Leto LXVIII
OA t- nor. dalj«
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/IT1. Tel. 40-01 do 40-05
PoStntna plačr
V Ljubljani, v nedeljo, dne 1. decembra 1940
štev. 277 a
Jena 2 din
DVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«.
Naše zedin\en\e
Cek. račj Ljubljana št 10.650 za naročnino in itev. 10.349
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.



Slovenski narod je srečen, da 22. praznih zedinienja praznuje v mirni, složni in močni Jugoslaviji
Našega zedinjenja v neodvisno jugoslovansko državo se danes spominjamo sredi besnenja vojske, ki se ne odigrava samo na bojiščih med armadami, ampak čedalje bolj pretresa tudi notranje življenje narodov in držav, naj so same zapletene v to krvavo razpravo ali pa le posredno čutijo njene posledice. Medtem ko govori na zemlji, v zraku in na morju orožje in v ogromnem obsegu poleg človeških življenj uničuje gospodarske dobrine, se majejo tudi podlage človeškega družabnega življenja, se v mnogih rušijo svetovni in nravstveni nazori ter se iščejo vsi možni izhodi iz velike stiske. V svoji neposredni bližini imamo priliko opazovati, kako bodoči čas, ki naj nam prinese boljše sožitje na zemlji, dozoreva sredi najhujših izbruhov človeških strasti. Vojska sega čedalje bolj v vsa področja našega življenja in podoba bodočega sveta se gnete v borbi dobrih sil z vsemi zlimi duhovi.
Sredi tega vrveža se smemo ob spominu na naš največji zgodovinski dogodek pred 22 leti globoko zahvaliti Gospodarju usode, da je notranja povezanost, sloga in soglasje jugoslovanskih narodov v naši državi lahko svetu za zgled, nas pa utrjuje bolj in bolj v zavesti, da se, po zaslugi našega vladarskega doma in voditeljev naše državne politike, dobro pripravljeni na vse, nimamo bati za našo domovino in njeno neodvisnost ter srečno rast tudi v bodočnosti. Jasno se je pokazala trdna volja, da stojimo drug za drugega, ker drug brez drugega ne moremo biti, napredovati in se izkazati kot vpoštevanja vredna in neodvisna sila, kar moremo in hočemo biti na prostoru, kjer so si'naši očetje z junaštvom, trudom za zemljo in delom za svojo omiko zgradili narodno občestvo in kulturo ter hrepeneli po tem, kar zdaj imamo: državo, v kateri se zdaj v bratovskem sporazumu svobodno razvijajo vse telesne in duševne vrline jugoslovanskega življa sredi prijateljskih sosedov, s katerimi hočemo sodelovati za čim
večje blagostanje, pravičen socialni red in prvenstvo Evrope v duhovnem in tehničnem ustvarjanju človeštva. Dvajset let dela za okrepitev zavesti te naše naloge in mesta, ki ga moramo zavzeti, je preko neizogibnih napak, stranpoti in kriz rodilo sad in dalo prav tistim v daljni in najbližji preteklosti, ki niso nikoli dvomili v združitev vseh južnih Slovanov in skupno močno državo našega rodu. Naj bo v današnjem viharju človeku še tako z gosto temo zakrit duhovni pogled v bodočnost v vseh podrobnostih in tudi v marsikaterih glavnih potezah in osnovah, to se zdi gotovo, da zdrav življenjski nagon, politična nujnost in že prekoračena pot prav v sedanjem metežu kažejo na uresničenje vsem nam skupnega vzora: zedinjenja vseh narodov jugoslovanske krvi in nravi. Kar je bilo in naravno še je navzkrižij, različnih pogledov in napetosti v našem rodu, se je vse izkazalo ob modrem političnem razumevanju in vodstvu kot velika vrednota za skupnost, ki ne sme ničesar dobrega, kar je temu in onemu osobito prirodno, zatirati, ampak iz vsega ustvariti trdno enoto bogatega raznoličja. Ko se je vojska, ki je v službi vsemogočne najvišje ustvarjajoče volje, porajala in je slutnja njenega prihoda stesnjevala vsa srca, je dobila naša volja po nerazdružni skupnosti izraza v dokumentu, ki je tako važen, kakor je ustanovna listina naše države, in vse, kar se godi v sedanjem vojnem trušču in hrušču pa na področju diplomatske igre okoli nas, jasno kaže, da je svet razumel pravi in globoki pomen tega.
Da so naše meje ostale vse doslej nedotaknjene, da smo pravkar srečno prestali nevaren trenutek in smo priča, kako je naše prijateljstvo iskano, tega se nimamo zahvaliti samo svojemu vseskozi nepristranskemu stališču in pravičnemu gledanju v orjaški borbi velikih narodov, ki nam ohranja možnost, da se posvečamo dalje mirnemu delu, ampak tudi naši pripravljenosti, da zastavimo tesno združeni vso svojo vsemu svetu dobro znano silo za obrambo svobode naroda in neodvisnosti Jugoslavije, če bi le-ta bila ogrožena. Kaj bi izdala ta sila, o tem se gotovo nihče ne vara. Ko jugoslovanski narodi države v tem resnem času s posebno svečanimi čustvi obhajajo svoj največji državni praznik, se obenem s polnim zaupanjem in prepričanjem, da je politika naše države za ohranitev dragega miru prava, spominjajo krvi in najdragocenejših žrtev, ki so bile doprinešene zanjo in ki so jih vedno pripravljeni položiti na njen oltar.
Nj. kr. Vel, kralj Peter II.
edtem ko drugod divjajo vojne.
■ ■
Ha grškem bojišču boji na nož v Albaniji - Silen London - Angleži bombardirali Bremen - V
V g	4 • • v v	naselij v Epiru, kakor tudi na otokih Krf, Kefa-
Cvfsito ClO|fSCC	lonija^m^Levkas.^ Atengka agencija: pri časni-
tmtaBmmmammmmmamtmmaamaBmammmmmam	karski konferenci je zastopnik vlade razlagal, da
so bili včeraj ves dan srditi boji pri A r g i r o -k a s t r u na jugu, kakor tudi na severu pri Mos-koplju. Na obeh področjih da so italijanske čete napravile protinapade. Pri Argirokastru so bili odbili s tolikšno silo, da so grške čete napredovale, pri Moskoplju pa so Grki ohranili vse svoje postojanke. Popoldne so začeli Italijani napadati tudi pri P o d g r a dc u in so imeli neke začetne uspehe, toda s pomočjo grškega topništva seje posrečilo napad zadržati in so Grki prekoračili reko T e r a v o , ki teče nekaj kilometrov južno od Podgradca. Glavne sile zbirajo Italijani pri Podgradcu in grški vojaški krogi menijo, da je treba na tem prostoru pričakovati glavnega italijanskega protiudara.
Atene, 30. nov. t. Atenska agencija. Najnovejša poročila iz Albanije pravijo, da so grške čete danes v dolini Podgradca potisnile Italijane nazaj in prepodile nasprotnika z Mokre planine. Nasprotnik se umika proti Elbasanu. Italijani so izvedli hud protinapad pri Leskoviku na srednjem odseku fronte. Napadi so bili odbiti.
Grki potopili podmornico
Atene. 30 nov. t. Atenska agencija. Grška admiraliteta poroča: Grški rušilec, ki je spremljal konvoj trgovskih in prevoznih ladij, je s strelom potopil italijansko podmornico, ki se je pripravljala, da napade od rušilca zavarovane ladje.
Z naše mere
Belgrad, 30. nov. m. Od Sv. Nauma na Ohridskem jezeru poročajo o nekaterih podrobnostih v današnjih borbah med italijanskimi in grškimi četami naslednje: Tekom današnjega dopoldneva so se na severnem bojišču zaradi meglenega in deževnega vremena udejstvovali zlasti metalci min. Desnemu krilu grških čet se je danes dopoldne ob 10.30 posrečilo zavzeti planino Kamijo, dočim je levo krilo zavzelo višine nad vasjo Remeniji. S tem grške čete dominirajo nad Podgradcem. Grške predhodne čete zelo oprezno prodirajo proti Podgradcu in je zato zelo verjetno, da so iste do 2 popoldne že vkorakale v Podgradec, ki so ga italijanske čete izpraznile prejšnjo noč in odšle v nove položaje na Mokri gori. Tukaj poteka druga italijanska obrambna črta, ki je zelo dobro utr-
nemški bombni napad na manjše praske
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 30. nov. AA. Štefani: 176. uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi:
Na grškem bojišču so se naše čete krčevito zoperstavile sovražnikovim napadom ter prešle na nekaterih točkah v uspešne protinapade, ki imajo krajevni značaj. Divizija »Ferrara« in polk lahke konjenice »Guidec zaslužita posebno omembo. Dve letalski eskadrili sta se udeleževali ves dan bombardiranja ciljev, ki so pomembni za sedanje operacije na grško-albanskem bojišču. Letala so metala bombe velikih in malih kalibrov, streljala Da so tudi s strojnicami. Napadla so vojaške naprave, prometne vozle, ceste, zbirališča čet in sovražnikove postojanke in so jih večkrat zadela. V Polikani so naše sile z uspehom obstreljevale s strojnicami posamezne oddelke čet. Naša letala, ki so letela čisto nizko, so izvedla napad na cesto zahodno od Sajade, na taborišča in mehanizirana sredstva ter so jih z uspehom obsipala z ognjem. Nad Skoro je devet sovražnih letal tipa »Gloucester« napadlo naše bombnike. Po hudem boju je bilo eno sovražno letalo sestreljeno. Vsi naši aparati so se vrnili domov.
Pri bojih, ki so se odigrali 27. t. m. v zraku, so naša lovska letala sestrelila tri sovražne aparate tipa »GloucesteK in eno letalo vrste »Blen-lieim«. Posadka zadnjega ietala je bila ujeta. Troje naših letal se ni vrnilo.
Pri ogledniških poletih v okolici Malte so naši letalci ugotoviH že iz daljave, ki so ga povzročila naša letala, ko so bombardirala La Val-letto — o čemer govori prejšnje naše poročilo — še vedno ni pogašen
Grška poročila
Atene, 30 nov. t. Atenska agencija: Poročilo štev. 34 grškega generalnega štaba se glasi:
Grške čete so na več odsekih fronte napredovale ter so zasedle nekaj novih postojank severno od mesta Knnispolis. Pri tej priliki je bilo zaplenjenega precej vojnega materiala in nekaj ujetnikov. Delovanje grških izvidniških letal nad sovražnim ozemljem je bilo živahno Sovražno letalstvo pa je včeraj bombardiralo nekaj
jena. Od tod bodo Italijani začeli protiofenzivo, v kolikor bo to dopuščalo vreme, ker smo že na pragu zime.
■r c iv«	f •• v v
Amsho bojwce
Italijanska poročila
V	Severni Afriki so naša letala večkrat s strojnicami obstreljevala artilerijske postojanko na področju El Davaia in Vazim, naselja, ki so oddaljena 100 km vzhodno od Sidi el Barania.
Sovražnikova letala so metala bombe na Sidi el Barani. toda brez posledic.
V	Vzhodni Afriki so naši bombniki izvedli napad z bombami majhnega kalibra na sovražne mehanizirane oddelke na področju Menze (sever-nozahodno od Gube) ter povzročile dva požara. Sovražna letala so bombardirala Seren ter prizadejala malo škode. Pr napadu s strojnicami na Assab je bilo šest ranjenih.
Angleška poročila
Kairo, 30. nov. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča:
V	odseku pri Kassali na sudansko-abesinski meji je neka naša motorizirana patrola pričakala v zasedi sovražnika in ga uničila. Tudi pomoč, ki jo je dobil, je bila uničena. Pri Metemi smo srečali močno sovražno patrolo, ki jo je pognalo nazaj naše topništvo. Na drugih bojiščih nič novega.
Napadi na Anglijo
mmmmmammmmBmmmi^mMBmmmaBmmmmmm
Nemška poročila
Berlin. 30 nov. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V noči od 28. na 29. november, kakor tudi 29. novembra podnevi je bil London spet cilj povračilnih nemških letalskih napadov. V dokih Victoria, kakor tudi na jugozahodnem področju Londona je bilo opaziti velike požare. Močni letalski oddelki so izvedli v trumah nočne napade na vojaška središča v Liverpoolu, kakor ludi na doke Birkenheada. Naši letatci so vrgli bombe najtežjega kalibra. Nastali so veliki požari in Bilne eksplozije po skladiščih. Mnogoštevilne bombe so
bile vržene tudi na važne vojaške cilje v južni in srednji Angliji, na Birmingham, Bristol, Ports-mouth in Southampton. Južno od Fissard Pointa so nemška letala napadla konvoj in s težkimi bombami poškodovala eno trgovsko ladjo.
Miniranje britanskih pristanišč se je nadaljevalo.
Daljnostrelne baterije kopenske vojske so nadaljevale v teku popoldneva 29. novembra s streljanjem na vojaške naprave na obalnem področju okoli Dovera. Ta napad je bil zelo uspešen. Prav tako so daljnostrelni topovi kopenske vojske in vojne mornarice streljali na ladje in konvoje na področju vzhodno od izhoda iz Rokavskega preliva. Zaradi napadov angleških letal v severni in zahodni Nemčiji ponoči od 29. na 30. november je bilo poleg tovarne poškodovanih več hiš ter je bilo težje, oziroma lažje ranjenih vrč oseb. Sestreljena so bila štiri sovražna letala, izginila pa sta dva nemška aparata.
Angleška poročila
London, 30. nov. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Sovražno letalstvo je ponoči naperilo svoj glavni napad na London. Toda tudi iz drugih krajev države javljajo napade nemških bombnikov. Na London je bilo vrženih mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so napravile na zasebnem imetju znatno škodo. Sovražni napad se je začel takoj zvečer ob mraku in je dejansko brez prenehanja trajal vso noč. Med zadetimi zgradbami je tudi ena bolnišnica. Protiletalsko topništvo je streljalo vso noč in mnogi sovražni bombniki niso mogli odvreči svojih bomb. — V nekem mestu v južni Angliji so nastali požari, ki pa so bili sorazmerno hitro pogašeni. — Tudi v zahodnem delu Anglije je bilo vrženih nekaj bomb. Pri napadu na London je delovalo več sto sovražnih letal.
Zasebni Reuterjev dopisnik pristavlja, da spada snočni napad na London med največje, kar jih je London doživel in ga je treba uvrstiti med
Nadaljevanje na 2. strani
Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice!
Vljudno prosimo vse naročnike, da se jih poslužijo. Mesečna naročnina »Slovenca« je 30 din. Plačujte jo vnaprej, ker s tem varujete svojcem zavarovalnino
v znesku lO.OOO din
za primer smrtne nezgode. Plačajte pa s to položnico tudi naročnino za »Slovenčev« koledar, katerega si lahko vsak naročnik »Slovenca« še do 8. XII. oskrbi.
Veličastna mladinska akademija v Unionu
Ljubljana, 30. nov.
Na predvečer praznika Zedinjenja se je vsa Ljubljana odela v slovesno obleko. Raz vseh hiš so na večer že vihrale zastave. Orad je žarel v soju žarometov, z grajskega pobočja pa se je svetil veliki napis: »Čuvajte Jugoslavijo«. Praznik Zedinjenja je že na predvečer slovesno proslavila tudi naša mladina, organizirana v Zvezi fantovskih odsekov iu v Zvezi dekliških krožkov. Priredila je v veliki dvorani hotela »Union« veličastno mladinsko akademijo. Veliki oder je bil lično urejen in je v ozadju visela velika slika Nj. Vel. kralja Petra II., okrašena z zelenjem, cvetjem in državnimi zastavami. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli prijatelji našega mladinskega gibanja, da prisostvujejo tej prireditvi, ki naj v nekaj urah pokaže stremljenje, delo in uspehe naše mladine. Že pred 8, je bila velika dvorana nabita do zadnjega kotička.
Z velikanskim navdušenjem je sprejela vsa dvorana prihod predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca. Pred njiin pa so se zbrali številni drugi odličniki, tako ban dravske
banovine dr. Marka Natlačena, ki je prišel z gospo, škof dr. Gregorij Rozman, zastopnik divizijskega poveljnika general Janež z gospo, divizijski general Lev Rupnik z gospo, general Masič z gospo, župan dr. Adlešič z gospo, rektor univerze dr. Matija Slavič, jx>dban dr. Majcen z gosjx>, senator dr. Kulovec, bivši minister Snoj z gospo, veliko število bivših narodnih poslancev in odličnikov našega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Ministra za telesno vzgojo je zastopal načelnik Drago Ulaga. Takoj nalo se je pričel spored.
Akademija se jo začela s fanfaro, ki so jo odlično izvedli člani Fantovskega odseka Sv. Peter v Ljubljani. Potem je godba zaigrala državno himno, ki jo je vsa dvorana poslušala stoje.
Sledila je učinkovita deklamacija Župančičeve pesmi »Vseh živih dane, nakar je nastopil predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Stanko Zitko. Najprej je poudaril, da je nocojšnja akademija prvi nastop v letu, ki ga je ZFO vsega posvetila sodelovanju slovenske mladine ob nastopu vladanja našega kralja Nj. Vel. Petra II. Sedanja akademija naj pokaže uspehe mlajših. Pokaže naj na svojski
način zgodovino naše narodne svobode, zgodovino našega narodnega trpljenja in našo pot v zarje Vidove ob zopetni združitvi z jugoslovanskimi brati pod svobodnim soncem. Zgodovina kaže, da so v odločilnih časih imeli naši predniki voditelje, ki so jim sledili z zaupanjem in spoštovanjem. Tudi mi smo polni zaupanja, vdani in zvesti našim državnim voditeljem, posebej pa naši narodni dinastiji Karadjordjevičev, ter smo trdno odločeni, da bomo složni v vsem našem delu za Boga, domovino in kralja. Govor predsednika ZFO je dvorana večkrat prekinila z navdušenim vzklikanjem, jiosebno takrat, kadar je omenjal našo državo in našo kraljevsko rodovino ter kralja.
V nadaljnem poteku akademije je bila najbolj zanimiva zborna recitacija s simboličnimi prikazi pod naslovom »Iz naše zgodovine«. Simbolične vaje so združene s prigodnimi deklainacijami, ki prikazujejo zgodovino Slovencev od davnih dni, njihovo življenje pad tujim jarmom in osvobojenje. Medtem, ko to poročamo, akademija še traja in vse točke žanjejo velikansko odobravanje.
Sijajna zmaga stenskih katoliških
Na občnem zboru slušateljev filozofske fakultete so katoliški akademiki dobili 88 glasov, nasprotniki pa le 30 — Zaupnica prosv. min. dr. Korošcu, pozdrav Mohorjevi družbi — Obsodba komunističnega terorja
Ljubljana, 30. nov.
Danes je bil redni občni zbor strokovnega društva filozofov na ljubljanski univerzi. Vse. akademske skupine so se za ta občni zbor pripravljale in hotele dobiti svojega predsednika. Letos na občnem zboru o »strokovnosti« ni bilo dosti govora, ker so levičarji pokazal svojo pravo barvo, misleč si: Kaj bi vedno ribali svojo »strokovnost«, ko pa itak že vsak ve, kam pes taco moli. Pač pa so poslali v boj svoje tovarišice, ki so govorile o akademski svobodi in svobodni znanosti itd. Toda občni zbor se za tiste deklamacije ni zmenil in je prešel mirno na dnevni red.
Po uvodnih besedah tov. predsednika, jx) podanih poročilih dosedanjih odbornikov je'stari odbor dobil razrešnico, nakar so se začele volitve.
Vloženi sta bili dve listi: Lista slovenskih katoliških akademikov z nosilcem Janezom Mahni-čem in lista levičarjev, ki je bila njej na čelu 2iva Kraigherjeva.
Izid volitev je pokazal:
Lista slovenskih katoliških akademikov je dobila 86 glasov,
lista levičarjev pa 30 glasov.
Po volitvah se je razvila živahna razprava o svobodni znanosti, o avtonomiji univerze, o akademiki menzi, akademskih domovih itd.
Nato so bile sprejete tele resolucije:
Akademiki-filozofi univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, kot bodoči vzgojitelji slovenske srednješolske mladine, zbrani na svojem rednem letnem občnem zboru, pošiljamo družbi sv. Mohorja ob 80 letnici njenega obstoja in plodovitega dela za omiko slovenskega ljudstva svoje iskrene čestitke in tople pozdrave z željo, da bi družba tudi za naprej izvrševala svojo veliko nalogo z istim uspehom in zagonom, kot preteklih 80 let.
Zavedamo se namreč predobro, kaj pomeni dobra in cenena knjiga za vsak narod, za njegovo kulturno rast in pomembnost v svetu, zato kličemo: Naj živi, naj raste, naj prospeva najstarejša slovenska književna družba, Družba sv. Mohorja v Celju!
II.
Akademiki-filozofi, zbrani na občnem zboru Društva slušateljev filozofske fakultete na Univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani z ogorčenjem protestiramo proti terorju komunistov na belgrajski univerzi, katerega hočejo zanesti tudi na našo slovensko univerzo. Protestiramo proti vsakim štrajkom in motnjam rednega znanstvenega dela v institutih, v laboratorijih in seminarjih.
Izrekamo g. prosvetnemu ministru dr. Antonu Korošcu popolno zaupanje v njegovi borbi za vzpostavitev reda in miru na jugoslovanskih univerzah.
Hočemo izpolniti nado, ki jih stavita v nas naš narod in naš dom. Hočemo reda in dela!
III.
Slovenski akademiki smo se v svoji borbi proti nesocialnim šolninam sklicevali na druge države, med njimi tudi na Sovjetsko zvezo, kjer šolnin, ni. Z žalostjo smo sedaj zvedeli, da so bile v Sovjetski zvezi vpeljane visoke šolnine, ki bodo zlasti revnejšim akademikom, ki so gotovo tudi v Sovjetski zvezi v večini, otežkočile, mnogim pa sploh onemogočile študij. Zato se slovenski akademiki, zbrani na občnem zboru Društva slušateljev filozofske fakultete, obračamo ( ,, ,1<<V| .. . , ...___t . ..
da uvede zopet stari red brez šolnin, sovjetskim tovarišem akademikom pa nudimo s to izjavo proti visokim šolninam prijateljsko solidarnost in moralno podporo.
Gena soli zvišana
Belgrad, 30. nov. AA. V mesecu septembru
preteklega leta so se znižale cens soli od 2.50 in 2.75 na 1.50 din za kg. To znižanje je bilo izvedeno z ozirom na to, ker je bila *ed.tnja proizvodnja oziroma nabavna cena soli sorazmerno nizka. 0(1 tedaj dalje pa se je to znatno spremenilo. Proizvodnja oziroma nabava soli stane danes neprimerno več ko prej. Razen tega je uprava državnih monopolov povečala tudi delavske mezde v solarnah, zaradi splošne podražitve življenjskih potrebščin. Z ozirom na te stvarne okoliščine so se morale zdaj zvišati cene soli. To zvišanje je manjše, kakor pa bi moralo biti v primeri s stroški proizvodnje, oziroma nabave soli in z ozirom na zvišanje delavskih tnezd. Nova cena za vse vrste soli, razen za fino namizno sol, ki je po 5 din, je 2.50 din za kg. Za živinsko sol znaša cena 0.75 din za kilogram, brez ozira na vrste soli.
Kakor se vidi, je to zvišanje cene soli v resnici samo povrnitev k prejšnji ceni in niti to ne pri vseh vrstah soli. Zmleta sol je prej stala 2 75 din za kilogram, torej je bila za 0.25 din dražia od sedanje. Živinska sol je bila prej po 1.25 oziroma 1.50 din za kilogram, zdaj pa stane 0.75 din brez ozira na to, kakšne vrste je.
Cena petroleju
Pri drugih, kakor so državni in samoupravni uradi in podjetja, šole, zdravilišča, bolnišnice, hoteli itd., je bilo za določitev potrošnje petroleja vzeta kot podlaga število prostorov, ki 60 potrebni razsvetljave. Na tej podlagi je bilo takoj določeno, da 6e že s 1. decembrom ter za mesec december t. 1. prodaja petrolej in sicer:
1.	družinam z 1 do 3 članov po poldrug liter petroleja na me6ec,
2.	druž nam od 4 do 6 članov po 2 litra petroleja mesečno,
3.	družinam od 7 do 10 članov po 2 in pol litra petroleja na mesec,
4.	družinam, ki imajo več kot 10 članov po 3 litre petroleja na mesec,
5.	drugim potrošnikom (državnim in samoupravnim uradom in podjetjem, šolam zdraviliščem, bolnišnicam, hotelom itd.), po 1 liter petroleja mesečno za vsako o6ebo (Oddelek, ki ga morajo razsvetljevati).
O takšnem pravilnem in pravičnem prodajanju petroleja so bili že izdani predpisi, da se za to stvar brigajo okrajna načelstva Okrajna načelstva smejo ob sodelovanju z običnskimi upravami na svojem področju organizirati prodajo petroleja ljudem, bodisi neposredno nreko občin, bodisi, da njegovo prodaio tudi odstopijo posameznim trgovcem po navodilih in pod nadzorstvom okrajnih in občinskih organov.
Opozarjajo se na to tudi potrošniki in pozivajo, naj od prodajalcev zahtevajo in kupujejo samo toliko petroleja kolikor ga je dovoljenega. Po obsto. ječih predpisih prodajalci tudi niso dolžni prodati več petroleja kakor pa je po gornjem določeno.
Čajanka pri gospodu banu
Na predvečer narodnega praznika je g. ban dr. Marko Natlačen z go6po soprogo priredil v prostorih banske palače čajanko, katere 6e je mnogoštevilno udeležil krog odličnih povabljenih gostov. Udeležili so se je najvišji predstavniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti, konzularn zbor, zastopniki prosvetnih in gospodarskih ustanov, predstavniki tiska, mladinskih in strokovnih organizacij itd. Večer, ki ga je poleg tega poživljala izbrana družba ljubljanskih dam, je ob ljubeznivi družabnosti g. bana in njegove gospe soproge najlepše uspel.
I. december v Belgradu
Belgrad, 30. nov. m. Za jutrišnji državni praznik Zedinjenja se je prestolnica že danes okrasila. Vsi državni in samoupravni uradi, kakor tudi vsi lastniki privatnih hiš so izobesili zastave, privatniki pa poleg državnih tudi srbske narodne zastave. Precej teh je izobesilo samo srbske narodne zastave. Jutri dopoldne bodo po vseh cerkvah in niolilnicali slovesne službe božje, ki se jih bodo udeležili zastopniki vlade in državnih uradov, vojske, predstavniki raznih kulturnih, gospodarskih in narodno-obrambnih ustanov in drugih ter diplomatski zbor. Jutri bo v Belgradu vse polno slavnostnih akademij, ki jih pripravljajo posamezne politične, kulturne in prosvetne organizacije. Med drugim pripravljata slovesno akademijo tudi glavni odbor mladine JRZ in Jugoras. Belgrajska radijska postaja pa prireja jutri ob 5 popoldne slavnostni koncert, ki je namenjen naši jugoslovanski vojski.
Velika nesreča
pri zgradbi OUZD v Celju
Celje, 30. novembra.
Pri izkopavanju temeljev za novo poslopje Okrožnega urada v Celju se je zgodila danes v Vodnikovi ulici okrog petih popoldne velika nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. 27 letni Oblišar Karel, rojen v Skalah pri Velenju, stanujoč na Dečkovi cesti v Celju, in 39 letni delavec Pire Janez, rojen v Loki pri Planini, sta se zadržala po odhodu drugih delavcev še nekaj časa v temeljnem jarku in ga čistila, da bi ga lahko v ponedeljek že zasipali s cementom. Nenadoma se je zrušila na oba 6 metrov visoka plast zemlje ob Meštrovi hiši in ju pokopala. Zemlja je delavca zasula, obenem pa so ju stisnili tudi leseni podporniki. Pire je bil nekoliko nižje in ga je zemlja zasula skoraj vsega, dočim je Oblišarja le do prsi. Ponesrečencema, ki sta zakričala, so takoj prihiteli na pomoč delavci. Po tričetrurnem odkopavanju se je posrečilo rešiti Oblišarja in ga takoj odpeljali v bolnišnico. Oblišar, kateremu je nudil prvo pomoč dr. Mušič, je dobil notranje poškodbe, vendar je ostal pri zavesti in celo povedal, kje leži njegov tovariš. Oblišar je slišal Pirca, kako je zakričal in zdihoval, dokler se ni najbrž zadušil. Ob času poročila Pirca še. niso izkopali, izključujejo pa, da bi bil še živ.
JJ3G0&AS pri predsedniku vlade
Belgrad, 30. nov. A A. Po seji glavnega odbora Jugorasa, ki je bila v Belgradu 24. in 26. t. m., je predsednik Jugorasa Dragiša Cvetkovič sprejel snoči v svojem kabinetu vse člane glavnega odbora te delavske organizacije, ki so se udeleževali plenarne seje. Zastopstvo sla vodila namestnik predsednika Jugorasa Ljubomir Mitič in generalni tajnik Jugorasa Raka Milutovac. Mitič je obvestil predsednika Dragišo Cvetkoviča o sklepih, ki so bili sprejeti na plenarni seji, kakor tudi o vprašanju bodočega dela te organizacije za pospeševanje in zaščito delavskih interesov, kakor tudi o vprašanjih političnega stališča Jugorasa do aktualnih vprašanj. Predsednik Dragiša Cvetkovič se je potem dalj časa razgo-varjal s člani glavnega odbora Jugorasa.


Vsem, ki so ga poznali, sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki mučni bolezni zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast, dedek, stric, in svak, gospod
svetnik državnih železnic v poko;u
dne 30. novembra 1940 ob 13.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 2. decembra 1940, ob 15 z Zal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Celje, Sv, Trojica v Slov. goricah, dne 30, novembra 1940.
Justina roj. Gomišček, soproga; Vladko in Branko, sinova; Angela roj. Susman, snaha z vnukinjo Branko; Mima in Julka, sestri — ter sorodstvo
Ni petroleja!
fendar dobite l*vr»tno svetlobo
Z DOMAOIM GORIVOM I
Sledilna SVETILKA na
Špirit „lihput««
ea 80 (tvea, kompletna s priborom 295 —din. - ti rez razpihovanja I - Be ua kadi. ne Sumi Zajamčeno delovanje'
PETRO-LUX, Zagreb
Radiilna 9
Naivečjenkliidišce jietrolejsklh svetilk in rezervnih delov za vso vmte svetilk.
Snrelmemo prodajalce In potnike I Prospekt no51 lemo zanton I in franko
Kneginja CJIga poziva na
zimsko p«oš siromakom
Belgrad, 30. nov. m. Nj. kr. Vis. kneginja Olga, predsednika akcijskega odbora za zimsko pomoč v Belgradu je izdala na vse državljane in državljanke sledeči oklic:
»Zima se bliža. SjKminimo se tistih, za katere zimski dnevi in večeri niso uživanje, temveč trpljenje. Ljudstvu, ki s skrbjo pričakuje zime brez toplo obleke in kurjave, morda celo brez kruha, moramo vsi priskočiti na pomoč. Ne smemo dopustiti, da bi katera koli družina pričakovala zimo s strahom za svoj obstanek. Obračam se na vse državljane in državljanke naše prostrane domovine s pozivom, da olajšamo siromašnim krutost in bedo zime.
Lansko leto so se po moji želji ustanovili odbori za zimsko pomoč skoraj v vseh naših mestih. Njihovemu delu se je treba zahvaliti, da je bilo mnogim siromašnim družinam olajšano življenje in težki zimski dnevi. Sedaj se je pod mojim predsedstvom ustanovil tudi odbor za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije. Njegov uspeh mora biti še večji in blagodejnejši.
Akcija za zimsko pomoč bo izpolnila svojo nalogo 6amo tedaj, če se ji bo pridružil vsak državljan naše države, ki ima življenje zagotovljeno. Storiti, da siromašni ljudje, nepreskrbljene matere in otroci ne hodo prišli v nevarnost, to jx>meni izpolnili državljansko dolžnost ter se oddolžiti svoji vesti.
Apeliram na vse ljudi dobre volje in vse prave rodoljube, da se zberejo okoli zimske j>o-moči in da store svojo človeško in narodno dolžnost do nepreskrbljenega ljudstva. Spomnimo se Kristusovih besed: »Kdor daje revežu posoja Bogu«.
Poznavajoč plemenita čustva našega naroda globoko verujem, da bo ta moj jx>ziv naletel na odziv in da bodo vsi državljani in državljanke priskočili na pomoč siromakom v Vseh naših mestih. Naj nam Bog j>oniaga v tem prizadevanju!«
Govor kneza namestnika v radiu
Nj. kr. Vis. knez namestnik bo imel danes, 1. decembra, na dan zedinjenja, ob 19.30 govor po radiu. Govor Nj. kr. Vis. kneza namestnika bodo prenašale vse radijske postaje v državi.
(Nadaljevanje s 1. strani)
napade, ki so jih Nemci zadnji teden izvedli na Coventry, Birmingham, Bristol, Southamjrton, Plymouth in Liverjx>ol. V južni Angliji je neka bomba padla v kino dvorano med predstavo filma, neka druga pa je padla v sredino plesne dvorane. Toda k sreči človeških žrtev ni bilo nc na prvem in ne na drugem mestu.
Pri današnjih dnevnih bojih smo nad Anglijo sestrelili 3 sovražna letala.
Angleški minister razlaga Ameriki, kako naj pomaga
London, 30. nov. t. Reuter: Angleški minister za blokado, D a 11 o n . je imel v radiu govor na naslov Severne Amerike. V svojem govoru je nakazal veliko načinov, kako Združ. države lahko pomagajo Angliji, ne da bi jim bilo treba iti v vojno. Naj od sovražnikov Anglije nič ne kupujejo, naj njihovim ladjam in ladjam nev-tralcev, ki so Nemčiji, Italiji in Japonski prijazne, ne dajo nobenega tovora, nobenih ugodnosti, nobenih zavarovalnin. Predvsem pa naj sovražniku Anglije ali nevtralcem, ki so prijatelji sovražnikov Anglije, ne prodajo ničesar, kar je življenjsko j>olrebno za njihovo nadaljevanje vojne. To bi bilo strašno orožje. Vojna bo dolga. Dobro vemo, kakšen bo njen konec. Dobro vemo, kakšen je položaj naših sovražnikov v r>ogledii nekaterih surovin. Ne v nekaj letih, marveč v nekaj mesecih že bo začel čutili pomanjkanje petroleja. Tudi tekstilnih snovi in kavčuka ter mnogih kovin primanjkuje Nemčiji in Italiji. Tu naj Amerika pomaga s tem, da zapre izvoz tega blaga, da ne bo moglo v sovražni tabor. In Amerika naj pošlje čim več bombnikov. Ce hočemo imeti po vojni dolgo časa mir, moramo imeti mnogo bomb sedaj, in te bombe morajo dobro zadeti. Kakor hitro bomo imeli zadosti bomb, bomo vojno strojevje sovražnika razbili v drobne konce. Potem bo zavladala svoboda v dolgem, dolgem miru.
Napadi na Nemčijo
London, 20. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Angleški bombniki so v pretekli noči napravili daljše bombne polete nad sovražnim ozemljem. Pri tej priložnosti so več ur bombardirali pristanišče, pristaniške naprave, ladjedelnice in ladjevje v Bremenu, ter industrijske zgradbe v Kolnu. Druge skupine so bombardirale letališča v od Nemčije zasedenih krajih Tretja skupina je bombardirala belgijske, nizozemske in francoske luke, kjer je posvetila največjo pozornost ladjevju v pristanišču ter raznim vojnim skladiščeni na obali. Bombe so bile vržene tudi na oporišče sovražnih podmornic v francoski luki Lorient.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, padavine.
Zemunska vremenska napoved za 1. december: Hladneje, povečini oblačno po vsej državi, ponekod dež in sneg. Polagoma se bo od severozahodne strani vreme zboljšalo. Veter spremenljive jakosti, večinoma ^ever.
Izselienska nedel a
Sredi vojne vihre je misel na nošo liri v tujini še posebno topla
Zamisel izseljenske nedelje je, da osveži vezi med materinskim narodom doma in po vsem svetu razpršenimi otroci s pomočjo dvojne, druga v drugo segajoče, druga drugo izpopolnjujoče pobude: prvič, spomniti in opomniti naše izseljence, ki so se odtrgali od materinske ozemeljske in krvne celine, da jih domovina ni pozabila in da naj sredi tujega okolja, kjer si služijo telesni kruh in uživajo tudi duhovnega, ne pozabijo, da so eno s svojo domovino in s svojim narodom in da nikdar ne bodo mogli zaživeti polnega življenja, ako se ločijo od življenjske celice, ki jim je posredovala kri in izoblikovala dušo po božjih postavah. Drugič pa spomniti in opomniti materinski narod, da tudi on ni ves in ni cel, če se hote ali zaradi malomarnosti odpove izseljenski krvi, marveč, da je pogoj njegovega lastnega trajanja ta, da svoje otroke, ki so šli po svetli, pridrži privezane nase z vezmi krvi in domačega duha, in da ustvari doma takšne življenjske pogoje, da bo v bodočnosti odtakanje njegove srčne krvi in odtujevanje njegove duhovne lastnine ustavljeno.
Toda letošnja izseljenska nedelja bo morala radi grozepolnih mednarodnih okoliščin biti bolj domač spominski praznik. Glas domovine naših dragih izseljencev ne bo dosegel. Zveze s čezmorskimi našimi naselbinami so takorekoč prekinjene, pa naj žive v Severni ali v Južni Ameriki, po Afriki nli po avstralskih otokih. Morda, morda jih bo dosegel po dolgih mesecih, morda nikoli. Vojni dogodki so naše izseljence v zahodni Evropi kruto obiskali. Vojna vihra je nji-
hove domove delno opustošila, naše otroke pa razpršila po širnih svetovih, od koder se počasi, s strahom v dušah vračajo, mnoge družine pa še vedno iščejo svoje člane. Naša čustva jim bodo tolmačili dobri pastirji, ki jih spremljajo tudi v nesreči. Tolmačili jih bodo tudi zastopniki naše države, ki v tujini zastopajo glas in srce domovine, tembolj, ker je izseljenska nedelja letos tako lepo združena z državnim praznikom zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo, katere dragocenost spoznavamo danes sredi tuljenja vojnih viharjev še mnogo bolj kot smo jo spoznali ob njenem rojstvu.
Zato pa mora biti izseljenska nedelja tem večji, tem bolj temeljito praznovani spominski dan doma v materinski hiši. Bolj kot kdaj poprej naj nas nauči misliti, čustvovati- govoriti in delati kot celina, kot narodna skupnost. Bolj kot kdaj poprej moramo danes trepetati za vsako kapljico krvi, ki se nahaja v tujini, da nam ne gre v izgubo in nas ne slabi v časih, v katerih vzdržijo samo zdravi, močni, samozavestni, vase verujoči narodi. Bolj kot kdaj poprej nam mora na letošnjo izseljensko nedeljo postati jasno, da pripada glavna vloga pri vzgoji otrok — materi, pri izseljenskem skrbstvu torej — domovini, in sicer vsej domovini, B narodu kot narodu. Naj se o našem narodu nikdar ne piše, da je izhiral zato, ker mu je zaradi malomarnosti odgovornih ljudi iztekla kri.
To spoznanje naj nam da današnja izseljenska nedelja v objemu velikega praznika zedinjene domovine.
Važno za šole!
Šolskim vodstvom in nadzornim oblastem, šolskim in gradbenim odborom, arhitektom in gradbenim oddelkom bo pri sestavi programov za opremo novih ter obnovo starih šol odlično služil katalog šolske opreme, bogato opremljen s slikami vsakovrstnega sodobnega šolskega pohištva in modernih razredov.
Ta izredno praktičen katalog je izdala znana tovarna pohištva REMEC-Co., Kamnik, katera ga zainteresiranim na zahtevo pošlje brezplačno.
Japonski ffnovi red" na Kitajskem
Pogodba med Japonsko in »Japonsko kitajsko vlado« v Mankingu podčrtava skupno borbo proti komunizmu vseh vrst
Strahovlada Železne garde
Antonescu zatrjuje, da vlada povsodi red — Ubitih je bilo baje nad 2G00 ljudi — Ogromne svečanosti pri pogrebu Codreana
Istanbul, 30. novembra, t. Associated Press: Po poročilih, ki so prišla v Carigrad, so člani Železne garde v noči od torka na sredo in v sredo divjali ne samo v Jilavi (Žilavi), kjer so pobili 64 bivših vodilnih političnih mož, marveč tudi po vsem podeželju. Nekateri sicer dobro obveščeni viri zatrjujejo, da je bilo v Romuniji na ta način pobitih najmanj 2000 ljudi, ii to večinomr političnih mož. Poučeni viri zanikajo, da bi bilo šlo le za neko ločeno krvoločno dejanje v Jilavi, marveč so prepričani, da je bil pokolj v noet oa torka na sredo v naprej premišljeno dejan)«, s katerim so se legionarji Železne garde hot«li znebiti vseh svojih vodilnih političnih nasprotnikov. Tt ttditev se oslanja na dejstvo, da je vlada generala Anto-nesca sicer objavila stroge zakone proti udeležencem pokolja, toda zakon se ne more izvajati, ker si ga nikdo ne upa izvajati proti članom Železne garde.
Budimpešta, 30. novembra, t. Associated Press. Madžarski listi poročajo, da so v več mestih Romunije izbruhnili veliki nemiri in da je prišlo do krvavih spopadov med člani železne garde in vojaštvom. Tudi ljudstvo da je pomagalo proti železni gardi. Takšne borbe da so bile v Ploestiju, v Brašovu, v Turnu Severinu in v CrajovL Madžarske oblasti z veliko pozornostjo motrijo položaj v Transilvaniji in pojavlja se že zaskrbljenost za usodo madžarskih narodnih manjšin v južni Transilvaniji, ki je pri zadnji delitvi še ostala pod Romunijo,

