List 40.
Narodno-obrtnijske stvari.
Avstrijska industrija in pa Turške homatije.
Avtrijski vpliv v Turških deželah je vprašanje obstanka Avstrijske industrije (obrtnije). Kar je severno Amerikanskim združenim državam Amerikanski vzhod, to bi moral Evropejskim Orient za Avstrijo biti. Tje bi se izdelki naše industrije morali vvažati; tam bi se moral napredek in izobraženost širiti. Izobraženost rodi vsakojake potrebe in tem potrebam bi morala Avstrijska industrija vstrezati, kajti ona se Turčije v veliki daljini dotika.
Bosna in Hercegovina imate v sebi vse pogoje za prihodnji razvoj, bodi-si v kmetijskem ali obrt-nijskem obziru. Plodna zemlja, neizmerni gozdi, v zemlji spavajoče rude, vse to je padlaga veliki obrtniji in bogatstvu.
Ako bi Avstrija v teh deželah mogočno vplivala ali celo vladala, dajale bi one Avstrijski industriji veliko dela in zaslužka. Ako bi v teh zdaj tako nesrečnih deželah vladala pravica in postava, bi ne samo Avstrijski kapital in deialne moči tje zahajale, ampak tudi iz druzih držav bi se podvzetni ljudje tam naseljevali. Nove železnice bi nam te dežele in njih pridelke približale. Stroški, katere bi Avstrijo stalo vpeljevanje prvih poizobraževalnih sredstev, kmalu bi se bogato vračali. Naši industriji bile bi potem tudi pota v malo Azijo in Sirijo odprta. Avstrija je zadnja leta v obrtniji zelo napredovala in izdeluje v veliki veči razmeri industrijalnih izdelkov, kakor jih pa sama konzumirati ali porabiti more. Al pomanjkanje kapitala, veliki davki in še marsikaj druzega je krivo, da se v zahodu ne moremo s tujozemsko industrijo meriti. Ostane nam toraj le vzhod (jutrove dežele) za to delovanje, in to že zarad bližine teh dežel, ker nas voz-nina tje veliko manj stane, kakor pa fabrikante vzhodnih držav.
Tudi v kupčijsko-političnem oziru se vidi , kako dobro bi bilo, da Avstrija z Rusijo v očigled vzhodnega vprašanja enakomiselno postopa. Prijateljska zveza z Rusijo bode gotovo, če ne druzega, to dobro za nas imela, da Rusija ne bode več tak strogo svojih mej našim izdelkom zapirala.
Ali pa Avstrijska vlada, kakor stvari zdaj stoje, dela na to, da se vse to doseže? Podoba je, da ne! Ona žalibog! neodločno zdaj sem, zdaj tje svojo vnanjo politiko obrača; da! ona sedaj bolj nato dela, da ostane
Turčija, kakor do zdaj, od Anglije in v daljnem oziru tudi od Angleške industrije odvisna. S tem ravnanjem pa se ona ne upira samo razširjenju omike v barbarskih deželah, in kljubuje zahtevam podjarmljenega, za največe svetinje človečanstva, to je, za vero in narodnost se borečega jugoslovanskega naroda; ona pa tudi podkopuje obstanek svoje lastne industrije in po tem tudi svojega lastnega blagostanja.
Ako bi žalostna ta slepota naših diplomatov ne imela za nas tako slabih nasledkov, no, le milovali bi jo, tako pa se mora vladnim merodajnim krogom žalostno spri-čalo dati, da zamaknjeni v ekskluzivno, Jugoslovanom protivno Magjarstvo, nočejo blagra A v s tr i j e in njenih prebivalcev. To pač je najhujša sodba, katera jih zadeti more.                                                                         A. T.