole nekc središče za vse na= daljnje poklicno izobraževalno delo v občini. Radi prizaamo. da so gospodinjski tečaji, ki so jih prirejale potovalne učiteljicc, rodili mnogo dobrega sadu, toda mase kmetske ženske mladine nc morejc zajeti in tudi pri najboljši volji m.1 morejo doseči tega 'kot do= mača učiteljica s svojimi trajnimi stiki z mladino. Še v veliko manjši mcri bi mogel potovalni' učitelj nadomeščati stalnega uči* telja v kmetski nadaljevalni šoli. Poizkusov v tcj smeri je bilo drugod že dosti, » vsi so dokazali, da to ni pot za resno reševarye velikega problema. Poskušali so s tem, da so strokovnemu učite.lju dodelili gotovo, razmeroma majhno o;krožje, v katerem jc po nekem vrstnem redu obiskoval vs^ kmetske nadaljevalne šolc in tam poučeval strokovne predmete, dočim so ljudsk.ošolski 'učitelji poučevali tkzv. splošne. Izkazalo se jc, da tudi to ni noben izhod in nobena rcsna re= šitev. Že sama iizbir* dobrih učiteljev j: d"1* lala majvečje težave. Če so takega našli, ni dolgo vztrajal na svojem mestu. Preglavico je delala tudi zaposlifccv teh učiteljev v po^ letnih mesecih. Razmcrje med njim in ljud« skošolskimi učitelji kot sotrudniki v šoli n? biLo vselej tako, kakor bi moralo' biti. Tudi je stroga ločitev strokovnih <od splošnih predmetov v kmetski nadaljevalni šoli umetna in nevzdržna, kcr mora pri po? uku segati ¦lmio v drugo, ker zahteva' ikmetska nadaljevalna šola svoj posebcn učni posto= pek in se da pičli učni čas ekonomsko in in= tenzivno izrabiti le prt čim sipretneje izve* deni k.oncentraciji pouka. Kratka^ učna doba, posebnc krajcvne razmere, fci so v enem in istem okraju lahko silno različne, različna prediizobrazba učencev, vzgojne naloge šofe, ki so enako važne kot naučno, zahtevajo v kmetski nadaljevalni šoli p'&s:.bne metode, posebno poglobitev v vzgojne probkmc po^ deželske šole, uveljavljenje delovn^ga iprin= cipa, fci v središče pouka ne postavlja snov, ampak gojenca, ki stremi za km, da' zagrabi vso os.bnost mladLga človeka, da zbndi v njem samodelavnost, inicijativnost ter trajno težnjo po samoizobra.ževanju. Kdor si do* mišlja, da bo s predavanji samimi doscgel zaželjeni uspeh, ne pozna zakonov dušcv^ nega razvoja mladinc. Čim manj jii v kmet= ski nadaljevalni šoli prilike za ipraktiSni pouk v naravi, tem večjega pomena je, da^ :zma učU telj uocnca za stvar ogreti in navdujiti, pa bodi na škodo sistematičncga znanja'. Na> ravno jc, da je delo v kmetski nadaljevalni šoli tcm usp'i:šncjše, v čim vecji meri ima en sam učitelj p^ouk in vzgojo v rokah — seve, ako je ta učitelj pravi. Ni vsak Ijudskošolski učitelj dober vzgojitelj in metodik. v sploš^ ntm pa ga njtgovo vsakdanje delo z ncraz^ vitim otrokom lc sili in usposablja, da ipo« daja snov kolikor toliko nazorno in zanimivo in jo izbira tako, kakor je primerna razvojn-i stopnji učenčevi. Po vseh izkušnjah in opazovanjih dru^ god in tudi deloma pri nas, je pač najpri* lmrncje za našo tipično kmetsiko nadaljc* valno šolo na vasi, ako domači1 učitclj po» učuje tudi takozvane strokovne ipredmete, v kolikor gre za prirodopisne osnovc stroke v ožjem pomenu besedc. Kjer pa se zač.enja stroka sama, tam je strokovnjak na mestu. V kmetsld nadaljevalni šoli pa se morejo v glavncm poučevati k ekmenti strokovne lz« obrazbe. Za poučevan)e teh se bo brez na« daljnjega lahko usposobil ljudskošolski učis> tclj, ako se mu bo dala prilika za to. Ni cnega razloga ni, da. bi