Poročila ameriških opazovalcev v Budimpešti
Newyork, 30. nov. b. Budimpeštanski dopisniki »United Pressa« so danes dopoldne sporočili svojim listom v Ameriki, kakšen je položaj v Romuniji po zadnjih umorih. Dopisniki trdijo, da so se odnošaji med predstavniki romunske vojske in člani Železne garde zelo poostrili. Doslej je nemška vojska zavzemala pasivno stališče in ni pokazala večjega zanimanja niti za eno, niti za drugo stran, dokler ni poostritev med taboroma pričela naraščati.
O borbah po raznih mestih Romunije sedaj še ni mogoče dobiti jasne slike, še težje pa je mogoče ugotoviti, koliko človeških žrtev so zahtevali zadnji nemiri. Po ameriških poročilih je doslej v pouličnih borbah v Brašovi, Ploestiju, Krajovi in Turn Severinu padlo najmanj 2000 oseb, po večini židovskega porekla. Doslej so bili najhujši nemiri v Brašovi, kjer je skupina Železne garde izvršila napad na javne zgradbe, in sicer na občino, pošto, vojašnice in banke. Ko so člani Železne garde zasedli te zgradbe, pa je prišla vojska ter pregnala legionarje brez večjih težav in nato zasedla vsa omenjena poslopja. Pri tem je bilo večje število žrtev.
Budimpeštanski dopisnik »Magyar Orszag« pa poroča, da je v Bukarešti obsedno stanje. Telefonsko centralo, ki so jo zasedli legionarji, je sedaj zasedla vojska. Dopisniki ameriških listov trdijo, da v prestolnico koraka romunska vojska iz pokrajine, ki jo je general Antonescu pozval, da napravi red in mir v Bukarešti. General Antonescu hoče z vsemi razpoložljivimi silami zadušiti upore ter uvesti red in disciplino v državi.
Vlada zanika prihod novih nemških divizij
Bukarešta, 30. novembra. AA Rador. Upravitelj države general Antonescu je včeraj zopet sprejel poveljnika armadnib zborov, ki so mu zagotovili vdanost in zvestobo armade. Vojska bo Podpirala njegovo vlado pri delu proti povzročiteljem neredov.
V nasprotju z novicami, ki so brez podlage in ki so jih razširili tuji listi, vlada povsod v Romuniji popoln red in legionarski režim nadaljuje z
izvajanjem stroge discipline v okviru zakona. Dobro poučeni krogi odločno zanikajo izmišljene trditve o povečanju nemških vojaških oddelkov, ki so dejansko ostali v istem številčnem stanju in izključno v okviru svojega poslanstva, ki je sodelovanje pri vežbanju vojske.
Neka tuja radijska postaja je objavila novico, da je nekaj romunskih generalov v zvezi z dogodki z dne 27. t. m. baje odstopilo. Vojno ministrstvo najodločneje zanika to netočno in ten-denčno novico. Vsi romunski generali in vsa romunska vojska bolj ko kdaj predstavljajo nepremagljivo četo okoli generala Antonesca, upravitelja romunske države.
Šnngha j, 30. nov. A A. DNB. Sporazum med Kitajsko in Japonsko, ki bo danes podpisan v Nan-kingu, obsega uvod, devet kratkih členov in dva zapisnika, ki sta priključena pogodbi. Vsak zapisnik ima pet členov.
V	soglasju z izjavo predsednika japonske vlade kneza Konoja poudarja uvod skupni cilj pri uvedbi novega reda v vzhodni Aziji. Prav tako izraža željo, da naj se vpostavi mir v vzhodni Aziji in s tem na svetu. Prav tako se a to pogodbo obe stranki obvezujeta vzajemno spoštovali neodvisnost in nedotakljivost ozemeljske celote obeh držav. — Delali bosta tudi za poglobitev vezi prijateljstva in kulturnih stikov. V ta namen bosta obe državi objavili potrebne odredbe. Zlasti pa je podčrtan cilj o sodelovanju in o vzajemnem podpiranju pri pobijanju komunistične delavnosti vseh vrst.
V	ta namen bodo japonske čete lahko bivale v Notranji Mongoliji in po nekaterih mestih na severnem Kitajskem. Ta mesta bodo pa posebej določili. Predvideno je sodelovanje med obema državama za ves čas japonske zasedbe, da bi se ohranil red in mir. Kitajska priznava poleg tega Japonski pravico, da zaradi sedanjega položaja na določenih mestih raz mesti dele svojega vojnega brodovja.
Neki drugi člen govori o tesnem gospodarskem sodelovanju na podlagi načel recipročnosti in se poudarja potreba največjega sodelovanja z Japonsko pri izrabljanju rudninskih bogastev zlasti na severnem Kitajskem in v Mongoliji. Podčrtava se tudi, kako koristno je sodelovanje med Japonsko in Kitajsko pri razvoju trgovine ob južni dolini J a n g c e j a. Po potrditvi medsebojnih vezi prevzema Japonska nase obvezo, da bo takoj ukinila eksteritorijalnost in da bo načela vprašanje ukinitve inozemskih koncesij, v zameno pa se Kitajska obvezuje, da bo dovolila popolno svobodo trgovinski delavnosti japonskih državljanov na Kitajskem.
Dopolnilni zapisniki obravnavajo vprašanja, ki so v zvezi s sovražnostmi, ki se še razvijajo med Japonsko in Kitajsko. V neki zvezi se Japonska obvezuje, da bo po poteku dveh let po obnovi miru na vsem Kitajskem umaknila svoje čete, Kitajska pa se obvezuje, da ho japonskim državljanom dala odgovarjajočo odškodnino. Dogovor tudi določa, da se Kitajski vrne pravica nadzorstva nad zunanjo trgovino, prav tako pa tudi pravice, ki so v zvezi z denarno politiko. Na koncu določa pogodba tudi način vrnitve kitajskih industrijskih naprav in rudnikov, kakor tudi načela o novi organizaciji prometnih zvez.
Washington, 30. nov. A A. DNB. Mandžurska vlada je izdala danes naslednje poročilo:
Vlade Mandžukua, nacionalne Kitajske in Japonske so se sporazumele glede skupnega dela za
Od n®c!@i|€* cl® nc
Zunanji pregled
Na nemško-angleški tronti so divjale letalske borbe. V tednu so bila v Angliji zaporedno uničujoče bombardirana mesta Birmingham, Southampton, Bristol, Plymouth in Liverpool, na katera je bilo vsakokrat vsutih od 20 do 30 vagonov razstrelilnih snovi. Angleški bombniki so napade vračali ter so v zaporednih nočeh bombardirali Hamburg, Duisburg, Dusseldorf, Koln in Mannheim. Tudi tukaj so boji trajali cele ure.
Na angleško-italijanskem bojišču v Afriki ni bilo nič posebnega. Na morju je prišlo do večjega spopada pri Sardiniji, toda oba nasprotnika pravita, da sta zmagala. Po angleškem poročilu je bilo zadetih 5 italijanskih ladij in t angleška, po italijanskem pa 2 angleški ladji in dve italijanski. Nad Malto je bilo več srditih letalskih bojev.
Na grško-italijanskem bojišču so Grki ves teden previdno napredovali in še le proti koncu tedna so Italijani začeli s protinapadi na novih črtah v notranjosti Albanije. Razvili so se srditi boji na nož, ki še niso odločeni. Grški pritisk traja dalje na vseh odsekih fronte.
Napetost, ki je prejšnji teden zavladala na vsem jugovzhodu 6e je polegla in je nastopilo splošno pomirjenje. Bolgarija, ki je prej kazala veliko bojevitost in bi imela pristopiti k trojni zvezi, se je pomirila in izjavlja, da nikomur nič noče in da želi ostati mirna. Turčija, ki so jo stvari v Bolgariji razburile, da je proglasila obsedno stanje, je spričo pomirjenja preklicala nekaj ukrepov na bolgarski meji, toda ostane še vedno na straži. Zadržanje Jugoslavije je bilo v vsej tej krizi dostojanstveno in rodoljubno mirno. Stališču Jugoslavije in njenega ljudstva gre v veliki meri hvala, da se je bolgarska kriza razvila tako mirno. Jugoslavijo je pohvalil tisk velesil osišča, mad/.arski zunanji minister je na njen naslov izrekel spoštovanja polne besede in v Bolgariji so jemali nazaj žalitve, ki so bile prejšnji teden izrečene. Sovjetska Rusija je igrala svojo vlogo pri razvoju položaja na Balkanu. Baje je izjavila v Nemčiji in v Sofiji, da je grško-italijanska vojna ne briga, da pa želi, da ostane položaj obalnih držav Črnega morja in dardanelskih ožin takšen, kakor je bil do sedaj, torej izven vsake vojne.
V Romuniji so člani Železne garde napravili strašen pokolj v noči od torka na sredo. Pobili so veliko število bivših vodilnih politikov in vojaških dostojanstvenikov. V Romuniji je zaradi teh pobojev, ki gredo v stotine in stotine, nastal nered in ni izključeno, da bo to stanje Nemčija izkoristila, da Romunijo popolnoma zasede in vzpostavi red.
Iz Amerike so v preteklem tednu prišle številne izjave o nadaljni in skrainostni pomoči Združenih držav severne Amerike Angliji v njenem boju proti Nemčiji.
Notranji pregled
Za letošnjo 140 letnico rojstva škofa Antona Martina Slomška je obhajala tudi Slomškova družba katoliškega slovenskega učiteljstva svoj 40 letni jubilej dne 26. novembra Ta stara organizacija katoliških slovenskih vzgojiteljev je dane6 ob svojem 401etnem jubileju mnogo bolj sodobna in potrebna, kakor je bila pred 40 leti. Nov rod in nov red, I|U nastajata, sta v marsičem odvisna od dobrega učitelja. Bog nam daj mnogo dobrih učiteljevi
Prav ta teden je minulo tudi 75 let, odkar se je rodil veliki preporoditelj slovenskega naroda dr. Jan. Ev. Krek.
Glede domače politike bi bilo danes omeniti le prijetno dejstvo, da se je razburjenje zaradi govorov v bolgarskem sobranju že dovela poleglo in se nam za zdaj še ni treba bati česa hujšega. Ob naši meji zdaj sicer divja vojna, ki brez dvoma odmeva tudi k nam, vendar smo pred n|0 še varni. Iz Dalmacije poročajo, da tamkaj morje vedno na-plavlja ali kako truplo ali ostanke kake potopljene ladje. Te dni je morje prineslo proti Dubrovniku kakih 50 do 60 sodov naite ali bencina, ki je bil gotovo s kake potopljene ladje. Tisto nafto je dubrovniška občina dala spraviti na suho, kar pomeni precejšnjo vrednost, ki je ni nihče ne naročil ne plačal. Niso pa to edina znamenja bližnjega vojskovanja. Tudi letala vojskujočih se držav se večkrat zmotijo ter letajo čez našo mejo. Tako so pretekle dni nekatera letala letela večkrat čez Črno goro. Naša protiletalska obramba jih je naglo odpravila.
Te tedne obhajajo naši južni kraji 22 letnico, odkar so jih po končani svetovni vojni zasedle jugoslovanske čete. Tudi Črna gora je te dni slovesno obhajala 22 letnico, ko je sklenila združiti se s kraljevino Srbijo v eno državo.
Da so v teh resnih časih naše domače politične razmere v glavnem ureiene, zlasti kar se tiče Hrvatov, to je delo sporazuma. Te dni je glavni tajnik HSS dr. Krnjevič napisal za glasilo hrvatskih kmetov članek, kjer pravi, da je sporazum še bolj važen zaradi zunanje politike, ker je pokazal, kako smo si po sporazumu zdaj vsi v Jugoslaviji enih misli, da je treba Jugoslavijo braniti, lo enodušno prepričanje, ki se je pokazalo te dni v naši javnosti, je važen činitelj za ohranitev miru, ker kaže vsemu svelu, da bi se Jugoslavija ne dala meni nič tebi nič. S tem dejstvom tedaj svet računa in zato se nim ni treba bati, dokler smo tako enotni glede teža.	. , , .
Sicer pa bi bilo treba še omeniti, da je ta teden pristopil kot član k Jadranski straži podpredsednik vlade g. dr. Maček. Hrvatski listi ta dogodek na vso moč slave ter pravijo, da bi zdaj moral vsak Hrvat posnemati dr. Mačka.
Ta teden se je v Zagrebu mudil italijanski poslanik na našem dvoru ter uradno obiskal vodilne hrvatske može.
nov red v Vzhodni Aziji, ki bo temeljil na morali in se zavezujejo, da bodo sodelovale kot prijateljske sosede. S tem ustanavljajo novo os večnega miru v Vzhodni Aziji, ki bo postala izhodna točka za svetovni mir. Omenjene tri vlado sporočajo v zvezi s to odločitvijo naslednje:
1.	Mandžukuo, Kitajska in Japonska spoštujejo medsebojno suvereniteto in ozemlja,
2.	Omenjene tri države so se sporazumele glede medsebojnega sodelovanja v okviru prijateljskih sosedstvenih odnošajev z namenom, da te odnošaje ohranijo zaradi gospodarskega napredka in skupnega onemogočanja delavnosti Kominterne. V la namen bodo izdani potrebni ukrepi v vseh smereh.
3.	Mandžukuo, Kitajska in Japonska stopajo s tem v zvezo, ki ima zgoraj omenjene cilje.
Odmev v Angliji
»Poskus zbližanja Japonske s Sovjeti se je izjalovil«
London, 30. nov. t. Reuter. V angleških diplomatičnih krogih pravijo, da pomeni objava pogodbe med japonsko in »lutkastot vlado v Nankingu prvo javno priznanje, da so napori, zbližati Japonsko in Sovjetsko Rusijo, ostali brezplodni. Pogodba namreč izrazito in kakor nalašč poudarja sodelovanje japonske in »lutkaste« kitajske vlade v borbi proti komunizmu, kar gotovo ni priporočilo za uspešno približevanje Japonske in Sovjetov. Japonska se je izrecno dogovorila, da bo svoje čete obdržala v severnih kitajskih pokrajinah in v Notranji Mongoliji. Prav gotovo ne zato, da bi tamkaj manifestirale navdušenje za japonsko-sovjetsko prijateljstvo. — Sovjeti, ki v Evropi sodelujejo s trozvezo, bodo razumeli, da jim Irozveza v Aziji ni naklonjena.
Maršal Čangkajšek je izjavil, da ga pogodbe med japonsko vlado in »lutkasto« kitajsko vlado v Nankingu ne zanimajo. Usodo Kitajsko bo odločilo kitajsko orožje. Od pogodbe pa bo imel la dobiček, da bo odslej sovjetska in ameriška pomoč prihajala še v večjem obsegu.
Amerika ne prizna
Roosevelt dovolil Kitajski posojilo 8 milijard din
Washington, 30. nov. t. Državno tajništvo je sporočilo časopisom, kakor poroča ameriški radio, da novo ustanovljene »kitajske« vlade v Nankingu ne prizna, kakor tudi ne prizna veljavnosti sporazuma Japonske s to vlado. Združene države Severne Amerike priznajo samo maršala Cangkajšeka kot zakonitega predstavnika Kitajske. To je stališče Združenih držav, ki drugih odločitev ne vzamejo na znanje. Sporočilo je prebral državni tajnik Cordell Hull sam.
Washington, 30. nov. t. Associated Press. Predsednik Roosevelt je izjavil, da je ameriška vlada dovolila kitajski vladi v Čunkingu (Čankaj-šeku) posojilo 100 milijonov dolarjev (osem milijard din).
Vo;na med Siamom in Indokino
Bangkok, 30 nov. t. Reuter. Siamski glavni stan poroča: Francoska letala so iz Indokine preletela mejo in letela nad sinmskim ozemljem. Siamska letala so jih prepodila. Tri sovražna letala so bila zbita.
Glavni stan zanika poročanje japonskih listov, da so siamske čete vdrle na indokitajsko ozemlje. Res je nasprotno, da so francosko čete prekoračile mejo in so bile odbite od siamske vojske.
Vojaška oblast je odredila mobilizacijo in je uvedena najstrožja cenzura vseh obvestil, ki gredo iz Siama v inozemstvo. V dobi 48 ur morajo vsi francoski podaniki zapustiti Siam.
Sovjeti odklonili angleške ponudbe
Moskva, 30. nov. b. Istočasno, ko je ruski poslanik v Londonu obiskal državnega tajnika Buttlerja, je sprejel pomočnik komisarja za zunanje zadeve g. Višinski v Moskvi angleškega poslanika sira Crippsa in mu odgovoril, da angleški predlog za sklenitev pakta med Sovjetsko Rusijo in Anglijo, ki ga je prejela ruska vlada 22. oktobra, Sovjetov ne zanima. Sovjetska vlada predvsem zahteva, da ji angleška vlada izroči zlate rezerve baltskih držav v znesku i milijonov funtov, prav tako pa zahteva, da ji tudi izroči 40 ladij, ki jih je Anglija zaplenila in ki so last letonske in estonske vlade. Dalje zahteva Sovjetska Rusija, da Anglija zapre poslaništva baltskih držav v Londonu. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Višinski jc izjavil siru Cripp-su, da sovjetska vlada smatra angleško obljubo, da Anglija iie bo sklepala zveze z Nemčijo proti Rusiji, kot praktično brezpomembno, ker se takšna zveza ne more niti zamisliti. Prav tako ni mogoče zamisliti sklicanja mirovne konference, na kateri ne bi sodelovala Sovjetska Rusija.
Letalo z guvernerjem francoske Sirije padlo v morje
Rim, 30. nov. t Štefani. Letalo, v Katerem se je vozil francoski visoki komisar Chiappe, je bilo napadeno od dveh angleških lovskih letal, ki sta nanj streljali s strojnicami. To se je zgodilo včeraj opoldne nekako v sredini med Sardinijo in afriško obalo. Vse tako kaže, da je bilo ietalo napadeno ob priliki pomorskega srečanja med italijanskim in angleškim hrodovjem ob istem času in na istem prostoru. Italijanske oblasti so obvestile turinsko komisijo za premirje, nakar so odletela francoska letala iz Tunizije, ki so ves ta prostor pregledala. Našla so ostanke nekega letala z napisom »Air brance«. Letalo je z vsem potujočim osebjem izgubljena
Qj04p<><iQK$tV4)
Davčna oprostitev zadrug
Listi so prinesli navodilo finančnega ministrstva finančnim direkcijam glede obdavčenja zadrug, ki ne izpolnjujejo pogojev za prostost družbenega davka ki zlasti izvršujejo posle z nezadruž-niki. To opozorilo se sklicuje na prijave proti zadrugam zaradi njihovega protipravnega in protizakonitega dela.
Iz tega bi izgledalo, kakor da zadruge kar povprek kršijo pogoje za davčno prostost iti poslujejo tudi z nezadrugarji. Kolikor gre za zadruge v dravski banovini, moremo odločno trditi, da j>ogoje za davčno prostost v vsem obsegu, zlasti pa tudi kar zadeva obveznost poslovanja izključno z zadrugarji, strogo izvršujejo. To zadruge delajo že same, da varujejo svoje interese. Dobro se namreč zavedajo, kako malo uspešno morejo braniti svoje interese pri komplicirani davčni zakonodaji proti davčnim oblastem. Da se vsakemu navzkrižju z davčnimi oblastmi izognejo, se že vnaprej strogo držijo predpisov zakona, zlasti vseli določil § 1. zakona o gospodarskih zadrugah. Ta paragraf predpisuje za poedine vrste zadrug, katere posle morejo vršiti s člani, katere pa tudi z nečlani.
Nadzorstvo nad zadrugami v vsakem pogledu, zlasti pa tudi v pogledu izpolnjevanja davčnih pogojev vodijo revizijske zveze. Zadnja novela za-l<oiia o neposrednih davkih je namreč naložila revizijskim zvezam moralno in materialno odgovornost za to, da pazijo, da včlanjene zadruge pogoje za prostost družbenega davka izpolnjujejo. Zveze zato vsak primer prekršenja pogojev javijo davčni oblasti.
S stališča davčne zakonodaje so pogoji za prostost družbenega davka pri zadrugah taki, da inore biti ž njimi zadovoljen tudi največji nasprotnik zadružništva. Kar celoten Š zakona o gospodarskih zadrugah (ki obsega skoraj tri strani) so postavili kot pogoj za davčno prostost. Se od prej pa je za zadruge, ki se bavijo z nabavo potrebščin za člane, ostal pogoj, da zadruge ne smejo svojim članom nabavljati luksuznih predme- 1 tov in alkoholnih pijač. Ker je spisek luksuznih '

predmetov zelo obsežen in so v njem tudi taki predmeti, o katerih bi se s stališča civiliziranega človeka moglo težko reči, da so hiksus (n. pr. toaletno milo), je ta pogoj toliko trd, da so nekatere nabavne zadruge raje vzele nase breme družbenega davka, kakor pa da bi morale izločiti iz svojega skladišča vse one predmete, ki jih finančno ministrstvo samo s stališča dohodkov za državno blagajno objavlja za luksuzne predmete.
Naposled pa tudi davčna praksa, kakršna je v naši banovini, ne daje niti najmanj možnosti, da bi mogle zadruge v zakonu postavljene pogoje za prostost družbenega davka prezirati. Morala zadrug v dravski banovini in izpolnjevanje vseh predpisov zakona in zadružnih pravil je na taki višini, da nikakor ni mogla dati povoda za omenjeno navodilo finančnega ministrstva. Če se pa drugod — in pri tem mislimo na sam Belgrad in bližnjo okolico — pod zadružno firmo in v zadružni obliki vrši protizakonito, 'nezadružno delovanje, za take pojave ne zadene odgovornost slovenskega zadružništva. Tu bi mogli edino govoriti o tem, da je po § 105. zakona o gospodarskih zadrugah določeno, da ima minister za kmetijstvo pravico do vrhovnega nadzorstva nad poslovanjem kmetijskih zadrug in njihovih zvez, minister za trgovino in industrijo nad poslovanjem obrtniških, trgovskih, industrijskih in zavarovalnih zadrug in njihovih zvez in naposled minister za socialno politiko nad poslovanjem zdravstvenih, zdravniških, lekarniških in delavskih zadrug in njihovih zvez, nad poslovanjem zadrug državnih uslužbencev pa sam minister za finance. To vrhovno nadzorstvo vršijo ministrstva lahko potom Glavne zadružne zveze, ki po njihovem nalogu mora vsak čas pregledati zadruge in zveze in podati poročilo, koliko se to poslovanje ujema s predpisi zadružnega zakona in pravil.
Končno moremo torej le ugotoviti, da za razmere in poslovanja zadružništva v Sloveniji navodilo finančnega ministrstva glede protizakonitega delovanja zadrug ni bilo aktualno in da zadruge v Sloveniji s svojim poslovanjem niso dale povoda za tak razpis.
Lahko prijetno pisaniel
S^S^SKes^sS

mmm»
GolnbiS Rudolf, žel. uradnik:
Hi je nova ceia mlaka upravičena
V nedeljskem Slovencu z dne 24. novembra 1940 sem čital članek, v katerem se g. inž. Suhadolc zavzema zn to, na i gospodinje »mirno« vzamejo novo ceno 3 din za liter mleka na znanje.
Članek sem z zanimanjem prebral. G. inž. res čuli za kmečki stan. Razumem, da se g. inž., kot tajnik Kmetijske zbornice trudi, da bi se zvišalo blagostanje našega kmeta. Vprašanje pu je, če zavzema pravilno slališče. Članek pod gornjim naslovom ie amreč sprejemljiv samo iz znanstveno-teoretičnega vidika, tako za pro-ducenta, kakor za konzumenla mleka, ker: 1. naš živinorejec ne krmi krav mlekaric ne s pšeničnimi otrobi, ne z ječmenom; 2. konz.it-ment že to ceno mleka težko zmore, pri povišani ceni pa bi se mnogi morali odpovedati mleku, živilu revnih, oziroma zmanjšati njegovo porabo.
Trditev o nepoučenosli meslnegn prebivalstva drži samo v toliko, da ne pozna kmetijskih potreb po formulah, ampak iz prakse. Saj je ogromno število meščanov prišlo v mesto iz dežele.
Drži pa trditev, ki jo kot realni. računar ji postavljamo Vaši nasproti, to je, da znamo točno preračunati, koliko si lahko privoščimo za svoje dinarje.
Naslednji račun naj Vam pokaže, kakšen je življenjski standard velikega števila mestnega prebivalstva.
Kot železničar navajam žet. pogodbenega delavca. Njegov dnevni, sedaj na 28.80 din povišani zaslužek za 25 dni dela, kar jih največ dela v mesecu, 720 din.
Redko najdemo delavca, ki bi njegova družina štela manj kakor 5 članov. Omejimo se v glavnem na to, kar mora brezpogojno imeti, če se hoče preživeti. Vsak član družine bi moral imeti dnevno vsaj:
(sedanja nezvišana cena)
pol 1 mleka je	din 1.25
pol ko krompirja je din 1.— pol ka kruha je din 3.35
Skupaj din 5.00
Petčlanska družina bi torej morala imeli dnevno 28 din za vzdrževanje, t. j. mesečno za 30 dni 28 X 30 = 840,— din.
Torej: zelo skromna prehrana din	840
kurjava najmanj 0.5 1113 drv din	85
stanovanje din	200
obleka, obutev zn pet članov tlin	100 10% odtegljajev od prejemkov din 72
Skupaj din 1.357
Razliko med prejemki in izdatki delavca je torej din 637.-— v škodo delavca, pri čemur nismo vračunali, da je treba Iu in lam ludi nekaj zabele, soli in še toliko drugih stvari. Tolika ie razlika pri aktivnem delavcu. Sedaj pa pomislile na delavca-upokojenca, katerega prejemki so še veliko manjši.
Če dehivctt torej zmanjka mesečno gori omenjena vsota, je lo znak. da si mora zaradi tega prilrguli mnogo najpotrebnejšega.
Ti podatki so vzeli ludi samo približno. Točnejših podatkov si nisem tipal navesti, ker bi bili porazni.	*
Občulek imam, dn v člnnku nn dve mestih navajale kmeta, naj opusti rejo krav mlekaric in se ijofveu reu živine za zakol. Ako prav
»Želim, da bi ne bilo verne slovenske hiše in družine, ki nebi imela slike Marije Pomagaj na častnem mestu.«
Škof dr. O. Roimati
*Nikomur ne bo
šal skromnega izdatka za to sliko.«
Škof dr. J. Tomažič
»Tisk neoporečen, barve blesteče, tehnika prvovrstna.<
T. P. H. Kokal/
Velikost slike Marije Pomagaj 66.50 cm. Cena Din 40.—. NaroMe jo takoj pri 2upnih uradih
S I* O It T
Današnji šport v Ljubljani
Ob pol enajstih dopoldne: Tek Zedinjenja izpred kraljevega spomenika v Zvezdi, kjer bo tudi cilj. Daljša proga meri 5000 m ter gre čez Grad; krajša pa 3000 m.
Ob četrt na tri popoldne: Mars : Maribor. Povračilna tekma drugega ljubljanskega in drugega mariborskega ligaškeg"a kluba.
Ostali ligaški spored: V Celju: Olimp : Ljubljana; v Mariboru: Železničar : Olimp; na Jesenicah: Bratstvo : Kranj. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu zadnje ligaško kolo, v katerem se bodo pomerili klubi v naslednji razporedbi: Bratstvo : Železničar, Amater : Mars, Maribor : Olimp, Ljubljana : Kranj.
Razgled po kolesarskem športu
Prihodnje dvoranske dirke v Ziirichu. Dne
8. decembra bodo v ziiriškem dvoranskem stadionu kolesarske dirke, ki se jih bodo udeležili po vsem videzu Hohmann, Fausto Coppi in Kiibler ter še nekaj drugih odličnih dirkačev.
Na zimski progi v Briisslu se je Scherensu ponudila prilika za povračilo Coolsu, ki mu je bil odvzel naslov sprinterskega mojstra. Scherens je zmagal, bil pa je v sledeči »Americaine« skupaj s Sylvereom Maesom šele sedmi s štirimi krogi zaostanka. Zmagovalca v »Amčricaine« sta jx>stala Naeye-Van Simaeys, ki sla v tej 79 minutni dirki napravila 79-605 km. Z dvema krogoma paostanka sta postala druga Vankoutte - Ritservelt, kot tretja
zadnjih desetih letih dosegel v mednarodnem kolesarskem športu velike uspehe ter se zlasti odlikoval v Tour de France, je po zadnjih vesteh sklenil, da se bo popolnoma umaknil iz aktivnega kolesarskega šporla ter se posvetil docela reji in vzgoji golobov-pismonoš.
Jama Madeleine
Diplomirana terapeutinia za govorilne-, glasovne, in dihalne- motnje. — Ordinacija torek, sobota od 11 -12V> — Hotel Slon 501
Kaj bo letos s smučarskimi prireditvami?
ZSSJ bo odpovedal ves mednarodni smučarski spored, na katerega je mislil. Kakor vedno, so spet letos kriva denarna sredstva, brez katerih ni misliti, da bi se naši tekmovalci mogli udeležiti mednarodnih tekem v zamejstvu, brez katerih dalje ni misliti, da bi j>ri nas priredili kakšne mednarodne smučarske prireditve in povabili kakšne znameni-tejše tuje tekmovalce — brez katerih pa nadalje tudi ni misliti, da bi se naši tekmovalci mogli v skupnem, po dolgem nadzorstvu vodenem sistematičnem treningu lahko dovolj pripravili za sezono, ki je že tik pred nami. ZSSJ bo tedaj — tako pravijo na Jesenicah in so k temu tudi povsem upravičeni — odpovedal vse prireditve z mednarodnim značajem in svojo udeležbo pri njih — če do 15. decembra ne bo dobil sredstev.
Doslej je od obljubljenih 180.000 dinarjev kljub številnim intervencijam, moledovanjem in prošnjam dobil od ministrstva za telesno vzgojo le — 5000 dinarjev! To je na svoj način »fantastična« števil-
•f VVANDERER-WERKE
Samoprodaja: IVAN LEGAT-MEHANIK
Specijalist za pisarniške stroje MARIBOR,Vetrinjska ul.30 LJUBLJANA,Prešernova ul.44
immMi
čutim, poleni so Vaša izvajanja greh nad mnlim človekom, ker bi 11111 vzeli eno najvažnejših živil, ki jih mora imeti.
Naš delavec, tu ne mislim samo železničar-skega delavca, kakor tudi vsi ostali državni na-nieščenci so uvidevni. Veliko prenesejo in žrtvujejo, ker čttlijo, da je to v današnjih težkih časih potrebno.
Zahlevamo pa, da to razumejo tudi drugi stanovi. Vsi smo državljani z enakimi dolžnostmi 111 pravicami, zato moramo vsi, brez razlike žrtvovati sorazmeren del za blagor domovine.
Uvidevni prodajalci mleka sami odklanjajo Vaša izvajanja, ker jih je odpor ob zadnjem poizkusu privedel do spoznanja, da se kupo-vulci mleka povišanju cen ne upirajo iz trme, ampak zaradi tega, ker nobenega povišanja cen več ne prenese ne uradništvo, še man j pa de-laslvo.
Sicer pa zavzemite se za to, da državnim namešečenceni povišajo plače na zadostno višino. Poleni se nihče tudi povišanju cen kmetijskih proizvodov ne bo upiral. Saj je znano, da je kmet le takrat dobro živel in prodajal, kadar je državni nameščenec bil dobro plačan.
Svetujem, da v bodoče vprašale najprej malega konzumenla. kako živi.
Povedal sem, tfar misli ogromna večina meščanov mesta Ljubljana, kakor tudi prebivalstva po ostalih krajih Slovenile.
Določitev cen za bučno olje. Da bi mogle začeti oddajati tovarne bučnega olja potrošnikom v dravski banovini takoj bučno olje, je odredil ban dravske banovine, da morajo prodajati to olje: to varne po 22.40 din franko kupčeva postaja; veletrgovine po 23.75; trgovine na drobno pa z onim pribitkom na nabavno ceno, ki je dovoljen pri prodaji jedilnega olja na drobno.
Vrnitev dr. Belina. Viceguverner Narod, banke g. dr. Ivo Belin se je vrnil v Belgrad iz Rima, kjer je razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih za jugoslovansko-italijansko trgovino.
Dne 30. novembra 1940.
Denar
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 13.963 milij. din v primeri s 18.618, 28.416, 14.684 in 14.528 milij. din v prejšnjih tednih.
Živinski sefml
Živinski sejem v Lcmbcrgu, obč. Šmarje pri
Jelšah, dne 25. novembra. Dogon: 171 govedi. Od-prodanih približno 35%. Cene: voli I. vrste do 8.50, voli II. vrste do 8, III. vrste do 7, telice I. vrste 8 din, II. vrste do 7.50, III. vrste do 6.50 krave I. vrste do 7 75, II. vrste do 7, III. vrste do 6 din, teleta I. vrste do 10, II, vrste do 9 din za kg žive teže.
pa sta se plasirala s tremi krogi zaostanka Cop-pens - Vanderkhoven.
Pred živahno francosko kolesarsko sezono? U.V.F je izdala prvi koledar dirk za leto 1941. V tem koledarju je že zanesljivo določenih veliko število dirk, naznačen je pa tudi že načrt za različne »klasične« dirke.
Januarja meseca bo v Parizu več dirk »čez drn in strn«; konec februarja pa bodo prvensvvene dirke čez drn in strn za. prvenstvo Francije. Osem dni pozneje, 2. marca, bodo v Parizu že klasične mednarodne dirke čez drn in slrn, neslužbeno svetovno prvenstvo. Pod naslovom »Dahtm še nedoločen« so v koledarju označene dirke Pariš—Nizza, Pariz-Caen in nacionalni spomladanski kriterij. Pariš—Roubaix pa je že določen za 13. april. Maja meseca bodo izvedena pariška prvenstva na dirkališčih in na cesti, istočasno pa bodo izvedene tudi istovetne tekme po departementih izven metropole. Dalje beremo v tem koledarju: Pariš—Tours dne 11. maja, Okrog Pariza 22. maja, Pariš—Rennes 25. maja, Pariš—St. Etienne 1. in 2. junija, Bor-deaux—Pariš 8. junija, Pariš—Vichy (!) 29. junija; dnevi od 6. do 27. julija pa so določeni za Tour de France!!! Zares, optimizma pa tem francoskim organizatorjem kolesarskega športa ne manjka! Za julija ali avgusta predvidevajo francosko državno prvenstvo v Parizu, od oktobra do aprila pa mislijo prirejati dirke na pariških pokritih progah. Celo »monstre«-dirka Pariš—Brest—Pariš naj bi bila izvedena v dneh od 5. do 7. septembra, dne 14. septembra pa naj bi bila direka za Veliko nagrado narodov. »L'Auto« javlja svojim bralcem, da bo samo ob sebi umevno izvedel vse dirke, ki jih bo organiziral, seveda, v kolikor jih bodo dovolile oblasti. Splošno pa govore, da bo smela biti odprta cestna sezona šele v začetku meseca aprila.
Kolesarske garaže v Parizu. Pariz, mesto švi-gajočih avtomobilov in taksijev, je čisto spremenilo podobo življenja in vrveža na svojih cestah ter ulicah. Avtomobili so izginili, ali pa vsaj postali izredna redkost, v kolikor ne nosijo inozemskih vojaških in diplomatskih številk. Cestni promet pa je kljub temu zelo živahen. Velotaksiji s »tandem«-pogonom, kolesa v tisočih in desettisočih nadomeščajo avtomobile in avtobuse. Kam bi primerno spravljali, »parkirali«, ta kolesa, je bil za pariški občinski svet pravi problem. Mestni svet je odobril kredit en milijon frankov za to, da bi se zgradile »velogaraže« po vseh mestnih delih. Teh garaž naj bi bilo 300. Predvsem bodo v ta namen porabili pokrita avtobusna postajališča, ki so bila doslej neizkoriščena. Brezposelne uslužbence cestnih prog bodo porabili za čuvaje. Za en dan parkiranja bo treba plačati 1 Irank, za pol dneva pa 50 centimov.
Novosti iz kolesarskega športa. V nedeljo je bila gorska dirka v Nizzi. Ta dirka se imenuje »Turbie«. Zmagal je Frickc-r v času 19.19 pred Gia-cominijem, Dufourjem, Molinarisom in Camellini-jem. Fricker j« likratu postavil tudi nov gorski rekord.
Zimsko dirkališče bo v Gentu po vsem videzu odprto v začetku decembra. Bilo je od vojne hudo poškodovano. Dirke pa bodo samo popoldne, to pa zato, da bo občinstvo lahko še pred zatemnitvijo prišlo na svoje domove.
Belgijski dirkač Fčlicien Vervaecke, ki je v
Danes premiera izredno napetega filma
ftšno tfnion
Telefon 22-21
BOGATAŠEVA USODA (£100)
Dvrg In propast velikopoteznega finančnika, ki ga zapusti sreia v poslih in ljubezni I 1
V glavnih vlogah: Basil Rathbone, Sigrid Curie, Vicior Mac Laglen
Predstave: dopoldne ob 10.30 uri pri znižanih cenah; popoldne pa zaradi novinarskega koncerta samo ob 15. in 17. uri
-•fJivt
ka! Če že v tej državi dobe druge športne panoge svoje odrejene zneske, čemu potem prav nasproti smučarjem taka brezbrižnost in indolentnost? Kdo v ministrstvu zadržuje redno izplačilo? Subalterni uradniki ali kdo? Zahteva slovenskih športnikov je, da se stvar energično preišče, nemudoma napravi red in izplača vsota, ki je določena in ki jo najboljši zastopniki te panoge, katera je Jugoslaviji dala v mednarodnem svetu resnični ugled, povsem upravičeno terjajo, da bodo lahko skupnosti tudi to zimo poskrbeli za ugled!
8S33BQS Kino Kodeljevo tet. 41-64,
Danes ob 14"30, 17-30, 2030, v ponedeljek ob 20. uri
Film iz življenja ameriških letalcev, ki ga prepleta romantika osrečujoče ljubezni. — Strmoglavci.
Jekiena armada
George Brent — Oltvia Haviland in
Sdpio Afriški
Spopadi rimskih legij s Hanibalovimi sloni in suličarji. Stotisoči sodelujočih. Isa Miranda, Anibale Minchi. Fox journal.
Mednarodne motoristične dirke na dirkališču Hermesovega stadiona 8. decembra
Moto Hermes v Ljubljani priredi za Bitoljske žrtve in Ljubljansko zimsko pomoč na dan 8. decembra t. 1. medklubske motoristične dirke na novem dirkališču v Šiški.
Dirkališčne dirke bodo po predpisih mednarodnega pravilnika FICM-a, po pravilniku SMKJ. Dolžina proge znaša 500 m. Začetek dirk je na dan 8. decembra t. 1. točno ob 14. uri Razpored: I. Pozdravni krog vseh vozačev, II. Turna kategorija št. 4 do 125ccm. III. Turna kategorija št. 6 (A) do 200 ccm. IV. Turna kategorija št. A do 250ccm. V. Šport kategorija št. B do 350ccm. VI. Turna kategorija št. E do 1000 ccm. VIL Šport kategorija št. C do 500ccm. VIII. Šport kategorija št. E do 1000 ccm. Vse zgoraj navedene kategorije vozijo po 5 krogov, t. j. 2500 metrov Start: Turni motorji stoječi, športni motorji leteči. Darila: Za vsako kategorijo so razpisane tri častne pominske plakele, ki bodo javno razstavljeno vsaj dva dni pred dirko in objavljene v dnevnem časopisju. Razdelitev nagrad se vrši na dan dirko ob 20. url v restavraciji pri »Šestici«. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost in je dolžan poskrbeli za lastno nezgodno in jamstveno zavarovanje, voziti mora s primerno čelado ter je odgovoren za vsako poškodbo svoje, ali pa tuje lastnine. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoro-riti vodstvu dirke. Eventualni protesti se morajo predložiti športni komisiji v brezprizivno presojo in s pristojbino 100 din, ki se vrne le, ako je bil protest utemeljen. Prijave se pošiljajo nn naslov: Mato klub »Hermes«, Ljubljana. Aleksandrova cesta 5, najkasneje do 4. decembra t. 1., kasnejše prijave se ne bodo upoštevale. Vsi pravočasno prijavljeni vozači imajo pravico treninga na dirkališču na dan pred dirkami. Vozači se morajo udeležiti propagandne vožnje po mršiti in odrejene točke za Seunigov memorial 8. decembra t- '■> kar bodo objavljeno v obeh glavnih slovenskih časopisih dne 3. decembra t I. Vožnja z motornimi vozili na dan 8. decembra t. 1. se sme vršili samo v okviru klubovega dovoljenja, ki ga sprejme vsak iuuKciona krlubov SMK.l in
»
Pozdravi bratom in sestram ¥ tujini
Ljubljanski knezoškof:
S posebno bridkostjo se letos spominjamo naših izseljenih bratov in sestra!
Mnogi so odtrgani od domovine, da jih niti pisma ne dosežejo. Drugi so premnogo trpeli in še trpijo zaradi vojske in njenih posledic. Mnogi zopet bi se radi vrnili domov, pa zaradi vojnih razmer ne morejo.
Vsi ti so letos bolj kot kdaj prej željni tople misli in iskrene molitve. Vsaj danes jim izpolnimo to željo.
Toplo pomislimo na naše izseljence, ki so kakor kaplje naše srčne krvi razkropljeni prav dobesedno po vsej zemlji. Danes jih z bratsko in sestrsko mislijo objentimo, da oživi v nas zavest narodne povezanosti in skupnosti, zavest dolžnosti, ki jih ima narod v domovini do slehernega narodnega drobca, ki kje na zemeljski obli živi in si s trdim delom služi svoj kruh, dočim mu srce koprni po domačih livadah, po pesmi domačih zvonov.
Na izseljensko nedeljo vsaj — če že ne vsak dan — naj se ta topla misel prelije v iskreno molitev: »Gospod, iz Tvojih rok so neumrljive duše naših izseljenih bratov in sestra, za sebe si jih ustvaril. Glej, v kolikih nevarnostih so! Pomnoži jim svojo milost, postoteri svojo pomoč, da Ti ostanejo zvesti otroci in nikdar ne krenejo na pota, po katerih bi zgrešili večno domovino.
V topli misli in iskreni molitvi bodite danes pozdravljeni in blagoslovljeni vsi, dragi bratje in sestre naše krvi in naše besede, kjer koli bivate pod božjim soncem!
f Gregorij Rožman, škof ljubljanski.
Ljubljanski župan:
Svetovni dogodki so povečali razdaljo med staro domovino in njenimi otroki v tujih deželah, ali jo pa celo popolnoma ločili od njih. V strahu trepeta za usodo svojih onkraj ognjenih meja in pretečega morja.
Vezi med nami in našimi na tujem so pa zrahljane ali pretrgane samo na videz, zakaj bolj "loboka in bolj široka od morja, bolj vroča od ognja in močnejša kakor vse ovire je ljubezen, ki z njo mati Slovenija premaguje daljave in nevarnosti ter vse svoje na tujem vedno bolj tesno pri-vija na svoje skrbno materinsko srce.
Storimo svojo dolžnost in pomagajmo, da bo mati domovina izseljencem brez težav izkazovala vedno večjo ljubezen.
Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r.
Slovenski župani:
Viharne, kritične čase preživljamo! Boj za narodni, gospodarski in socialni obstoj je zajel skoro vse narode, ki se delijo in združujejo za demokracijo, nov družabni red, sporazumno ure, jujejo " preseljevanja narodnih manjšin itd. So nikdar niso izseljenci ne samo malih, ampak tudi večjih narodov tako trepetali za svojo ueodo, kakor sedaj.
Kaj pa mi, Slovenci? Majhen narod smo, pa vendar smo že v preteklosti dokazali, da imamo pravico do obstoja na zemlji, na kateri živimo že čez tisoč let, v veri Vsemogočnega, ki je gospodar narodov. Hvaležni smo Bogu, da nam je v teh težkih časih dal modre državne in narodne voditelje, ki našo državo mirno in varno vodijo skozi največje težave in zapreke. Upajmo, da nam bo z božjo in njihovo pomočjo tudi še naprej priza-nešeno s prelivanjem krvi, s krikom ranjenih, umirajočih, obupanih in z doma pregnanih. Kljub vsem mogočim težavam, ki jih moramo prenašati, pa slovenski narod še živi in bo živel. V lastni državi, ljubljeni Jugoslaviji, ki jo je naš narod soustvarjal, Ln jo gradi, si je in si bo znal v bodoče pridobiti položaj, vreden njegove samobitnosti, umstvenih in socialnih dobrin.
Pri vseh skrbeh, ki nas tarejo za nadaljni razvoj in obstoj, pa nismo nikdar pozabili na Vas, dragi izseljenci, ki se kljub oddaljenosti od svojih domov, od materine govorice, izjiostavljeni potujčevalnim vplivom, niste dali izkoreniniti, temveč ste ostali zvesti narodu in veri, ostali ste kri naše krvi, živ izraz naše duševnosti in skupnosti.
Naša nadvse agilna Izseljenska zbornica in Rafaelova družba se ne strašita nobenih žrtev, da tudi v sedanjih težkih časih vršita težko nalogo, vzdržati čim ožje stike z Vami, dragi izseljenci! Kot člani teh ustanov hočemo tudi slovenski župani proslaviti izseljensko nedeljo kot izseljenski praznik, ki naj prevzame in prenovi vso slovensko javnost z iskreno narodno zavestjo in ljubeznijo do vseh slovenskih izseljencev, ki bivajo izven naše ožje domovine.
Ta dan naj bo praznik naše slovenske skupnosti, živ izraz samozavesti, življenjske volje in sile naroda, ki hoče živeti. V tej borbi ste nam Vi, dragi izseljenci, dragocena opora in jamstvo naše zmage I
S temi upi in željami se Vam, dragi izseljenci, za Vašo oporo in vztrajnost v imenu županske zveze najiskreneje zahvaljujem, pozdravljam in kličem: Živeli dragi rojaki!
Nande Novak
predsednik Županske zveze.
Ban dr. Natlačen slovenskim izseljencem
Današnja nedelja je posvečena vam, bratje in sestre, ki vas je usoda zanesla v daljno tujino in ki živite in si služite kruh odtrgani od slovenske zemlje.
Mati domovina se vas današnji dan prav posebno živo spominja. Pošilja vam — svojim otrokom — prav posebno tople in prisrčne pozdrave. Z zaskrbljenostjo in trpkim občutjem misli zlasti na vas, ki preživljate zaradi vojne vihre težke čase, bodisi da zaradi nezaposlenosti trpite pomanjkanje, bodisi da ste izpostavljeni celo strašnim vojnim grozotam.
Domovina vam želi vsem — kakor dobra mati svojim otrokom — vse dobro in samo dobro. A obenem vas goreče prosi: ne pozabite nanjo, ne izneverite se ji, ohranite ji svojo ljubezenl
Razmere naših izseljencev v Franciji
14 mesecev je že poteklo od onega usodepol, nega dne, ko so morali stanovalci ob nenisko-francoski meji zapustiti v eni uri vse, kar so si prislužili, nabavili v 10., 20., celo v 30. letih. Že med prvimi begunci je bilo nad 3000 Slovencev, vsi iz okolice Merlebacha. Ker so morali tisti, ki so bili zdravi, hoditi 20 do 30 km, pa tudi 50 km, seveda niso mogli veliko vzeti s seboj. V eni uri so postali siromaki, še večji, kot so bili ob prihodu v Francijo. Po silno hudi in zelo dolgi vožnji so dobili novo bivališče: 500 v okolici St. Etienna (Loire), 300 v Carmaux (Tarn), 400 v pokrajini reke Vienne, 3C0 v La Machine (Nievre), 500 v Pas de Calais, vsi drugi so se pa kar porazgubili po ogromni Franciji. Rudarji so v novih krajih dobili delo, toda bili so mnogo slabše plačani kot prej in dolgo niso imeli pravega stanovanja. Po 120—150 jrh je bilo v velikih dvoranah, jx> šolah, prosvetnih domovih. Končno so bile dograjene nove barake, kamor so potem naselili begunce. Draginja je postajala vedno večja, zima je bila izredno huda,.v krajih, kjer je navadno zimo ostal sneg dve do tri ure, je obležal to leto ves mesec, begunci so trpeli poleg pomanjkanja še mraz. Francoska oblast jim je dajala podpore, toda kaj, ko so si morali vse na novo kupiti. Ko so nastali boji v severni Franciji, kjer je bila naša največja kolonija (4000 Slovencev in še nad 500 beguncev iz Moselle), tedaj so ti zadnji že drugič vse pustili in bežali. Le malo jih je prišlo v notranjost Francije, večino so zajele nemške čete na begu in so se zato vrnili domov. Zanimivo je, da so v teh najhujših časih ostali pri njih samo slovenski izseljenski duhovniki.
Po premirju je nemška oblast dovolila tudi drugim našim izseljencem, da so se polagoma začeli vračati nazaj. Slovenski rudarji iz St. Etienna, Carmauxa, La Machine in Pas de Calaisa so se vrnili zopet v svoja stanovanja v Merlebach, Jeamne d'Arc, Kreutzwald, Stiring. Kaj so našli, ko so se vrnili? Nekateri leseno ogrodje od postelje, nekateri kako omaro, vse drugo je izginilo. Perilo, obleke, čevlje so vojaki porabili zase, maze, stole, žimnice, odeje so odnesli v strelske jarke. Več reči pa so razbili in požgali. Tako imajo naši izseljenci — skoraj vsaka družina — od 30.000 do 60.000 din škode, nekateri tudi več. Kako se jim sedaj godi?
Gospod Ribič, rudar iz Merlebacha, sporoča 15. nov. 1940: »Vsi begunci so se že vrnili nazaj. Jaz delam v Nemčiji, imam zidarsko delo, ometa-vam in zidam kakor zidar. Tudi mnogi drugi so dobili tako delo.« — Velik prijatelj Slovencev, gospod Kratz, sporoča 21. nov. 1940: »Vaši rojaki so vsi zopet v Merlebachu. Mnogo jih dela v Nemčiji, svoje družine pa imajo v svojem starem stanovanju. Gospod Jankovič prihaja vsak teden v Metz na jugoslovanski konzulat.«
Kaj pa tisti, ki ne morejo več delati; upokojeni rudarji, invalidi, bolni, brezposelni sezonski delavci? Nujno jim je treba priskočiti na pomoč. Kako?
1.	Naša vlada naj takoj da nalog svojim zastopnikom v teh krajin, da se resno potrudijo, da bodo naši ljudje dobili odškodnino za to, kar so izgubili. To jim je sicer obljubljeno, toda, če naša vlada ne bo skrbno pazila na to, je veliko vprašanje, če in — kdaj jo bodo dobili.
2.	Nekateri naši izseljenci so izgubili na begu vse svoje listine, mnogo pa jih je takih, ki svojih potnih listov nimajo podaljšanih. Podaljšanje potnih listov je veljalo 45 francoskih frankov za eno leto. Naša vlada naj odredi, da se vsakemu našemu beguncu brezplačno izstavi nov potni list, če ga je izgubil, in brezplačno podaljša vsaj za dobo dveh let.
3.	Vsem, ki so onemogli, ki ne morejo več delati, naj vlada da podporo. Opozori naj vladne zastopnike v prizadetih krajih, da se ne bo delila podpora morda samo članom kake organizacije. Naj se vodi natančna kontrola in naj se objavi, kako je bila podpora razdeljena.
4.	Izseljencem bo treba zelo pomagati pri ureditvi rent in invalidnin, pokojnine in pomagati urejevati zadeve sezonskih delavcev.
5.	Za razna potrdila morajo naši izseljenci plačevati razne takse: za prestave listin, začasna potrdila itd. Begunce naj se oprosti vsaj za eno leto vseh taks.
6.	Naša vlada naj stori vse korake in poizve, koliko in kateri naši ljudje žive po taboriščih in naj se informira zakaj — in naj jih ščiti.
7.	Socialno ministrstvo naj čimprej nakaže zadostno redno mesečno pomoč (z imenov. dopisnika) dvema duhovnikoma, ki naj se nemudoma odpravita v prizadete kraje pomagat ljudstvu in vladnim zastopnikom, ki bodo in imajo že ogromno dela z ureditvijo zgoraj omenjenih zadev.
8.	Zelo verjetno je, da bodo oni, ki ne morejo več delati — in mnoge vdove z otroki prišli do-
mov, kakor hitro bo to mogoče. Takih je samo v Merlebachu in okolici nad 400. Za vse, ki se bodo vrnili, se je treba že sedaj pripraviti:
a)	plačati jim bo treba vožnjo od tam do domačega kraja;
b)	ostanke svojih stvari, ki so jih rešili in jih bodo prinesli s seboj, naj se jim pusti, da jih brez carine odnesejo domov;
c)	vse občine naj se opozori, da pripravijo vsaj kaka zasilna stanovanja za vse one, ki se vrnejo in nimajo kam iti; enako naj jim občina, če pa ona ne more, borza dela, takoj preskrbi vsaj začasno delo; enako naj občine opozore občane, naj bodo usmiljeni s temi reveži, od katerih so mnogi zaradi bombardiranja in življenjske nevarnosti živčno uničeni;
č) ako pridejo družine z majhnimi otroki, naj občine že vnaprej za ta primer pri premožnejših občanih izprosijo tople obleke in obutve.
To naj bo prva pomoč naše lepe domovine. Ureditev teh zadev je nujna! Ako res ljubimo svoje rojake v tujini, ako imamo res usmiljenje z ljudmi, ki so preživeli toliko strahot, potem nikar ne ostanimo samo pri pomilovalnih besedah, ampak jim pomagajmo po zgoraj omenjenih navodilih.
Z zahvalo za vse dosedanje delo za izseljence združujemo tudi upanje na uspešno izpolnitev nujne pomoči našim rojakom!
Grims Stanko,
izseljenski duhovnik in tajnik Rafaelove družbe.
Lavantinski knezoškof:
Dragi rojaki!
Vsekdar z zanimanjem sledim poročilom o Vašem življenju in delu. Veselim se \ aših veselih dni, sočustvujem z Vami ob urah nesreč in trpljenja.
Današnji nemirni časi me navdajajo s skrbjo za vašo bodočnost. Bolj kot prej kdaj je sedaj potrebno, da se v svijih težavah z zaupanjem obračate na Njega, ki v svoji vsemogočnosti premore vse in ki v svoji modrosti urejuje vso tako, da vselej doseže svoje najsvetejše namene.
Bodite z nami združeni v molitvi za pravičen mir. Ostanite zvesti Bogu in sv. Cerkvi, — tako boste ostali zvesti tudi svojemu narodu.
Maribor, 16. novembra 1940.
Ivan Jožef, škof lavantinski in apost. administrator.
Pozdrav Slovencev iz Ravne Reke:
Podpisani se v imenu vseh tukajšnjih slovenskih družin zahvaljujem Rafaelovi družbi za njeno naklonjenost in brigo za nas Slovence, raztresene po Srbiji.
Zahvaljujemo se gdč. šušteršičevi, da nas je v mesecu avgustu obiskala in za slike, ki nam jih je poslala. Prav lepa hvala tudi za izdatno pošiljko kniig! Najbolj pa se zahvaljujemo Družbi in vsem, ki so nam posredovali, da smo dobili dobrega slovenskega duhovnika v osebi g. Ruparja Maksa, s katerim smo nadvse zadovoljni. Z njim smo vendar enkrat Slovenci v Ravni Reki in v teh krajih dosegli nekako enakopravnost. Se bodo naši otroci naučili vsaj slovensko moliti. Zdi se, kot bi po dolgi zimi zopet jiosijalo toplo sonce, tako blagodejno vpliva to, ko človek sliši slovensko besedo v cerkvi. Bog daj, da bi tudi on bil z nami zadovoljen in da bi dosegel kar največ dobrih uspehov, da bi se ogrela mrzla srca_ za versko življenje.
Iskrene pozdrave od vseh tukajšnjih Slovencev!
Kukovič Franc, organist.
Izseljenska nedelja v Aumetzu
Letos seveda praznika izseljenske nedelje v Aumetzu ne bo, zakaj tudi tej nekoliko večji lo-renski vasi, ki je bila še do nedavnega kulturno središče Slovencev, raztresenih po železnih rudnikih od Luxemburga do Verduna, vojni plaz ni prizanesel. Tudi lansko jesen je nismo obhajali, dasi ne po svoji krivdi: vojaška oblast je zasegla vse prostore in s pripravljanjem smo prenehali.
Sicer pa smo se redno vsako leto spiominjali svojcev v domovini in obnavljali zagotovilo neomajne zvestobe do Jugoslavije. Obžalovali smo le dejstvo, da nam ta, čeprav vsem draga narodna država, ne more nuditi dovolj za življenje in nas s tem sili bivati na tujem, kjer kruha ne stradaš, toda najdeš malo srca in še manj pravega prijateljstva, zato pa toliko več vabečih glasov, da se človek zavrže.
Izseljenska nedelja, vedno združena s praznikom 1. decembra, je pomenila višek vseli prireditev v Aumetzu. Društva so v plemeniti medsebojni tekmi storila vse, da je bilo vredno priti na proslavo, če tudi po 50 km daleč. Slovensko delavsko društvo s svojim požrtvovalnim pevskim zborom je dalo igralce in pevce, tamburaško društvo Triglav je po svojih, skoraj izključno mladih in mnogoštevilnih sodelavcih vzbujalo občudovanje in dalo vsej prireditvi domačnost z lepo in učinkovito glasbo. Tudi šolska mladina se je postavila; saj ie z dotnorodnimi deklamacijami, telovadnimi točkami, posebno s simboličnimi vajami znala izvabiti gledalcem brezmejno odobravanje in ponos, da so »naši«, ki zmorejo več kakor so si misliti mogli.
Ce je bilo programa skoraj redno za štiri ure, vendar ni bilo nikoli opaziti, da se kdo dolgočasi, ali da mu je dobrega preveč. Temu ni bil vzrok le pester spored in temeljita priprava — saj smo se vsi od kraja vežbali in pripravljali vsaj po tri mesece ali še več — temveč tudi lakota udeležencev po lepoti in doživetjih, ki ji je bilo mogoče pa na žalost zadostiti Ie nekajkrat v letu.
Da je vsaka izseljenska nedelja zapustila v dušah globoke vtise, o tem ne dvomim. Ni jih bilo malo, ki so se spomnili svojcev s pošiljko denarja za božične praznike prav zato, ker so bili ob tej slovesni priliki na to opozorjeni. Ljudje so se vračali na svoje domove potolaženi in lahkih src, kajti globoko so doživeli, kako prijetno je, kadar pridejo bratje skupaj. Dobili so novih pobud za dosledno vzgojo naraščaja v slovensko-narodnem in državnem duhu.
Tokrat pa mora biti v Aumetzu žalostno: slovenska dvorana porušena, cerkev precej razdejana, mnoga stanovanja poškodovana, ljudje razgnani v neznane smeri. Nekaj se jih je baje vrnilo, a našli so — po nekoč tako prijazno urejenih stanovanjih nered in razdejanje. Imeli bomo torej izseljensko nedeljo bolj vsak zase. Kar se mene tiče, se hočem na izseljensko nedeljo spominjati vseh onih požrtvovalnih mož, žena, naših »puršev« in deklet, ki so vedno imeli časa in smisla za izseljensko nedeljo z lepim odrskim nastopom pripraviti hvaležno poslušalstvo v smeh ali jok, kakor je naneslo, in ki so z občutenim petjem dajali naši domišljiji
Cerkveni pevski zbor v Merlebacha
Slov. služkinje v Skoplja
poleteti nazaj v drago slovensko zemljo. S ponosom gledani v duhu tudi naše fantiče, ki so kot mladi vojaki prisegali zvestobo kralju, domovini in slovenskemu jeziku. In naše deklice, ki tudi na nobeni proslavi niso hotele imeti najmanjšega deleža dela. Tudi teh se spominjam, kako so kar pobožno izvajale razne simbolične vaje, kakor na primer Slepčeva tožba, Oj Doberdob. In udeleženci? Vidim jih prihajati iz najbolj oddaljenih kolonij in kako se jx> končani slovesnosti poslavljajo od nas s hvaležno besedo in prošnjo, naj jih povabimo kaj kmalu zopet in ne šele morda čez dolgo leto.
Kje so danes vsi ti? To res sam Bog ve. Prepričan sem pa, da je vsem v srcu mišet na dom in sklep, vrniti se čimprej. Blagor jim, ki so si v dobrih časih v domovini pridobili košček zemlje, da imajo kam glavo nasloniti, ko se bodo začeli vračati izmučeni in razočarani.
Švelc Anton, izseljenski duhovnik.
Poročilo
Rafaelove družbe, Maribor
V	severozapadnih evropskih državah je večina slovenskih izseljencev iz lavantinske škofije. Že to dejstvo je zadosten razlog za obstoj lastne Družbe sv. Rafaela za lavantinsko škofijo s sedežem v Mariboru. Skrb za prekmursko, predvsem sezonsko delavstvo nosi posebna Družba sv. Rafaela v Crensovcih.
V	Mariboru je bilo ustanovljeno posebno »po-verjeništvo Družbe sv. Rafaela« že v letu 1936. V svrho uspešnega dela za izseljence iz lavantinske škofije se je smatralo za potrebno, da se je letos osnovala samostojna Družba sv. Rafaela v Mariboru, ki ima svoja pravila odobrena od banske uprave. Imenovana družba bo tudi članica Slovenske izseljenske zveze v Ljubljani.
Kadar so naši izseljenci obiskali domovino in posebej naš obmejni Maribor, je Družba poskrbela za primeren sprejem in omogočila našim rojakom prijetno bivališče v lavantinski prestolnici. Pre-vzvišeni g. škof dr. Ivan Tomažič je ob takih prilikah vedno osebno obiskal izseljence, kar je napravilo na rojake zelo prijeten vtis.
Zlasti je skrbela Družba, da je obiskal slovenske izseljence vsako leto vsaj en lavantinski duhovnik. Tako sta bila v letu 1938. med našimi rojaki v Nemčiji, Belgiji in Holandiji na velikonočnem dušnopastirskem obisku gg. dr. Trstenjak Anton in Oberžan Drago. Lani je obiskal naše rojake v Nemčiji g. Rudolf Jerman, v Belgiji in Holandiji pa je izvršil dušnopastirske obiske p. Remec S. J. Letos o veliki noči pa je ponovno obiskal naše rojake v Belgiji in Holandiji g. Oberžan. Žal ni bilo mogoče dobiti dovoljenja za obisk Slovencev v Nemčiji.
V	svojem delovanju je ostala lavantinska Družba vedno v najožjih stikih z ljubljansko in prekmursko Družbo.
Svojo pisarno ima Družba v škofiji.
r.nnni „SALVAT ČAJ" proti
iolCnlm knmom*kom In bolečinam iolflneRR mehurja «<• dobiva pri plnvncm »nalopnikn: Apoteka St. Ivana, /aerrb. Kaptof 17. Prospekt« o idravljenju pošiljamo znstonj.
a r. a. br. 27870-193« Bn. S487
te novice
Koledar
Nedelja, t. decembra: Prva adventna, izseljenska nedelja. Zedinjenje. Edmund in tovariši; Natal. Ponedeljek, 2. decembra: Bibijana, devica mtiče-
nica; Pavlina, mučenica. Torek, 3. decembra: Frančišek Ksaverij, spozna-valec.
Novi grobovi
+ Na Brezjah pri Radovljici je umrl 28. novembra občespoštovani mož Franc Škofic, po domače O kom, v starosti 66 let. Bil je globo-koveren in čist značaj, potrpežljiv in plemenit do zadnjega. Poslednja leta ga je hudo mučila naduha, pa je še skoro vsak dan prihajal k sv. maši pred brezjansko Marijo. Skozi trideset let je bil član tukajšnjega Prosvetnega društva, član Zveze bojevnikov, ln vnet bravee naših katoliških knjig in časopisov. Na bivšem delu njegovega posestva je zgrajena sedanja brezjanska cerkev in samostan. Zapušča osem otrok, ki so že vsi poročeni, in vdovo Marjeto. Zaslužnemu prosvetnemu delavcu in plemenitemu značaju bodi ohranjen hvaležen spomin. Sv. mašo zadušnico oskrbi Prosvetno društvo Brezje, dne 6. decembra ob 7 zjutraj. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni.
Ali stp že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Osebne novice
= Zlato poroko sta obhajala v Dolnji Lendavi v krogu svoje številnu družine g. Anton Belovič in njegova soproga gospa Ccili.ja. Slovesnost v lendavski cerkvi je bila prav p r i -srčna in ganljiva. Bog jima daj dočakati še biserni jubilej!
= Poroka. V Dolnji Lendavi sta sklenila zakonsko zvezo trgovec g Ladislav Kocuvan in gdč Alojzija Horvat. Bilo srečno!
= Promocija, V torek ob 12 1h> promoviran za doktorja prava g. Avgust P 1 a j li z Jesenic. Čestitamo!
— Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v .Ljubljani Martin Ocvirk od Sv. Lovrenca, Vinko Marinšek iz Strahinj pri Kranju in Tone llalik iz Glamoča, vrbaska banovina. Čestitamo!
= Praktični učiteljski izpili so bili pred državnim izpitnim odliorom v Ljubljani od 21. do 29. t. ni. izpit so napravili naslednji učtielji-pripravniki(ce): Kačič Meta, Majer Bogdana, Malešič Frančiška, Mastnak Marija, Merčun Stanislava, Mcterc Marta. Orel Nada, Presen Olga, Sotlar Ana, Tejkal Davorinka, Vičar lledvika, Dovžan Franc. Dru/.inšek Amalija, Crohtnan Franjo, Lilija Bogomil. Logar Franc, Mihelič Marija, Pipo Kristina, Rous Marjeta, švigelj Bogomira, Trillcr lludolf, Ušcničnik Jakob, Veršnik Stanislav.
Dr. J- Gantar - Radovljica
zopet redno ordinira
Izjava Jugoslovansko-bolgarske lige v Ljubljani
Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani je na svoji seji dne 29. novembra 1940 v navzočnosti zastopnikov l'g iz ostalih krajev Slovenije sklenila v zvezi z dogodki v Bolgariji podati javnosti sledečo izjavo:
Jugoslovansko-bolgarske lige so bile pred sedmimi leti ustanovljene z namenom, da na kulturni osnovi in potem medsebojnega spoznavanja pomagajo graditi lepšo bodočnost v odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Mnogoštevilne prireditve, kulturne in gospodarske manifestacije ter medsebojni obiski v ieh letih so pokazali, da vlada v vseh slojih naroda v Jugoslaviji in Bolgariji krepka volja pozabiti temno preteklost ter v bratski slogi in sporazumu ustvarjati resnično bratsko skupnost. Ta volja niti danes ni omajana — močnejša je kakor kdaj koli. Usodna povezanost vseh balkanskih Slovanov nam narekuje, da jo še bolj krepimo, kajti edino na ta način bomo prenehali biti igračka kogar koli.
Radi tega pa tudi Jugoslovansko-bolgarske lige v Sloveniji najostrejše obsojajo vsak poizkus, skaliti prijateljske in bratske odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo Slovenci, Hrvati in Srbi smo v Jugoslaviji povezani v nerazdružljivo celoto in vsaka žalitev ali napad na enega izmed delov te celote enako močno odmeva pri vsakem izmed njih.
Odločni odpor v bolgarskem narodu proti dogodkom, ki jih je povzročil nepremišljeni govor v
-sa
Slovenskemu i
Danes, na praznik neločljivega zedinjenja bratskih jugslovanskih narodov v skupno državno usodo, se bo pričel z dovoljenjem banske uprave po vseh slovenskih srednjih, srednjih strokovnih in meščanskih šolah teden prostovoljne dijaške zbirke za naš porušeni jugozahodni mejnik — Ii i t o I j.
Vsak slovenski dijak in vsaka slovenska dijakinja si bo pritrgala in žrtvovala en dinar za svoje težko prizadete tovariše in tovarišice v Bitolju.
A'«/ bo la zbirka, sicer skromna po svojem gmotnem pomenu, izraz nerazmakljivih vezi, ki za vedno vežejo naša mlada srca od Št. llja (lo Bitolja in dalje na jug, — izraz, ki bo trpeči bitoljski mladini v uteho in zavest bratovske 1	s severnih stružnih mest domovine.
Zbirko bitoljskega lednat organizira Slovenska dijaška zveza, predstavniška kulturna organizacija slovenskega dijaštvo. Na posameznih zavodih izvedejo zbirko krožki SDZ po svojih funkcionarjih in svojem članstvu. Zbiranje bo pod nadzorstvom profesorjev pokro-oitcljcv krožkov SDZ. Slovenska dijaška zveza bo skupno nabrano vsoto poslala županu mesta Bitoli z označbo izvora in namena zbirke.
F u n k c io nor i i in članstvo SDZ!
Slovensko dijaštvoI
Bitoljski t eden t nai l>i bil plemenita tekma narodne zavesti in dr ž avl jonskega ponosa slovenskega dijaštval
Živela Jugoslavija!
Bog, narod, državat
bolgarskem narodnem sobranju potrjuje, da je naša pot pravilna, da je naše dosedanji delo že rodilo uspehe in da je misel bratstva in sloge po-gnala glolioke korenir.e v naši in bolgarski javnosti. Vse to nas vzpodbuja k še intenzivnejšemu delu za ohranitev bratskih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo ter miru med vsemi balkanskimi narodi.
Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani,
—	Za zimsko pomoč je votirala Hranilnica dravske banovine v Ljubljani 50.000 din, in to 10.000 din za zimsko pomoč v Ljubljani, 40.000 din pa na razpolago g. banu za zimsko pomoč izven Ljubljane.
—	Velika kulturna pridobitev zn Prek-murje bo knjižnica, ki jo bo ustanovila v Soboti Delavska zbornica na jiosredovanje ZZD. Knjižnica DZ 1k> največja v Slovenski Krajini. Imela bo v veliki izbiri mnogo socialnih, leposlovnih, zabavnih in znanstvenih knjig. Delavska zbornica je s tem jx>novno dokazala, da skrbi za kulturne jiotrebe našega delavstva, ki ji bo zato tudi hvaležno. Posebno hvalevredna jia je njena skrb za kulturne potrebe Slovensko Krajine, kjer smo dozdaj pogrešali velike reprezentativne knjižnice,
—	Za doplačilo 6 din lahko dobite »Slovenčev koledar« z dodatkom za poslovne zapiske. Zlasti svetujemo, da si ga oskrbe advokati, notarji, trgovci, industrijci, obrtniki itd., ker bo dovolj prostora za njihve preptrebne vsakdanje zapiske. K vsakemu mesecu bosta namreč dodana še dva lista s primernimi rubrikami za poslovne zapiske.
Med. univ.
dr. 9. NovoseljsMj, zdraunlh
se je preselil iz Kranja v LJubljano, Zrrnj-
skega ul. 7/1. tel. 24-38. Ordinira dnevno od 9.—11. in od 15. —18. ure; ob sobotah od 9,—11. ure Rontgen, Diathermia, Solux, višinsko sonce, galvano-saradizaeija, vibrac.
Zvezno vodstvo SDZ.
—	Veterinarska ambulanca Slovenskega društva za vaestvo živali poslužje v Ljubljani na Domobranski cesti št. 21 v pritličju. Tel. št. 30-36.* Pregled in zdravljenje živali: dnevno od 14. do 16. ure.
—	Francosko društvo za izseljevanje delavcev v Francijo je ustavilo svoje delo pri Borzi dela v Soboti.
—	Telovadni tečaj FO je bil 22. in 25. novembra v Soboii. Udeležili so se ga načelniki in člani 10 odsekov soboškega okrožja. Tečaj je dobro uspel in kaže razveseljiv razvoj naših organizacij ob severovzhodni meji, ki obetajo, da lx>do v zimski dobi razvile živahno delovanje.
V Dolu za SVOJIH $2 zon uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN za masiranje zobne dlesni in čiščenje zob. Pasta Paradentin izredno razkuži usta, utrjuje majave zobe in preprečuje lahko krvavenje dlesni. Dobi se v drogeriji Gre-gorič, Ljubljana, po 16 din. — Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb, Langov trg 3.
—	Za izseljensko nedeljo je izšla v zbirki »Knjižic« stosedemdeseta številka z naslovom Diaspora na našem jugu« (ali: naši na jugu). Knjižico, ki obsega 48 strani, je spisal gen. vikar. msgr. Anton Kordin. — Na ovitku ima knjižica naslove vseh knjižic, ki se še dobijo. Odveč je poudarjati korist in pomembnost »Knjižic«. To potrjuje vedno večje zanimanje in povpraševanje za nje. Omenimo le, da stopajo »Knjižice« z današnjim dnem v ostno leto. Njihova bodočnost je zelo lepa in veliko obeta. — Nova knjižica se dobi danes pred vsemi ljubljanskimi župnijskimi cerkvami, sicer pa v knjigarnah in založbah. Knjižica stane en dinar.
—	Na progi Ljubljana—Prezid—Sušak je zaradi snežnih žametov začasno ukinjena avtobusna zveza,
—	Za Miklavža in božič po dosedanji navadi ne sme manjkati med darili naše pratike s podobo sv. Družine. »Družinska pratika«, ki jo tudi letos krasi 16 strani lepih slik v bakro-tisku, je v prodaji v vseli knjigarnah in boljših trgovinah. Če pa je v kakem kraju ne bi imeli, pišite v Ljubljano Jugoslovunski knjigarni ali Prodajalni Ničman in takoj vam bodo postregli.
—	Dravska finančna direkcija v Ljubljani
naproša vse državne, samoupravne in druge oblasti kakor tudi vso javnost, da se od t. decembra 1940 dalje jk> potrebi v telefonskem prometu poslužuje zaradi hitrega poslovanja ne|>osredno s prizadetim odsekom te direkcije sledečih telefonskih številk: 42+1 finančni direktor; 4242 obči odsek; 3701 odsek za računovodstvo (pokojnine — invalidnine); 3702 odsek za finunčno kontrolo; 3705 odsek za neposredne davke in pomočnik finančnega direktorja; 5704 odsek za trošarine in takse in odsek za kataster; 4245 krajevna kontrola.
markiranje divjačine je izvršeno zaradi tega, da bi se ugotovilo gibanje divjačine, Nuproša se vsakdo, ki bi s prednjo oznako markirano divjačino ustrelil, ujel ali nu drug način na-
čin nnšil, du te markice pošlje Upravi dvornih lovišč v Belgrudu ter da točno javi, kje in kdaj je komad z ustreza jočo murkico uajden, ustreljen oziroma ujet. Stroške za odpremo teh niarkic bo Uprava dvornih lovišč v Belgradu druge volje povrnila.
Darujte praktično!
Najlepše darilo za vsako roko, je
JUGOPATENT nalivno pero. Dobavlja tudi na obroke
lugopatent, Ljubljana, Dvofakova 8
—	Trgovina II. Ničman vam z obratno pošto pošlje en uvod ali več »Družinske pratike« za leto 1941, ako jc ne bi imeli v vaši domači prodajalni. Pišite samo dopisnico v Ljubljano, Kopitarjeva ul. št. 2. Pratiko s podobo sv. Dru-ž;iiie imej vsaka hiša.
—	Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheuin inž. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vis-a-vis hotela Union.
—	Do boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim kalarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
—	Strojepisni tečaji, novi (dnevni in večerni) prično 2. decembra. Dnevi in ure pouka po želji obiskovalcev. Prospekt na razpolago. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Največja strojepisnica, 50 strojev. (Telefon 43-82.)
Šaljivi predmeti
v veliki izberi v drogeriji
KAK C, Ljubljana
Židovska 1
Ilustrirani cenik dobite brezplačno.
— V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine z dne 30. novembra 1940 je objavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega«; dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o izredni dokladi državnih uslužbencev«, »Uredba o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev«, »Spremembe uredbe o sprejemanju v službo in razporedbi zvanj uslužbencev finančne kontrole«, »Odločba o uporabi sprememb v pravilniku za opravljanje strokovnih izpitov v rudarskem resoru«, »Odločba o uporabi kontrole cen tudi na staro gumijevo obutev in na odpadke od gumija, izvzemši avtomobilske zunanje in notranje gume«, »Prodajne cene bencinske mešanice«, »Maksimiranje cene šajku in suknu«, Odločba za razveljavitev naredbe o izročanju plačilne izjave ob uvozu blaga iz Italije«, »Odločba o izročitvi novega kovinskega denarja po 0.25 din v obtok«, »Odredba o zvišanju cen za izdelovanje bioskopskih vstopnic«, »Spremembe in dopolnitve norm za cestni bitumen«, »Pojasnilo o oprostitvi banovine Hrvatske od plačevanja taks«, »Tolmačenje §§ 1. in 4. zakona o zdravstveni zaščiti učencev«, »Sprejemanje brzojavk za Alzacijo in Lo-reno«, »Odredba o preskrbovalnih ustanovah v dravski banovini« in »Odredba o peki in prodaji kruha v dravski banovini«.
Luksuzna vila naprodaj v Belgradu
Vila je v najlepšem delu Belgrada v Romunski ulici. Površina zemljišča 2000 kvadratnih metrov. Urejen vrt, sadno in iglasto drevje. Zgradba je nova, moderna, z visokim pritličjem, parterjem in nadstropjem. Centralna kurjava. Vprašati v Belgradu na telefon štev. 23-151.
—	Društvo krožnjarjev za Slovenijo obvešča člane kakor tudi ostale neorganizirane krošnjarje, da bo letni redni občni zbor v nedeljo, dne 8. decembra 1940 ob 14 v restavraciji hotela Štrukelj, v Ljubljani, Kolodvorska ulica. — Vabljeni vsi krošnjarji z obrtnim dovoljenjem.
—	Kuhaj varčno in dobro. Spisala Helena Kelhar. Nad 100 preizkušenih receptov in nasvetov za kuhanje. Cena 4 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Znamke je poslati obenem z naročilom. Naročila sprejema uprava »Vigredi«, Ljubljana, Pra-žakova 8.
hh ifiiiMiimtiv in drugo
dobite najceneje pri
Keramični zalogi M. Klemenčic
Ljubljana, Tesarska ulica 5 Telefon 27-69
DARUJTE ZA STAROLOŠKI »DOM SLEPIH«
zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 — »Dom slepih«. Ljubljana
— Markiranje divjačine v znanstvene namene v dvornih loviščih. Uprava dvornih lovišč v Belgradu je markirala v svojih revirjih ustrezajoče število koristne dlukaste in pernate divjačine z aluminijastimi prstani oziroma markicami z napisom »Uprava dvora Belgrad«, medtem ko je divjačina v dvornem lovišču lici je markirana /. markicami z napisom »Dvorsko lovišče Belje«. Vsak prstan in mar-kica ima poleg naj>isa tudi svojo številko, lo
ZFO
Ob prazniku zedfnienfa
Letos praznuje praznik Zedinjenja treh jugoslovanskih narodov Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo Jugoslavijo naša slo. venska fantovska organizacija pod posebno ve. likiin vtisom, v misli, ki ji je posvečeno vse naše delo v letu, ki je na pragu, v misli na vrhovnega državnega glavarja kralja Petra II., ki bo postni v tem letu polnoleten in bo pre-vzel breme državnega vodstva na svoje rame. Vse naše delo je namenjeno proslavi tega naj. večjega dogodka za našo veliko in svobodno državo Jugoslavijo,
Za praznik Zedinjenja smo začeli z velikim obsegom naših prireditev, z mladinsko akademijo v Ljubljani, po deželi pa z akademijami v prosluvo tega praznika. Zemlja domača nam ni prazna beseda, ki bi jo imeli samo na ustih, samo v zunanjosti; nain je domovina nekaj svetega, od Boga danega, zato nekaj, kar bomo vedno ljubili, vedno spoštovali, za kar se bomo, če bo treba in kadar bo treba, tudi žrtvovali!
To slovesno zaobljubo domovini smo že večkrat podali. Danes, na praznik Zedinjenja, jo ponavljamo s čistim srcem in globoko iskreno mislijo:
Sveta nam je zemlja slovenska in jugoslovanska. s težkimi žrtvami je bila pridobljena, zato jo bomo tudi varovali in bomo stali zvesto ob strani vladarju Jugoslavije Njego-vemu Veličanstvu kralju Petru II.
Živela svobodna kraljevina Jugoslavija! Bog živi!