sc v te namcnc iz« obražcvala iposebna kategorija učiteljev, ko» jih znanju bi moglo' biti pri današnji »peci« jalizr.ciji globjega strokovnrtga študija kon» čno tudi le bolj splošnega, univerzalnega značaja. Marsikateri izkušen sadjar in vrtnar med domačim učiteljstvom bi gr.' brez dvoma v tem področju prckašal, in bi si ne pustil vzcti, da bi na isvojem šolskiim vrtu sam podajal praktični pouk. Obseg sodelovanja strokovnjakov specialistov pri pouku — ln to nc bodo samo kmetijski strokovnjaki — se 'bo ravnal po «bsegu skupnega učncga časa in možnosti sodelovanja samcga. Na večini šol bo učni čas tako pičlo odmerjen, da> se bo morala že radi tega učna snov ome» jiti na minimum in tudi strokovnjaki tako oddaljeni, da ga bo mogočc k redkokdaj poklicati. Takrat pa, kadar so ga> pokliče, mora biti osnovno znanje za razumevanje njegovega podavanja pri učencih že dano. Naloga učitclja in strokovnjaka se spopo!« njujeta. Kmetska nadaljevalna šola bo prJ« pravljala pot delu strobovnjakov, ki bo šele takrat v resnici uspcšno, ko bo našcl povs sod kader razumnih, za stvar vnetih poslu* šalcev. Vsa nasprotstva med učitdji na enl in strokovnjaki na drugi strani so umetna in izginejo, ako so kje obstojala, ko bo izkuš« nja poikazala, da drug drug':.ga rabita. V enem ipogledu pa smo nepopustljivi: kmetsko nas daljevalno šolo kot poklicno izobraževališče najširjih plasti kmetskcga ljudstva smatramo kot sestaven del podeželske šole, ncločljivo z njo združene po osebi enega in istega uči« telja, bodi da je organizacijsko radi danih razmer tudi samostojna. Vzcmite 'učitclju možnost delovanja v te:j šolf. vzemite mu glavno bcsedo pri njenem razvoju in vzeli stc niu alavni nagib za njegavo strcmljenje po t:meljitcjši izobrazbi v oni smeri, ki ga usposablja za delo med kmetskim Ijudstvom, onemogočili ste tudi prav zanesljivo razmali kmetskitga nadaljevalnega šolstva. Vse driu go, kar boste namesto njega danes kmetski mladini nudili, bo surogat in bo neprimerno dražji, kot kmetska nadaljevalna šola. z do* mačim učiteljem. Učiteljstvo bo branilo to svoje stališoe z vso energijo in žilavo vztrajs nostjo, ker smatra kmetsko nadaljevalno šolstvo kot integrakn del svojcga šolskega iprograma, brez katcrega bi ta izgubil svojo sklenjeno notranjo ikoncepcijo in prepričes valno silc. Zrušen bi mu1 bil tudi ves pro» gram za> njcgovo šolsko izcbrazbo. Prepričas ni smo, da bi izgubili dragocena leta z nc:* hvalcžnimi eksperimenti, ako bi iskali me= rodajnl faktorji kako drug>o< pot k posploše* nju ipoklicnc izobrazbe kmetskc mladinc, končno pa^ bi le obveljalo naše gkdišče. Slovensko učiteljstvo se je v zadnjih dveh letih z veliko vncmo posvctilo rešt;va» nju vprašanja kmetskega nadaljevalnega šol* stva> in kljub raznim oviram se to šolstvo počasi, a v pravi smeri razvija, in se bo, alco bodo početne tcžkočc odstranjcmo, zanesljivo m' v pribodnjih letih razvilo do znatnc vu šine ter ipostalo zgledno za druge pokrajine. Dants imamo v obeh oblastih že okcli 70 kmetskih nadaljevalnih šol za fante in des kleta in vendar je to šele začetek. Pričaku= jemo od državc, da bo oblastno samoupravo v ttm započctcm delu podpirala in ji pustila dovolj široko ikompetenco za inicijativno delo v tej smeri, pričaikujemo tudi, da se bodo naše želje in naši prcdlogi, ki temclje na izkušnji, poznavanju domačih razmcr in studiju sorodnih in enakih inštitucij v ino« zemstvu, u>poštevali. —c—.