—	Naše bralce opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »PEKO«.
—	Občinski tajnik izginil. V Smledniku pogrešajo že od ponedeljka, 25. t. m., občinskega tajnika Antona Bončo. — 58 letni Bonča je tajnik občine Smlednik, srednje postave, podolgovatega obraza in nekoliko plešast. Ko so ga zadnjikrat videli, je bil oblečen v praznično obleko. Ker se od nikoder ne javi, se mu je morda zgodila nesreča. Ako je komu o Bonči kaj znanega, naj to sporoči občinskemu uradu v Smlednik ali pa tudi najbližji orož-niški postaji. Že vnaprej vsakomur najlepša hvala!
PuMmann-ov čaj
ublažuje kašelj!
Dobiva se v vseh lekarnah. Orig. zavitek 125 g Din 37'-
11—1—n mm »■ Ogl. reg. br. 1503/iaifi —■——
—	Lastnika kolesa je kaznoval. V Soboti je izpred Benkičeve gostilne opolnoči izginilo moško kolo, last nekega soboškega šoferja. Neki veseli jHinočnjuk, ki je šel peš v 5 km oddaljeno vas, sj ga je izposodil, da si skrajša čas in kaznuje neprevidnega lastnika, ki pušča kolo nezaklenjeno pred gostilno. Drugo jutro je neki kolesar našel kolo v jarku ob cesti, ki vodi v Nemčavce. Pripeljal ga je v Soboto na orožniško |>ostajo, kjer ga je lastnik dobil nazaj. — l ake sreče na ni imel črensovski cerkovnik, ki je svoje kolo prislonil ob cerkveno steno, ko pa se je vrnil i z cerkve, ni bilo več kolesa nn nieslu Nekdo mu ga je odpeljal, pn najbrž ne za šalo, ker ga lastnik šc ni dobil nazaj.
Slikar Edo Deržaj
je uspsšno razstavljal v Zagrebu
Zagrebški listi jjoročajo. rla je naš slikar Edo Deržaj pred dnevi zaključil svoio zanimivo in uspelo umetnostno razstavo. Razstavljal je v »Ulrihovem salonu« okoli 50 najnovejših del.
Obisk je bil — po poročanju socVcč — rekorden, pa tudi kupcev ni manjkalo. Kupec je bil tudi zagrebški Slovenski klub, Odkupil je od slikarja, čigar dela se odlikujejo s solkl-nostjo, izvrstno tehniko in jx> neobičajnem dobrem okusu pri izbiri motivov« (»Jutnrnji list« od 17. XI. 1940) — najdražjo sliko. Klub mu je izkazal priznanje tudi s povabilom na zaključen družabni večer, ki so ga priredili klubaši za odhodnico.
Zagrebški listi poročajo o Deržajevi razstavi med drugim sledeče: »Zaradi tega so njegove slike še bolj interesantne; one tvorijo neko celino in skuša io poda jati kar mogoče mnogo pestrih, karakterističnih gorskih vrhov, predelov in pejsažov« (»Hrvatski dnevnik« oil 19, XI, 194-0), a zagrebške »No\osti« št. 319 od 18. XI. 1940- »Edo Deržaj je eden od onih redkih umetnikov, ki se je popolnoma posvetil slikanju gorskih pejsažov. Zagrebška publika si s posebnim interesom ogleduje to razstavo, ki ima poseben čar za ljubitelje planin.«
Nas veseli, da naš človek v kritičnem Zagrebu uspe, pa slikarju Edu Deržaju k uspehu čestitamo.
Zdravilno delovonie Rogače mineralne vode:
Pri kostobolju in sladkorni bolezni se dose-' gaio zelo dobri rezultati z vrelcem Donat.
Gluhonemi nastopijo v Ssvniei, krškem in 2alcu
Po uspelih nastopih v Zagrebu in Ljubljani, kjer so gluhi igralci nastopili v okviru proslave 40-letnice obstoja ljubljanske gluhonemnice in pod pokroviteljstvom gosj>oda bana, bo društvo gluhonemih priredilo pod vodstvom strokovnega učitelja g. Vinka Rapnika v soboto, dne 7. dccembra t. 1. oh 8. uri zvečer svoj nastop v Sevnici, v nedeljo 8. dccembra po glavni maši oh pol 11. uri dopoldne v Krškem, a v soboto dne 14. decembra t. I. ob 8 zvečer v Žalcu. Namen vseh teh nastopov je naši javnosti že dobro znan, saj so ravno pri njih spoznali dušo gluhonemega s prave strani in vrednost njihovega šolanja po zavodih. — Uvodoma natopi gluhi govornik, potem pa gluhi igralci v dveh enodejankah Prebivalstvo Sevnice, Krškega in Žalca opozarjamo na ta gostovanja s prošnjo, da pridno seže po vstopnicah, ki se bodo prodajale po hišah.
Franjo Neubauer:
zedinisn a dan!
Pozdravljen zedinjenja dan, planinski si ti velikan, kraljuješ nad vsemi vrhovi, kjer sneg se in led ne stopi, nad temnimi vladaš gozdovi, kjer burja divja in besni, pod tabo doline ležijo in vode deroče bobnijo.
Od nas si bil pričakovan, na dom se oziraš prostran, kjer bratje prebivajo trije sred dela, veselja in brig, tam mirno sloje domačije, varuje visok jih zvonik, tu steza, lam širna je cesta, vasi se vrstijo in mesla.
Ti dan si naš varni pristan, pred tabo je morska ravan, ki ladje bogate prenaša, čeprav jo razburja vihar, tam vedno se pesem oglaša, pogumen jo peva mornar, prihaja z morjd in odhaja v tujino iz rojstnega kraja.
Mogočni zedinjenja god, praznuje zaveden le rod, lei dolgo boril se je sate, ponosen zdaj slavnih je zmag, željan le svobode je zlate in mir mu je blažen in drag, zedinjena le domovina njegova jc sveta lastninaI
Od leve na desno v prvi vrsti: ban dr. Marko Natlačen in odlikovani: dr. Gregor Pečjak, Anton Čadež, Ivan Rakovec, Ivan Dežman in Ivan Mesar.
Ljubljana, 30. novembra.
Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani, ki že nad pol stoletja z uspehom deluje s tiskarno, knjižnimi izdajami in časopisjem za dvig prosvete in izobrazbe v krščanskem duhu med Slovenci, je danes doletela visoka čast in najvišje priznanje. Dolgoletni odgovorni voditelji Katoliškega tiskovnega društva in njegovih podjetij so prejeli danes visoka odlikovanja, ki naj jim bodo priznanje njihovega plodonosnega in splošno koristnega dela. S temi odlikovanji je dobilo tudi najvišje priznanje veliko kulturno delo, ki ga je Katoliško tiskovno društvo opravljalo s svojim časopisjem med Slo-venc.i
Nadvse prisrčna je bila slovesnost, ki se je davi ob 11 začela v banski palači, kjer je ban dr. M. Natlačen sprejel predsednika KTD dr. Gre-gorija Pečjaka, tajnika KTD svet. Antona Cadeio in upokojene ravnatelje Ivana Rakovca, Ivana Dež-mana in Ivana Mesarja. Vsak od imenovanih ima že nad sedem križev in je velik del svojega življenja posvetil delu za prospeh Katoliškega tiskovnega društva in njegovih ustanov. Z imenovanimi so prišli tudi zastopniki vodstva KTD, njegovih časopisov in njegovih podjetij z zastopniki listov, nameščencev in delavstva. Po medsebojnih pozdravih je g. ban dr. M. Natlačen spregovoril;
Nagovor g. bana
Naš narod pravi: »Iz malega raste veliko.« In zopet: »Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — palača.«
Resničnost tega izreka nam potrjuje zgodovina Katoliškega tiskovnega društva na prav posebno prepričevalen način.
Pred 53 leti so vsejali nekateri požrtvovalni in idealni duhovniki ljubljanske škofije skromno zrno s tem, da so ustanovili Katoliško tiskovno društvo. To zrno je krepko pognalo in se v teku let razvilo v mogočno drevo. Njegovi ustanovitelji in njih nasledniki so to drevo skrbno in z veliko ljubeznijo negovali in usmerjali njegovo rast. Danes se je to drevo mogočno razrastlo in od obilnih in dobrih sadov, ki jih rodi, se hrani ves naš narod.
Ogromna iu neprecenljiva je vrednost dela, ki ga je KTD izvršilo v dobi 53 let za naš narod. S knjigami, ki jih zalaga in tiska, z revijami in časopisjem, ki ga pošilja med naš narod, prispeva s svoje strani velevažen del pri gradbi naše narodne kulture in odločilno usmerja naš narod tako v kulturnem kakor v političnem pogledu.
Za to veliko in res požrtvovalno in idealno delo, ki ga je KTD izvršilo in ki ga še vedno vrši, ej ves naš narod hvaležen vsem tistim, ki so to delo od početka do danes vodili in srečno usmerjali.
Vi, gospod profesor, ste od leta 1914 do današnjega due sodelovali v odboru KTD, opravljali ste od leta 1918 do 1920 tajniške posle, od leta^ 1929 dalje pa Katoliškemu tiskovnemu društvu načelju-jele kot njegov predsednik. Vi, gospod katehet, »te od leta 1914 dalje ves čas odbornik društva in ste vodili od 1914 do 1918 ter od leta 1920 do danes pri društvu tajniške in blagajniške posle. S svojim delom ste v teh 26 letih, gospod profesor in gospod katehet. bistveno prispevali k rasti KTD.
Toda vsi vaši napori bi bili brezuspešni, ako ne bi imeli ob strani dobrih, sposobnih, zvestih in vestnih sodelavcev. In take sodelavce ste našli v ravnatelju Jugoslovanske knjigarne Ivanu Mesarju, ravnatelju »Slovenčeve« uprave Ivanu Rakovcu in ravnatelju knjigoveznice Ivanu Dežmanu. Vi, gospodje ravnatelji, ste s svojim smotrnim in nadvse vestnim delom bistveno pripomogli, da je delo vodstva KTD doseglo tako odlične uspehe.
Vaše delo je našlo priznanje tudi na Najvišjem mestu, kjer je bilo ocenjeno kot odlično koristno za narod in državo. To priznanje z Najvišjega mesta je izraženo s kraljevim ukazom z dne 17. avgusta 1940, s katerim so vas kraljevi namestniki blago-
volili odlikovati, in sicer g. predsednika KTD dr. Gregorija Pečjaka z redom Jugoslovanske krone III. reda, g. tajnika KTD Antona Cadeža z redom Jugoslovanske krone III. reda, g. Ivana Mesarja, ravnatelja Jugoslovanske knjigarne, g. Ivana Dež-mana, ravnatelja knjigoveznice Jugoslov. tiskarno, in g. Ivana Rakovca, ravnatelja »Slovenca« — vse z redom Sv. Save III. stopnje.
Ko vam izročam znake teh odlikovanj, vam vsem prisrčno čestitam z iskreno željo, da bi vam bilo dano, da bi mogli ta visoka odlikovanja dolgo nositi zdravi in zadovoljni.
Posebej pa še poudarjam, da ta odlikovanja ne veljajo samo vam osebno, marveč vsem tistim številnim vašim sodelavcem, ki so s svojim vestnim in nesebičnim delom pomagali graditi današnjo mogočno zgradbo KTD. Od srca želim, da hi bilo delo KTD tudi v bodoče koristno tako za naš narod slovenski kakor za našo državo Jugoslavijo in da bi bili v bodočnosti uspehi KTD v tem pogledu še večji in še popolnejši.
G. ban je izročil častnemu predsedniku KTD dr. Gregoriju Pečjaku in tajniku KTD svetniku Antonu Cadežu odlikovanje Jugoslovanske krone III. stopnje, ravnateljem Ivanu Rakovcu, Ivanu Dežmanu in Ivanu Mesarju pa odlikovanje sv. Save III. stopnje z diplomami vred in jim iskreno čestital.
Zahvala odiikovancev
V imenu odlikovancev se je zahvalil častni predsednik KTD dr. Gregorij Pečjak in dejal:
Velečislani gospod bani
O delu, za katerega so podeljena visoka odlikovanja, ste zelo lepo govorili in vsebino točno označili. Iz malega raste veliko, kadar je seme —
božje. Iz drobnega semena zraste mogočno drevo, ker je v semenu Stvarnikova moči Poudarili ste pomen katoliškega tiska. Vsebina tega izraza ima življenjski pomen. Saj pomeni, da moramo biti povezani z božjo Cerkvijo, pomeniti mora popolno vdanost Bogu. Iz tega izvirajo za delo najmočnejši nagibi; v njem je za kulturna dela pokazana smer za vrednote, ki so podlaga trajni blaginji naroda; v njem se urejajo naši odnosi za prvi in glavni namen Katoliškega tiskovnega društva: Zvestoba Bogu in Cerkvi, narodu in državi I Prav v tem je tudi najgloblje utemeljena ljubezen do našega kralja in njegovega visokega doma Karadorde-vičev.
Da se ludi na najvišjem mestu naše delovanje odlično ocenjuje, smo iskreno hvaležni. Prezaslužni gospod ban in naš voditelj, prosimo Vas, da sporočite na najvišje mesto našo globoko zahvalo in izraze naše neomajne vdanosti.
V imenu grafičnega delavstva, zaposlenega v podjetjih KTD, je čestital odlikovancem g. Lojze Erjavec, predsednik organizacije grafičnega delavstva v Ljubljani, s čemer je bila lepa slovesnost, ki je prinesla zasluženo priznanje dolgoletnim in požrtvovalnim delavcem, končana. Visokih odlikovanj, ki so jih bili deležni odlikovanci in ki so hkrati priznanje kulturnemu delu KTD, se veselimo tudi mi in vsem iskreno čestitamot
Ljubljano. Mestni trg 9 Tel. Zf-56
Trgovski nameščenci dobs draginjske doklade
V petek zvečer so imeli trgovski sotrud-niiki občni zbor svoje organizacije, katerega se je udeležilo nad 100 članov Zborovalce je pozdravil [>redsednik g. Sitar, ki je jiodal tudi tajniško poročilo. Med letom je organizacija dosegla osemurni delovnik, doseženo je tudi pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Organizacija je posebno
E »svetila skrb jilačam trgovskih sotrudnikov. eta 1930. je plača nekako še zadostovala, zaradi draginje pa je jiostala občutno premajhna. Na to stanje je organizacija opozorila oblasti in delodajalce. Končno je bila izdana uredba, ki določa minimalno plačo tudi sotrudnikom, in sicer 1150 din mesečno. To je že uspeh, če primerjamo plače z onimi iz leta 1939. Potegovali smo se tudi za draginjske doklade in je ta akcija še v teku. Pri slučajnostih jc zastopnik trsrovcev g. Krek povedal, da so se trgovci odločili, da bodo svo.iim sotrudnikom dajali prav iste doklade kakor veljajo v Zagrebu. Ta izjava je žela viharje navdušenja. Zastopnik Delavske zbornice g. inž. Košir ie zl>orovalrem sporočil, da so se s 1. novembrom povečnle jiodpore za 60% za vse brezposelne, s. 1. januarjem 1941 pn bo vpeljana posebna lestvica za brezjioselne člane. Člani bodo torej dobivali poslej posebne brezposelne podpore in ne več v razredu delavcev, kakor ie bilo to doslej. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno
izvoljen g. Lojze Sitar.
«
1 Sestanek gg. katehetov ljubljanskih srednjih šol bo v jx>nedeljek 2. decembra ob 8 zvečer v posvetovalnici Jugoslov. tiskarne. Razgovor o duhovnih vajah.
Monumentalni ameriški film iz na;burnejše dobe:
Pod zastavo svobode
(Vlrginla Clty)
Samo kratek ča* še n a sporedu 1 — Borba 7a zlato in Ijuboien 1 Mojstrsko režirani pohodi konjenic. Odlični igralci: Errol Fynn, Mirtam HopVInt
P reds i a ve ob 15.
17.. 19. in 21 uri dop. ob pol 11. uri
Kino Matica
tel. 22-41
Doživljaji ene noči v tajinstveni hiši. v kateri črna prikaien ogroža življenje mladih ljudi
Film napetih dogodkov in močne razbuljive vsebine Ob 15., 17., 19. in 21. url Kino Sloga, tel. 27-30 Dopoldne ob 1030 matineja po znižanih cenah TARZAN V HAREMU
Črna mačka
1 Petdeset let je
preteklo v četrtek 28. novembra, ko se je na prijaznem Viču rodil gosp. Andrej Biejan, poštni poduradnik in hišni posestnik, Z varčevanjem si je prihranil toliko, da si je na Glincah postavil svojo hišico, v kateri sedaj zadovoljno prebiva s
svojo družino. Vsak	fi^M^^M
dan ga vidimo pri po-	i .
štnem avtomobilu, kako t 4	* ^11111118
skrbno prebira našlo. I'	v,- V
ve na zavojih in nato mUmHHHI s hitrimi koraki dostavlja naslovljencem. G. Bizjan je skrben družinski oče, v službi vesten in uslužen, zato tudi uživa splošno spoštovanje. Njegovi številni prijatelj«, katerim se pridružujemo tudi mi, mu želijo, da bi mu Bog dal dočakati še več življensftih jubilejev v zdravju in zadovoljnosti. ,
Autobus Ljubljana-Barie-Ig-tška va$
vozi od 1. XII. 1940 po novem voznem redu in sicer vsak dan:
odhod iz Ljubljane ob 6.00, 12.30, 18 30 odhod iz Isa	ob 7.00, 13.30, 19 30
Postajališče Ljubljana Krekov trg.
J. Kraljic, Ljubljana. Gosposvetska 1 pri „Figovcu" — tel. 36-98
I Proslava zedinjenja v Delavski zbornici bo
drevi točno ob pol osmih.
1 Križanska moška kongregacija ima prihodnjo nedeljo, na praznik Brezmadežne, slovesno cerkveno ojiravilo zjutraj in zvečer ob navadni uri. Pri večernem slovesnem shodu bo tudi sprejem novih članov — V torek, 3. decembra zvečer bo odborova seja, ki naj sc je udeleže vsi odlvorniki.
1 Trnovčani! Danes ob 10 dopoldne bo v Prosvetnem domu proslava Zedinjenja s pestrim sporedom,
1 Neimenovani dobrotnik je daroval Vin-cencijevi konferenci za župnijo M. O. v Ljubljani'na mesto cvetja na grob blagopokojnega g. Ludvika Skuhala znesek 300 din za siromašne dru/ine. Bog plačaj!
I Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani in Ljubljanska filharmonija priredita v ne-tek dne 10, januarja 1941 v Operi veliko akademijo za zimsko pomoč l jubljanskim revežem
I Kakor doznavamo bo uprizorilo »Gledališče mladih« v Ljubljani v prvi polovici decembra Lcskovčcvo dramo: »Dva bregova« Delo pripravlja g. Sintič Zvonimir. absolvent dramske *ole v Prngi. Uprizoritev utegne biti dogodek na kar že zdaj opozarjamo vso kulturno javnost
:Darila, Ki rax\>esele.
eleganten damski plašč, popoldanska obleka, vezena svilena halja, suknja za gospoda v prvovrstni kvaliteti in nizkih cenah ■
Visoko priznanje
za dolgoletno kulturno udejstvovanje
Je človeku istočasno opravljati dvojno delo, TUNGSRAM KRVPTON žarnica pa to zamoie: pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe ln snežno bele I
VEC SVETLOBE, MANJ STROŠKOV!
1 Cenjene dame! Za Miklavža in za božič potrebujete nove obleko. Najlažje boste izbrale že iz-gotovljeno ali pa Vam po meri naredi tvrdka Go-ričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbera blaga za obleke po nizkih cenah!
Oglejte si kapelo sv. Cirila in Metoda
v Cirilovem akademskem domu! To ie naše prvo slovansko svetišče! Kapela je odprta za javnost vse nedelje do božiča od 9—18 ure. Strcliška ulica št. 12
1 Ako želite, da bi prišel sv. Miklavž k Vam na dom, ko bo odha|al s svoiim spremstvom iz Narodnega gledališča, sporočite to gospodu Gregorinu, članu Drame
1 Zadnji kostanji v Zvezdi so padli. V soboto dopoldne so podrli zadnje štiri kostanje, ki so stali še na zgornjem delu očiščene Zvezde. S tem je ves ogromni trg, ki je sedaj nastal iz Zvezde in Kongresnega trga, dobil popolnoma drugačno lice. Spomenik kralja Aleksandra je že sedaj dobil vse drugačno veljavo, čeprav okolica še ni dokončno urejena. Mnogi, ki hodijo čez Kongresni trg in čez Zvezdo, so s sedanjo zunanjostjo mnogo bolj zadovoljni. Zato že sedaj mnogi pravijo, da bi bilo Zvezdo škoda zasaditi z visokimi drevesi.
1 Žvegelj Viktor, Cojzova 1, slika, pleska stanovanja, oprave, stavbe, reklame, kulise.
1 Pečarji so se vrnili z orožnih vaj. Zato zopet lahko izvršujemo prezidave starih in dobave novih peči. Tovarna Lutz peči, Ljubljana, Šiška, tel. 32-52.
1 Moderne pletenine Kamičnik, Nebotičnik.
1 Pečene purane in krvavice v gostilni Lovšin.
Praktični uradnik
absolvent Trgovske akademije s prakso v veletrgovini. z večletno prak«o samostojnega vodstva trsrovine, star 28 let, išče primerno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru ix>d »Mlad in sposoben«.
Soliden	Trpežen
čevelj
se dobi najbolj ugodno pri
TRIUMF-u
I	Miklošičeva 12
nasproti „Uniona"
a_
l Ne zamudite ugodne prilike in si takoj nabavite srečke velike gasilske loterije, ki jo prirejajo prostovoljni gasilci v Ljubljani. Samo za 5 din lahko izžrebate avto, motorna kolesa, dvokolesa, radio-aparate. šivalni stroj in še nad 400 koristnih dobitkov. Žrebanje bo 29. decembra t. I. v Ljubljani. Danes bodo naši prostovoljni gasilci prodajali srečke — ne odklanjajte jih! Saj pribitek loterije ie namenjen za nabavo sodobne gasilske opreme. Meščani, podpirajte plemenito akcijo naših gasilcev in pridno segajte po srečkah Srečke so na razpolago pri V6eh prostovoljnih gasilskih četah in v trafikah v Ljubljani ter pri vseh prostovoljnih gasilskih četah v Sloveniji.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-J0SEF« grenčiee.
Razbojnik v mariborskem hm
Lov in streljanje za razbepifceEn ja bite psitokno filmu z Divjega zapada
Maribor, 30. novembra.
V poznih nočnih uran od včeraj na danes so so odigravali po mariborskih ulicah razburljivi dogodki, policijske patrulje»so drvele sem in tja, klici in streli so odmevali po raznih delih mosta, da so se ljudje po stanovanjih prebujali ter so bili vsi oplašeni, ker niso vedeli za vzrok in potek teh dogodkov. Vršil pa se je po mariborskih ulicah in vrtovih divji lov na razbojnika, ki jo bil čisto podoben filmu, ki prikazuje borbe z ameriškimi gangsterji. Potek teh za Maribor nenavadnih dogodkov je bil sledeč:
Snoči okrog 10 je pritekel k stražniku na Tržaški cesli 23 letni delavec Štefan Iskra ter mu prijavil, da so ga pravkar napadli in oropali sredi Tržaške ceste. Iskra se je nahajal zvečer v gostilni na omenjeni cesti ter je sani sedel za mizo, za drugo mizo pa je bila večja družba fantov in deklet, ki je popivala in pela. Fantje so začeli Iskri prigovarjati, naj jim plača vino, on pa je rajši zapustil gostilno. Komaj pa je prišel na cesto, so ga obkolili štirje moški, ki so stopili za njim iz gostilne. Eden ga je pobil z boksarjem na tla, drugi pa mu je na tleli segel v žep ter vzel denarnico s 125 dinarji. Moški so potem izginili. Med napadalci je Iskra poznal dva po imenu in sicer sta bila to neki Jožef Kelc in Ignac Ilešič. Stražniki so potem napadalce zasledovali, pa jih niso dobili.
Pozno ponoči pa ie bil policijski stražnik na Grajskem trgu obveščen, da se nahaja v tamoš-njem baru neki sumljivi moški, ki plačuje s tisočaki ter napaja z najdražjimi pijačami dve dekleti, ki sta prišli z njim v ta lokal. Stražnik je poklical še svojega tovariša in oba sta šla pred
UkSrfarfe razredov na ljudskih šolah
Maribor, 30. novembra.
Banska uprava je ukinila na nekaterih mariborskih ljudskih šoiali oddelke, ln sicer so ukinjeni oddelki na 1. in 11. dekliški ter na 111. in IV. deški ljudski šoli. Ukinjeni oddelki so sedaj združeni z drugimi oddelki na teh in drugih zavodih, pa se je pri tem število otrok v združenih razredih tako povečalo, da je pouk preobremenjen. Prizadeti zavodi so naslovili na ministrstvo piosvete posebno spomenico, v kateri opozarjajo na posledice ukinjanja oddelkov ter navajajo razloge, ki govorijo zato, da se opuščeni oddelki zopet odprejo.
Meslo Maribor je obmejno mesto in vsaka ukinitev našega šolstva škoduje našemu ugledu. Že iz narodnostnih ozirov je nujno potrebno, da Ima Maribor čim razvitejše šolstvo. Zato ni priporočljiva ukinitev obstoječih šolskih oddelkov, čutudi imajo trenutno mnaj učeneov, kakor je to predvideno. Posebno velja to za šole v Magdalen-skem predmestju — za II. dekliško in 11. deško ljudsko šolo. Mestni otrok, posebno iz tega predmestja, ki ja čisto delavskega značaja, je neugnan, temperamenten in je zaradi tega potrebna precejšnja energija za vzdrževanje discijjline, ki jo mora uporabljati vsak učitelj. Ce pa je potem v posameznem razredu po M) in več otrok, katere je večinoma vzgojila ulica — saj sla pretežno pri vseh otrocih oba roditelja zaposlena, tako da nimajo doma potrebne vzgoje in nadzorstvo, pa je temeljita vzgoja v šoli tem večjega pomena ter edina garancija za napredek. Peti okraj je tudi najsiromašnejši ter otroci iz tega mestnega dela skoraj nimajo druge možnosti izobrazbe kakor ljudsko šolo. Zaradi socialnih razmer je pouk jako otežkočen ter je individualno delo pri prevelikem številu otrok nemogoče. Poleg toga se bo število otrok na šolali v tem okraju vedno večalo, saj ima tukaj Maribor edino možnost za razširjanje. Kmalu bo na sedanjih šolali nastopilo pomanjkanje novih sob in oddelkov. Iz vsega tega sledi, da bi bilo treba v Mariboru ukinjene oddelke zopet vjjostaviti.
*
m Zgledno človekoljubno delo mariborskega Marijanišča. Te dni je imelo društvo Marijanišče v Mariboru svoj redni letni občni zbor. Društvo podpira brezposelne služkinje 1er upravlja v ta namen poseben zavod v Gregorčičevi ulici 18. Zgledno in požrtovalno vodijo upravo zavoda čč. šolske sestre. Na občnem zboru so bili pokazani rezultati dela v preteklem poslovnem letu: 359 brezposelnih služkini je bilo spreietih v Marijantšče ter 60 imele tukaj 2112 prenočišč. Brezplačnih prenočišč je bilo 450, od ostalih, ki so obljubile plačali, pa jih je svojo obljubo pozabilo 480, tako da je bilo stvarno brezplačnih prenočišč 930. Sicer pa je tudi odškodnina, ki jo dekleta plačajo za streho ui deloma tudi za hrano, malenkostna Je pa silne važnosti, da imajo dekleta, ki iz katerega keli razloga zapuste ali izgube službo, v ča6u, dokler si ne poiščejo nove zaposlitve, varno zatočišče, kjer najdejo topel sprejem in streho, tako da niso prepuščene ulici ki bi za marsikatero od njih postala usodna. Povrhu pa vrši Marijanišče tudi važno nalogo posredovalnice za službe Sestre, ki vodijo zavod, poznajo dobro razmere pri mariborskih gospodinjah ter pomagajo svojim varovankam, da najdejo primerno službo, prav tako pa tudi gospodinjam, da dobe primerno, pošteno služkinjo. So v Mariboru zelo številne gospodinje, ki sprejemajo samo na posredovanje tega zavoda. Lani je 250 gospodinj iskalo v zavodu služkinje ter je 200 deklet potem tega posredovanja dobilo službe v Mariboru. Zavod in njegovo človekoljubno delo vsem toplo priporočamo.
m Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova c. 13, vam nuci. ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri v jionedeljek svoj sestanek izjemoma v Delavski zbornici. Sodna ulica 0-11. Predaval bo vadniški učitelj Kotnik.
m Pozivajo se vsi starši, ki so prijavili svoje olroke, da jih v slučaju vojne evakuira oblast, da lekom enega tedna javijo pri mestnem socialno-političnem uradu, Rotovški trg št. 9-1 eventualno spremembo svojega bivališča.
m Miklavžev večer v gledališču. Miklavž bo letos obiskal tudi naše narodno gledališče. Prišel bo na svoj god dne 6. decembra popoldne z zelo zabavno olroško igrico »Pikica in Tonček« in drugimi darili za pridno deco.
m Fantovski odseki in Dekliški krožki proslavijo praznik Zedinjenja danes ob četrt na 12 dopoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti (i. Udeležba na slavnostnem zborovanju za vse članstvo strogo obvezna, prijatelji mladine vabljeni!
m Vsa katoliška društva na Pobrežju proslavijo 22. obletnico Jugoslavije danes popoldne ob
navedeni lokal ter dala poklicati tega sumljivega bogataša. Prepoznala sla v njem Ilešiča, ki je bil zasledovan kot soudeleženec pri zgoraj navedenem napadu. Stražnika sta Iskro jx»vabila s seboj, ta pa je sprotno vrgel na tla svoj klobuk ter prosil, čo ga sme pobrati. Ko so jo sklonil po klobuk, je naglo odsunil oba stražnika ter se podal v beg. Policista sla ga zasledovala po Ve-trinjski ulici in Ulici ob jarku in ker se ni na pozive ustavil, sta oddala več strelov iz svojih pištol, pa vse v zrak. da bi ga ustrašila. Begunec jia so za streljanje ni zmenil, pač pa je planil v Kopališki ulici k ograji bivšega Tavčarjevega vrta, jo preplezal kot veverica, na drugi strani vrta pa je jireplezal dva in pol metra visok vrtni zid, skočil v Frančiškansko ulico ter nato čez plot v številne vrtove, ki se nahajajo med Frančiškansko in Sodno ulico. Na teh vrtovih so ga obkolile policijsko patrulje stražnic I. in II. ter ga preganjale iz enega vrta v drugega. Stražniki so ga nekajkrat dobili tudi na muho ter so streljali nanj iz samokresa, pa ga nobena krogla ni zadela. Nazadnje so ga po daljšem preganjanju le upehali, da je uvidel, da policajem le ne moro pobegniti. Na dvorišču hiše št. 8 v Marijini ulici so ga j>otein aretirali ter ga odgnali v policijske zapore.
Begunec se piše Ignac Ilešič, slar je 29 let ler jo doma iz Oseka pri Sv. Trojici. Ko so ga prijeli, niso našli pri njem niti dinarja, v baru pa so videli, da je imel poln žep tisočakov. Denar je očividno zmetal med begom od sebe, da bi se na ta način iznebil obtežilnih dokazov. Sedaj ga zaslišujejo, da bi pojasnili skrivnostni vir njegovega bogaslva.
m Literarni nastop v Ljudski univerzi. V ponedeljek, 2. deembra bosta iz svojih del čitala pisatelja Miško Kranjec in Anion Ingolič.
m Davčne zadeve Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Splošni poziv k vlaganju davčnih prijav za zgradarino 1941., ki je bil objavljen j>o odloku davčnega oddelka fin. ministrstva, se razveljavlja. Na podlagi tega poziva davčna uprava ne bo več sprejemala davčnih prijav. S splošnim pozivom k vlaganju davčnih prijav za zgra!-darino 1941 bodo pozvani le tisti hišni posestniki, katerih zgradbe so stopile v davčno obveznost v 1. 1940 in-katerim so je dohodek iz hiše na dan 1. decembra 1940. občutno povišal. Ti po-sestniik bodo morali vložiti davčne prijave v času od 1. do 31. decembra 1. 1,
m Smrtna kosa. V Parmovi ulici 21 je umrla v starosti 74 let zasebnica Sekolec Katarina. — V Strmi ulici 10 v Krčevini je ugrabila smrt 77 letno zasebnico Elizabeto Psajt. Naj počivala v miru!
m Septct bratov Živkov priredi v sredo, dne 4. decembra t. 1. ob 20 v dvorani Gospodarske zadružne banke, Maribor, Aleksandrova 6 zanimiv koncert slovenske umetne in narodne pesmi.
m Spet pet vagonov ovac v Nemčijo. Izvoz ovac iz Južne Srbije v Nemčijo se živahno nadaljuje. Tudi včeraj je prispelo pet vagonov živali. V Mariboru dajo ovcam potreben odpočitek ter jih peljejo na zrak, ker so v vagonih stisnjene kakor sardine. S kolodvora so jih včeraj spustili na sejmišče in na travnik pri Francovem mlinu ter sta bila oba jiroslora čisto jiolna te meketa-joče drobnice.
Gledališče
Nedelja, 1. decembra, ob 15: »Vdova Rošlin-ka«. Brezplačna predstava za mestne reveže. — Ob 20: »Za narodov blagor«. Slavnostna predstava. Znižane cene.
Ponedeljek, 1. decembra: zaprto.
Torek, 3. decembra ob 20: »Za narodov blagor«. Red ii
Zagorje
Župan občine Zagorje — šostdesetlet-nik. V ponedeljek, dne 2. decembra, bo obhajal šestdesetlelni-co svojega rojstva g. Proscnc Anton, župan občine Zagorje.
Skozi vsa leta svojega življenja in tudi ob času najhujših preizkušenj, je bil gospod Prosenc vedno zvesto na vodstvu vseh naših katoliških ustanov. Bil je ponovno izvoljen za načelnika Ljudske gospodarske zadruge, za načelnika Ljudske hranilnice in posojilnice v Zagorju, bil ponovno član občinskega odbora in cestnega odbora. V letu 1927 je bil imenovan za gerenla občine Zagorje, kar je oslal skoro leto dni. Ob ustanovitvi JBZ je bil izvoljen za predsednika te krajevne organizacije, na kateri listi je bil tudi v letu 1935 izvoljen za župana zagorske občine in sicer s tako večino, ki je dotlej v Zagorju volilci niso dodelili nobenemu županu. Njegova dela jx> občini ter uprava občinskega gosjiodarstva pričajo, da je bilo zaupanje jiodeljeno pravim rokam. Vrlemu možu želimo ob njegovi šestdesetletnici, da bi ga Bog ohranil še prav mnogo let zdravega in zadovoljnega.
Občinstvo opozarjamo na akademijo Fantovskega odseka, ki jo priredi v proslavo zedinjenja v nedeljo 1. decembra zvečer ob 7 v Zadružnem domu.
S slovesno sv. mašo v nedeljo za praznik našga zedinjenja je hkrati letos združena proslava sv Barbare, zaščitnice rudarjev. Svete maše, ki bo ob 10, se udeleže zato tudi rudarji.
V	ponedeljek 2. decembra bo v Zagorju običajni letni živinski in kramarski sejm. Ker je tik pred sv. Miklavžem, je pričakovati ao-bre kupčije.
Ježiea
Fantovski odsek in Dekliški krožek na Ježici proslavita danes pojioldne ob 5 v Cerkvenem Gomil na Ježici praznik zedinjenja z lxi-gatim sporedom. Starši in prijatelji vljudno vabljeni. Vstopnine ni.
Jesenice
Miklavievanje v Krekovem domu bo v četrtek, 5. decembra. Za mladino pride sv. Miklavž ob pol 5. popoldne, za odrasle pa ob 8. zvečer. Zvečer bo pred obdarovanjem uprizorjena enodejanka -»Usodna zamenjava«. Darila se sprejemajo isti dan od 9. dopoldne dalje v Domu.
Fantovski sestanek bo jutri zvečer ob 8., na katerem bo tvarina predavanj prav zanimiva. — Vabljeni!
Škofja Loka
Obrtniško združenje za okraj Škofja Loka bo imelo dne 8. decembra ob 8 zjutraj v jiro-storili ljudske šole svoj redni občni zbor. Vsi. ki jim je za napredek obrtniške organizacije, bodo glasovali za sporazumno listo z. g. Pavletom Bozovičarjem na čelu.
Dr. ]osip Petrič
v Škofji Loki
Od 1. decembra 1940 dab'e ne ordinira več privatno temveč samo za člane OUZD vsak delavnik dopoldne
V	Društvenem domu bo Miklavž za otroke v četrtek ob 3, ob 8 pa za odrasle z lepim sporedom.
Vincencijeva konferenca bo obdarovala predvsem z obleko vse revne otroke ne le mestnih šol, temveč tudi ljudske šole v Ga-brku, kjer je j>onekod revščina prav velika. Podprimo z vsemi močmi to socialno delo.
-•Cigani« pridejo v Društveni dom ob pol.4.
iu v
amškovem doi
c Koncert v proslavo Zedinjenja. Drevi ob 8. prirede vsa celjska pevska društva s sodelovanjem Glasbene Matice v mestnem gledališču slavnostni koncert v proslavo praznika narodnega zedinjenja. Spored je zelo pester. Nastopili bodo tudi solisli, tako da bo koncert nudil lep umetniški užitek. — Vabljeni 1
c Oficirji celjske garnizije prirede drevi ob pol 9. v Narodnem domu družabni večer.
c Proslava praznika Zedinjenja bo danes ob pol 5. popoldne v Salezijanskem mladinskem domu v Gaberjih s prav lepim sporedom.
c Dijaška Marijina kongregacija priredi dno' 8. decembra v proslavo Brezmadežne slavnostno akademijo v dvoiani Ljudske posojilnice s pestrim sporedom.
lo- aparati
Radione - Telefunken - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rlieintal
(tudi na obroke)
RAD!O -TOPLAK- CELJE
Prešernova 5/1
c Absolventi dri. trgovskih šol se organizirajo. »Absolvent«, glasilo Društva absolventov državnih trgovskih šol, ki izhaja v Celju, obravnava poleg drugih društvenih zadev tudi nameščenska vprašanja. Društvo je organiziralo po vsej Savinjski in Šaleški dolini poverjeništva in zbralo lepo število članstva, ki se bo borilo za svoje pravice. Tako se je pred kratkim ludi ustanovilo poverjeništvo v Šoštanju. List urejuje Suszynski Maks, predstavnik za lastnika DATŠ pa je g. Vučer Leopold.
c Vaja za zatemnitev mesta v petek zvečer je uspela. Od pol 7. do četrt na 9. je bila v Celju zares egiptovska tema. Občinstvo se je strogo držalo izdanih predpisov mestnega poglavarstva in je bilo le malo pritožb. Na račun so seveda spet prišli mladinci, ki so v temi blodili po mestu z električnimi svetiljkami, dokler jih nista policija in mraz pregnala.
c V Zagradu pri Celju je umrl 51 letni Korošec Ivan. Naj v miru počiva!
c V Celju je umrlo v preteklem mesecu 30 ljudi, od teh 11 v mestu in 22 v bolnišnici.
c V podružnici »Slovenca« v Celju, Aleksandrov trg (i. dvignite ponudbe pod »Zamenjava.
c Andrejev sejem je bil letos mnogo slabše obiskan kakor v ostalih letih tako po prodajalcih kakor tudi po nakupovalcih. — Prodajalci zimske obutve in oblek eo prišli na svoj račun, ostali pa v mnogo manjši meri. Pozna se. da sicer bosata
Savinjska dolina letos še ni vnovSila svojih pridelkov. Tudi dogou na živinsko sejmišče je bil srednji, povpraševanje tudi srednje.
c Aretacija predrznega tatu. Oblast je prijela 20 letnega Gajška Vladimirja, pristojnega v Šmarje pri Jelšah, ker je ukradel na Polzeli žensko kolo, dve moški uri, novo moško kolo in še nekaj drugih predmetov, katere so našli pri njem. Gajšek je tatvino priznal in so ga izročili sodišču.
c Opozarjamo na razpis tistanov Antona Kolenca za dijake visokih in srednjih šol za šolsko leto 1940 Prošnje je vložiti izključno pismeno na naslov Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana do 5. decembra.
Ptuj
Podvinci. V nedeljo, dne 24. nov., se je poročila Golobova Micka z Janezom Holc iz Jams ževc, žunpija Sv. Urban. Poročil ju je nevestin brat g. p. Gavdencij Golob, kaplan na Ptujski gori. Naši dobri Micki želimo na novem domu veliko sreče in blagoslova. Bila je Marijina hčerka, zato ji je Marijina družba kot svoji odbomici v spomin poklonila lepo Marijino sliko, pevci pa so se s cerkvenega kora. kamor ie tudi več let zahajala, poslovili od svojo tovarišice z ubrano pesmijo. Novoporočencema naše čestitke I
Na prvi december
Letos boli ko druga leta
negotovost v srcu kliuie skrb se v misel nam zapleta, dvom duha nam izprušuie:
Domovina, domovina, po lmteri kreneš notvl Si pripravljena, edina, če neurje Te žalosti?
Je zadostna vez med nami, če preskušnie bič udari9 So tla trdna pod nogami, ' streha vama pred požari1
Kakšen zrak nebo preveva, kakšno sidro dno zagreza? Se smehlja Ti zarja dneva ali zdi viharjev jezal
Boš ostala, domovina, še naprej, ko prejšnje čase; močna, zdrava, troedina — kakor brat, ki v sebi rase1
Griša Koritnik
Miklavževi večeri v Llubliani
Mamice, očetje! Kaj ne, da želite, da bi tudi Vaši mali bili ob Miklavžu deležni izrednega veselja in doživetja. Pripeljite jih zato v četrtek,
5.	decembra ob 4 popoldne v dvorano trnovskega Prosvetnega doma, kjer jim pripravlja ženski odsek Prosvetnega društva prelepo presenečenje. Sv. Miklavž, bogato obložen z darili, ljubeznivo vabi svoje malčke.
Miklavž v Rokodelskem domu. Miklavž s številnim spremstvom bo prišel v Rokodelski dom v četrtek, 5. decembra dvakrat, ob petih za otroke, ob sedmih za odrasle Ob vsakem Miklavževem prihodu bo tudi lepa gledališka igra. Vstopnice se bodo dobivale v sredo od 3—8 popoldne in v četrtek od dveh popoldne dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Tam se bodo sprejemali tudi darovi, ki jih želi kdo darovati po sv. Miklavžu otrokom ali odraslim.
Krščansko žensko društvo je povabilo sv. Miklavža, da pride v četrtek, 5. t. m. ob po! 5 popoldne v belo dvorano Uniona razveselit pridne malčke. Glede obdaritve se je zglasiti istega dno v isti dvoraui med 12. in 2. uro.
Sv. Miklavž bo prišel s svojim spremstvom v četrtek popoldne v Dramo h Goliovi mladinski igri »Snegulcica«. Obrača se na dobra srca gg. trgovcev, zlasti tistih, ki prodajajo slaščice, pecivo, šolske potrebščine in podobno s prošnjo, naj prispevajo s svojimi izdelki k obdaritvi tistih otrok, za katero bo Miklavžu zmanjkalo daril. Za darove, ki jih bodo gg. trgovci z navedbo tvrdk poslali v sredo in četrtek dopoldne v Dramo k vratarju, se bo Miklavž darovalcem na odru med predstavo in po ljubeznivosti uredništva tudi v dnevnem časopisju imenoma zahvalil.
Šentjakobčani! Miklavžev večer FO Ljubljana — Sv. Jakob — bo v farni dvorani v četrtek, 5. decembra. Za otroke ob 4 in ob pol 7, samo za odrasle ob pol 9 zvečer. Pridilel — Pester spored in orkester peklenčkov, igra v peklenskem brez-nju. Obdarovanje itd.
Na Miklavžem večeru dne 5. decembra ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani bodo prišli na račun v prvi vrsti otroci. Ta veličastno aranžirana prireditev, z deloma umetniškim sporedom, pa bo tudi pravi užitek za odrasle. Morda še niste ču'i slavnega virtuoza na kitari g. Stanka Preka, ki bo pri tej prireditvi iz prijaznosti sodeloval. Ime priljubljenega humorista g. dr. Morella pa je v naši javnosti že dobro poznano. Če si hočete še pravočasno oskrbeti boljše sedeže, ki se že raz-prodajajo v pisarni »Pax et bonum«, frančiškanska pasaža, se takoj odločite. Cene sedežem od 12 do 4 din navzdol. Informacije glede Miklavževe obdaritve itd. dobite lahko tudi na telefonu številka 43-63
F0 sv. Peter prredi v četrtek. 5. t. m. v društveni dvorani — župnišče — »Miklavžev večer« in sicer ob peti uri popoldne za mladino, ob osmi liri zvečer za odrasle pri pogrnjenih mizah z zelo pestrim sporedom. Darila se sprejemajo v sredo cel dan in v četrtek do osme ure zvečer. — Odbor.
Prosvetno društvo Trnovo sporoča, da pride sv. Miklavž v Društveni dom v četrtek, 5. decembra, kjer bo obdaril ob 4 popoldne najmlajše do
6,	leta starosti, ob 6 zvečer mladino od 6. leta dalje, ob 8 zvečer odrasle. Prireditev bo aranžirana z nežnim čutom za otroke in odrasle. Naročila in darila sprejema v četrtek, 5. decembra od 8. ure zjutraj dalje v Društvenem domu.
Kranj
Trbovlje
Cirilova knjigarna, Trbovlje, Vabimo vas v našo trgovino, Loka 253.

• GOSPA, GOSPODiČN aS,VG&SPOD 1H SIHKO •. iNOStJO;, KLOBUKE ZMAZKE >,H!I N<K O.?!
DOBIJO SE SAMO V KRANJU. POLEG FARNE CERKVE ! |
Ptujska gora
Obisk iz Rima. Ob generalni vizitaciji postojank o. o. niinoritov v Jugoslaviji je vizitalor g. p. Viktor Chialini v svojstvu generalnega vizi-latorja v Rimu obiskal dne 19. novembra tudi Ptujsko goro. Visoki gost je bil vzhičen nad lepoto svetišča M. B. na gori, posebno ie pa užival v lepem razgledu, ki se s Ptujske gore nudi očem na vse strani. Svoja čustva je zabeležil v spominski knjigi oo. niinoritov, kjer naziva Dravsko polje in vinorodne Haloze za »rajsko lepe kraje«.
Še je čas
da si naročite »Slovenčev koledar«
Do 8. dccembra naj vsak naroči in plača naročnino zanj po 10 dinarjev.
Po 8. decembru bo koledar občutno dražji.
Kdor je samo naročil koledar, pa ga še ni plačal, naj ga takoj plača. Posluži naj se nemudoma položnice, ki je priložena današnjemu »Slovencu«. Ako do 8. decembra t. 1. ne po plačal, ga ne bomo mogli smatrati za naročnika. — Koledar je narastel knr na 250 strani in bo res prelep dar vsem naročnikom »Slovenca« — »Slovenskega doma« — »Domoljuba«.
\
Ljubljana, 1. decembra
Gledališče
Drama. 1. decembra, nedelja: ob 15 Mali lord. Mladinska predstava. Izven; ob 20 Cigani. Izven. — 2. dec., ponedeljek; zaprto — 3. dcc torek: Razvalina življenja. Red A
Opera. 1. dec., nedelja: Ob 15 Grof Luksemburški. Izven Znižane cene. — 2. dec , ponedeljek: Jz Prešernovih dni Proslava 140 letnice Prešernovega rojstva. Dobrodelna prireditev Kola jugoslov. sester. Izven. — 3. dec., torek: Figarova svatba. Red Torek.
Radio Ljubljana
Nedelja 1. decembra: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Kvintet pihal, 9 Napovedi, poročila, 9.15 Fr. Schubert: Kvartet v d-molu (Smrt in dekle), plošče, 9.45 Verski govor (p. Kazimir Zakrajšek), 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice (Fr. Ger-bič: Maša na čast Jezusovemu Srcu), 11 Tambu-raški septet (S. Kaline), 11.45 Klavirski koncert štiriročnik skladb (gg. dr. Valens, Vodušek, prof. Ivan KrmpotiČ), 12.30 Objave, 13 Napovedi, 13.02 Koncert jugoslovanske glasbe (Izvaja Rad. komorni zbor in Rad. ork.), 16.30 Zgodovina ZFO (g. dr. Karel Capuder), 1? Kmet. ura: Organizacija mlekarstva (inž. Erpič Jože), 17.30 Pevski zlior »Slavec«, 18.15 Za oddih (plošče), 19. Napovedi, poročila, objave, 19.30 Slovenska ura: Iz svojih spisov bere g. F. S. Finžgar, 20.15 Rezervirano za prenos, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Domača zabava (plošče).
Prireditve in zabave
Koncert »Slovenske kcmorne glasbe«. Jutri v ponedeljek bo dana glasbo ljubečemu prebivalstvu Ljubljane lepa prilika, da sliši najnoveiše skladbe naših domačih skladateljev Švare, Šktrjanca, Oster-ya in Arniča. Priznani naši umetniki' Ornikova, Šcdlbauer in Lipovšek bodo izvajali njihova klavirska tria. Nabavite si takoj vstopnice v Matični knjigarni. Cene od 25 5dm navzdol
Dramo »Verigo« bomo d?nes popoldne ob petih eopet videli uprizariati na odru frančiškanske dvorane. Uprizorila jo bo igralska družina Stolne prosvete, ki je prejšnjo nedeljo po glasovih nepristranske kritike do6egla v tej igri zelo lep uspeh. — Vstopnice po navadni ceni dobite danes dopoldne v trafiki Šoukal, popoldne, dve uri pred predstavo pa pri blagajni v frančiškanski pasažil Ne zamudite lepe prilikel
Jegličevci! Miklavževanje bomo imeli v petek 6. decembra v dvorani Rokodelskega tloma ob 8 zvečer. Vstopnine ni; vabljeni ie
člani.
Šentjakobčani! Sv. Miklavž obišče našo faro v larni dvorani v četrtek, 5. decembra, in sicer: otročiče ob 4 popoldne, otroke ob pol 7, samo odrasle pa ob pol 9 zvečer. Pripravili mu bomo lep sprejem z orkestrom peklenščkov, igro v peklenskem breznu in raznimi zanimivostmi. Naročila se sprejemajo v sredo od 8 do 9 in v četrtek od pol3 dalje.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 5. decembra v uršulinski cerkvi v sledečem redu Zjutraj ob petih bo prva sv. maša, ob pol šestih pridiga in ob šestih sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce sv Rešnjega Telesa valimo, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v četrtek v uršulinski eerkvi.
II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima v nedeljo 8. t. m. na praznik Brezmadežne zjutraj ob 6 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 2 pa slovesen shod. Pridite vsel Voditelj.
Predavanja
Ženski odsek Šcmpctrskc prosvete ima v ponedeljek 2. decembra ob 20 sestanek. Predaval bo g. Rado_ Miklič o izseljenstvu.
V Društvu bežigrajskih mož ima v ponedeljek zvečer ob 8 g. prof dr. Fajdiga dredavanje »Gimnazijska vzgoja in očetje gimnazijcev«. Tudi nečlani vabljeni.
Naše dijaštvo
Akademifarke, akademiki! Danes ob tri četrt na 11 bo v zbornici univerze proslava našega zedinjenja. Program je tale: državna himna, dekla-macija, govor, recitacija in »Hej Slovani«. Pozi-
<9nBBBBH
Križanka
H ■ ■ H B	i	2	3	4	5	0	7		S	r		10	11	12		14	15	,1	B
	n			18				19			20™	21				22			B 0 B B B B
	23		24				25					20	27			ia	;;		
		30				31				32			33	34			35		
m	30				ii					38				39"™	40			4i	
■	42			43					iHl	Ifil	44					45			
Vodoravno: 1. Tisti, ki hodi iz kraja v kraj, menjava bivališče. — 9. Slovenski slikar. — 17. Hrvaška reka. — IS. Žabji glas. — 19. Zaupanje, ideja. — 21. Moško krstno ime. — 22. Veznik. — 23. Pevska nota. — 24. Telesna poškodba. — 25. Starodavno grško mesto, po njem se imenuje doba antične grške kulture. — 27. Najmanjši delec snovi. — 29. Prvi dve črki v abecedi .— 30. Znanost. — 31. Del redovniškega oblačila. — 32. Poudarjena nikalnica. — 34. Kraj v dvorani. — 36. Podolgast madež. — 37. Kovina, katere je največ v Španiji in Ameriki. — 38. Starogrška boginja modrosti. — 40. Vrsta čipkastega blagovnega vzorca. — 42. Naplačilo. — 43. Izgubljena borba. — 44. Prijeten vonj. — 45. Očka.
Navpično: 1. Del pisarniškega pohištva. — 2. Ženski osebni zaimek. — 3. Kazalni zaimek. — 4. Morska riba. — 5. Važna človeška žila. — 6. Turški oblastnik. — 7. Romanski določni člen.
—	8. Ženska torba za živila, za trg. — 9. Sladkovodna riba, tanka kožica. — 10. Vzklik. — 11. Oče.
—	12. Krajša beseda za vrsto prevoznega sredstva; kitica ali vrstica, ki stoji pred leposlovnim delom in nakaže njegovo vsebino ali namen. — 13. Pozitivni električni pol. — 14. Kot 7. navp. — 15. Kratko žensko ime. — 16. »Novo mašo poje«.
—	19. Srednjeveška osebnost. — 20. Tuja oblika ženskega krstnega imena. — 24. Tanka stvar. — 25. Težava, trpljenje. — 26. Močno vonjava tekočina. — 2S. Slovenska reka. — 30. Sova uharica.
—	31. Oziralni zaimek. — 33. Stara oblika vezni-ka. — 35. Svetopisemska ženska oseba. — 36. Pevska nota. — 37. Prihodnjik. — 39. Začetni črki imena in priimka slovenskega pisatelja. —41. Egiptovsko božanstvo.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Polovičen. — 9. Opozicija. — 17. Ena. — 18. Meta. — 19. Kajn. — 21. Name.
—	22. Nem. — 23. Na. — 24. Pind. — 25. Robnik. — 27. Luna. 29. De. — 30. Peka. — 31. Leto.
—	32. Igor. — 34. Nika. — 36. Para. — 37. Mo-sor. — 38. Cekar. — 40. Kupa. — 42. Rro. — 43. Niger. — 44. Ks (konjska sila). — 46. Rudar.
—	48. Tea. — 49. Sk. — 50. Baron. — 51. Bari — 53. Nobel. — 55. L.r. — 56. Komar. — 57. Dišava. — 59. Razor. — 61. Muren. — 62. Vega. —
vamo članstvo AZ, da se proslave polnoštevilno udeleži. Vhod je iz Vegove ulice z akademskimi legitimacijami.	Akademska zveza.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta; v ponedeljek: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Cerklje eb Krki
Tukajšnje prosvetno društvo priredi ob zaključku 'kmetijsko-gospodin jskega tečaja v nedljo 1. decembra ob 3 popoldne igro »Za srečo«. Prijatelji prosvete vljudno vabljenil
škale
Kako sveta in visoka je zapoved za našo zavedno slovensko-katoliško mladino fantovski hod-sekov in dekliških krožkov: žrtvovati se in iz vsega srca ljubiti mater domovino, to bo pokazala danes, 1. decembra, ob 15 v Društvenem domu slavnostna akademija, na katero ste vsi od blizu in daleč najiskreneje povabljeni!
»
im« nar
Veliko »Bogoljubovih« naročnikov nam je sporočilo željo, da bi tudi oni bili radi deležni cenenega nakupa »Slovenčevega koledarja« po 10 din.
Da ustrežemo tem številnim željam, je podpisana uprava »Bogoljuba« naredila dogovor s »Slovenčevim koledarjem«, da bodo tudi vsi »Bogoljubovi« naročniki lahko dobili koledar po 10 din.
Pripominjamo, da s tem svojim naročnikom žrtvujemo precej, ker stane »Slovenčev koledar« dejansko več kakor 10 din in mora »Bogoljub« razliko med 10 din in njegovo dejansko ceno nositi sam.
Zato upamo, da bodo vsi »Bogoljubovi« naročniki znali ceniti to žrtev, da bodo pridno naročili ne le »Slovenčev koledar«, ampak predvsem ostali zvesti naročniki »Bogoljuba« tudi za bodoče leto.
Pripominjamo, da smo se sami prepričali o vrednosti »Slovenčevega koledarja«, ki bo res prelepa knjiga in v vrsti koledarjev gotovo brez primere, saj bo obsegal obširno zabavno in poučno tvarino na ca. 250 straneh večjega formata kakor je »Bogoljub«. Po tako nizki ceni gotovo ni bila na razpolago Slovencem še nobena knjiga.
Ugodnosti naročila »Slovenčevega koledarja« za 10 din so lahko deležni oni »Bogoljubovi« naročniki, ki bodo istočasno z naročnino koledarja plačali tudi »Bogoljub« za leto 1941 vnaprej. To je treba storiti do 8. decembra t. 1. Po 8. decembru bo »Slovenčev koledar« tako za »Bogoljubove«, kakor tudi za »Slo vence ve«, »Slov. doma« in »Domo-1 jubove«naročnike občutno dražji.
Za nenaročnike »Bogoljuba« je koledar po 28 din.
»Slovenčev koledar« naročite lahko pri poverjeniku »Bogoljuba« v Vašem kraju, ali pa po položnici, s katero plačujete naročnino »Bogoljuba«.
Vse zastopnike »Bogoljuba« vljudno prosimo, da blagovolijo sprejemati naročnike za »Slovenčev koledar« ter zbrane sezname naročnikov poslati najkasneje do 8. decembra t. 1. iz domačega kraja, tako da bo uprava »Bogoljuba« dobila sezname vsaj 9. oziroma 10. decembra t. 1.
Naša želja je, da bi vsak naročnik »Bogoljuba« naročil tudi »Slovenčev koledar«!
Uprava »Bogoljuba«
63. Menu. — 65. Tesar. — 67. Uren. — 68. Kila.
—	69. Do. — 71. Rado. - 73. Novo. — 74. Lan.
—	75. K i lio. — 76. Reka. — 78. Lado. — 80. Sem
—	SI. At. — 82. Popotovati. — 83. Valona.
Navpično: 1. Pena. — 2. Ona. — 3. La. — 4. Omika. — 5. Vena. — 6. I.t.d. — 7. Ca. — 8. Nabor. — 9. Ojnic. — 10. On. — 11. Zal.
—	12. Imun. — 13. Cenik. — 14. In. — 15. Je. — 16. Amen. — 19. Kotor. — 20. Niger. — 24. Pero.
—	25. Resen. — 26. Kokun. — 2S. Akut. — 30. Park. — 31. Logor. — 33. Rador. — 35. Apel.
—	36. Pesa. — 37. Miran. — 39. Rabat. — 41. A are. — 43. Namen. — 44. Kasa. — 45. Sram.
—	47. Rezen. — 50. Boren. — 51. Biga. — 52. Iver.
—	54. Losos. — 56. Kurat. — 57. Delo. — 58. Anal. — 60. Raven. — 61. Mula. — 62. Vino.
—	64. Udav. — 66. Roma. — 68. Kip. — 60. Dev.
—	70. Oka. — 72. Oda. — 75. Ko. - 76. Ro. -77. At. — 79. 01.
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov:
a, a, a, dov, e, ja, kel, ku, ka, le, li, ma, mež, mir, muk, na, ne, nik, non, po, ro, sti, ti, to besede sledečega pomena:
v preteklost segajoč seznam članov družine — arabski dostojanstvenik — balkanski pranarod — del voza — nauk o zvoku — Puccinijeva opera — češki svetnik — drugo ime za Malo Azijo. Prve in zadnje črke dobljenih besed ti povedo uspešno inseratno novost sobotnih »Slovencev«.
Rešitev nedeljske zlogovnice
Škoti — Kosem — Retje — Libanon — Apno
—	Tetrev — Ilija — Citat — Alibi.
Prve črke dado: Škrlatica, zadnje: Imenovati.
nadstropja sta vrhunec gradbene tehnike.
Naši sprejemniki so vrhunec radijske tehnike!
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
RADIO d.z o.z., UUBUANA, Mikloiifeva cesta 7 RADIO VAL, UUBiJANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC. (EUE, Mikloiiževa ulica it.2 L LUSlCKV, MARIBOR. Koroika cesta Stev. 11
lurenčkuva Neška ma tud beseda
Hvala Bugu! Zde j bom pa jest spet na kojn, ke se je »Slu-venc« podražil za pet dinarčku na mesec. Men b bili še ta narlubši, če b se pudražu saj za eneh dvejset dinarčku, al pa še več, na mo-sec. K ene, pol b se saj splačal tiste »Križanke« rešvat, ke dubiš za tu kar ceu mesec »Sluven-ca« čist zastojn. Usi tist, ke »Križanke« rešujema, Imnia za ta pudražitu »Sluvence« hyaležen. Moj mož, ke je na »Sluvenea« naručen že sam Buh ve kulk let, bo sevede mal grdu gledu, ke bo brau ud te pudražitve. Jest se mu bom pa kar u ksiht proii ud srca reglala. Prou gvišen se bova še cltl skregala zavle tega.
Sej se bo vam, dražestne brauke in spu-štvan brauci, turi prou gvišen čuoen zdel, kuku je tu, de se jest zavle te pudražitve smejam. Vem, de bote mislel, de sem mal prfrknena, al sem pa tku škuduželna, de inojmu može ta pudražitu prvošem. Oh, pa nekar kej tacga na miselte. Jest tisakmu čluvek, nej bo moj prjatu al pa souraženk, sam dober prvošem. Sevede suma seb pa tud. Tega na bom tajila.
Veste, ta reč je pa tku ln. Sevede tu vam morem puvedat, de me na bote preveč slab sudil.
Puglejte! Moj mož je že leta in leta na »Sluvenea« naručen, koker sem že rekla. Tud naručnina plačuje zmeri voreng in pusten. Ke je pa on prekamot, de b hodu usak mesec ke u uprauništu naručnina plačvat, noja, pa časa tud nima, pa men udšteje tisteh petindvejset dinarčku in m naruči, de morem jit prec »Sluvence« naručnina plačat, de ga na boja tirjal. On je strašen natančen za take reči, ke je pr daukari uradnk. Sej jih puznate, kašen sa tam. Zdej ta peruga nuvembra m je mogu pa kar trideset dinarčku udštet. Vite, zatu me je pa ta pudražitu tku razveselila.
Veste, jest zmeri tiste »Križanke« rešujem in jih tud zmeri prou rešem. U te strok mum jest velika rutina. Men nekol na fali. Sevede, pol dubim pa »Sluvenea« čist zastojn. Tist gnar, ke m ga mož da za naručnina plačat, pa sprau-lam u en lunčen šparuc. Al ni tu pameten? Za-kua b se pa pol člouk na veseliu mal bulšga zaslužka, puseben zaej, se je tku hedu za gnar.
Pa na smete iniselt, de jest tist ta pršparan gnar kar zase punucain, za kasne šminke, de b s žnable in pa nuhte z no nafarbala. Men se za taka prsmuclarija škoda zdi gnarja. Ta gnar jest rajš šparam, de lohka mojmu može kasna uble-ka kupem. keder se ga dost nabere. Veste, moj mož je tak, de mu je useglih, če je še tku za-špehan. Sam de ma mestafe prou u Ift zavihane, pa j ves srečen. Mene je pa sram s takmu ded-cam ukul hodet, zato morem pa jest gledat, de m na dela sramote.
Lansk let sem mela pa smola. Jest sem mu tla pestit za gud nova ubleka nareoit. Ke pn nimam z žnidarjem dost za upraut in na vm na kergh b se ubrnilu, de b mu ja znou prou fajn naredet, sem se pa ubrnila na ena moja prja-telca. ke je tud umtižena, de b m nasvetvala, na kerga žnidarja nej se ubrnem, de b nui uble-ke na sfušu, ampak lepu muderen naredil. No, in ona m je nasvetvala enga, ke se je pr treh majstreh učiu. Rekla m je. de ta bo znou prou gvišen lepu ubleka naredet, ke je tulk šteaeru.
Sevede jest sem ja ubugala in šla z mojmu možam h tistmu žnidari, de mu je ubleka umeru in nama ublubu, de bo du negauga gtidu prou gvišen fertik, če prou ma zdej precej enga dela. pa cviren se tud tešku dubi. Moj mož je bil tku ve^eu moje radudarnost, de me je tou kar u priča žnidarja kušent. Sevede mu jest
tega nisem duvulila, ampak rekla sem mu, de nej me rajš pele u kasna šturija na ene pu litra. Sevede je biu moj mož prec kuntent, ke ga tud sam rad čuka, Tku sva se ga |vil tam pr Kušak nalezla, de sama na vem, kuku sva dam prši a.
Na negauga gudu dan mu je res žnidar pr-nesu ubleka. Ampak, ke ja je pumeru, je biu pa tak, de b bi pasu nu kašna niva, de I) grabee strašili koker pa med Idi, Tku sera lila pa jezna, de b ta narrajš žnidari ubleka kar u kfris vrgla. Kene, tulk enga gnfirja sem ofrala za blagu, zdej pa mož še za ublečt na bo mou ke j. Tku sem pa žnidarja uzmerjala, de b me šou prou gvišen tožet, če b mou kašna priča.
Žnidar jc biu doug časa kar tih. pa farbe je spreminti. Ke sem bla jest enkat ferlik. je pa reku: »Veste gespa, vi se na naš foh prou nč na zastopte. Vi na veste, de sem jest neodvisen umetenk. Jest na delam takeh liblek, koker jih delaja drug ud kundšoft udvisen žnidari. Jest delam sam kumpuzicije. Če za vaš gesputl su-prog na more ublečt, nej ja pa ubes na klaj-deršiok. pa ja gleda. Tku i>o mou še veči užitek, koker če ja ma kar na seb. Veste, jest sem se učiu pr treh mojstreh. ke sa bli tud uinetcn-ki. Zatu tud vem, kua delam in kua znam.«
»Tu mene nč na briga, če ste se prou pr deseteh majstreh učil. Vi ho 11 nimate talenta, pa j fertik. Vi kar naprej delite soje kompozicije, men pa gnar vrnite, ke sem ga dala za štof,« sem mu jest rekla, moj mož je biu pa kar tih. koker kašen teleban.
Sevede, žnidar m ni gnarja vrnu, ke sra men-de ni mou. Kau use je pustu, pa je šou. Jest sem pa tista ubleka strgala, in mam zdej tista kumpuzicija za cujne, keder prah brišem.
No, hvala Bugu, letaš, ke sem se mu turi' namenila kupet nova ubleka, sem bla pa lo mal lil previdna. Člouk ja na sme sam za kumpuzicije gnar ven metat. Veste, tam ene par hiš gor ud nas, stanuje en že mal bi prleten ge-spud Ta je u petek al pa svetk zmeri tku lepu ublečen. de b ga člouk kar gledu. K temu sem nnkat skučila in ga prusila de b m puvedu, ker žnidar zajnga ubleka dela.
Sevede temu gespude s je pa mogel tu strašen dober zdet, ke sem ga tku puhvalila. Mal se m je nntnuzu, pol m je pa puvedu, de zajnga dela že leta in leta en gvišen Koščak, ke je mou lansk let soja delaunea tam na Noiiniu trge u tist hiš, koker je Žekuhna, zdej ja mn pa na Starmu trge numara šest u prvem štuk. »Kar na tega se ubrnite, pa bote prou gvišen cufri-den,« m je reku.
Jest sem se mu sevede orou lepil zahvalila za svet in šla kar naraunast u štacuna prou en lep štof kupet za muža.
Prec drug dan sva z mojmu možnm že pu-lskala tistga žnidarja, ke m ga je tist gespud prpuroču. Kar prec sva šla k nenui, de mu je ublka pumeru. Sevede, ublubet m je pa tud mogu, de bo du možuga guou prou gvišen fertk. No, ke mu je enkat ubleka pumeru, gn je pa še prašu, če nui če tud kej varžetu na ubleka naredet. Mož ga je sevede en čas prou debel gledu, ke se mu je čuden zdel, de ga kej tacga spra-suje. Pol ga je pa le prašu. zakuat ga zavle varzetu prašuje.
»Veste gespud. Dondon« m skori usaka kundšoft naruči, de nej sam en varžet na sukna naredim, d ga bo mou za šnajetihel, oruzga tku pr teh časeh nima, de b u varžete še spraulu,« mu je žnidar udguvuru.
»No. pol pa še men sa men varžet naredite, de ga bom inou za šnajetihel. Gnar m tku usak mesec ta stara pubere,« «c je moj niož žnidari nalagou.
_ Veste, de se m je tu fržmagal. Noja. pa kaj čmar lJubrota je holt srota. Jest seni bla kar tih, ampak naprej sem s na 1 uzela, de na bom nekol več može ubleke kepvala, pa če bo prou kar nag ukul hodu. Tist irnar, ke ga bom ud zdej zanaprej pr »Sluvence« zasle/ila za rešifu »Križank«, bom že kok drgač ubrnila. Sej ženske mama tku zmeri kašne putrebe. K. N.
iM.ivc-SEE;
aloniki
Merim
ikcUoron
Himdrči:
/Ambeliki
[Larissa \ M
]Kypirisso FarsUa
Uilmyros'
'Somokos
Aieleon'
Albanija in Albanci
Alabanija ie v marsičem izrazita posebnost evropskega kopna.
Gorato, valovito, s prepadi in tokavami, močvirji in skalnatimi skladi, po večini gozdnato, raztrgano ozemlje ni primerno za kako široke zasnove poevropejčevanja. V nižjih legah reke, gorski potoki in hudourniki, ponekod kar veličastni, divjeromantični shi|>ovi dajejo obilo vode, medtem ko jo v višjih legah navadno veliko pomanjkanje. Malisorom, t. j. gorskim prebivalcem vprav voda prizadeva največje skrbi. Ob redkih studencih jo izvrševanje krvnega maščevanja med rodovi podnevi sporazumno odpravljeno.
V okolici Skadra in ob morski obali je podnebje milo, rastlinje bujno in zemlja rodovitna. Uspeva marsikod tudi južno sadje, kakor pomaranče, citrone, smokve itd. V nekaterih legali na nižjih planinah so prekrasni travniki, celo polja. Toda obdelovanje zemlje, ki je zaradi krvnega maščevanja prepuščeno po večini ženskim rokam, jo čisto preprosto in zelo omejeno. Nekoliko bolje je glede tega poskrbljeno v obližju redkih večjih mest.
Prebivalstvo jo razdeljeno v dva poglavitna plemena, v (lege in Toske. Ves od reke Škunibe pa v notranjost Grčije so Toski, ki imajo po ve-5ini še nomadski način gospodarstva, ker se mnogo bavijo z ovčjerejo. Verski in politični vpliv Grkov je med Toski izredno močan.
Bolj sestavljeno in zato zelo občutljivo je življenje med Gegi. Gegi so delijo v številna plemena, ta plemena pa spet v rodove in pod-rodove. Najmočnejše pleme med Malisori so Mir-diti, ki so skoraj vseskozi katoličani. Od teh sta dva rodova čisto slovanska in pravoslavne vere, Dba na črnogorskem ozemlju (Kuči in Išneni).
Vsa plemena in rodovi med seboj so bolj ali manj v sovraštvu drugo z drugim. Toda, ko gre ta svobodo in obrambo domovine, preneha vsaka krvna osveta, in složno se zberejo oborožena krdela pod vodstvom svojih barjaktarjev na določenih krajih, pripravljeni za boj. Za moderno vojskovanje Albanci niso sposobni. Za guerilske Doje, boje iz zased, pa so neprekosljivi, izdržljivi
in pogumni, naravnost drzni. So izredno gibčni. V svojih opankah iz surove kože preplezajo naj-strmejša pobočja in so nepričakovano in naglo-ma pojavljajo v posameznih roijh zdaj tu, zdaj tam. Brez izrecnega dovoljenja malisorsklh plemenskih starešin ne sme nobena oborožena sila v gorovjo, pa še to lo v izjemnih primerih.
Nobena normalna državna uprava ne moro delovati nn malisorskem ozemlju. Za vso take posle imajo Malisori svoj poseben način, ki se izvaja žo stoletja po Dukadži novem kanonu, ki je napisan zakonik gorskih postav.
V Srednji Albaniji je prebivalstvo po večini muslimanske vere, toda z močno katoliško p<xl-zavestjo. Po zapise iz sv. pisma pride marsikateri musliman, če treba s tveganjem življenja in
celo ponoči h katoliškemu duhovniku ali pa po blagoslov ali podobo Matere božje.
Tujih življev nobeno albansko pleme med seboj ne trpi. Zato je malo verjetna trditev, češ da so med Albanci naseljeni Aromuni ali Kuco-vlalii.
Prirodno bogastvo Albanije je zelo pomembno. Gozdovi so ponekod še popolnoma nenačeti, enako tudi vodne sile. Med rudami so zlasti pomembne asfalt, črni premog, lignit, medenina, srebro, žveplo, krom, železo in druge kovine. Železna ruda ie v okolici Valone. Vprav na ozemlju, kjer zdaj besne grško-italijanskt boji, v Dovoli, so močne žilo petrolejskih vrelcev, ki že zda.! dajejo 40 odstotkov bencina. Priprava bencina pa so ho postopno dala zvišati celo na 80%.
Korča (Korica) se v novejšem času industrijsko razvija. Tam so žo zdaj tovarno za špirit, preproge, usnje in tobak.
Albanija izvaža poleg izvrstnega tobaka tudi olje in kože.
Ubijanje kitov z elektriko
Lov na kite, ki se je razvil iz starega načina lova, po katerem so ribiči lovili kite s harpunami, se je v zadnjih dvajsetih letih zelo moderniziral. Nič več ne tvegajo ribiči v majhnih čolnih boja z veliko živaljo, ampak imajo zato velike parnike, s katerih izstrelijo moderno harpuno, privezano na dolgo vrv. Harpuna se zasadi v telo kita, pri čemur eksplodira njen prednji konec ki je napolnjen z razslrcljivom in razmesari žival.
Boj z modernim orožjem traja še vedno jio nekaj ur, pri čemer je treba kita do sedemkrat zadeti in pomeni nečloveško mučenje živali. Pa tudi kljub modernemu načinu se zgodi, da kit uide preganjancem, in čeprav pozneje pogine, ga lovci ne najdejo več. To pomeni tem večjo izgubo, ker število kitov zaradi takega iztrebljanja stalno pada.
Mesto lovq s harpunami, ki eksplodirajo, so uvedli v novejše.n času ubijanje kitov s pomočjo elektrike. Pri takem lovu zadošča enkratni strel s harpuno, ki je pripeta na vrv, ki ima v sredi električni kabel, zvezan s tokom, ki ga proizvaja poseben generntor na ladji. Tok teče od mesta, kjer se je harpuna zasadila skozi telo in prehaja skozi jezik v morsko vodo in odtod nazaj na ladjo, ki je na primernem mestu obložena s svinčenimi ploščami, čez katere se prevaja tok iz morske vode nazaj h generatorju. Koža živali deluje kot izolatoi, kakor so ugotovili poskusi.
Tok, ki ga uporabljajo, ima napetost komaj 220 voltov, kar pa popolnoma zadošča, tudi za primer, da lovci ne zadenejo v polno, ampak da obtiči strel v debeli plasti masti. Največ upora pri prehodu elektrike predstavlja mesto, kjer je žival zadeta, na prehodu od izstrelka na meso. Jakost toka znaša od 50 do 60 Amp. Jakost je »dvisna predvsem od tega, kje je žival zadeta, medtem ko razdalja od živali do ladje ne vpliva veliko.
Za lov sam je velikega pomena, da se drži žival površine. Kit ostane na jiovršju verjetno zaradi tega. ker se vpliv elektrike poveča, čim se kit potopi in pride v dotik z vodo večja ploskev živali. Pri lovu s harpunami, ki eksplodirajo v trupu kita, pa išče kit skoraj vedno čim večjo globino, da bi se odtegnil zasledovalcem. Ubijanje z elektriko ima še to prednost, da se telo živali v smrtnih krčih ne stisne, kakor pri prejšnjem načinu.
Razvoj ročnih električnih strojev
Prvi ročni električni stroji so bili električni vrtalni stroji, ki so se začeli uveljavljati v začetku tega stoletja. Prvi električni vrtalni stroj je bil seveda veliko težji kot so današnji, tako da so imeli poseben pas, da ga je delavec lahko držal, ali pa so jih vozili na nalašč za to pripravljenih vozičkih, kjer so bili za pas obešeni na kljuko v primerni višini. Stroj je imel na vsaki strani eno ročico, za katero je držal delavec, in oporno ploščo za prsi. Prenos na sveder je bil neposreden. Že čez nekaj let pa se je posrečilo zgraditi veliko lažji vrtalni stroj s |x)gonom na istosmerni tok. Pri tem stroju je odpadel pas za nošnjo. Stroj je bil prirejen za vrtanje lukenj do 6 mm premera. S tem, da so v stroj zgradili zobato predležje, s Katerim se je zmanjšalo število obratov na svedru, in ki se je dalo preklopiti na dve brzini, so razširili uporabo vrtalnega stroja do premera 12 mm.
V 1. 1908. so se pojavili prvi vrtalni stroji, ki so imeli ročaj izdelan v obliki zanjke, tako da se je držal stroj z eno roko, na način, na kakršen so izdelani današnji vrtalni stroji.
Razvoj ročnih vrtalnih strojev je od začetka najbolj ovirala teža materijala. Cim boljši je postajal materijal, ki so ga imeli konstrukterji na razpolago, toliko lažji stroji so se gradili oziroma s toliko večjim učinkom so bili izdelani. Z uvedbo krom-niklovega jekla so se zmanjšali zobniki. Zmanjšal se je nastnvek ki jo držal os, na kateri je bil pritrjen sveder. Še posebej pa so je zmanjšala teža strojev 7. uporabo lahkih kovin.
Danes se gradijo vrtalni stroji do 1200 W učinka, ki *rtajo luknje do 50 mm premera. Uporaba vrtalnega stroja samega pa se je še znatno povečala s tem da lahko vpnemo v stroj namesto sved-a najrazličnejše druge priprave: n. pr. pile, krtače, brusilne priprave itd.
Iz vrtalnih strojev pa so se razvile ludi najrazličnejše driif« priprave kakor električni izvija?, različne priprave za poliranje in brušenje, električne skorje itd.
Edini papež, hi je pokopan severno od Alp
i Edini papež, ki je pokopan severno od Alp, • je papež Klement II., ki počiva v bamberški stol. niči. Umrl je leta 1047. V oporoki jo napisal željo, da bi bil rad pokopan v bamberški stolnici, To njegovo željo je izpolnil Klemenlov naslednik Leon IX., ki je bil prav lako nemške narodnosti, Klementovemu pogrebu je prisostvoval nemški cesar z veli kaši. papež Leon IX. pa je imel spo. minski govor na njegovem grobu.
Leteči pater
Ameriški pater Paul Schulte je izdal zani-mivo knjižico, v kateri opisuje včasih naravnost pustolovske dogodivščine, ki Jih je doživel v miši-jonih v arktičnih krajih. Pater Schulte, ki ga Imenujejo Eskimi »oče s krili« je ustanovil misijonsko družbo Miva, ki jo poskrbela in dala na razpolago misijonarjem v oddaljenih krajih slo avtomobilov, letal, in motornih čolnov. Zadnje leto je pater Schulte sain preletel v arktičnih krajih nad tisoč milj. Zanimivo je, kako je ta pater prišel na misel, ustanoviti družbo, ki bo dala misijonarjem na raziiolago moderna prevoz-na sredstva. Daleč gori med Eskimi jo zbolel neki misijonar in bi bil lahko rešen, če bi ga lahko pravočasno spravili v bolnišnico. Najbližja bolnišnica je bila oddaljena 80 milj in pater je moral umreti.
Umrl ie ustanovitelj sUavtfzma
V Najrobiju je umrl 83 let star ustanovitelj skavtizma lord Baden Powel of GilUvell. Bil jo »šef svetovnega skavtizma«. Kljub visoki starosti se je rad udeleževal skavtskega življenja in mednarodnih skavtskih prireditev. V svetu je postal znan po burski vojni. Kot mlad častnik je branil Moleking pred napadi nizozemskih Burov. Med temi narodi je dobil smisel za opazovanje narave Tu mu je tudi prišla misel na novo mladinsko organizacijo, ki jo je pozneje tudi ustanovil. Odpovedal se je vojaški službi, da se je lahko v celoti posvetil skavtski misli. Napisal je več lepih knjig o skavtizmu.
Vojtch Tuka
Zadnje čase je časopisje večkrat omenjalo slovaškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Tuko. Profesor Tuka je bil že zgodaj sodelavec umrlega slovaškega voditelja Andreja Hlinke, ki se je boril za samoupravo Slovakov v Češkoslovaški republiki. Ko je pozneje profesor Tuka v svojem radikalizntu šel zelo daleč, se je njuno razmerje nekoliko ohladilo.
Dr. Tuka je napisal tezo za doktorat z zna-čilnov sebino: »O svobodi«. Ostro je bičal hibe
Zemljevid Albanije in Grčije, na katerem so vsi važnejši kraji, znani iz dosedanjih bojev na italijansko grški IrontL
V nekem angleškem konvoju je bil tudi petro-lejski tank, ki ga je granata na štirih krajih zažgala. Dvaištiridesetglava posadka je poskakala v rešilne čolne. En čoln, na katerem je bilo 17 mornarjev, je štirinajst ur jadral ob goreči ladji. Ko se je sovražna ladja oddaljila, tank še ni .utonil. Čoln s 17 možmi, med njimi drugi in tretji inženir, se je zopet približal petrolejski ladji in mornarji so se podali na krov. Kljub življenjski nevarnosti se jim je posrečilo spraviti v pogon nekaj črpalk. Cez pet ur in pol je bil požar pogašen. Na žalost se potem ugotovili, da je ogenj uničil vse navigacijske aparate in zemljevide. Štiri dni so bili na morju, ne da bi vedeli, kje so. Nato pa so na veliko srečo naleteli na neko angleško vojno ladjo, ki jih je pospremila v pristanišče.
Drug primer. Dva mlada francoska pilota sta našla v neki bretonski vasi hudo poškodovano letalo. Pokrila sta ga s slamo, da ga nihče ne bi spoznal. Dva meseca sta zbirala razne dele se-
streljenih letal in s temi za silo popravila svoje letalo. Končno se jima je tudi posrečilo dobiti nekaj bencina. Da ju ne bi nad Anglijo sestrelili, sta. dala na krila francosko in angleško zastavo.
Ob ugodnem vremenu sta se dvignila in srečno pristala na nekem angleškem pristajališču. Nobeden še ni bil 20 let star. Strokovnjaki so se naravnost čudili, kako sta mogla z zakrpauim letalom preleteli tolikšno razdaljo.
Hladnokrvnost potnikov je rešila 17.000 Ionski parnik »Rangitiki« pred skoraj neizogibno nesrečo. Ladja je plula v nekem konvoju in jo je neka nemška vojna ladja zelo obstreljevala. Kapitan je obljubil potnikom, da bodo rešeni, če bodo popolnoma mirni in ne bodo povzročili nobene panike. Ti so njegovo željo res upoštevali. Priredili so velik koncert in štiri ure zabavali jx>tnike. Medtem so mornarji pogasili požar na ladji in s spretnim manevriranjem se je ladji posrečilo priti na varno.
Ker so mnogo govorili in pisali o smrti bivšega predsednika španske republike Azane, ki je živel v izgnanstvu v Montaubanu na Francoskem, je izdal tamošnji škof službeno izjavo, ki na eni strani potrjuje krščansko smrt tega človeka, na drugji strani pa osvetljuje spletke framazonskih proticerkvenih krogov, katerih pristaš je Azana prej bil. Škof pravi, da ga je prosil hudo oboleli Azana, naj pride k njemu. Po več obiskih je Azana izpovedal zopet globoko katoliško vero in izrazil željo, da bi rad umrl spravljen s cerkvijo. V noči med 3. in 4. novembrom so poklicali škola k Aza-novi smrtni postelji. Predsednik je bil že v zadnjih vzdihljajih, tako da mu je škof lahko dal le še sv. poslednje olje in odvezo in articulo mortis. Škof je do konca prisostvoval Azanovi smrti. Takoj po njegovi smrti sta se dogovorila z Azanovo gospo
o cerkvenem pogrebu, katerega je gospa sama želela. Pri pogrebu 5. novembra pa mrtvaški sprevod ni krenil k stolnici, kjer ga je pričakovala duhovščina, temveč naravnost na pokopališče, kjer je bil popolnoma laičen jxigreb brez sodelovanja cerkve. Gospa Azanova pogrebu ni prisostvovala. Še istega dne je obiskala škofa, se mu zahvalila za obiske pri njenem bolnem možu in zato, da je nudil umirajočemu predsedniku zadnjo duhovno pomoč ter je izrazila veliko obžalovanje, da je bil njen mož proti njeni volji na svetni način pokopan.
Iz tega sledi, da je hotel bivši španski preu-sednik Azana umreti spravljen s cerkvijo. Frama-sonska okolica nesrečnika je najprej namenoma šele v zadnjem hipu jwl<licala škola, da ga ni več mogel spovedati in obhajati, nato pa ga proti volji njegove žene pokopala brez sodelovanja cerkve.
Na Ang'ešJto so dospeli prvi kanadski teta ci
Angleško letalsko ministrstvo je izdalo obširnejše poročilo, iz katerega posnemamo, da je bilo te dni v nekem angleškem pristanišču iskrcano večjo število v Kanadi izučenih letalcev. So sami oficirji in podoficirji Kanadčani. V kratkem bodo uvrščeni v vrste tistih, ki že vrše svojo službo na fronti. V Kanadi še čaka večje število Avstralcev, Novozelandcev in Angležev. Podobne letalske šole za angleško vojsko so tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. Tudi iz teh šol je prišlo večje število izučenih letalcev.
Zračna vojna s torpedi
Kolikor je za javnost znano, imajo Angleži sedaj pet vrst torpednih letal: »Fulmar«, »Alba-core«, »Swardlish«, »Beaulort« in »Shark«, Nemci pa dve vrsti: »Heinkel 111« in »Arado«.
Navadno menijo, da je letalo, ki izstreljuje torpeda, neka novost, pa ni res tako. Tako letalo so Nemci izrašli in ga uporabljali že v svetovni vojni in angleška admiraliteta, ki je kaj hitro spoznala važnost takih letal, se je mnogo trudila, da bi to vrsto letal čimbolj izpopolnila. Težave prav za prav niso pri letalu samem, pač pa je pilotom nenavadno težko vodenje takega letala. Tisoč kilogramov težki torpedi — letalo lahko nese samo enega — morajo biti spuščeni na sovražni cilj z | višine 10 do 15 metrov, če naj res zadenejo. Strmoglavi polet iz višine 1500 metrov traja največ sedem sekund. V tej blazni brzini mora paziti pilot na vsak delček sekunde, kajti polsekundna napaka ali pomota je več kot verjeten konec njega in letala. Ce letalec zgreši kot, v katerem mora spustiti torpedo na določen cilj, na primer sovražno ladjo, potem torpedo ne zdrsi pod vodo proti sovražni
ladji, kjer naj bi eksplodiral, temveč takoj eksplodira in strašno raztrga letalo samo.
Napad z zračnim torpedom je zelo drag. En sam torpedo velja okrog 800.000 dinarjev. Ima sedem različnih delov. V enem je 250 kilogramov razstreliva. Pomorski strokovnjaki vseh mornaric na svetu se strinjajo v tem, da je letalski torpedo bojno sredstvo, ki bo v bodočnosti igralo zelo veliko vlogo.
Vojteh Tuka, slovaški ministrski predsednik.
centralizma. V starosti 34 let je bil že profesor za pravno filozofijo in mednarodno pravo. Okrog njega se je zbiral krog najradikalnejših slovaških nacionalistov »Rodobrana«. Kot urednik lista »Slovak« je objavil članek »Vacuum iuris«, zaradi katerega je bil proti njemu naperjen veleizdajniški proces, v katerem je bil obsojen na osem in pol leta ječe. Ko je prišel iz ječe, je bila češkoslovaška država pravkar v največjih težavah. Pri odločilnih dogajanjih se je odločno postavil na stran Nemcev, v lastni stranki je izpodrinil vse, ki niso bili tega mišljenja, v nemško-poljski vojski pa se je ped njim mlada Slovaška borila na nemški strani proti Poljakom. Sedaj je bil zopet Tuka tisti, ki je podpisal akt, s katerim pristopa Slovaška k trojni zvezi.
Za dobro voljo
Daknikov Tone je imel velik kup knjig. Nazadnje jih je le uredil in si naredil čedno knjižnico.
»No, po kakšnem vidiku si uredil knjige,« ga je vprašal gospod Senica, ko mu je Daknikov Tone razkazoval svojo knjižnico.
»Tako že ne, kakor imajo drugod navado. Jaz hočem biti izviren. Uredil sem jih v skupine po barvah platnic.« ^
V sobi nekega hotela v Arkansasu je visel napis: »Ne kadite! Spomnite se na požar v hotelu Astoria v Newyorku!«
Gost prebere napis, stoji nekaj časa zamišljen pred njim, nato izvleče svinčnik io dostavi pod napis:
»Ne pljujie! Spomnite se na katastrofalne poplave Mississipija!«
Angleško mesio Souihampiom, ki so ga strahovito napaaia nemška ieiuia v noči med 23. in 24. "cV:
Miklavžev večer
Nočilo se je že, snežilo je vedno boli. Snega je bilo že čez kolena. Gazi še niso bili naredili, in Tina, ki se je vračal iz mesta, je mogel le s težavo naprej. S sklonjeno glavo se je upiral krivcu, ki je žvižgal v krivenčastih, polih črnih vejah obcestnih jublan. Nekje nad sivim, v tihi somrak pogreznjenim poljem, so kraknle vrane.
Ob cesti je stalo nekaj hiš, toda skozi gosto naletavojoče snežinke je komaj ruzločiil razsvetljena okna.
Čim bliže je prihajal leseni, napol razpadli koči, v kateri je živel s svojo ženo in s tremi majhnimi otroki, tem težji so mu postajali koraki. Saj se je vračal s praznimi žepi, doma pa so morda prav ta čas molili Franci, Tinček in Majdica očenaš k svetemu Miklavžu, da bi jim ponoči, ko bodo spali, kaj prinesel na nastavljene krožnike In še največje krožnike so si izbrali. Da, saj je nocoj Miklavžev večer ...
Zjutraj je bil odšel Tina v mesto s trdnim namenom, da ujame kako priložnostno delo in nakupi potein otrokom za kovača nekaj jabolk in žemelj. Pa ves dan je zaman povpraševal oa' vrat do vrat, imajo li pri hiši kaka drva, da bi jih razžagal, ali kaj drugega dela. Povsod so imeli drva že razžaganu in razsekana, nikjer ga niso potrebovali, in tako se je vračal sedaj brez dinarja v žepu, lačen, prezebel in brez daril. Kako razočarani bodo jutri navsezgodaj Franci in Tinček, posebno pa še triletna plavolasa Majdica, ko bodo našli krožnike prazne!
Nenadoma je obstal, svetla misel mu je šinila v glavo. Ali ne bi mogel stopiti h gospodu Zagradišniku, ki je trgovec in pri katerem je že nekajkrat žagal drva? Gospod ga je poznal in brez nvoma bi mu dal na upanje jabolk in škrnicelj rožičev, če bi mu povedal, kako in kaj.
Jn pri priči se je obrnil nazaj proti mestu.
Kmalu je stal spet na doigem lesenem mostu Drava se je kalna in lena valila proti jugovzhodu. Drobne ledene plošče so butale ob lesene stebre.
V	mestu je bilo sedaj živahno. Toplo oblečeni otroci so se kriče podili po ulicah in se kepali Pestunje in matere so se ustavljale pred razsvetljenimi izložbami, iz katerih so se režali črni in rdeči parklji.
»Ojej. mamica, kupi mi tegale! Tega hočem imeti!« je cepetal malček pred izložbo.
»Ne tega. Ta je grd in prevelik zate!« •
»Nee, ni! Prav tegale hočem imeti! Mamica, kupi gaaa!«
In gospe so kupovale, kar so si želele svetle in srečne oči njihovih malčkov. Saj nocoj je Miklavžev večer —
Tinetu ie bilo težko pri srcu, ko je šel mimo. Oh, ko bi mogel tudi on peljati svoje tri otroke za ročice pred izložbo in jim kupiti, kar bi jim poželela srčeca! ... Pa kaj bi! Saj še za kruh nima, da bi jim ga kupil.
V	Zagradišnikovi trgovini se je vse trlo ljudi. Peč je žarela. Ves prostor je dišal po sveže praženi kavi, po ribah in čokoladi. Tina si je ogrel roke pri peči, nato se je preril ao pulta.
»Kaj želite, prosim?« je vprašal pomočnik s sladkim glasom. Tinetu je postalo nerodno.
»Z gospodom bi rad gov'oril,< je rekel. — Pomočnik ga je preletel z očmi in zmajal z glavo. »Obžalujem! Nemogoče, popolnoma nemogoče! Ga ni doma!« In že je stregel z istim sladkim smehljajem mladi gospej.
Kaj bi zdaj? Tedaj so se odprla vrata v ozadju in Tina si je oddahnil. Vstopil je sam gospod Zagradišnik.
Tina se je nagnil k njemu čez pult in mu povedal, kaj bi rad.
Gospoa Zagradišnik je široko odmajal z glavo in vtaknil palec, in kazalec obeh rok v žep na napetem telovniku.
»Ne, tega ne morem storiti. Na upanje ne dam nikomur več!« je rekel glasno. Ljudje so so ozrlL
Tina je stisnil pesti v žepih, a se je premagal. Še je prosil. »Za otroke, gospod Zagradišnik! Nocoj je Miklavžev večer!«
Obraz gospoda Zagradišnika je še bolj zardel, »Treba vam je imeti otroke, takim revežem! Potem pn naj bi vam drugi skrbeli zanje!« je zagodrnjal na glas. Bil je slabe volje
Tina je pobledel od jeze. Pa zaril je pesti v žepe in se molče obrnil.
Ko je bil že med vrati, je postalo gospodu Zagradišniku žal. Saj ni bil hudoben človek.
»Kaj bi to! Takoj zameri! Taki so vam danes ljudje. Pokličite ga nazaj!« je rekel.
Nekr.o, ki je stal blizu vrat, ga je poklical. Toda Tina je šel dalje in se ni več ozrl.
Ulica je bila polna ljudi. Vesela mladina je gazila po visokem snegu sredi ulice in se zabavala. Pred sijajno razsvetljenimi izložbami so stale gruče otrok in strmele v nakopičene zaklade, zavite v pisan papir in prevezane z zlatimi trakovi. Rdeči in svilnati papir je
»Tako je — kdor se tiči — zna. Izvrstno znate kuhati. Ste pač kuhar po poklicu?«
»Oprostite, gospod major — jaz sem '* •»««'-uik mestnega stavbnega urada.«
čudovito odseval v svitu raznobarvnih svetilk. Morda so bili to otroci revežev, ki so že vedeli, da vse te lepe reči niso zanje in da jih smejo občudovati le bolj od dulcč, z ulice, skozi debelo steklo
Snežilo je že vedno. V cunjah, na gosto, da se je komaj videlo z ene strani ulice na drugo.
Tina je šel po pločniku proti mostu. V duši ga je grizlo, pa saj si ni mogel poiuugati. Zduj bo pač treba tnko domov...
Pred veliko pekarno pa je nehote obstal. Izložba je bila vsa rdeča. Na steklenih krožnikih, okrašenih s smrečjem in svilenim pupir-
Ijal, bil je skoraj za pol glave manjši od njega. A bil je širši, s strašnimi mišicami in mačjimi očmi. Njegova črna, četverooglata glava se je grozeče sklonila proti Tinetu, v čigar svetlih laseh se je prelival moten odsev luči nao njima.
Za trenutek sta se nepremično opazovala. Poljak se je vljudno, malce porogljivo smehljal
»Da, močnejši je res, toda jaz sem mlajši in spretnejši,« je naglo presodil Tina.
Nekdo je (lnI znamenje in segla sta si v roke. Takoj nato je Poljak napadel. Nenadoma in divje, lina pa se mu je še izmaknil. Ruz-bral je bil iz zahrbtnega bliska v nasprotnikovih očeh, kaj namerava. Potem pa je pozabil na vse in videl od vsega, kar je mogel zaznati, le še to nevarno, čudovito zmes mišic in

Evgen Laermans: Izseljenci v tujini. (Bruseljski muzej.)
Kako teži, boli me misel ta,
da si se ponesrečil tam dalel —
umrl brez Boga.
Ugaslih oči ti nisem zatisnila,
krog mrtvih rok molka ne ovila.
Le misel zame ta je tolažilna:
vsak dan Mariji sem te izročila.
Zdaj v »mašno zvezo« sem te zapisala.
za tri svete, črne maše sem plačala.
Eno pri Sv. Pavlu, kjer so te krstili, eno pri Sv. Lenartu, kjer k šolskim mašam Ut	— ste hodili,
eno pri Sv. Trojici, kjer ste okrog cerkve
križev pol molili. Še na Žalostno gord bom šla, saj sem tako zelo žalostna vsa. Tam pri Mariji zate bom prosila in ji sebe, tvojo ubogo dušo izročila.
)SS0S»!30i3(S3JSSOSJOSSOSiOS
jem, so bile razstavljene torte, pecivo, parklji in Miklavži iz belega kruha z rozinami namesto oči in z rdečimi šibami v rokah. Sredi vsega tega pa je bil razgrnjen velik, živobarvni lepak:
Hal6! Halo! 5. decembra ob 20 bo ! zadnja predstava ! cirkusa Universum
Edinstven spored:
Medved vozi avto! Slon z nosom igra na klavir! Lepa jahulka Bara Tori igra stoječ na ciirjajočem konju harmoniko!
In .,. Pozor! najboljši evropski rokoborec Leo Ledwinski ponuja 1000 din tistemu, ki ga premaga...
Dalje Tina ni bral. Tisoč dinarjev torej dobi tisti, ki spravi tega človeka na hrbet... Tisoč dinarjev ...!
Tisoč dinarjev...! Z njimi bi plačal stanovanje za prejšnja dva meseca in za mesec vnaprej ... in vsaj nekaj časa bi jim ne bilo treba stradati kruha, pozneje pa se bo že kako preobrnilo na bolje. Morda bo c.obil delo... In še otrokom bo kupil darila za Miklavža, mali Maj-dici pa novo oblekico ...
Smehljaje se je oziral po stvareh v izložbi. Že je izbiral, kaj naj kupi otrokom in Anici. Kaj, da bi imel že tistih tisoč dinarjev še v žepu! Vendar ni mnogo razmišljal o dejstvu, da se bo moral zanje še trdo boriti. Skrbela ga je samo misel, da Imi pekarna že zaprta, ko bo končal s tem Ledwinskim. Miklavžev večer pa je samo nocoj in otroci to dobro vedo. Treba bo nekaj storiti. Stopil je v pekarno, še prečen se je zavedel, in si dal zaviti nekaj dobrih stvari v papir.
Orf tam je odšel naravnost proti velikemu cirkuškemu šotoru.
»Niti najmanj ne dvomim, da bom izgubil,« je pomislil 'lina. Vendar se ni dal oplašiti. Stisnil je zobe in trde brazde so se mu zarezale v čelo.
»Ne, ne smem izgubiti! Bodo že videli..!«
Spet se je spomnil gospoda Zagradišnika in zazdelo se mu je, oa se bo z zmago nad Poljakom maščeval vsem.
Dali so mu črne hlačke, da si jih obleče. Potem je nestrpno čakal začetka... Sedel je pri majhni pečici za zastorom in si želel, do bi bilo že kmalu vse končano in bi že dobil tistih tisoč dinarjev. Od kraja se ga je lotevala lahna vznemirjenost, toda naglo jo je potlačil. Nenadoma ga je zaskrbela misel, da morda ne bo mopel priklicati hišnika v pekarni, če bo spal. Nekateri ljudje imajo tnko trdno spanje. Tedaj je zazvonilo, Prvič... drugič... tretjič.
Tina se je znašel v nekaki ogradi iz vrvi, nasproti golemu, rjavemu, v same hlačke oblečenemu širokoplečemu možaku. Ledwinski ni bil tako velik, kakor si ga je Tina predstav-
borbenosti pred soboj. Kot pijnn, nnpol omamljen, je stiskal nasprotnika, se z močnimi sunki opraščal njegovih klešč in čutil le še eno: Ne popustiti!
Toda Poljakova koža je bila natrta z oljem in Tinetove roke so zdrsavale. Tudi je bil Led-\vinski gibčnejši, kot bi bil prej pričakoval.
Gledalci so gleoali sprva spopad s prepričanjem, da ga bo kmalu konec. Toda, čim dalj se je l>oj zavlačeval, tem bolj je raslo njihovo navdušenje. Vpili so in topotali z nogami, da bi vzpodbudli Tineta. Tisoč nasvetov mu je kot vihar vršalo pad glavo. Toda Tina se je samo branil in zbiral sile. Zdaj je bil docela miren. Poljak se je začel razburjati, Prevarili so Ta prekleti fant pod njim se gotovo ne prvič...! To ni niknk kmečki teleban, ampak atlet, za vraga vendar! Navdušenje gledalcev, ki je veljalo nasprotniku, ga je zmedlo. Bil je navajen, oa so ljudje ploskali samo njemu. Postal je divji in nestrpno se je gnal.
ga. 1 bori
da bi boj končal. Kratki zasopljeni vzdihi so mu uhajali od napora. Nazadnje je začutil, da peša. Tedaj se je zbral in stisnil čeljusti. Nocoj mora zmagati! Napel je vse sile in prišel na vrh. Zdaj je ležal lina pod njim. Gledalci so bili čisto tiho. Čulo se je hropenje obeli mož in zadušen pisk lokomotive nekje v temi Toda to je trajalo samo trenutek. V tem kratkem času so se utrujenemu Tinetu jasno prikazale tri otroške glavice in Aničin blodi, izmozgnni obraz. Prikazala se mu je revna, mrzla soba z ledenimi rožami na oknih ... in
trije prazni nastavljeni krožniki za svetega
Miklavža... Potem je vse ugasnilo...
L bliskovitim zagonom je prišel na vrh. Njegova mladost in gibčnost sta zmagali. Poljak se je zvrnil na hrbet, l ina se je napol nezavesten zgruoil nanj. Čutil je samo, da je treba tiščati, tiščati k tlom... Gledalci so rju-li... Poljak je težko hropel. Ni se mogel več osvoboditi. Silovito se je napenjal. Zaman! Potem je onemoglo zaklel v poljskem jeziku. Sekunde so potekle... ena, dve tri... konec!
Gledalci so rjuli od navdušenja. Nekateri so prepoznali Tineta, tistega, ki je pri njih doma drva žagal. Njegovo ime je šlo od ust do ust. Pripovedovali so si njegovo zgodl>o, da je oženjen, ola je brezposeln, da Tina majhne otroke... .Sir<»mnk! Zato so vedno glasneje vpili »hura!«.
Tina je bil popolnma zbit. Pot mu je oblival čelo in po glavi mu je šumelo. Komaj se je zavedel, da velja vse to navdušenje njemu. Vedel je samo, da je sedaj tisoč dinarjev njegovih. Zdaj lx> prinesel tudi njegovima dečkoma in mali Majdici sveti Miklavž darila... In oslepljen od /noja, ki ftiu je zalival oči, sc je srečen nasmehnil...
Pol ure pozneje se je vračal domov, šele sedaj je čutil, kako je utrujen, komaj in komaj je premikal noge. Iona to bo prešlo. Ko bi že bil v postelji! Za suknjo je stiskal k sebi velik zavitek, dg ga ne bi izgubil...
Snežilo je še vedno. V motnem siju uličnih svetilk so divje plesale snežnike po sunkih ledenega vzhodnika,	(Pučnik Janko.)
Oaza sredi razvalin
Pri prodiranju skozi neko mestece v severni Franciji, ki je bilo že v bivši svetovni vojni hudo prizadeto, niso dobile motorizirane čele niti ene hiše, ki bi bila ostala cela. Česar ni zntlel zagon obojestranskih oklopnikov, pa mi razrušile liombe. Nad razdrtim in razritim zi-dovjem so strašile strehe, ki so pošastno štrlele kvišku in bile vse raztreščene in razdejane.
Poveljstvo izvidniških čet je majaje z glavo spoznalo, oa se tu ne lw> moči nastaniti. Od prejšnjih francoskih in tujih čet je bilo vse izropano in odneSeno, kleti so bile izpraznjene, stranišča zamašena, povsod sama gnila slama, da je smrdelo vsennokoli, povsod ušive odeje iu žimnice, vse je bil en sam gnus in smrad.
V obcestnem jarku so drug poleg drugega ležali ostanki vozov, plugov, kočij in otroških vozičkov.
Nikjer ni bilo ne ene žive duše.
Samo napihnjena mrhovina padlih konjev je smrdeče molila svoje noge v zrak.
Poročnik je bil že skoraj sklenil, da tu ne bodo ostali, in je poslal vojaka na motorju nazaj, češ da naj sjjoroč-i, naj se vojaštvo ne ustHvi. Mimogrede je poslal še podčastnika z vedrom, če bi našel kje kak vodnjak in prinesel vode za hladilnik motorja.
Ni trajalo dolgo, pn «e je podčastnik že vrnil. Z njim je prišla ženska, ki mu je pomagala nesti vodo; bila je skromno oblečena, molčeča, sivih las, vendar čudovito pri moči.
»Kje si pa tole dobil?« so vzkliknili tovariši.
Podčastnik je povedal, da tiči tamle nekje za grobljami in lijaki razrite zemlje neverjetno ohranjena hiša, kjer še celo voda teče. Da se zares izplača ogledati si takšen čudež.
Vsi smo bili presunjenii s tako novico; hkrati je vplivala na nas ta ženska, ki je tako preprosto šla naprej, da iznova prinese veoro vode. in vsi smo šli za njo.
Tedaj smo jagledali, kako je sredi razrušenih ulic in tako rekoč s podrtijami obzidana mirno stala hišica. A ne samo to! Zagledali smo ob n jej tudi povsem nedotaknjeni vrtiček, kjer so cvetele rože in je rasla solata in kumare in buče. Domači zajčki so grizljali travo, kokoši so brskale po pesku, in dve kozi sta bili privezani na kol.
Niti ena gredica ni bila kaj m/rita, niti ena cvetka strta, in na soncu so se v lepi skla-danici sušila drva.
Vojaki so se začudeno in osuplo ozirali krog sebe. Golobje so grulili krog strehe. Na vsej strelii ni bila strta niti ena opeka. V kuhinji, ki je bila siromašna, pa snažna, je curljala voda v vedro; mačica se je motovilila krog stolčka.
Srčni samih grozot opustošenja je tu cvetelo pokojno zatišje, ko da bi nikoli in nikjer na svetu ne bilo kake vojske.
Ženska se ni zmenila za radovednost vojakov in je natakala vodo v vedro za vedrom. Častnik jo je nato nagovoril:
»Kaj ste ves čas sredi hudih bojev zdržali tukaj?«
»Saj sem tu rojenn!« je odvrnila žena.
»Kaj niste z drugimi vred pobegnili?«
»Pobegnila?«
Ženska si je odstranila štreno las z jasnega čela, pogledala je mimo častnika v daljo, ko da bi ondi iskala beseoe za odgovor.
»Kam pa naj bi bila pobegnila?« Prav nič ni razumela tega vprošanja.
»Pa se niste prav nič bali?«
»Bala?... Koga pa?«
Tn kakor je to povedala, je bilo toliko vere v glasu in besedah, ko da bi sploh ne bilo mogoče, da bi se ji kdaj kaj hudega zgodilo.
Vojaki so se kar nekam prestrašili in se niso marali vsiljevati. Poročnik je dal znamenje za odhod.
Kasneje smo govorili o tem izrednem primeru, ko je sredi najhujšega bojnega mete/a in sredi vseh teh grozotnih razvalin ostala tista domačija povsem nedotaknjena To je bil resnično zagoneten primer. Ali pu je bila v vsem tem kaka skrivnost? Ali je bil to skrivnostni slučaj, oa je junaška ženska tako nemoteno bivala sredi smrti v tisti svoji hišici?
Ali ni to resnica, da stanovitni človek ostane, kjer je doma, a bojazljivee se hoče rešiti, pa s tem drevi narnvnost v svojo poctilio?
Čez več tednov, ko so te vojaške čete prešle kolone samih beguncev, ubogih karavan, ki so vlačile s sclnij vse. karkoli se je dalo vzeti z doma. so ti vojaki primerjali usodo beguncev s pokojem neustrasene ženske, ln v spominu jim je ostala ko kakšna svetopisemska nrilikv	(R. E,)
MLADI SLOVENEC
M. Kunci*: LCgCnCJa
o svetem Miklavžu
Miklavž na duri trka: »Andrejfek, si doma? Pr>nesel sem (i v vrefi igrač za koša dva.«
Andrejfek v temni izbi leži ves tih in bled; v mar niso mu igrače, v mar ni mu ves ta svet.
Ves žalosten k o^etu se stiska in ječi. Že smrt z jekleno koso ob postelji stoji . . .
Miklavž se vrne tiho tja k Bogu v sveti raj; a kmalu spet po prstih prikrade sc nazaj.
Na duri spet potrka: »Andrejfek, brž odpri! Prinesel sem ti zdravja in koš veselih dni.«
Andrcjfek zdrav kot srna na noge škofi — hop! Zastonj zan.i kopal jamo je stari grobokop . . .
Najlepši Miklavževi darovi
i.
2e mesec dni se vse Majdine misli in želje ;učejo samo okoli sv. Miklavža. Vsak večer šteje .ineve iin noči do onega prazničnega jutra, ko bo Kar na lepem našla na mizi Miklavževe darove.
P-ri večerni molitvi je Majda poprej zmerom najprej izmolila očenaš za mater in očeta, potem pa še za bratca in sestrico; zdaj pa najprej moli očenaš radodarnemu nebeškemu svetniku na čast. Potem ji misli spet zaidejo k darovom in se toliko časa mudijo pri njih, dokler Majda ne zaspi...
Snoči je imela Majda čudovite sanje. Sanjalo se ji je, da je Miklavževo julro že prišlo. Vsa srečna je planila k mizi, kjer je ležalo vse polno dragocenih darov: igrač, slaščic in tudi lepih knjig. Majda se kar ni mogla odločiti, kaj bi si najprej ogledala. Igrače je skrbno položila na en vogal mize, slaščice na drugega, knjige pa je pustila kar na sredi. Vtaknila je v usta slaščico in začela z veliko vnemo pregledovati knjige.
V prvi knjigi je videla naslikanega ptička z dvema kljunčkoma. Pravljica je pripovedovala, da je ta ptiček čudovito lepo pel majhni siroti. Tako lepo je pel, da je sirotica kar pozabila na svoje gorje. Nekega dne pa je ptiček kar na lepem izginil. Sirotici je ugasnil smeh na obrazu, nič več ni bila vesela; samo jokala je, bridko jokala. Zdelo se ji je, da brez ptička ne more živeti in šla ga je iskat v mračen gozd... Z odprtimi usti je Majda brala, a prav tedaj, ko jo je pravljica začela najbolj zanimati — se ji je knjiga kar na lepem zmuznila iz rok in izginila brez sledu. Po vsej izbi jo je iskala, a bilo je vse zastonj.
Da bi nekoliko pozabila na žalostno pravljico, je odprla drugo knjigo ki je imela naslov: ,'ravljice. Majda ni veaela, katere pravljice v tej knjigi bi se najprej lotila: ali tiste o čudežnem zalivu, ali one o gradu martinčkov, o ptičku eno-nogu, o čarodejnem cvetu, o princesi Idi ali zadnje, ki se je imenovala: Pred velikim sodnikom. Po kratkem obotavljanju je začela brati kar prvo pravljico o čudežnem zalivu. A komaj se je pravljica razvila in postala napeta, se je tudi ta knjiga Majdi izvila iz rok in izginila kot kafra. Majdi je kar sapo zaprlo, tako se je zavzela. Ko je sprevidela, da se knjiga noče in noče vrniti, je vzela z mize tretjo knjigo z naslovom: Najden-ček Jokec.
Najprej si je površno ogledala številne slike, potem se je lotila branja. Ta knjiga je pripovedovala žalostno zgodbo o grbavem revčku Jokcu, ki je na kozi potoval po širnem svetu in iskal srečo. In ker je bil tako dober in usmiljenega srca, mu je Bog res naklonil veliko srečo. Zgodba je bila žalostna in vesela obenem. A tudi z njo Majda ni imela sreče: bliskovito se ji je izmuznila iz rok in izginila kot sneg na spomladanskem soncu.
Majdo je popadla huda jeza. »Gotovo mi nagaja sam parkel|!« si je mislila. Da bi ga tika-tiila, je na četrto knjigo položila veliko utež. »Zdaj mi jo pa le pouzmaj, če moreš!« se je škodoželjno zasmejala. Tudi ta knjiga je bila lepa, da nikoli tegii. Imela je naslov: Kresna noč na Kukovi gori. Majda se je potopila v branje in pozabila ves svet okoli sebe... A glej, preden je knjigo utegnila prebrati do konca, je nekaj glasno zabučalo in knjige ni bilo več.
Za las natančno tako se je zgodilo tudi drugim knjigam, ki jih je Majda f>o vrsti jemala v roke. Izginila je knjiga »Tinček in Tonček«, ki je v sliki in besedi opisovala čudovite doživljaje .Iveh ameriških dečkov. Izginila je knjiga bolgar-kih pravljic in pripovedk »Pri ognjišču«. Izginila knjiga »Pikica in Tonček«, izginila knjiga »Emil ■ n detektivi«. Ena je bila lepša od druge, a vse je Joletela enaka usoda.
Majda se je nazadnje na vso moč prestrašila. Sprevidela je. da ji res nagaja sam hudobec. Zakričala je: »Mama! Mama!« — in se prebudila,,.
Mirko Kunčič:
Jugoslavija
Na zemlji, ki vsa prejx>jSna s solzami, s prelito krvjo je, kjer zarjo svobode stoletja zakrivalo črno nebo je, —
trije bratje so dom si zgradili skrbno kakor lastovka gnezdo; vanj željo so vročo vklesali, da rasel pod srečno bi zvezdo.
Bežala so leta kot vranci in marsikatera senca sovražna se je priplazila v dom Srba, Hrvata, Slovenca.
Let mnogo vtonilo je v večnost, trdo so viharji bučali, mostove so rušili, meje — mi vztrajali smo in ostali.
Ko se je oče vrnil iz vojske
Bilo je pred dva in dvajsetimi leti okrog prvega decembra. Povsod je vladalo veselje, da je končana strašna vojska, ves narod je slavil proslave zedinjenja. Učitelj v šoli je dal moji sestri deklamacijo, katere se je morala naučiti do prihodnjega dne, ko je bila v šoli proslava zedinjenja. Zaradi lega je mati ukazala, da moram jaz gnali živino na pašo. S seboj sem moral vzeli tudi obe mlajši sestri, od katerih je najmlajša komaj shodila.
Zunaj je bil hud mraz. Zato sem nanosil praproti in suhijadi iz bližnjega gozda na naš travnik in zakuril velik ogenj. Kmalu smo si pogreli premrle ude. V ogenj smo nametali kostanj in jabolka, da bi se spekla.
Ko smo pojedli vsak po eno jabolko, se nam je približal sosedov France. Ne da bi kaj vprašal, je pobrkljal po ognju in pobral skoraj vsa jabolka in kostanje.
»Čakaj,« sem mu zagrozil, »ti ho že naš oče pokazal, ko se vrne domov!«
»Saj še ne veš, če bo sploh prišel! Kdor je bil tako srečen, da mu v vojski niso odsekali glave, je zdaj že na varnem doma!« me je zavrnil France.
Te besede so me zadele globoko v srce. Da se naš oče ne bi nikoli več vrnil? Ni mogoče! Saj smo ga vsak dan pričakovali...
France pa je kar naprej izzival:
»Cmera cmerasla, pravkar se ti bodo vlile solze! Tvoji sestri pa kričita, kakor da bi jih iz kože deval. Prava reč, če očeta ne bo domov! Oče ie očetu podoben!«
V meni je vse pokalo od jeze. Pri nas doma smo očetovo ime izgovarjali zmerom z največjim spoštovan jeni. Nismo ga poznali, zelo ma jhni smo še bili, ko je odšel. Zdelo pa se nam je, da bo takrat v naši hiši košček raja, kadar se povrne domov. France pa primerja našega očeta k svojemu, ki ne zna delati ničesar drugega, kot piti in razjasati!
Ze sem hotel dvigniti palico, pa se je medtem približala Francetova mati.
»Otroci, domov, domov!« je že od daleč klicala. »Oče se je vrnil!«
Vrgel sem palico v bližnji grm in zdrvel proli domu. Ni mi bilo mar za sestrici, ki sta jokali za mano, ni mi bilo mar, kaj se bo zgodilo z družino. Tekel sem, kar so me noge nesle, in v diru večkrat padel na ozaralj.
»Oče! Oče!« sem že od daleč kričal.
Hitro sem odprl liišna vrata. Tam pa sem prenečen obstal. Za mizo je sedel močno poraščen, neznan mož, ki je jedel z najlepšega krožnika, vines pa neprestano govoril. Mali in vsa družina so ga zaverovano poslušali. Pa menda vendar ni to moj oče? sem s strahom pomislil. Takega očela si nisem nikoli predstavljal. Moj oče mora biti lep, mlad in hudo bogat! sem bil zmerom trdno prepričan.
Mož je nenadoma utihnil in se pognal proti meni. Z obema rokama me je dvignil visoko v zrak, potem pa gorko prižel k sebi in venomer ponavljal:
»Ti moj veliki fant, ti moj veliki fant!«
Nesel me je k mizi. Slišal sem, kako se je mati razburjala, ker ni bilo videli nikjer deklic in ne živine. Hitro je zaprla vrata za seboj in stekla na travnik. Meni so dobre jedi na vso moč dišale. Ne da bi kaj prosil za dovoljenje, sem segel z roko po njih. Domači so se kregali, mož pa mi je še sam mašil v usta. Ko sem se precej najedel, sem se obrnil k možu in rekel:
»Stric, ali me boste branili. Če me bo hotela mati tepsti, ker sem na travniku vse kar tako pustil?«
»Bom, otrok moj!« je zatrdno obljubil in me spet prižel k sebi.
»Stric, ali boste Francka pretepli, ker je rekel, da je oče očetu podoben?« sem ga spet vprašal.
Oče se je na vso moč zasmejal in odvrnil:
»Tudi to bom naredil, a šele potem, če me l»oš klical za očeta!«
»Bom! Saj ste menda res pravi oče!« sem rekel in se tako trdno stisnil k njemu, kakor da bi ga hotel pojesti . . .
Poslej sva bila z očetom najboljša prijatelja.
K:	Spomini na Miklavža
»Na peči smo sedeli in nekaj časa tiho gledali po izbi. Peč je bila tako vroča, da smo se premetavali zdaj na to zdaj na ono stran. Od časa do časa je kdo sprožil besedo o sv. Miklavžu in hudobnem parkeljnu, potem pa smo spet tiho sedeli in pričakovali nekaj velikega ...
»Bog ve, ali bo kmalu prišel?« je rekla Re-zika in vprašujoče pogledala starejšo sestro.
»Ne vem, ali bo sploh nocoj prišel. Šele proti jutru pride v našo vas. Saj mora toliko otrok obdarovati, da ne more v vsako hišo že zvečer.«
»Jaz bi ga pa tako rada videla! Nikoli še ni prišel k nam tako, da bi se nam prikazal. Hudobnih parkeljnov je pa povsod dovolj. Vsako leto pridejo!« se je jezila Rezika.
»Tudi letos bodo prišli parkeljni. Morda bodo vsak čas zarožljali pod oknom!« je rekel brat.
Mala Lizika se je stisnila v kot, stisnila ročice skupaj in začela moliti. Brat se ji je smejal in rekel:
»Jaz pa ne bom molil in če me povlečejo parkeljni ne vem kam. Skril se jim bom!«
Starejša sestra ga je pogledala od nog do glave in rekla:
»Skrij se kamor hočeš, povsed te bodo našli. Parkeljni imajo povsod oči!«
»Beži, beži. Ravno tam jih imajo kakor mi.«
»No bomo videli, ali boš molil ali ne!«
Lizika in Rezika pa nista poslušali tega pogovora Klečali sta v kotu in molili na ves glas:
Pridi, sveti Nikolaj in obišči nas sedaj! Vsi te pričakujemo, vsi se že radujemo.
Pridnim boš darov delil, saj si zmerom dober bil. Če ne veš, kje smo doma, na.j te angelj pripelja.
Medlem je stopila v hišo mati. Prinesla je večerjo, se ozrla na peč in rekla bratu in sestri, ki sta se kar naprej prepirala:
»Vidva se samo prepirata, namesto da bi molila. Ne vem, če bo Miklavž kaj prinesel.
Starejša sestra je zatožila:
»Fant pravi, da ne bo molil!«
»Pred parkeljnom nikoli. K sv. Miklavžu pa molim desetkrat, če hočeš!« je pribil. Potem pa je pokleknil k sestricama in začel moliti. Molili smo tako glasno, da se je slišalo k sosedovim.
Kmalu nato je prišel v hišo oče. Prijazno nas je pogledal in rekel:
»Boste že potem molili. Zdaj k večerji!«
Zdajci je zarcžljaio pod oknoin.
Brat je skočil v kamro in hitro zlezel pod posteljo. Tudi starejša sestra je hotela za njim, pa so parkeljni medtem že prirožljali. Kar med vrati, ki vodijo v kamro, je pokleknila in začela na glas moliti. Mlajši sestri s-ta se stiskali k materi in venomer gonili svojo:
»Pridi, sv. Nikolaj...«
Parkeljni so nekaj časa rogovilili po hiši. potem pa so stresli na mizo orehe in sladkorčke, ter izginili.
Komaj so se vrala dobro zaprla za parkeljni, je brat poskočil izpod postelje in že je bil pri mizi. S celo dlanjo je zagrabil.
Miklavževih darov ni bilo nikjer; miza sredi izbe je bila prazna.
Mati je vsa zaskrbljena pritekla iz kuhinje in vprašala:
»Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo, da tako kričiš?«
»Hude sanje sem imela,« ji je potožila Majda in kar na jok ji je šlo. Oklenila se je matere okoli vratu in jo zaprosila: »Mama, povej, kaj se je potem zgodilo z deklico, ki je iskala ptička z dvema kljunčkoma?«
»Kakšnega ptička?« se je na vso moč začudila mati in ji v skrbeh potipala čelo. Resno ae je zbala, da ima hčerka vročino in da se ji blede. Saj o deklici, ki je iskala ptička z dvema kljunčkoma, še nikoli ni ničesar slišala. Šele potem, ko ji je Majda povedala, da se ji je tudi o ptičku z dvema kljunčkoma sam6 sanjalo, se je pomirila.
»Veš,« je začela Majda natančneje razlagati svoj« sanje, »sanjalo se mi je, da mi je Miklavž prinesel vse polno lepih knjig. Kar po vrsti sem jih začela prebirati, a vsako mi je parkelj potegnil iz rok. Oh, pa bi tako rada vedela, kako se vse te zgodbe končajo!«
Mati jo je pobožala jx> zlatolasi glavi in potolažila:
»Kar pridna bodi in ne pozabi vsak večer moliti k svetemu Miklavžu. Nemara ti bo pa res prinesel vse one knjige, o katerih se ti je sanjalo.«
2.
Mati je še tisto doj^oldne šla na obisk h gospe Komarjevi. Dognati je hotela, ali so morda res izšle kake take knjige, o katerih se je njeni Majdi sanjalo. Komarjeva gospa se je na take reči dobro razumela. Poznala je na pamet naslove vseh mladinskih knjig. Gotovo ji bo pomagala iz zadrege,
Gospa Komarjeva je svoji prijateljici najprej postregla s čajem, potem pa sta začeli kramljati o otrocih in Miklavžu. Ko ji je mati razodela svoje želje, je Komarjeva gospa vzkliknila:
»To je pa res čudovito! Knjige, o katerih se je vaši Majdi sanjalo, niso izmišljene. Vse dobro poznam. Izšle so v Jugoslovanski knjigarni, kamor jih hodi tudi sv. Miklaž kupovat.«
Ta hip je stopila v sobo gospa Češnovarjeva in veselo pozdravila svoji znanki. Potem pa je ročno potegnila iz torbice zvezek z rdečim ovitkom, na katerem je bilo napisano: »Naša knjiga«, in rekla:
»Glejta, pravkar je izšel seznam mladinskih knjig, ki j;h lio Miklavž letos kupoval v Jugoslovanski knjigarni!«
Mati je hitro vzela v roke seznam in ga odprla. Svojim očem ni mogla verjeti, ko je kar po vrsti prebirala naslove knjig, o katerih se je njeni Majdi sanjalo. Velik kamen se ji je odvalil s srca. Vzela je v roke svinčnik in kar vpričo svojih prijateljic napisala sv. Miklavžu tole pismo:
»Preljubi sveti Miklavž!
Ko boš te dni kupoval knjige za pridne otroke, spomni se tudi mojih otrok! Majdi j>rinesi knjigo »Ptiček z dvema kljunčkoma« od Mirka Kuneiča, potem knjigo: »Pravljice« od Sonje Severjeve, v kateri je tudi zgodba o enonogem ptičku, ter še tretjo knjigo: »Kresna noč na Kukovi gori« od pisatelja Viktorja Pirnata. Našemu Janezku pri-nesi povest o »Najdenčku Jokcu« in otroški roman »Pikica in Tonček«. Lojzku, ki rad prebira potopise in druge napete zgodbe, pa prinesi knjigo »Tinček in Tonček« in še knjigo »Emil in detektivi«. Moje želje so res velike, a upam, da mi boš
Oče se je razjezil:
»Čakaj me, fanti Miklavž gleda skozi okno. Zjutraj boš pa prikrajšan. Vse si sestram pokradel!«
Večerja nam ni dišala. Jedli smo kar tja v en dan. Kadar je pod oknom kaj zašumelo, smo pri-sluhnili. Prepričani smo bili. da Miklavž že hodi okoli vogalov in gleda skozi okno, ali so otroci pridni. Morda bo pa le vstopil? smo upali.
Mati je pospravila mizo. Sestra je mizo pobrisala in jo skrbno umila. Pogrnila jo je z lepim prtom, ki ga je naredila v Šoli. Potem smo prinesli vsak svoj pehar in ga pokrili z lepo izrezljanim papirjem. Na papir je brat zapisal, čegav je pehar.
Oče se je zleknil k peči in zasmrčal. Nam se pa kar ni dalo spati. Samo mala Lizika je zaspala na peči. Mati je medtem pomila posodo in nato hitro odnesla dekleta v posteljo.
»Jaz pa nocoj nočem zaspati! Vso noč bom čula in čakala Miklavža. Videti ga hočem!«
»Prav. prav,« je rekla mati. »Kar čakaj ga, a potem Miklavža gotovo ne bo. Miklavž prinaša tako, da ga nobeden ne vidi.«
»Potem pa kar spat!« so vpili otroci kar križem. »Prej bomo šli spat, prej bo prišel Miklavž. Morda že zdaj čaka, kdaj bomo ugasnili luč.«
Moja postelja je bila v hiši. Poleg mene je spala Rezika. Ko je mati upihnila luč, sva se stisnili druga k drugi.
»Ti Rezika,« sem pošepnila, »čisto tiho hodiva in čakajva, kdaj bo Miklavž vstopil. Vsak trenutek bo prišel. Saj ne ve, da sva se potuhnili!«
Z rahlo dvignjeno glavo sva ležali in napeto čakali. Zdelo se nama je, da čakava že dolge ure. Vrata pa so bila kar zaprta, povsod je vladala tiišna in tema. Nič nisem vedela, kdaj sem zaspala.
Zgodaj zjutraj je nekdo prižgal luč. Bil je brat. Takoj za njim je pritekla iz kamre sestra, midve pa sva tudi medtem planili iz postelje.
Ničesar drugega ni bilo slišati kakor »Joj, joj, kako je lo lepo!« In >poglejte, meni je pa to prinesel! Meni pa to!« Veselju ni balo ne konca ne kraja.
Jaz pa se nisem mogla načuditi, kako da je Miklavž tako hitro vse te dobrote razdelil. Saj se mi je zdelo, da sem ponoči spala le par minut. Da je moral ravno takrat priti, ko sem spala! Da, Miklavž je res moder in iznajdljiv!
Mirko Kunčič:
Od hise do hiše...
Od hiše do hiše rogatec hiti in tuli in išče poredne otroke — in z nosom povešenim dalje beži, kjer najde k molitvi povzdignjene roke.
Za njim pa počasi na zlatih saneh Miklavž se polja; trop krilatcev tja doli v nižavo ga spremlja po strmih bregčh — in vsi se smehljajo rogatčevi smoli.
A kadar rogatec dobi masten plen: poln koš malopridnih, hudobnih otrok, takrat je Miklavžev obraz pomraččn, krilatcem potrtim pa gre kar na jok.
Otroci, otroci, sklenite rokč, molite pobožno, prosite Boga, naj grehov očisti vam dušo, srce in vsaj za nocoj svojo milost vam da!
Slon in filmski aparat
Zaradi pomanjkanja prostora rešitev mladih ugankarjev v današnjem »Mladem Slovencu« nc moremo objaviti. Objavili jih bomo prihodnjo nedeljo in obenem tudi razglasili izid žrebanja za nagrade.
ustregel. Majda bo na vso moč žalostna, če ne bo dobila teh knjig. Janezek se v šoli pridno uči in zasluži Tvojo dobrotljivost. Lojzek je res precej živ'in poreden, a če bo dobil imenovani dve knjigi, bom imela pred njim od jutra do večera vsaj mir.
Za druga darila Te ne prosim, ker vem, da so knjige najprimernejše in najlepše darilo za otroke!
Lepo se Ti zahvaljujem že vnaprej!
N. N.«
Spodaj je napisala svoj naslov, da bo Miklavž vedel, kje stanujejo. Ali bo Majda srečna, ko ji bo Miklavž želje izpolnil!
Samo pet dni je še do Miklavža. Kaj, ko bi tudi vi, otroci, ki ste tole zgodbo brali, prosili očeta aH mater, naj pišeta sv. Miklavžu podobno pismo? Knjige, o katerih se je Majdi sanjalo, so res tako lepe, da boste imeli nepopisno veselje z njimi!
• Rešitev zloženke
1.	Čudovito lepa knjiga z umetniškimi slikami akademskega slikarja Maksima Gasparija, ki je izšla za Miklavža in ki je najlepše Miklavževo darilo, se imenuje: Triglavske pravljice. Ime in priimek pisatelja, ki je to knjigo napisal: Mirko Kunčič.
2.	Naslov knjigarne, ki je to knjigo izdala: Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Tudi imena ugankarjev, ki so to zlogovniro pravilno rešili, objavimo v prihodnji številki
»Mladega Sovenca«.

' • A. ;.
«V7 i,


•	g -v.

• ■ —- ' i- . ^^
I

Čeprav sije sor.ce pa 60 vsi ti dnevi v ad-ventu tako sivkasto beli in megleno zastrti, da nehote začutiš sneg in belino božičnih dni. Začenjajo se pravi prazniki družine, tista od skupnega ognjišča, ko se sleherni človek, pa bodisi da
fta (MCk£awžcm mdedljo.
Kaj se pravi, da si Slovenka
je še tako zelo oddaljen od domovine, ali če je prisoten, da je po evojem življenju še tako oddaljen od svoje družine., najbolj zaželi družine, bivanja med svojci, pri starših, med brati in sestrami, pri možu, pri ženi in med otroki.
Sveti Miklavž je tisti prisrčni dan, ki mu otroci že poleti hitijo s svojimi željami nasproti. In v zvezi je z božičem po tem, ker prinaša veselje in ker vsebuje tudi tisto bolečino razočaranja in bodico trpkosti, ako so želje neizpolnjene
in ako človeku ni dano biti pri skupni družinski mizi. Čeprav so ti časi razdrapani, iu mogoče prav zato, ker so razdrapani, si ljudje še bolj želijo tihih domov in čim ožjega družinskega kroga za te dni v predbožični ali adventni dobi. Če bi nikoli družina ne imela svojega pomena, pa ga dobi v teh dneh Nemara da zato, ker [»ostaja svet zmeraj manjši, ko ga zastre snežena odeja? Ali pa zato, ker niso ojrpla od mraza le telesa, marveč so tako prezeble tudi duše, da si nehote zaželijo dobrohotnega pogleda in objema pod streho domače hiše? Ali pa zato, ko tudi brezveren človek zasluti nekaj božjega v teh dneh in se podzavestno zamisli v otroška leta, ko je bilo o Miklavžu in božiču vse tako skrivnostno lepo, tako nebeško tudi pri nepogrnjeni, raskavi mizi in pod slamnato streho? Bodi to ali ono — res je, da se tudi najbolj odtujeni človek zamisli v predbožič-nem času v svoj dom, v svojo družino in se mu zahoče nekam, kjer bi bil na varnem in v zavetju, kjer bi bil spravljen spričo razburkanega življenja in valovanja sedanje dobe.
Vsi tisti, ki nam je še ostal dom: bodimo bolj prijazni v teh dneh z domačimi In še jiosebej z otroki, saj ne vemo, koliko časa jim bo še dano, da so doma za Miklavža, za božič, za sveti večeri Skušajmo si dopovedati, da je naša sveta dolžnost poskrbeti za vse v teh dneh, da jih ne bo zeblo ne za Miklavža ne za božič, da jim ne bo otrpnilo telo, pa tudi duša ne! Zavedajmo se, da je hudo biti otrok v teh časih in da ie hudo samevati brezdomcem na cestah v predbožičnem času. Kolikor moremo, storimo!
Soeli 3Riklat>ž
Zvončki lepo že zvonijo,., mož v prav dolgi, sivi bradi, ker imajo praznik mladi. Deca, deca, vsi okrog, je poslal Miklavža Bog. Zvončki cingljajo cink, cink, lep kot zvezde je utrink, v belem plašču zlati pas; najdobrotljivejši je glas pa vas kliče: »Deca v hram, zlata jabolka imam.
Me poznate še po bradi, me imate še kaj radi? Hej, otroci, kje ste zdaj, boni vam veselja raj!«
Vsi krog gosta se vrte, dvigajo glave, roki. Malčki molijo pobožno, deklamirajo mu složno:
Ljubi, dobri, stari mož, nimaš cvetja, nimaš rož, vendar ti si samo naš, saj darov koš jjoln imaš. Očka imajo šibo skrito, ti pa palico častito, atekova jx>či — hop, da se strese kar ves strop.
Tvoja pa je lepa, zlata, stokrat lej>ša kot od ata. Je srebrno okovana, od Boga v oblast ti dana,
ljubeznivo se smehljaš, nas otroke rad imaš.
Hvala ti za lepi dar, ne j>ozabirn te nikdar. Dobrega Boga pozdravi, mir na zemljo naj pripravi,
da, ko leto se povrne, ^ svet na boljše se obrne,
ko pa padla bo zavesa, >- vzemi s sabo me v nebesa.« „	(Marija Zalar.)'
isosoasoasosi sa&a&všins&g^
Proč z ozeblrnami!
Obleka za v službo
Obleke za v službi (ali »poklicne« obleke, Ker so primerne za razne poklice), morajo biti praktične, hkrati pa lepe. Ni treba, da bi si koj kupili novo obleko za v službo, marveč prenare-
dimo iz starega, da bo kolikor toliko »novo«. Na pričujoči sliki vidiš primerno obleko za v službo, ki je iz dveh vrst blaga narejena, je prenarejena iz dveh zavrženih, pa še uporabljivih oblek in je videti navzlic temu, kot bi bila nova.
»Že spet dopust! Zdaj sem pa res radoveden, i akšen vzrok hocie zdaj povedali, ko ste že štirikrat navedli, da greste 'na pogreb starega očeta.« »Moja stara mati se bo spet poročila.«
Da si Slovenka, se ae pruvi to, da sko-puško tiščiš svoj denar v denarnici, ampak Ja ga izdajaš kot v prejšnjih časih. Na ta način pomagaš, da se trgovina normalno razvija.
Da si Slovenka, se pravi, da spoštuješ in ceniš tlelo svojih ljudi.
l)a si Slovenka, se ne pravi le to, da znaš slovenske pesmi peti, marveč on znaš ludi de-
jansko pokazati, da si pripravljena za Slovence kaj storiti.
Da si Slovenka, se pravi da moraš pomisliti na to, Ja so naši Kraji zdaj bolj kot prej zavisni od tujskega prometa Mnogo uslužbencev čaka na zimske iroste
Da si Slovenka, se ,ravi. da previdno ravnaš z živili in ne nergaš, ko se moraš omejiti in se temu in onemu odreči Drugim ženskam ni mnogo bolje, a mnogim je Inilj sIuIh) ko tebi.
Da si Slovenka, se pravi, na pomagaš: sosedu, svojemu bližnjemu, dobrodelnim društvom in državi.
Da si Slovenka, se pravi, da delaš in redno plačuješ račune.
Da si Slovenka, se slednjič še pravi, da zmeraj bolj sjroznavaš in upoštevaš pridelke in izdelke svoje domovine in povsod in zmeraj pomaguš tistim, ki iinujo še manj ko ti in tvoja družina.
Aluminijasto posodo namakaš s toplo vodo brez sode in jo oliribaš z drobnim peskom, da ostane zmeraj lepo svetla
Madeže od »tesnobe odstraniš iz usnja z lesnim oetom. Potem namažeš prav nalahko z mastjo.
Jtoz&c!
Ogl reg. S. Br. 7006/38
Darmol, sredstvo za odvajanje se cesto potvarja. Radi iega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.	^JJJSSS^
»Moje noge me nič več ne držijo!« slišimo tožiti ženske, ki morajo veliko stati, pa bodi da so gospodinje ali pa ženske drugačnega poklica. Da se noge tako hitro utrudijo, je največkrat odtod, ker niso čevlji prav. Kdor mora zaradi gospodin jstva ali svojega poklica veliko stati, naj bo obut v pravšne čevlje, ki naj bodo pa taki, da so nogi v oporo, torej ne copate in tudi ne čevlji z visokimi petami.
Kogar rado v noge zebe, ta ima pozimi ozebline. Zoper ozebline so na.jWjše ko-pelji, a te je treba že zdaj jemati, preden pritisne mraz. Za to je treba napolniti škaf z vročo vooo, drug škaf pa z mrzlo; v vodo deneš soli ali pa eukaliptusovga olja (dobiš v dragoreji). Noge izmenoma vtikaš v oba škafa, skupaj deset minut dolgo, na koncu jih vtakneš v mrzlo vodo, nato noge močno zdrgneš z brisalko, utiraš z alkoholom ali kafro. Čim nastopi mraz, je treba obuti tople nogavice in primerne čevlje.
Če se navzlic temu pojavijo kasneje ozebline. potem pomaga, če si noge obribaš s snegom ali če si jih koplješ v vroči vodi, kamor izliješ dve žlički izcedka iz prevretega hrastovega lubja. Zoper ozebline na rokah ravnaš seveda tako kakor z ozeblinami na nogah.
Znojne noge si zdraviš, če si noge koplješ vsak dan v mrzli vodi, kamor kaneš malo nmonijaka, ali daš vanjo soli ali boraksa. Dobro je, če si take noge močno krtačiš, drgneš in posuješ s pudrom. Vsak aan si preobuj nogavice.
Če imaš trdo kožo na stopalih in na peti, si kopiji noge v vroči vodi in si nato trdo kožo obstrgaj in daj potem noge še enkrat v vročo vodo, nakar noge obriši in si jih nama ži z oljem.
Slednjič še o kurjih očesih. Vsak dan si kopiji noge v vroči vodi, kamor kaneš malo salicila. Med kopel jo pa si otiščance ostrgaj. Po kopelji daj na kurja očesa vato z vaze-linom ali oljem.
Rumena koleraba hot solata
Kolerabe olupiš, umfješ, razčetveriš, in daš kuhati v slano vodo. Ko so do mehkega skuhane, jih narežeš na tanke rezine, jih osoliš, poliješ z mlekom, s citronovim sokom in malo osladkaš. Ko je vse dobro premešano in stoji že 2 uri, potre^? s sp«eklianim dr.ihnjakom in peteršiliem in daš k mesu, cmokom aH kot «a»vn»»olno jed o kruhom na mizo;
Spet nogavice
Kolikokrat so nogavice še dobre le na peti so vse zašite. V tem primeru si utegneš takole pomagati: Iz dvojnega roba nogavice si na notranji strani, merjeno t cm od zgornjega roba in zadaj od šiva, izrežeš približno 14 cm široko progo. To progo ooložiš na lice nogavice, na zašito peto, in jo tuko prirežeš, da je okrog in okrog za pol cm večja, kot je peta. Zdaj to krpo okrog in okrog lepo pri|iogncš na znotraj in jo pripneš natančno ob peti. S prav fino šivnnko in s fino, burvi primerno nitko (z enojno nitko krpanca), prišiješ to novo pelo lepo na nogavico. Če so nogavice jako fine, utegneš to dvo.jnnto peto še s kakim okrasnim vbodom poudariti in greš s tem vbodom tudi še dalje i>o šivu nogavice navzgor. Tam. kjer je proga na zgornjem robu izrezana, pa ob-robiš s' križci ali navadnim vbodom To mesto je vprav tam, kjer nogavice ne pritrdiš z zaponkami.
Če imaš še kaj barvastega krpanca doma in si spretna, utegneš vso novo peto okrasiti prav na gosto, tako da je vsa kot vezenina. Barva krpanca naj bo pri tem malo temn-jša kot nogavica, ali pa primerna barvi čevlja — temnomodra ali pa črna.
listi
V novo dobo
Časi hite, nemudoma hite in marsikoga prebite, le Cerkve ne prebite nikoli. Cerkev najde za vsak čas pravo besedo in sc odloči vsak čas za pravo dejanje. Tako tudi za adventni čas.
Naš čas je že sam ob sebi, ne glede na cerkveno leto, velik advent, nemirnega pričakovanja vseh narodov. In v ta čas nam kliče Cerkev besedo sv. Pavla: Oblecitc Gospoda Jezusa Kristusa! To bi bila > resnici obnova človeške družbe.
Kadar izrekajo sodniki v športnih področjih priznanje kakemu športniku, pravijo: »Bil je v dobri formi.« Kristjan je v dobri formi le tedaj, kadar obleče Gospoda Jezusa Kristusa.
»Oblecite!« opominja apostol narodov. Kdor hodi v Kristusovi obleki, se mu mora to poznati že na zunaj. Ljudje, tudi tisti, ki so po svojem duhu še daleč od Kristusa, imajo vendar tciiok čut za to Kristusovo podobo. Takoj vidijo, kje je ali ni. kje je v popolnem ali pomanjkljivem stanju. In mi, ki hočemo stati bliže Kristusa, se moramo zavedati, da imamo vsepovsod ob sebi sodnike, ki nas presojajo, če smo v dobri formi ali ne.
Kaj je tisto, kar predvsem razodeva Kristusovo podobo v človeku? Kar nas na Kristusu in pristnem krščanstvu tako globoko zadovoljuje, se pri vseh stanovih, v vseh deželah in dobah poudarja kot značilno znamenje to troje: Ponižnost, prijaznost, pogumnost. V potrdilo tega bi mouli takoj najti Kristusovo prepričevalno besedo. Pa saj nas o tem dovolj prepričuje že življenje samo.
Vsak te. koliko pridobi, ?e se sreča z resnično ponižnim človekom. Prav tako je tudi vsak že izkusil, kako mu je prijazen obraz olajšal in po-slajšal zahtevo krščanske zapovedi. 0. svet hi bil že davno pridobljen za Kristusa, ko bi vsi kristjani nosili podobo Kristusovo na sebi! Zelo zanesljivo znamenje Kristusove bližine in podobo je pogumnost, neustrašenost, kar je isto kakor popolno zaupanje v Boga.
Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, fo hočete sodobnega človeka približati Kristusu.
Krznene plašče Ovratnike Mufe
v veliki i poceni pri
itd.
zberi in
L.ROT
LJUBLJANA
Mestni trg 5
Posebna iz ožba krzna tudi v prehodu nebotičnika
Pripravna
napafališča za kokoši
Splošno se premalo brigamo za posode, ki naj kokoši iz njih pijejo. Večidel iinumo plitve posode, ki vanje kure nabrskajo prsti in smeti. Tako se voda kmalu onesnaži, razlije itd, Večkrat pn menimo, da so celo luže primerna na-pajališča za kure. Pomisliti je pa treba, na so v nesnažni votli zmeraj bolezenske kali, ki
utegnejo kuram škodovati. V neprimernih jx>-sodah je pa tudi večkrat premalo vode zanje, kur zlasti škoduje kuram, ki nesejo jajca, ker so vprav te potrebne mnogo vode. Po vsem tem so primerna napajulišča za kokoši neobhodno potrebna Posoda je primerna takrat, če utegne vsebovati toliko vode, da je za en dan zadosti. Mimo tega mora biti taka, da se no more onesnažiti in slednjič bodi taka, da je kokoši ne morejo prevrniti. Na pričujoči risbi vioiš dve taki posodi. Prva ima obliko vedro in je pripravna za večje število kur, drugo p» naj bi imela vsaka niša, kjer imajo sploh« kako kokoš.
Preprosta bluza za vsak dan.
Samolončnica
Golažca juha (za 4 osebe).
Imaš: 3 do 4 dkg masti, 1 čebulo, papriko, 30 dkg govejega mesa, 3 do 4 dkg moke, sol, 70 dkg krompirja, 2 korenčka. 1 kolerabo. — Na razbeljeni masti opražiš na majhne kocke razrezano govedino, sesekljano čebulo, papriko in moko — kakor za golaž. Ko ima vse primerno barvo, prili.ieš vode, pustiš, da se kuha pol ure, dodaš nato n.i rezance narezano korenje in kolerabo in še olupljen, razČetverien krompir. Vso skupaj se kuha, dokler ni krompir mehak.
Mati fiokuka v sobo in zašepeče: •Tonček, ali spiš?«
»Spim.« pravi Tonček, »le poidi mirno v kino.*
Godbenik. Služite kot godbenik pri vojakih, Neprijetnosti vam delu obtok krvi. Ali srce, ali pa kri ni v redu, pišete. Obtok krvi je zelo len. Od krvnega obtoka zavisi človekov temperament. Velik flegmatik ste, prevelik, pravite. Če je le malo hladneje, vas takoj zebe v roke in noge, v lice in ustnice. Koža vam pomoori. Če dirjate nekaj času okoli, modrina izgine. — Človek, ki ima v teh divje razourkunih časih tuk temperament knkor vi, je lahko vesel in si mora samo čestitati. Nevšečnosti, ki jih opažate, prav lahko povzročajo ozebline. Take ozebline pa so zelo trdovratne in le težko odpravljive. Podobne nevšečnosti opažamo tudi pri nekaterih boleznih pljuč ali pri kroničnem vnetju tonzil. Zato vam priporočam, da si daste pregledati pljuča in tonzile. Delajte si menjalne kopeli s toplo in mrzlo vodo. S tem boste žile izurili, da bodo hitreje reagirale na različne dražljaje. Krvni obtok boste s tem pospešili.
»Rheumn«. Radi bi pomagali l>olniku, za katerega sem pred tedni omenil, on bom sam potrkal na vrata. Niste pa zvedeli mojega imena, ker je tajno. Ne veste, kam bi izročili svoj prispevek. — Svoj prispevek izročite uredništvu' našega lista za »Domačega zdravnika«. Uredništvo bo poslalo meni, da ga izročim bolniku. Vašega imena ne bo zvedel nihče! Bog stotero povrni!
M. R., Lj. Spočetje je teoretično že možno. Praktično pa je verjetnost enaka ničli.
F.	O, K. 50 let ste stari. Pet let vas od časa do časa hudo boli okoli črevesne odprtine. Iztrebljate se redno. Enkrat ste opazili v blatu kri. Kadar se pojavi srbenje, čutite okoli odprtin nabrekline. Srbenje je včasih tako močno, da vse premagovanje in vse zatajevanje nič ne pomaga. — Po opisu sklepam, da imate zlato žilo, o kateri sem že ponovno pisal, kako se znravi. Možno pa je seveda tudi, da vam nevšečnost povzročajo male glistice-oksiuri. Pa tudi sladkorne bolezni ne smemo pozabiti. Tudi njo spremljajo podobne nevšečnosti. Dajte si preiskati blato in vodo.
G.	V, Lj. 40 let ste stari. Kadar se iztrebljate,, opazite že devet let, da se izloči tudi seme. Zadaj notri, kjer mislite, da je debelo črevo, vas včasih močno peče samo po sebi, ne da bi kaj pritiskali ali pa med iztrebljanjem. Počutite se dobro, živite zmerno, kadite malo, lijete samo priložnostno. Bojite se, da se ne r>i za vsem tem skrival rak. — Brez preiskave oognati, od kod ta nadloga, ne morem. Pri mladih je skoraj vedno vzrok temu razvada. Isto nevšečnost opažamo pri boleznih semenskih mešičkov oziroma pri boleznih v njihovi okolici. Dn se to dožone, je potrebna preiskava. Za raka trenutno ne navajate nobenih znakov.
Č. C.. K. Biološka smrt, kakor si vi to tolmačite, ne bo zaradi tega nastopila. Pač pa vam bodo funkcije odpovedale. Oslabeli boste in da svojih dolžnosti ne boste mogli vršiti, kadar bo potrebno Potrebna vam je absolutna vzdržnost za daljšo dobo! Zraven pa poskrbite, da se
l
lioste okrepili, šport, telovadbo, dobro tečno hrano vam priporočam. Pozimi luhko pijete tudi ribje olje.
A.	P., K. P. Sklepam, da imate garje. Receptov ne pišem. Obrnite se na zdravnika. Pravico imate do brezplačnega zdravljenja pri ba-novinskem zdravniku.
B,	K., Zagreb. Pojav, ki ga opažate, je nevaren. Spominu in vaši nezbranosti škoduje pa neprestano vrtanje in razmišljanje o tem. Ne zmenite se za to.
A. B., Lj. Za sestro, ki je začela šest tednov po porodu hudo krvaveti, je potreben zdravniški pregled.
J. S., Š. V. Mastne lase imate. Umivate si jih pogosto. V kratkem postanejo zopet mastni in izpadajo. — Masten prhljaj imate. Prepogosto umivanje škoduje. Poiščite nazaj, že večkrat som o tem obširno pisal.
»Maribor«. — Po opisu sklepam, da imate isehins. Bolezen je včasih zelo troovratna. Priporočam vam primerno 'dravljenje v bolnišnici. S tem, da čakate, ne boste dosegli ničesar.
M. F., Lj. šibki ste, zlasti noge so šibke. Te pa pri svojem poklicu največ rabite, ker morate ves dan stati. — Poskrbite za to, da se bo-sle okrepili. Potrebno vam je dobra, tečna, izdatna hrana. Prosti čas porabite za telovadbo in šport. Čez zimo pijte dnevno žlico ribjega olja.
N. O., P. Pred dvema mesecema ste rodili
krepkega, navidez povsem zdravega fantka. Po petih dnevih je umrl. Kaj je bilo vzrok smrti? Če je zaužil le malo hrane, je takoj vse izbljuval. Neprestano se je slinil. Zgornji del trebuha je imel napet. — Otrok je umrl, kolikor morem sklepati i/ pisanja, on lakote. Vzrok temu pa je bil najbrž zraščen požiralnik, zaradi katerega otrok ni mogel zaužiti hrane. Vsako zdravljenje v tem primeru je več ali manj brez uspeha.
Juristka. Vprašanje spada le delno v našo posvetovalnico, čeprav je pismo zelo poučno. Hvalite Boga, da ste se rešili. O kakšni resni bolezni, taki namreč, kakor vi mislite, tu ni govora. Na preteklost zavalite kamen pozabljcnja. Pokore je bilo dovolj! Nepremišljenost, ki ste jo napravili bolj iz akademske objestnosti, ne Ijo imela za vaše zdravje nobenih posledic.
I. M.. P. u. T. 35 let ste stari. Vedno ste bili zdravi Tudi vam človek ne bi mogel reči, da ste lxilni. če vas takole pogleda. Vendar pa imate od časa do časa, zlasti če kolesarite, bolečine v spodnjem delu života, na mestu, ki ste ga označili. Bolečine izžarevajo v stegna, pogosto morate na vodo. Parkrat ste opazili na koncu pri puščanju vode par kapljic krvi. Če ležite, vse te težave minejo. — Mislim, dn tiči bolezen v mehurju. Po znakih sklepam, da so kamni v mehurju, ki vam povzročajo opisano nevšečnost. Svetujem vam. da se obrnete na strokovnjaka urologa. Nič ne odlašajte. Čim prej začnete z zdravljenjem, tem prej iu z manjšimi težavami boste rešeni bolezni.
Živinozdravnik
Gnojenje v ušesu krave. TI. J. V. Zadnja ova meseca se vaši kravi cedi iz ušesa smrdljiv gnoj. Uho izpirate z mlačno raztopino hiperman-gana Ali je gnojno vnetje ušesa nevarno? — Odgovor na to: je nevarno, če se širi v globino proti srednjemu ušesu in dalje v glavo, manj nevarno pa je. če je gnojenje omejeno le na zunanji del uhlja. Ker je krava še mlada, jo je škoda prepustiti negotovosti in slučaju. Zato vam svetujem, da po možnosti čimprej poiščete strokovno pomoč. Medtem pa ne vlivajte več v uho vode, temveč odstranjujte gnoj iz ušesa s pomočjo vate, ki stoj jo v ia namen navili okrog gladke in tope palčke. Po končanem čiščenju vlijte v uho kakih 30—40 kapljic toplega ribjega olja.
O zatiranju podgan, š. D., F. V vaši soseščini so se zelo razmnožile podgane, da so postale že prava nadloga. Poskusili ste različna sredstva, ki so bila skoro vsa brez uspeha. Želite zvedeti za učinkovito sredstvo. — Danes poznamo že precej sredstev za zatiranje podgan. ki so več ali manj uspešna. Vi poskusite naslednje sredstvo: V okolišu, ki ga nameravate deratizirati ali razpodganiti, morate vse, kar služi podganam za hrano, pospraviti, le na
gotovih mestih jim hrano nekaj časa nastavljajte, da bi podgane v čim večjem številu prihajale na ta kraj. Za vabo lahko uporabljate slanino, ki ste jo prej malo opekli, du boljše diši. Ko ste se prepričali, da podgane pospravljajo nastavljeno vabo, tedaj si nabavite v apoteki sveže morske čebule, katero sesekljajte ter jo pomešajte z ribjim mesom, ki je za podgane prava slaščica. Ribe so lahko tudi že starejše. Iz ribjega mesa in sesekljane morske čebule napravite male polpete ter jih nastavite na kraj, kamor ste že prej nastavljali hrano za podgane. Pri pripravljanju polnetov morate strogo paziti na to, da se niti rib, niti čebule ne dotikate z golimi rokami, ker so podgane zelo občutljive za duh po človeku. Če se ne boste strogo držali tega navodila, je možno na bodo pustile podgane vabo nedotaknjeno. Morsko čebulo in ribje meso mešajte v razmerju 1:2. — Morska čebula je predvsem strupena za glodalce, potem za mačke in pse. Za kokoši je n. pr. 65 krat manj strupena kakor za podgane. Razumljivo je, da boste poskrbeli za to, da nastavljene valVe ne bodo pojedli psi ali mačke, prvič zato, ker bi v večji jneri zaužita morska čebula lahko tudi njim škodila, in drugič, ker bi v tem primeru zmanjkalo vabe za podgane.
Kmetska zaščita. N. Š. G. - Ker ste trgovec z jajci in perutnino, vam sodišče ni moglo priznati zaščite po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov Po tej uredbi vas ni mogoče smatrati za kmeta in najbrž vas tudi ne bodo smatrali za zaščitenega po onem predpisu uredile, ki govori o vaških obrtnikih in vaških trgovcih, in ki ga vi očividno napačno razlagate. V smislu te uredbe se namreč smatrajo za kmete, ki uživajo zaščito, tudi osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva tuoi s posli vaškega obrtniku ali trgovca. Sicer pa vam je sodišče gotovo povedalo, iz katerih razlogov vas ni mogoče smatrati za kmetu.
Pravična plača. M. - Banova odredba minimalnih mezd za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje je bila objavljena v »Službenem listu« dne 17. oktobra t. I. Določbe te odredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem podobna podjetja, kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate. V teh podjetjih znaša minimalna mezda za trgovske pomočnike 1150 din na mesec, za ostalo poino/no osebje, ki opravlja pretežno trgovske ali višje netrgovske službe nli pisarniške |HHie. in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic, pa 1300 din na mesec. Izvzeti so o-l te odredbe učenci, volonterji, praktikanti, pomožno osebje, ki še ni staro 18 let in pomožno osebje, ki se mu samo izjemoma poveri opravljanje trgovskih ali višjih netrgovskili ali pisarniških služb, ali ki opravlja pretežno podrejene posle.
iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiimiiiiiiiiiim ' )D It E55ITF iiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiimimiiiiiii
„jit? lini i?if mmr
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek |
| „Slovenec" i. decembra 1940 j
šiiMiiiiiniii ......................................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
— Ker niste povedali, kakšno delo opravljate in koliko ste stari, vam ne morem odgovoriti, če veljajo navedene najmanjše plače tudi za vas.
Poštni služitelj. F. P. - Preberite dobro poravnavo, ki ste jo sklenili s poštno upravo. Gotovo ste se brezpogojno zavezali odplačevati znesek, ker bi vas sicer ne preganjali z ru-bežjo. Samo poštno ravnateljstvo vara more dati pojasnilo na vaša vprašanja. "Kakšni so zdaj predpisi o sprejemanju pismonoš v službo, smo pa napisali v nedeljo 17. novembra 1.1.
Dolžna kupnina. M. K. B. - Popolnoma razumljivo je, da vam je več denarnih zavodov odklonilo posojilo, če zanj niste mogli urediti potrebnega varstva v nepremičninah ali s poroki. Po našem mnenju bi bilo najpametneje, da se sporazumete s prodajalcem zemljišča in s kakšnim denarnim zavodom, tako da se zemljišče prepiše na vas, a istočasno naj se vknjiži zastavna pravica za posojilo, če bi ga vam denarni zavoo dovolil; po vknjižbi naj bi denarni zavod vam dovoljeno posojilo izplačal vašemu upniku, od katerega ste kupili zemljišče. Kje bi dobili poroke, vam težko kdo pove; morate jih pač sam poiskati, če jih bo sploh mogoče dobiti. O pravdi, ki vam preti zaradi neplačane kupnine, moremo samo reči, dn bi vas sodišče obsodilo tako, kakor ste se zavezali v pogodbi. Na draginjo in številno družino se v pravdi ne boste mogli uspešno sklicevnti, ker mora sodišče sodili po zakonih
Honorar. D. O. R. - Po uradniškem zakonu vas je moralo ravnateljstvo vašega zavoda razrešiti službe najkasneje v enem mesecu od dne, ko je dospelo obvestilo banovine, da je vaša ostavka sprejeta. Pravico do službenih prejemkov ste imeli io konca onega meseca, v Katerem ste bili razrešeni. Če se je torej vaše ravnateljstvo držalo glede vaše razrešitve predpisanega roku in vas je razrešilo vsaj zadnji dan tega roka, vam pripadajo prejemki, ako je padel znonji dan tega roka v mesec julij, še za ves julij. Če vam je v tem primeru banovina odklonila izplačilo piejemkov, prosite za primerno odločbo, proti kateri boste lahko
vložiti tožbo na upravno sodišče. Drugačna pa je stvar, ako je predpisani rok za razrešitev potekel že 30. junija, pa ste na prošnjo ravnateljstva še en teden dni opravljali delo, ker še ni bilo vašega naslednika. V tem primeru vam po našem mnenju ne pripadajo več službeni prejemki, pač pa primeren honorar po predpisih občega državljanskega zakonika, za delo, opravljeno v korist naroda Če vam v tem primeru banovina nobenega honorarja ne prizna, bi ^za primer vaše tožbe odločilo o tem vprašanju reono sodišče.
Sin nn orožnih vajah. D, P. H. - O vpoklicu vojaških obveznikov nn orožne vnje, kakor o njihovem odpustu, odloča izključno vo-juška oblast Zato se obrnite s prošnjo na poveljstvo pristojnega vojnega okrožja. Seveda ni mogoče vedeti, ali vam bo vojaška oblast ugodila.
Posojilo. M. J. S. - O posojilu »po kupni moči denarja« smo pisali že 3. novembra t. 1. Vaš primer pa je nekoliko drugačen, ker ste pri sklepanju posojilne pogodbe govorili o možnosti zmanjšanja vrednosti denarja zaradi inflacije.' Zato ni gotovo, da bi vam sodišče dalo prav, če boste zaradi zvišanja cen vsemu blagu zahtevali vrnitev posojila po oanašnji kupni moči denarja. Vsekakor je stvar sporna in sodna praksa o tem še ni znana.
Zarubljena plača nezakonskega očeta, M. N. N. - Ker nezakonski oče, ki je v službi pri »Upravi grada Beograda«- ni redno plačeval preživnine, ste mu po okrajnem sodišču za-rubili plačo. Uprava mesta Beograda je pa šele na posebno intervencijo poslala nekaj zarub-Ijcne plače otrokovemu varuhu, zdaj pa že dolgo ne pošlje nobenega denarja. Vprašate, kaj bi storili, da bi se zarubljena plača redno pošiljala varuhu? — Svetujemo vam, da prosite varstvenega sodnika, da v posebnem dopisu pojasni Upravi mesta Beograda, kako mora jiostopati z zarubljeno plačo nezakonskega očeta. Če to ne bo pomagalo, bo pač ,>otrebna pritožba zoper poslovanje nnveoene uprave, nn notranje ministrstvo. Vsekakor se pa najprej prepričajte, ali je nezakonski oče sploh še v službi pri Upravi mesta Beograda.
Sporna meja. F. D. - Če sta se občina in posestniks pravilno sporazumela glede ureditve sporne meje v gozdu, da boste priznala mejo, ki jo bo določil zemljemerec po mapi, je ta sporazum za obe stranki obvezen in mora tudi o-bčina priznati po zeml.jemercu določeno mejo, čeprav bo izgubila kos zemljišča, ki ga je že nad 50 let uživala. Ker je pa po § 81. zakona o občinah za sklepe občinskega odbora o od-svojitvi nepremične imovine potrebna odobritev nadzornega oblastva, je bila po našem mnenju potrebna taka odobritev tudi za gori navedeni sporazum občinskega odbora in omenjenega posestnika, ker je z njim občinski oabor pristal na event. odsvojitev zemljišča, ki ga je, kakor pišete, uživala občina že nad 50 let. Če take odobritve' ni bilo, po našem mnenju navedeni sporazum z vsemi posledicami za občino ni veljaven.
Priposestvovanje. F. P. - Niste povedali, na kakšne občinske in cerkvene pravice mislite, zato je odgovor na vaše pjesplošno vprašanje nemogoč, razen, če napišemo obširno razpravo o priposestvovanju in zastarenju, za kar pa tu ni prostora. Vprašanje naj bo bolj konkretno.
Oporoka. D. A. - Oporoka stare gospe, ki ne zna pisati in čitati, bo veljavna, če ste jo vi po njenem naročilu napisali in nato poklicali tri oporočne priče, od katerih je ena glasno prečitala oporoko v prisotnosti obeh drugih, ki sta tudi vpogledali vsebino ter je nato gospa izjavila, da je to njena oporoka in se podkrižala. Vse tri priče se morajo podpisati s pristavkom, ki kaže na njih svojstvo kot priče. Oporoko lahko sami hranite. Ob smrti dvignite' po danem naročilu denar za oskrbo pogreba, oporoko boste pa takrat izročili sodišču. Tam bo9te dali tudi račun za izdatke, ki jih boste vršili kot izvrševalec oporoke z denarjem zapustnice.
Po vodi naplavljena smreko. F. G. H. -Voda je prinesla na vaš svet smreko. Ko je nekaj dni tam ležala in se nihče ni zglasil, ste jo odpeljali na žago. Medtem se je pa oglasil vaščan, češ da je bila smreka na njegovem svetu izruvana. Vprašate, kdo je lastnik te smreke? — Smreka je last tistega, na čigar posestvu je bila izruvana. Doižni ste mu smreko izročiti, smete pa zahtevati povračilo stroškov za delo in zamudo časa pri reševanju smreke iz vode.
Rodbinska pokojnina železniške snažilke, j F. B. M, — Vaša soroonica uživa rodbinsko po- j kojnino po pokojnem možu železničarju, poleg tega pa je tudi sama v železniški službi kot snažilka in plačuje prispevke v delavski pokojninski fond. Vprašate, ali more kot užival-ka rodbinske pokojnine ostati še naprej v železniški službi, odnosno ali dobi povrnjene prispevke, ki jih je plačevala v delavski pokojninski fond, če izstopi iz železniške službe. — Po š 158 zakona o državnem prometnem
Posebno pazite, kaj bolnik pije!
Pijača ni le za zdravega človeka zelo ^■^F važna, temveč tudi za bolnika mno-^^r	gokrat važnejša od hrane I
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tndl zdravilna
ono z rdečimi srcii
Prospekte in vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
osebju, vdova izgubi pravico do pokojnine z vstopom v oržavno ali samoupravno službo in to za toliko časa, dokler v tej službi ostane, Po tem takem vaša sorodnica ne more uživati rodbinske pokojnine in ostati še nadalje v železniški službi. Odločiti se bo morala za eno ali drugo. V primeru, da bo jiodala ostavko na železniško službo, ne bo dobila povrnjenih prispevkov, ki jih je vplačala v pokojninski fond, ker delavski pravilnik take določbe nima.
Dolgovi po umrlem možu. Č. V. Za dolgove umrlega moža oagovarja le moževa zapuščina. Če je vdova po smrti moža prevzela vso moževo žapuščino, je dolžna do vrednosti prevzete zapuščine plačati moževe dolgove. Če pa mož nič ni zapustil, ne' morejo upniki siliti vdove, da bi moževe dolgove ali menice plačevala s svojo pokojnino. — Tudi če bi mož vino jemal na up in bi ga nosil na dom ter bi tudi žena kak kozarec z možem izpila, ni za tak dolg žena plačnica s svojo pokojnino.
Preživnina. K. J. P. - Če ste se j>oravnali pri sodišču za užitek mesečnih 500 din in ste se pn tem dogovorili, da se bo po vreunosti denarja ta vsota zvišala, potem boste smeli zahtevati primerno zvišanje s porastom cen glavnih življenjskih potrebščin.
Kmetijski nasveti
Semenje raznih sort janeža. R. Ž. R. - Pošiljate dvoje vrst semenja cd janeža, da ugotovimo, katere sorte je eden, katere drugi. Janežev imamo več sort. Tistega, ki ste označili kot sladki janež, je pravi janež, sladki janež — pimpinella unisum. Drugo seme je pa najbrž navadni divji janež — pimpinella snxifraga, lahko pa tudi divji veliki janež — pimpinella magna, ki imata bolj slično semenje.
Prašički ali kočiči v stanovanju. R. L M, Pojasnilo na to vprašanje dobite v nedeljski številki »Slovenca« št. 159 od 14. julija t, I. — Opozarjamo, da ni vzrok njih pojavu dejstvo, da vaša hiša od zunaj še ni otnetana, ampak vlažni prostori v notranjosti, v kuhinji in kleti. Ivakor tam že omenjeno, lovite jih z vlažnimi deskami ali z narezki krompirja in korenja in slično. Tuoi žveplanje prostorov bo nekaj pomagalo.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
i
£
Dvokolesa, otroSkl roztBkt, Slralnl stroji, prevozni tri-
cikljl, pneumatika
Tribuna f. D. L Ljubljana, Karlovška c.4
Kurji gnoj za gnojenje vrta. I B. Ž. —
Nabralo se vam je v kurniku precej kurjega gnoja, ki bi ga radi porabili za gnojenje svojega vrta. Kdaj bi bilo najprimernejše ž njim gnojiti? — Najbolj primeren čas za gnojenje vrta je vsekakor jesen, ko se zemlja prelopati. Čez zimo vanjo spravljen gnoj se razkroji in pride sjjomladi zgodaj rastlinam v korist. Če pa hočete kurji gnoj držati čez zimo v sodu, tečaj ga v njem dobro stlačite in pokrite s plastjo zemlje, da se do spomladnega gnojenja udela. Ker je pa ta gnoj zelo jedek in oster, je bolje, da ga prej zmešate z listjem ali z odpadki iz vrta, da še lažje razkroji in tvori do sjiomladi dober kompost. Tedaj lahko zagnojite z njim svoj vrt in učinek ne bo izostal.
Obleka dobila madeže. M. Č. K. — Dobro obleko in perilo ste imeli spravljeno v nekem vlažnem prostoru. Na obleki so sivi madeži, mestoma celo zeleni. Kaj storiti. — Dajte to obleko kemično čistiti v kemično čistilnico. Če ni vlaga blaga razkrojila, se bo dala obleka še popraviti; če je pa pokvaru že v notranjosti, tedaj jo boste težko rešili. Mislimo pa, da se blago v par mesecih ne da še tako skvariti, aa se ne bi dalo spraviti v red.
Davčni nasveti
P. A., Lj. — Mestna prirastkarina in prenosne takse. V letu 1920 ste kupili posetvo za 125.000 kron. Ob tej priliki je bila j>lačana med drugim tudi mestna prirastkarina. Sedaj nameravate posetvo prepustii sinu in vprašujete:
1.	ali bo treba tudi ob sedanjem prenosu plačali mestno prirastkanno in koliko bo ta znaašla;
2.	če so iste državne in banovinske prenosne takse, ako se prenos izvrši pred vašo smrtjo, kakor če se prenos izvrši po vaši smrti, oziroma kakšna je razlika,
Ad 1. Mestna prirastkarina se plačuje ob vsakem knjižnem ali izvenknjižnem prenosu nepremičnine, ležeče v okolišu mestne občine ljubljanske, v kolikor ni neki prenos z izrecnim zakonskim določilom oproščen prirastka-rine. V vašem primeru pa mestne prirastkarine ne bo treba plačati, pa bodisi la izročite posestvo sinu z izročilno, darilno ali kupno pogodbo med živimi, bodisi da prepustie posestvo sinu šele j>o svoji *mrti. Meo prenosi, ki niso zavezani prirastkarini in ki iih našteva § 4. uredbe o mestni prirastkarini v me«tni občini ljubljanski, obljavljene v Službenem listu kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 5. decembra 1934, kos 98. so navedeni namreč tudi
a)	prenosi nn dediče ali volilojemnike zaradi smrti ali prenosi neodplačanih pravnih opravil med živimi;
b)	odplačani prenosi od nscendentov na de-scendente (n pr. od očeta na sina).
Sklicujte se torej nn gori navedeno riolo-či'lo, da vam ne bo treba olačaU mestne prirastkarine.
Ad 2. Državne prenosne takse pa se dokaj razlikujejo, če odplačljivo izročite posestvo
sinu pred svojo smrtjo skupno ali z izročilno pogodbo od onih, ki jih bo treba plačati, če prepustite posestvo sinu šele po svoji smrti, oziroma če sinu posetvo neodplačljivo darujete že med živimi, če boste izročili sinu posestvo pred svojo smrtjo s kupno aii z izročilno pogodbo, bo treba plačati državno prenosno takso v višini 6 odstotkov oo vrednosti posestva. Če pa boste sinu prepustili posestvo šele po svoji smrti, oziroma če mu ga boste neodplačljivo darovali z darilno pogodbo, bo treba plačati dedne odnosne darilne takse, ki so tem večje, čim večja je vrednost posestva. Sporočite nam kosmato vrednost j»osestva in čisto vrednost, t. j. vrednost po odbitku dolgov, bremen itd., nakar vam bomo točno izračunali, kolikšno takso bo treba plačati v enem in drugem primeru,
Bunovinska prenosna taksa znaša 2 odstotka od vrednosti posestva. Če pa gre v Vašem primeru za kmečko posestvo in če boste posestvo izročili med živimi sinu, boste plačali le t odstotek.
Pripominjamo še, da boste morali pločaii iz naslova prenosne takse tudi mestni občini 2 odstotka od vrednosti posestva.
Pr. dr. M. — Reklamna taksa. — Poslali ste nam letak, kakršne boste rabili za vašo Miklavževo prireditev. Vprašujete, če so ti letaki zavezani reklamni taksi in če morate nalepiti nanje odgovarjajoče kolke.
Po našem mišljenju so ti letaki takse prosti na osnovi čl 38., točke 3 taksnega in pri-stojbinskega pravilnika. Za vsak primer pa predložite letak taksnemu referentu pristojne davčne uprave v odločitev. Upamo, da bo o" istega mišljenja.
f

■	A- -li'/
.	m
V matih oglasih volja vtaka beseda 1 din; ženltovanjsld oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 dla — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
15 letna deklica
pridna ln močna, so želi Izučiti v trgovini. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 18.346.	(v
Vajenca
za Špecerijsko trgovino sprejmem. Naslov v po-družn. »Slov.« v Celju.
Servirajte Vašim gostom mesto ruskega čaja okusni „Emona" cvetlični čaj z limono, rumom ali mlekom. Zahtevajte samo originalno pakovanje. V vseh trgovinah.
Proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVKC, Ljubljana
Službe iščejo
Pekovski pomočnik
mlad, vsestransko izurjen — Išče zaposlitve. Sovič Ivan, Strmec, p. Ormož.
I Trgovska pomočnica
| želi premeniti mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18272.
Absolventka trg. tečaja
z 8 mesečno pisarniško prakso, prosi namestitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18570.
Absolventka
trgovskega tečaja s pet razredi gimnazije, vešča stenografije, strojepisja, knjigovodstva ter korespondence, išče primerne zaposlitve kot uradnica ali blagajničarka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18463.	(a
Služkinja
starejša, resna, vajena vseh hišnih del — išče stalno službo. Gre tudi na boljšo kmetijo. Hren N., škalce 88, Si. Konjice.
19 letni fant
priden in zanesljiv, Išče službo sprevodnika pri kakšnem avtopodjetniku. Nastopi takoj. — Nasjov v upravi »Slovenca« pod št. 18.400.	(a
Trgovska pomočnica
želi nameščenje takoj ali po dogovoru. - Ponudbe poslati podružnici »Slov.« na Jesenicah.
Knjigovotlkinja
in korespondentka, samostojna moč, z znanjem slovenske in nemške ste nografije, vešča strojepiska, z 10 letno prakso, želi premeniti službene) razmerje. V poštev pride predvsem namestitev v celjskem ali laškem okraju. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Stalna namestitev« št. 18408.
18 letna služkinja
K dežele išče zaposlitve v pomoč gospodinji in za hišna dela v Ljubljani. -Zna tudi nekoliko kuhati Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pridna in poštena« 18.432.	(a
17 letno dekle
pridno, gre v pomoč gospodinji, da bi se naučila kuhati. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Tudi brezplačno« 18.433. (a
15 letno dekle
pošteno tn pridno, tščo službo v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« Pod št. 18.345.	(a
Trgovska pomočnica
mešane stroke, vajena nekoliko gospodinjstva in šivanja perila, želi premeniti službo kamorkoli, najrajši v Ljubljano. Ponudbe upravi »Slovenca« Pod »Marljiva« 18.3S9. (a
Službo v pisarno
aH kamor koli primerno, lščo gospodična z izobrazbo trg. tečaja ln malo maturo. Gre tudi za vzgojiteljico. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18318.
Absolventka
trgovskega tečaja, Išče Primerne zaposlitve. — Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Hvaležna« St. 18217.
Slovenec-izseljenec, begunec iz Francije
ki je bil zaposlen petnajst let v Švici in Franciji po samostanih in na vele posestvih ter je vešč vseh kmetijskih strok, zlasti svinjereje in ovčjereje ter sadjarstva in je praktici-ral tudi na kurjerejski farmi, išče kjer koli zaposlitve v kmetijstvu, najrajši v kakem samostanu ali na veleposestvu. Po nudhe na: H. R. pri Je rič Jožetu, Mekinje pošta S tir-a.
Zaslužek
Ročne predice
za volno in pletilje za strojno pletenje debelih volnenih nogavic - dobe stalno delo na dom. Po nudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Domača volna« 18.384.	(b
mm\
čevljarskega vajenca
sprejmem takoj. Lukanc Mihael, Zgoša 45, p. Begunje pri Lescah. (v
Dekle
stara 15 let — poštenih kmetskih staršev, se želi izučiti obrti šivanja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18449.	(v
Učenko
za modlstinjo sprejmem. »Chic«, Ljubljana, Wol-fova ulica 3.	(v
Trgovski pomočnik
"lanufakturist, izvežban v Vseh panogah trgovine, aEilen prodajalec, zmožen Samostojnega vodstva trgovine — želi premeniti ®lužbo s 15. dec. alt 1. Jaguarjem. Cenj. ponudbe v podr. »Slov.« v Celju »od »Agilen«.
16 letno dekle
s 4 razredi meščan, šole Išče mesto
frizerske vajenke
Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.372.	(v
Dva učenca
za čevljarsko stroko, Izobražena, ki bosta imela priliko Izučiti se v ročnem in strojnem delu -se sprejmeta. Prednost imajo učenci z završnim izpitom in poštenih staršev. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Samo, kdor ima veselje« 18.385.
Pekovskega vajenca
sprejmem	f. Hrana,
stanovanje in nekaj plače mesečno. Rozman Ivan, pekarija, Videm Dobre-polje.
17 letni fant
z enim letom učne dobe se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Naslov. v upravi »Slovenca« pod št. 18297.
Krojaškega vajenca
z vso oskrbo v hiši — sprejmem takoj. Janežič Ivan, Sred. Bela p. Pred dvor, Gorenjsko.
Deklica
z dvema razredoma mešč šole, se želi izučiti v večji trgovini. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18518.
Nemško konverzacijo
praktično zabaven pouk, nudi poceni izkušena uči teljica. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.416. (u
Oblastv. konceslonirana
šoferska šola
za poklicne šoferje ln amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon 28-28.
lluzbodobe
Več mizarjev
za pohištvo, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18573.
Služkinjo
ki ima rada otroke, sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 18574.
Oglarja
za napravo več vagonov oglja iz že pripravljenih meterskih drv sprejmemo takoj. Pojasnila - Zaje Lojze, Ljubljana, Gleda liška ulica 7.	(z
Kuharico
ki kuha dobro meščansko hrano in opravlja vsa ostala gospodinjska dela, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18495.	(b
Mladega hlapca
h konjem sprejmem. — Marolt Franc, Vodnikova c. 101, Ljubljana VII. (b
Dva krojaška pomočnika
za fina velika dela, takoj sprejmem. Plevel, St. Vid nad Ljubljano.
Hlapca, služkinjo,
za vsa hišna, poljska dela in vajena živine — iščem. Rode Franc, Dev. Mar. Polje 1.
Krojaškega pomočnika
in pomočnico sprejmem takoj. »Walland«, Hotel Soča, Sv. Petra cesta 3.
Urarskega pomočnika
sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1S493.
Leicista-fotografa
sprejme takoj. Kocmur, fotograf, Društvena 34.
Hlapca
Iščem 16 do 18 let starega. Ricl Franc, sp. Kašelj 14.
Večje število tesarjev
sprejmem za Ljubljano. Emil Tomažič, stavbenik, Ljubljana.
Dva krojaška pomočnika
dobro Izurjena, enega za velike in enega za male kose, sprejmem takoj. — Ivan Zvezda, Jesenice.
Hišnico
za večjo hišo z vrtom -sprejmem. Ponudbo z navedbo dosedanjo službo v upr. »Slov.« pod »Ljubljana« št. 18485.
Delavko
za šivanje vreč, sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vreče Ljubljana« št. 18525.
Dva mizarska pomočnika
in vajenca z vso oskrbo doma, sprejme Kališnik Franc, mizarstvo, Celovška cesta 273, p. št. Vid.
Delovodja
strojne in električarske delavnice z večletno prakso pri vseh rudniških napravah, po možnosti apsolvent delovodske šole, se išče. Plača po do govoru ob prostem stanovanju, kurjavi ln raz svetljavl. Ponudbe poslati na: Rudnik št. Janž«. Krmelj na Dolenjskem.
Postrežnica
poStena, ki zna šivati so sprejme. Predstaviti od 2.—3. ure. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1S293. (b
Krojaški pomočnik
za male kose — dobi službo. Krojaštvo Gašper-šlč, Kropa, Gorenjsko.
Deklo
za vsa kmečka dela — sprejme Tome Marjeta, Dravi jo, Vodnikova c. 218.
Dekle
za vse, katera zna kuhati in vsa druga hišna dela opravljati, se sprejme takoj. Trednost ima, katera govori nekaj nemško. Ponudbe na E. Jur-jovič, Slatina Radenci.
Mizarskega pomočnika
takoj sprejmem. Cestnik Ivan, strojno mizarstvo, Trbovlje.	(b
Dva krojaška pomočnika
dobra, za velike komade, sprejmem. Ponudbe na: Blaž Breznik, Split, So-kolska ulica.
Drvarje in ogljarje
večjo partijo, sprejmemo takoj. - Ponudbe poslaH na: Elektrožaga — Kočevje.
Kuharico
uporabno tudi za druga hišna dela, ki ima že večletno prakso v dobrih družinah — sprejmemo v Ljubljani. Ponudbe z na vedbo dosedanjih služb v upravo »SI.« pod »Trajna služba« št. 18514.
Služkinjo
zmožno vseh gospodinjskih in hišnih opravil, z večletnim spričevalom — sprejmem takoj k dvoma osebama. Ponudbe v podružnico »Slov.« na Jesenicah.
Uradnika (-co)
z daljšo prakso v odvetniški ali notarski pisarni, sprejmem takoj v službo. Predpogoj znanje stenografije in nemške korespondence. Ponudbe z opisom dosedanjih službenih mest poslati na: Lovrec, advokat, Slovenjgradcc.
Trgovsko pomočnico
samsko, pošteno, zmožno, z dolgoletnimi praksami, nekaj premoženja — kavcije — za prevzem trgovine mešanega blaga, sprejmeta stara trgovska zakonca. Ponudbe na po-družn. »Slov.« Trbovlje pod »Natančen opis«, (b
Čevljar, prikrojevalca
prvovrstno moč, in dva čevljarska pomočnika — sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17957.
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj v stalno delo. — Gašperin Anton, čevljarstvo, Kropa št. 30, p. Podnart.	(b
Gospodična
za vodstvo konfekcije moškega perila se sprejme za takoj. Obširne ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vestna« 1S.294. (b
Služkinjo
takoj sprejmem. Prednost Imajo one, ki so služile v trgovski hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna« 18.419.	(b
Samostojna perfektna
se išče za tovarniško kantino v Radečah pri Zidanem mostu. Ponudbe z referencami in zahtevki je poslati na tovarno
JH
m^mmM'^......
ppMlM •
Ročen in lahek, prikladen za nošenje v kov-čeku — poleg tega opremljen z vsemi modernimi napravami velikega pisarniškega stroja! To se je doseglo z principom dvojnih funkcij ročnikov: malo število vzvodov in gumbov opravlja dvojno delo. Selekta je mali mojs-terski stvor in plod več kot 30-letne izkušnje tvornice Mercedes.
Izvolite nam poslati dolnji odrezek.
— ^fl
J. Glad-Mercedes	i
Zagreb, Nikoličeva 14 /Po S t. predal 49
Želim spoznati brez stroškov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes pisarniški stroj - Mercedes mali stroj.— Pošljite mi' ponudbo - Predvedite mi enkrat stroj - Pošljite mi prošpekt. (Ntleljono irtati!)
Imet________
Naslov:____
9 J I b .7
Zastopnik za Slovenijo: Jože Oražem, ml. Liubljana-Moste, Petričeva 12.
Knjigovodjo
sprejmem takoj. Ponudbe »Bratje Piatnik, papirni- j poslati na Elektrožaga,
ca, Zidani most.
(b
Jacquardna tkalnica
išče specialnega
Martinega mojstra
Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 18454.
Kočevje.
Strokovnjaka
ki se razume v strojenju svinjskih kož v boljši Iz delavl, ter več pomočni kov takoj sprejmem. Ponudbe na Usnjarno Kranj poštni predal 13.	(b
Več čevljar, pomočnikov
takoj sprejme: Kolnlčar Franc, Duplje pri Kranju
Pomočnika
veščega v izdelovanju irhovlne, takoj sprejme Alojz Mali, strojarna Radovljica.	(b
Šoferja
mlajšega, treznega, Iščem za tovorni avto. Nastop takoj. Oglasiti so osebno v trgovini M. Štele, Po gačarjev trg, Ljubljana.
Pomočnika
voznega in podkovskega, zmožnega samostojno delati - sprejmem. Tlaker, Teharje.	(b
Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja!
ZAGREB, BOŠKOVIČEVA 32/1.
Telefon 63-06
ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetijevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd.
v stalni zalogi.
Gospodično
dobro izvežbano v pisarni in trgovini, staro 35 do 40 let, sprejmem za stalno v večjo trgovsko hišo. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Zaupna oseba« št. 1319.
Iščem gospodinjo
ca. 35 let staro, ki bi lahko samostojno vodila gospodinjstvo v boljši hiši na deželi, zna dobro kuhati, je natančna, čista ln resna žena. Predstavi naj so do 14. decembra pri L. štukelj, Maribor, Zrinjski trg 5.	(b
Hlapec
samostojen, ki zna samostojno opravljati ln do-lati vsa kmečka dela, zdrav ln močan, pošten ln priden, se sprejme v stalno službo na večje posestvo. Plača zelo dobra. Samo najboljši naj pošljejo svoje ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Prvovrsten ln stalen« 18.387.	(b
Radio aparat Philips
4 4-1, poceni naprodaj. 3 Nova trgovina, Tyrševa cesta 36.
Radio kupim
unlversalen, 110 voltov,' Istosmernl tok. — Eant,< Bistrica—Podbrezje.
Radio
»Philips«, model	1939-40,-
ugodno prodam.	Cuban,
Oernetova 6.	(I
Izgubljen kovčeg
slovarjev 15. novembra. Nagrajena vrnitev v upr. »Slov.« pod št. 18583.
Važni dokumenti
so se izgubili v petek v Celju od Zainparuttl do kolodvora. Pošten najditelj naj jih vrne v podr, »Slov.« v Celju.
IG
Kenc Alojzij
slaščičarski pomočnik naj javi svoj naslov upravi »Slovenca« zaradi nujnega in važnega dela pod št. 18.299.	(e
Preklic
Emilija F'"-"< lz Brežic št. 23 obžalujem, da sem klevetnla g. dr. f-ornelča, zdravnika v Brežicah, pa se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregonn
Gospod Danilo Hebat
so vljudno naproša, naj nemudoma naznani svoj naslov Francu Zupančiču, Maribor, Cankarjeva ul. 14/11.	(o
Oni gospod,
ki je bil poleg gospoda Danila Hcbat 8. sept. 1938 na proslavi 60 letnice M. O. v Ljubljani, VI-dovdanska 1, se vljudno prosi, naj naznani svoj naslov nemudoma Francu Zupančiču, Maribor, Cankarjeva 14/11.	(o
Čitajte in širite -Slovenca«!
ZNIŽALI smo CENE
DA VKL3UB DRAGIMI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR |
PRED NAKUPOM ZAHTEVAJTE NAŠO PONUDBO OBRTNIKI, TRGOVCI IZREDEN P OPUSTI
POHITITE DOKLER TRAJA
NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO
ZALOGA
DARILO!
„ŽIMA", TVRSEVA 37
LJUBLJANA
11»
Gg. frizerji, pozor!
Najmodernejšo liaubo lz ploščnatlh cevi, lavor ln aparat za trajno ond ladjo »Saturn«, novo, prodam. — Ludvik lleršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-64.
Stroj za prevleko gumbov
z blagom »Astor« z vsem orodjem, za vse velikosti ln fasono gumbov ter več tisoč gumbnlh delov, novo, poceni proda: Ludvik lleršič, Ljubljana — Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-64.
Triciklje
Najugodnejši nakup
m o S k I h oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana
najboljšo Izdelave, s prl-ma gumami — dobavlja Mehanična delavnica šu-štaršlč, Ljubljana, Tyr-ževa 13, levo dvorišče.
Šivalni stroj
clk-cak, za večji obrat, poceni proda. Nova trgovina, Tyrševa 38.
Omaro za led
rabljeno, gostilniške stole in 3 umivalnike takoj prodam. Slška, Janševa št. 1. (1
Prodam
zelo dobro ohranjeno pločevinasto ležalno banjo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1S579.
Šivalni stroj
malo rabljen, poceni proda Nova trgovina, Tyrše-va 3 6.
Briljantni prstan
večji, popolnoma čist — proda Milan Košak, Cankarjevo nabrežje 31.
Špecerijski inventar
prodam takoj. Kocmur Društvena 31.
Dokolenice (gamase)
priporoča IVAN ICRAVOS, Maribor Aleksandrova cesta 13.
Pisalni stroj
Remington in Ideal, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. - Torpedo, Ml klošlčeva cesta 18.
Kompletno kopalno peč
prodam. Kupim sobno pe čleo. Cokert, Gregorčiče va 5, Ljubljana.
Moško kolo »Puch«
skoraj novo, prodam. — Cesta 29. oktobra 2-1. (1
Šivalni stroji »Anker«
za gospodinje, šiviljo — krojače in čevljarje — tudi cikeak z dvoma iglama ter Centralbablln nove In rabljene, z 20-letntm jamstvom, prodaja »Triglav«, Resljeva 16. (1
Briljanten prstan
krasen kamen, poldrug kara' prodam za ta koj.šnje plačilo 21.500 din karat. Pisati na upravo .»Slovenca« pod »Okasion št. Iisd26.
Smoking obleko
najfinejše kvaliteto ln izdelave, za srednje veli ko osebo, nikdar nošeno prodam. - Polzve se pri ge. Pregelj, židovska — nad drogerijo Kane — od 11. do 15. ure.	(1 I
»KREKO« perilo najlepše darilo!
Miklavž kupuje srajce za gospode, deške srajce, damsko perilo - še vedno po Izredno nizkih cenah prt
»KREKO«
Tavčarjeva 3, Tyrševa 31
Radio
dve zlati verižici, kuhal ntk na plin, prodani. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 18552.
Veliko lepo lipo
ki meri 3—4 ms prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Lipa« 18.399. (1
Industrijske smokve
vedno v zalogi po najnižji dnevni ceni pri tv. Ivan Pleliek, LJubljana, Llngarjeva ul. 1, knezo-škofijska palača,	(1
Poročne prstane
uro, verižico, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, ftutna, nasproti farno cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (i
Salonsko suknjo
novo, prodam. — Gross, Staničeva 20.
Za zimo
se proskrbtto z okusnim
belim krompirjem
in
trpežnimi jabolki
po zmernih cenah pri Trgovski poslovalnici
Kmetijske družbe
Ljubljana, Novi trg 3.
Šivalne stroje
Vesta, Pfaf, Gritzner in Anker, radio aparate ln kolesa kupito cenejo kot drugje pri tvrdkt Plevel v Preski prt Medvodah.
Domačo leseno hišico
na Velesejmu prodamo po znižani ceni - zaradi nujne odstranitve Iz Ve-lesojma. - Informacije iz prijaznosti pri upravi ve-lesojma.	(P
Osebni avto »Fiat«
prodam ali zamenjam za pohištvo. M. Pleterskl -Cerklje ob Krki.	(f
Avto Fiat 509
2 sedeža, nove gume v najboljšem stanju, prodam. — Spudtč, Maribor, Krčovlna, Tomšičev drevored 8.
Ni £ ve« skrbi in ugibanja, kje bi naročili in kakSno Vam bodo napravili
Svefc solne vem in Y
Zakaj ne?
Zato ker dobite
in kje bi kupovali raznovrstno lepo in poceni cvetje
fjj	in povsem različne žalne venco in
šopke in obilico svežega pisanega cvetja v veliki izbiri
Gosposvetska cesta 1, poleg „Figovca"
carne
hiša tvrdke I. Knez
*

svotovnoznani radioaparati in


A
pisalni stroji po najugodnejših cenah pri
KieindienstsPosch
Maribor
Aleksandrova cesta 41
Tam dobite vsak čas lahko do 10 gotovih svežih žalnih vencev in šopkov različnih po cvetju, barvah in izdelav s poljubnimi trakovi in napisi, katere Vam lahko vsak čas dostavimo. Gotove lovor vence, jubilejne vence, sveže in suhe poročne šopke, diademe, pajčolane. vsakovrstne aranžmaje, polno lepega cvetja in poceni ter še marsikaj dob te tam.
Preorlčašte se S — ®g"eita si szSoitoo in razstavo vencev. — Kličite telefon štev. 31-74!
Bencin
jo drag ln trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor nu pogon z ogljem. Specialna delavnica, Ljubljana, Tyršova 13 (Figovec).
Fiat Balilla
štlrlsedcžen, skoraj nov, ugodno naprodaj. — J. Kraljlč, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Dva vrtalna stroja
najmodernejša, z vdelanimi elektromotorji, za vrtanje do 30 mm v jeklo, nova, takoj naprodaj. — Ludvik lleršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-64.
Motorno kolo
Salc-Adlor 98 m" zamenjam za elektro motor 4—6 KS. Isto zamenjam avto Chevrolet za železo-stružnieo. Ponudbe poslati na podruž. »Slovenca« Trbovlje pod »Elektromotor.	t
Elektromotor
močan 7 in pol KS, proda Boc, Vodnikova 43, Zgor. Šiška.
Kompresor
6 m', kupim. Ponudite v upravo »Slov.« pod »Stabilen kompresor« 18353.
Lokomobilo
SO IIP, kupim. Ponudite v upravo »Slov.« pod »Lo-komoblla takoj« 18354.
Še en mizarski stroj
univerzalni, »Standard«, 610 mm skobelne širine, je na poti iz Nemčije po stari valuti nemške marke. Ludvik lleršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon št. 37-54.
Električno napravo
Jermen, kabel in sekular, kupim. Skuble, Brvaeo -p. Grosuplje.
Elektromotor
dobro ohranjen, 50—50 IIP, takoj kupim. Ponudbe na: Batistlč Rafael, Stražlšče pri Kranju.
Strešno opeko
cca fi—7000 kosov, rabljeno, takoj ugodno prodam. Tone VerbiC, Vrhnika.
Usnjarska miza
(Planschlertaffel). 2.70X 1.20X0.40 m, s stojalom, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Ugodno« 18.396.	(1
Velika izbira desk
orehovih, črešnjevih, je-senovih, brestovih in ja-vorjevih v raznih debelinah, popolnoma suho — razprodaja tovarna na deželi. Ponudbe na npra vo »Slov.« pod »Lesna in dustrija« št. 1S324.
Pozor!
Več prvovrstnih šivalnih strojev različnih znamk, novih in rabljenih, poceni naprodaj pri Promet, Ljubljana, nasproti kri-žanske cerkve. Ogled tudi ob nedeljah dopoldne. Telefon 43-90.	(1
po solidnih cenah prispela! Nove Izdelke in popravila Izvršuje poceni
JuUjana Štper
Maribor, Glavni trg št. 9
Trgovci !
Dokler je še prilika bo založite s celimi
m
Dobite v
Medarni
Ljubljana. Židovska ul.6-
^Pre«^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva S telefon 20-50
Stare tovorne avtomobile
in osebni avto, kupimo.
Generator delavnica, Ljubljana, Tjrševa 13.
»Ford« tovorni
l'/i tonski, v dobrem stanju, nove gume, preurejen na metan, proda ali zamenja za osebni avto »Ford« — Pungeršek F., Stražišče.	(f
Avto
tono sedemsto, v brezhibnem stanju, vožen 9586 km, poraba bencina 15 1, zelo pripraven za trgovce in mesarje, prodam. Polzve se: Vojska
električno lokomotivo ter transformator in 6.70 m tračnlk, prodam. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 18477.
Continental
na ugodne mesečne obroke I
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Naznanilo!
nnznaniam, da odprem z 2. decembrom t. i
Genjenemu ob-čin.-tvu vljudno
Ljubljana, dne 1. decembra 19.40
Na z.a'ogi imam vse potrebno blago, kakor: vse kuhinjske potrebščine, stavbeno okovje, kopalnice in ostalo blago ter orodje za vse jianoge obrtništva itd. — Priporočam se za obisk in zagotavljam, da bodo cenjeni odjemalci vsak čas ugodno postrežem. Z odličnim spoštovanjem
Sekavinik Filip KS Uubiiana
Cesta 29. oktobra (Rimskai 10
Lokomobilo
150 HP, kupim. Ponuditi v upravo »Slov.« pod »Lo-komobila takoj« št. 18355.
Kompresor
16 m", kupim. Ponuditi v upravo »Slov.« pod »Stabilen kompresor« 18356.
Lesne industrije!
Debelinsko skobolni stroj (Dicktenhobelmaschlne) -500 mm širino, malo rabljen, v krogličnih ležajih, nudim. Trgovina strojev: Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska 4. Telefon št. 45-42.
Pletilni stroj
št. 8, manjši, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.413.
STROJNO PODJETJE
IJUSUANA, SV. JERNEJA ST. 18
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGE, MLINE, TRANS-MISIJE, DVIGALA ITD.
Cvetličarno
otvorlm 2. decembra t. I. Grad Martin, Tržaška 71,; Glince. Svežo cvetje vedno na razpolago po solidni ceni in dobri postrežbi.	(t
OKAMA MAZILO
17. zdravilnih zelišč. - Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožul.ienjih - volku-turih in vnet.iih itd. za netio dcenčkov pri kožnem vneljn, izpuščajih in hrastah nn temenu. zn rnzpoknne prsne bradavice. Dobi se v lekarnah in droeerijah.
Čitajte »Slovenca«
Alphonse Dnudet:
106
^ C
bi
Prevedel Fišer Franc
Jakec se nj hotel obrniti, da bi ju ne motil in jn med pisanjem premišljeval:
»Kako sta srečna!«
On je bil srečen samo ob nedeljah, ko je v Etiolles.
Se nikdar se nobena deklica ni toliko pripravljala na sestanek, kot Jnkcc ob nedeljah zjutraj ob petih pri luči svetilke. Gospa \Ve-brova mu je že prejšnji večer pripravila sveže perilo in mu lepo zlikano obleko obesila na stol. Ko l>i g,rt Lyssenoeckove delavke videle, kakšen odha ja v Etiolles, bi res mislile, da je jirinc Rudolf.
Knko krušen, čaroben je bil tak dan. Ur in minut sploh ni po/.nal, vse je bilo ena sama nepretrgana sreča. Vsi v hiši so ga pričakovali, vsi sprejemali. V sobi je gorel ogenj, doktor je bil tako vesel in Cecilija je žc ob sami prisotnosti svojega prijatelja rdela, kot bi bila vsa jvokrito s poljubi. Kot takrat, ko jc bil šc otrok, tako je tudi sedaj vpričo nje reševal naloge in bister dekličin pogled mu je dajal poguma in mu bistril um. Gospod Rivals je pregledoval njegove tedenske naloge, mu dajal drugih in učitelj sam je bil prav tnko navdušen kot učenec. Ker ob neoeljah, razen, če je prišlo kaj izrednega vmes, ni hodil na svoje obiske, jo tnko lahko ve« dnn posvetil zbiranju knjig! ki jih je rabil še kot mladenič, zapisoval mu je vanje znamenja in opnzke, ki jih zučetnik potrebuje pri učenju. Kadar pa je vreme dovoljevalo, so prenehali z učenjem in odšli v gozd nn izprehod, Mrtev je bil, vse je bilo ledeno v njem, le sempatja se je pokazal kak zaiec ali pn ie srnjak prhnil mimo.
To je bil najlepši del dneva.
Dobri doktor je brž ustavil nekoliko svoj korak in pustil, dn sta mlada dva oošla naprej. Pustil jima je prosto (>ut in onadva sta bila še v tisti dobi zaljubljenosti, kjer je vse božansko in kjer so besede šc nepotrebne. Pripovedovala sta si sicer dogodke preteklega tedna, toda vmes so bili dolgi, tilii presledki, k! so zveneli kot opojna glasba v dvoglasni operi...
Kadil r so bili namen jeni v gozd de Senart, so šli mimo vile nu Jelšovju, kuinor je no k to f llirsch od čn,sa do časa prihajal vršit svoje poizkuse zdravljenja z dišavami. Iz dimnika se je vlekel gost dim, dišalo je in legalo na pljuča, kot bi se žgnlc notri vse gozdne in poljske smole.
»Oho! — Zastrupijevalec je prišel...«, je dejal gospod Rivals otrokoma »Ali jo vohata, to hudičevo kuhinjo?«
Cecilija ga je hotela zavrniti, da bi umolknil —
»Pazi, stari oče. lahko bi te slišal.«
»Lh, naj me sliši!... Ali misliš, da se pa bojim? Prava reč, čc se mulo našopiri. Ko sem takrat hotel obiskati našega Jakca, me ni pustil vstopiti in takrat je občutil, kako krepke roke še ima stari Rivals.«
Toda njegovo govorjenje ni imelo nobenega učinka, kajti otroka sta le podvizala mimo Jclšovja in šc tišje sta govorila. Vedelo sta, da oci tam nc moreta ničesar dobrega pričakovati in bala sta sc debelih očal in strupenega j>n-gleda doktorja llirscho Čemu bi se končno še bala Ilirschevega zasledovanja? Ali ni med tj'Artagnanoin 111 Šarlotinim sinom vse končano? Že t r 1 m""c< »" nista videlo, vsak dan bolj sta se mr/ilo, vsok dan sta bilo bolj tujo in oddaljena drug od drugega, kot bregova reke. ki ju strujn odjeda. JaKee je preveč ljubil svojo mnter. da bi ji zameril, rin go ima kot ljubčka. Toda odkar jc ljubil Cecilijo, se je zavedal, kaj je čast in od takrat je mrzil
njenega ljubimca, ki je kriv, da je njegova mati tako brezinočna ...
Šarlota se je bala mučnih jiri/.orov in razpravljanj in je zato prenehala s jjoizkusi zbližati oba moža, D'Argentoiiu ni več govoria 1 svojem sinu, s katerim se je od časa do časa skrivaj sestala. Včasih se je vsa zastrta prijie-ljala z izvoščkom v ulico Oberkampf in j)o-klicala Jakca. Njegovi tovariši so jiotem videli, ko je govoril pri vratih s šc mlado, dokaj elegantno žensko, Pričeli so govoriti, da ima ljubico... Vse mogoče so pričeli govoriti.
Jokcu so bila ta sumničenja zelo neljuba, toda Šurloti tega ni povedal, pač pa ji je dejal, da naj ga ne hodi več obiskovat meo delavnimi urami, češ, da tovarniški red to ore-poveduje. Od sedaj sto se le poredkoma videla in sicer noj več v javnih parkih ali j)ii v cerkvah, kajti šarlota je kot vse njej enake, na stara leto postala pobožna. Tako imenitno se ji je zdelo, ko je klečoiu na klečalniku pred oltarjem, kadar je bila pridiga... Pri teh njunih redkih sestankih je govorila in klepetala kot po navadi, toda /. nekoliko utrujenim, žalostnim glasom. Sicer je pn pravila, da je srečna in polna zaupanja v a'A igentonovo literarno kariero Vendar pn mu je nekega dne, ko sta odhajala iz stolnice in ko se je naklepe-tala, dejala:
»Jnkcc (bila je nekoliko v zadregi), če ti je mogoče... ne vem, knko je moglo do tega priti, uračunala sem se ,. nimam dovolj denarja do konca meseca. Njega si ne upam vprašati, tako slabo 11111 gre... Kar bolan je že od vsega tega. Ali 111 i lahko posodiš za nekaj »I ni?«
Ni dovolil, dn bi končala. Dobil je svojo tedensko plačo in ji jo brez besed stisnil v roke. A ko sto bila no ulici, je v dnevni svetlobi opazil, česar v mračni cerkvi ni mogel: njen vet.no smehljajoči se obraz je bil ves obupan, bled kot marmor in brez rdečice, ki
so jo potoki solz izprali... Neizrekljivo se mu je zasmilila.
»Veš kaj, mama! — Če si nesrečna... Imaš mene! .. Pridi k menil Ponosen in zadovoljen bom, če bova spet skupaj...«
Strepetala je.
»Ne, ne. Ni mogoče.« je dejala polglasno, »Tako slabo mu gre, v takih nepriJikah je! Ne bi bilo prav.«
Odšlo je naglo, kot bi s bala, da jo bo skušnja va premagala.
V.
|akec gospodinji.
Rilo je lepega poletnega jutra v malem stanovanju v ulici t!e Punoyaux, Krošnjor in njegov tovariš sta že vstala, čeprav sc je komaj danilo. Prvi hodi šepaje po sobi, maže jn drgne svoje čevlje in se trudi, dn bi povzročil čim manj hrupa. Res jo čudno, kako je to majavo, pohabljeno bitje spretno in kako pazi, da ne ni motilo svojega prijatelja, ki sedi pri oknu. Spodaj so petelini peli v kokošnjakih tn drugih glasov do petih zjutraj ni bilo slišati. Nenadoma se je zaslišal klic:
»Gospa Jacob..., gospa Mathieu... kruh je tu!«
Jakčeva soseda je pričela svojo dnevno delo. Njena košara je |>olna dišečega in še toplega kruhu razne velikosti in z njo hodi P° stopnicah po hodnikih in v kotih zn vrati, kje so obešeni lonci zn mleko, postavi kruh in pokliče svoje odjemalce po imenu in jim obenem služi kot budilko, kajti ona jc v predmestja vedno prva 110 nogah.
»Kruh je tu!«
To je klic življenja, jasen in prijeten Klic, Pomoč dnevnemu delu, tisti naš strahoten *<laJ nam danes naš vsaknonji kruh«, kruh. ob katerem postane v hiši veselo in pri mizi živahna.
TRANSFORMATORJI za
električno
OB LOČNO, TOČKASTO in TOPO VARENJE izdeluje:
Furlan, Črnuče
pri Ljubljani
B2H5SH
»
REALITETA
«
gavod za nakup in prodajo nepremičnin Je sa-nw v Ljubljani, Prešer-nova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20
Vogalno hišo
na prometnem kraju, prodam. Tovarniška ul. 3 6.
Zemljišče
|n parcelo, prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Severno« št. 18516.
Zemljišče 5680 m2
v bližini Rakovnika, prodam po 14 din meter. — Telelon 45-66.
Parcele
v prometni ulici v LJubljani, z dovoljenjem zidanja, poceni prodam. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ugodna prilika« št. 1S529.
Prodam
7250 m« Veliko zemljišče v neposredni bližini tramvaja. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18530.
Kupim takoj
proti gotovini 55.000 din hišico, njivo ali travnik. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Hišica« št. 18555.
Štiristanovanjsko hišo
novejšo, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Velik vrt« 18557.
Vodno moč
za kako večjo industrijo, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18519.
Parcelo
400—600 mj kupim v Mostah, na Fužinah ali v Stepanji vasi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.381.	(p
Kmečki mlin
zidan, stalna voda, 3 orale posestva, se proda za 85.000 din — potreben kapital 60.000 din. Peter-nel, Pristava — poštno-ležeče Ptuj.	p
Naprodaj imam:
Trgovske, stanovanjske hiše, vile, parcele, gostilne, kmečka posestva, v strogem centru in na periferiji, v Šiški, za Bežigradom, Pod Rožnikom. -Pojasnila: Jančar - Sv. Petra cesta 27 - telefon št. 47-38.	(p
Rentabilno hišo
stanovanjsko, v bližini tramvaja, kupim za gotovino do 800.000 din. To-ien popis z navedbo najnižje cene pošljite v upr. »Slov.« pod »Manufaktu-rist« št. 18561.
Prodam 5 partov
v Rakovi jelši po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18467.
Velika hiša
dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Dvonadstropna hiša« št. 759.
Hiša
10 štlrisobnih stanovanj z vsem konfortom in dve stanovanji brez lconforta, sončna stran, pogled na splitsko luko, ugodno naprodaj. - Informacije : J. Jlissia, Split, Tartaglina ul. 19-1.
Stavbišče 878 m'
v Livarski ulici, prva nezazidana parcela levo -naprodaj zaradi preselitve. Vprašati Medvedova št. 6-b, Vadnjal.	(p
Dobra investicija!
V Zagrebu Je naprodaj -direktno, brez posredovanja - še nekaj stavbišč za 3—4-nadstropne hiše na oglu Medjimurske tn Grahorove ceste pri kolodvoru Sava. Kdor kupi ves kompleks, mu ostane industrijski tir, Idealen za večja skladišča (drva, premog Itd.). - Informacije : Boškovičeva 15 — pritličje, desno, vsak dan razen nedelje. Tel. 35-44.
Izredna prilika naložitve gotovine!
Prodam — ali tudi zamenjam za trgovsko hišo v bližnih mestih: 1. Večje arondirano, rentabilno posestvo z upeljano vinsko trgovino, renovlrana obširna stanovanjska in gosp. poslopja, krasni sa-donosniki ln vinsko posodo. 2. Manjše posestvo z gostilniško obrtjo — ali brez. 3. Kompletno urejeno tovarno lesnih izdelkov, zraven lepa, obširna enonadstropna hiša, vrtovi in drugi objekti — nadalje ca 600.000 kosov raznih obešalnikov za obleke. Vse leži v prijetnem romantičnem kraju Slovenije — pripravno tudi za letovišča. Pojasnila pri lastniku: Ivanu Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu.	(p
GJE^O
MASCHINENFABRIK »UOSBURC: NUBNB8BQ.-A?<i-
DIESEL MOTORJI
stabilni in ladijski
PLINSKI MOTORJI
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtevajte ponudbe od zastopnika
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
Več stavbnih parcel
po 500 m', najlepša lega, naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Parcela 500« 18216.
Dve parceli
po 470 m*. prodam v bližini štadiona. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18232.
Več stavbnih parcel
na lepem kraju blizu Domžal, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18298.
Velika parcela
(njiva) na Gorenjskem naprodaj. Interesenti naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Lepa lega« 18.385.	(p
Malo posestvo
v okolici Dola — poceni prodam. Izvo se pri Ko-ritnik Ignac, Dol pri Hrastniku.
Stavbne parcele
in hiše naprodaj. - Vižmarje 46.
Parcele
naprodaj v St. Vidu, Vlž-marjih ln v Mednem, tik postaje ozir. ob Savi. — Poizvedbo: Vižmarje 78, nasproti Mizar, zadruge.
Dve posestvi
za 3—5 glav živine, z vinogradom, v bližini rudnika in postaje, ugodno naprodaj. Pojasnila dobite v gostilni Kobal Gabrijele, p. KrmelJv Dolenjsko.	(p
Novo hišo
s sobo, kuhinjo, 800 m! zemljišča, z zabitim vodnjakom, prodam za 25.000 dinarjev. Pečnlk Anton, Vrbinska vas, p. Videm pri Krškem.	(p
Njivo za stavbišče
prodam. Suh teren. Javite svoj naslov upravi »Slovenca« pod »6000 m!« št. 18.444.	(p
Parcele naprodaj
v Št. Vidu in Vižmarjih. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	(P
Važno opozorilo občinstvu!
Zadnje čase delujejo razni nepoklicni posredovalci v kupoprodajah z nepremičninami in se poslužujejo imena pisarne >Realiteta<, češ da izvršujejo posle za zgoraj imenovano posredovalno pisarno.
Spoštovano občinstvo prosimo, da vsakega prijavi, ki je zadnje čase vršil te posle brez oblastvenega dovoljenja, posebno še, če je izrabil ime >Realiteta«. Vse posle, ki so bili zaključeni ali so v teku in se posredovalec poslužuje imena »Realiteta«, a niso v resnici prijavljeni v naši pisarni, se bo revidiralo in strogo po zakonu postopalo, ker je realitetna pisarna »Realiteta« samo v Prešernovi ulici 54-1.
V interesu občinstva je, naj se ne pusti begati od raznih laži-posredovalcev, temveč naj jih prijavi najbližjemu policijskemu organu ali pa obrtnemu referentu na mestnem poglavarstvu.
Lepo nagrado izplačamo, kdor nam z dokazi ali pričami v naši pisarni prijavi osehe, ki so zaključile kupčije pod našim imenom ali nabirajo podatke za našo pisarno, a nimajo uradne legitimacije.
Spoštovano občinstvo naj upošteva gornjo prošnjo, ker presega nesramnost teh pustolovcev že skrajne meje! N. pr.:
Našega novega klijenta je ustavil neznan človek na stopnicah pred pisarno, ga ogovoril ter ga vprašal, če gre v realitetno pisarno. Ko je novi klijent potrdil, mu gladko pove, da je on lastnik in naj gre kar z njim. Odvcdel ga je v bližnji gostilniški lokal, kjer je hotel najprvo nekaj na račun, a tega ni dobil. Šel mu je vseeno pokazat neko hišo (ki pa sploh ni bila naprodaj). Tukaj je hotel imeti zopet nekaj na račun, a tudi sedaj ni dobil, zato se je poslovil od njega. Možu se je čudno zdelo tako postopanje in je šel v pisarno. Tedaj je šele spoznal pravega lastnika posredovalnice ter ugotovil, kakšnih trihov se poslužujejo gotovi predrzneži.
Iz tega tudi sledi, zakaj trpijo na zaupanju oblastveno pooblaščeni posredovalci; ker večina občinstva postavlja lažiposredovalce (šušmarje) in oblastveno priznane posredovalce v isto vrsto.
Zato prosimo cenjene kupovalce in prodajalce, preden se odloČijo za nakup ali prodajo nepremičnin, da se prepričajo v naši pisarni o solidnem in hitrem poslovanju, kjer je več sob na razpolago za diskretne pogovore, kakor tudi vsi drugi pripomočki za točen pregled mesta in okolice Ljubljane itd., itd.
Blagovolite si zapomniti naš naslov posredovalnice za nepremičnine
»REALITETA«
ki sc nahaja v Ljubljani samo v Prešernovi ulici 54-1., nasproti glavne pošte. — Telelon 44-20.
Dvostanovanjska hiša
ob glavni cesti na zelo prometnem kraju pri Tržiču, zelo ugodno naprodaj. Poizve se pri Frane Kogoj, Tržič.	(p
Več stavbnih parcel
v poljubni velikosti od 500 m! naprej razprodajam radi odhoda lz Trbovelj. Naslov pove podr. »Slovenca« v Trbovljah.
Hišo
dvo- ali večstanovanjsko, kupim v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Denar« 18.437.	(p
Hišo
v okolici LJubljano prodam za 48.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.417.	(P
Hišo z vrtom
in z lepimi sobami, pripravno za vse, takoj prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.420. (p
Gozd
v izmeri 10 johov, pol ure od Ljubljane prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.434.	(P
Parcela
ca. 1000 mi na Viču po
ugodni cent n prodaj. — Poizve se: Tržaška 126.
Malo posestvo
po možnosti z gostilno, na prometnem kraju, kupim. Ponudbe pod R. B., poštno ležeče, Vače, Litija.	(P
Do 1,000J
kupim za gotovino hišo ali dve za isto vrednost v bližini tramvaja ali kolodvora. Lega hiše, koliko stanovanj, zemljišča in ceno oddajte v upravo »Slov.« pod »Razpoložljiv kapital« št. 185 62.
V neposredni bližini
Ljubljane prodam enonadstropno štiristanovanjsko hišo s tremi lokali, pripravnimi za obrt, z gospodarskim poslopjem in ca. 2000 m" vrta. Resne ponudbe v upravo »SI.« pod »Pripravno za indu-strijca« št. 18563.
Hišo
donosno, od 600.000 din do poldrugi milijon, kupim. Plačam takoj. Točne ponudbe v upr. »SI.« pod »V LJubljani« 18564.
Stanovanjsko hišo
v centru Ljubljane ali blizu, kupim. Cena postranska. Plačam vse v gotovini. Pišite v upravo »Slov.« pod »Hočem naložiti kapital« št. 18565.
Tristanovanjsko hišo
komfortno, v nekaj vrta, v bližini centra, kupim. Posamezno stanovanje s tremi sobami. - Ponudbe z navedbo cene in kraja poslati v upravo »Slov.« pod »Tovarniški ravnatelj« št. 18566.
Kmečko posestvo
na Gorenjskem, z gospodarskim poslopjem ln nekaj oralov zemlje za rejo 5 glav živine, kupim. — Točen popis in ceno pošljite v upravo »Slovenca« pod »Bližina Ljubljane« št. 18567.
Letoviško vilo
nad Tržičem, prodam z vso opremo po nizki ceni. Ponudbo poslati v upravo »Slov.« pod »Rabim denar« št. 18568.
Kupujte pri naših inserentihl
rjffiFTffufflii
Majhen lokal
brajnarija, s koncesijo, so takoj proda zaradi potovanja. Potreben denar 2800 din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18526.
Vnajevn
ODDAJO:
Gostilniške prostore
na križišču štirih cest — odda primernemu obrtniku ali trgovcu — Kocinur, Društvena 34.
Krojaško delavnico
v	trljskem kraju,
dobro vpeljano, stalno delo za 6—8 pomočnikov, oddam v najem zaradi onemoglosti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 18.038.	(n
Trgovino
oddam v najem po zelo ugodnih pogojih. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobroidoča« 18.388. (n
Pekarijo
takoj oddam v najem. — Žagar, gostilna, Črnuče št. 48.	(n
Novo hišo
dvostanovanjsko, z vrtom v bližini Ljubljane, oddam v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.414.	(p
Trgovski lokal
oddamo v Celju, Kralja Petra c. št. 33. Vprašati pri : Ivan N. Adamič — Ljubljana, Sv. Petra c. št. 31.	(n
V najem oddam šupo
pripravno za trgovino s kurivom ali za skladišče, hlev za par konj in majhno sobo. Kollzejska ulica št. 19, Trnovo, telefon št. 39-34.
Trgovsko hišo
z večjim lokalom In skladiščem ter z vsem Inventarjem ln k temu potrebno stanovanje z vrtom, v večjem Industrijskem prometnem trgu na štajerskem, oddam s 1. februarjem 1941 — cvent. tudi prodam. - Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod značko »180«.
ODLIČNI MALI SUPER
PHILIPS 430 A
PRIDITE GA POSLUŠAT k tvrdkl
H.SUTTNER, LIUBLTANA
Dvosobno stanovanje
komfortno, s kabinetom, oddam. Poizve se Sv. Petra cesta 83.
Oddam še tri stanovanja
komfortna, dvosobna s kabinetom za Januar v novi hiši na Tržaški cesti pri stari mitnici. (č
Pekarno
oddam v najem. Tri moderne parne peči z vsem inventarjem. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Rcnomlrana« 18.394. (n
Enosobno stanovanje
s pri*"-"naml, takoj oddam, odraslim osebam. — Za 180 din. Dravlje, So-| jerjeva ulica 17.	(6
Pekarna
se odda v najem v večjem Industrijskem kraju v Savinjski dolini. V lokalu se obrt Izvršuje že več let, ker v tem kraju ni konkurence. V poštev pridejo ponudniki z lastno obrtjo. Prednost Imajo neoženjeni. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Pekarna« 18125.
Stanovanja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam. Jurčkova pot 101, po Ižanski cesti.	(č
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami oddamo. Bežigrad 5. Vprašati pri: Ivan N. Adamič — Sv. Petra c. 31.	(č
Mirno stanovanje
v vili z več sobami, četrt ure od Ormoža se odda. Vprašati Ivan Hojžar, Velika nedelja.
Samsko stanovanje
z umivalnico in centralno kurjavo oddamo takoj. -Natančnejša pojasnila -pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, vsak delavnik med urad. urami od 8—14, telefon 30-21.
IŠČEJO:
Dve gospodični
iščeta opremljeno sobo -eventuelno z vso oskrbo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »16. december«.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam solidni gospodični. Celovška c. 137.	(s
Veliko sobo
prazno, v pritličju, takoj
oddam za pisarno, društveno sobo ali skladišče. Karunova 10.	(s
Sobo oddam
gospodu alt dijaku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18471.	(s
Opremljeno sobo
oddam s 15. decembrom, ln prazno sobo takoj. — Sokolska 3.
Lepo sobo
Opremljeno sobo
s kopalnico, oddam boljšemu gospodu. Povšetova št. 71.
Opremljeno sobo
oddam. Triglavska št. 3, pri Stadionu.
opremljeno aH prazna a
takoj oddam mirni osebi. Vprašati : Pele, RmJiov-nlška ulica 7.
Opremljeno sibo
a kopalnico, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18551.
Gospodična
ki el želi prijeten dom, dobi stanovanje s hrano kot sostanovalka pri go-spej, ki jo sama z odraslo hčerko. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18569.
i*
Prazno sobo
s centralno kurjavo in s souporabo kopalnico, takoj oddam blizu ižansko mitnice. - Slmončlč, Ižanska 94.
Večje industrijsko podjetje išče
trgovsko izobraženega
uradnika
s prakso v tovarniških obratnih zadevah. Ponudbe pod »Vesten« na upravo lista št. 18522.
1
Vadav Schramm
Celje
Zastopstvo svetovno znanih
Hohnerjevih
NER
Zahtevajte ceniki
|	■■ VVi
dogodivščine
(171) Prišel je tudi kraljevi ko-mornik in se zelo zaničljivo režal ubogemu dečku pri njegovem nečloveškem naporu. »Le počakaj,« se je jezil Mihec; »kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje.«
(172) Komornik je skušal nekaj povedati in je pri tem stegnil prste na roki. Tedaj je Mihec opazil, da je rrwzinec napol odsekan. Tudi nočni tat je imel samo pol mezinca. Torej ga že ima!
»
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuie po 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računa — Eskontira trgovske menice Nove vloge obrestuje najugodneje
V r 5 i vse bančne posle n a i k u I a n t n a j a DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000'-
kompletno 40.000 ina še v Kamnik spadajoče, tik mesine meie na Duplici, 18 km od Ljubljane z lepim gospodarskim poslopjem, zelo primerno za parcelirati, prodam. Ponudbe na upravo Slovenca * Ugodna cena" št. 18521.
Pohištvo za Božič 1940
čipkaste zavese, svilene odeje, žimnaste in afrik madrace, kauče in otomane ter pi> naročila vsakovrstno pohištvo pri
E. ZELENKA, MARIBOR
ULICA IO. OKTOBRA štev. 5
Denar
bi vložil v zdravo in solidno podjetje z osebnim sodolovanjem. - Ponudbo v podr. »Slov.« v Celju pod »Varno naloženo«.
Kupuje - prodaja Hranilne knjižice
bank ln hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Posojila
različna, preskrblm hitro ln brez vsakega predplačila. — Rudolf SJore, LJubljana, Gledališka 12. Znamko dinarjev 3. (d
Hranilne knjižice
vrednostne paplrjo
kupujemo
stalno po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
za žganjekuho
dobite po ugodni ceni pri tvrdki
Anfi. Krisper-Coloniale
Ljubljana, Tyrševa cesta 31
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog dedičev Sikošek Jožeta in njegovega sina Sikošek Jožeta v Kresnikah 19, je sodišče dovolilo prostovoljno javno dražbo posestva vi. št. 22. k. o. Kresnike, to je hiše šl. 19 v Kresnikah (gostilna), gospodarska poslopja in velikega vrta sadonosnika.
Dražba bo dne 20. decembra 1940 ob 9 dopoldne
v pisarni Burger Franceta, javnega notarja v Celju in je tam dobiti vsa pojasnila.
Burger France,
javni notar kot sodni komisar.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam Ljubljana. MikloSlieva cesta 6 <r lastni palači obrestuje hranilne vlogo
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplacliive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Ureditev dolgov
izterjavo, inkaso in odkup terjatev, sodne in tihe poravnave, dobička-nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo poso-il, knjigovodstvo, bilance, kalkulacije, sploh vse trgovske - obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna
7.AJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka 7
lrrrrmi
Klavir
znamke »Stelzhammer« dobro ohranjen, se proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Klavir« številka 18138.
VI
DRAVA
Afc zavarovalnica malega človeka
MARIBOR. Sodna ulica 1. v lastni palali
Domači zavarovalni zavod - zavaruje za smrt in doživetje - za doto in gospodarsko osamosvojitev - za rento, starostno preskrbo, preužitek, pokojnino - denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. - Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavarujo pri „Dravi"! —• Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov!

ZAHVALA. Vsem Vam, ki ste spremili na zadnji poti našega ljubega soproga in očeta, gospoda
Ludvika Skuhafa
inženirskega majorja v pokoju
naša prisrčna hvala.
Posebej se zahvaljujemo za častno spremstvo vojaški oblasti, na čelu / gospodom generalom Janežem, g. polkovniku Andrejkj pa za lep govor. Srčna hvala tudi Koroškim borcem in bivšim njegovim tovarišem za udeležilo.
Maša zadušnica bo v torek ob 7 v trnovski cerkvi.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi mojega ljubega in nenadomestljivega moža, gospoda
MARTINA POTOCARJA
narednika-vodnika v p. in vojnega invalida
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v pretresljivih trenutkih sočustvovali z menoj. Posebno se zahvaljujem dotični osebi, ki je preskrbela, da je prečastiti podelil umirajočemu sv. poslednje olje; dalje se zahvaljujem za izkazane zadnje vojaške časti pokojnemu, darovalcem cvetja in onim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Bog vsem stotero poplačaj in prosim, da bi se ga spominjali v molitvi! — Sv. maše se darujejo v cerkvi sv. Cirila in Metoda; sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 2. decembra 1910 ob pol 7 zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja pri oltarju Marije Pomočnice.
Ljubljana, Jezersko, Linz, dne 1. decembra 1940.
Žalujoča Roza. soproga in rodbine: Vohinč, Pintar, Skuber, Nachtigall, Mitter
Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic kupim. Plačam do 90°/«. — Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Do BO tisoč din« št. 18.441.	(d
Grem za družabnika,
kupim ali v najem vzamem srednje velik mlin v lepem okraju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Dober mlinar« št. 18285.
Zahvalo.
Smatram za svojo dolžnost, da se šef-zdravnik in primariju Šlajmarjevega doma v Ljubliani gospodu dr. Kramariču, ki mi je s svojo vestno in strokovno operacijo rešil življenje, tudi javno zahvalim. Obenem izrekam svojo zahvalo tudi ostalim gg. zdravnikom za njihovo požrtvovalno sodelovanje.
Ljubljana, 1. decembra 1940.
L. Korče, Ljubljana
Staro železje
kovine, gumo, steklenice in drugo — plača najbolje »Metalia«, Gosposvetska cesta 16.	^h
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska št. 5.
I
Pohištvo
i
Rabljeno jedilnico
črno, iz trdega lesa, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18486.
Kupimo
!
Vsakovrstno zlato
brlljante tn srebro kupujo po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Par briljantnih uhanov
večje kamne, kupim. — Lahko tudi večji prsten sollter. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Samo od zasebnika« št. 18277.
Visoko omaro
dobro ohranjeno, prodam. Golar, Vrtača, nova ba-novlnska stavba, II. stopnišče, II. nadstr., Ljubljana.
iBanaaasHHasiflaa
v
otomane, peresnice, žlm-nlce, mreže, blago za žlmnlce ln pohištvo ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo po najnižjih cenah. Tapetništvo
F. SAJOVIC
Ljubljana, Stari trg 6.
vbbbbbbbbbbbbbbh
Kompletno jedilnico
moderno, popolnoma novo, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18500.
Mreže za postelje
izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc. Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, modeme kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetni k Ljubljana, Uestni trg 13
Srebro, drage kamne
Id vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih conah Joa. Eberle, LJubljana Tjrrfieva 2
(DnlnAa hotela _Hlon*%
Zenitbe
Gospodična
Kupujemo stare strune
ln komerčno litino, baker, aluminij, medenino Itd. po najvišjih dnevnih cenah. — »Zvon«, livarska kom. družba, št. Vid nad Ljubljano.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE. juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Lipove deske
raznih mer, la. Ia., kupi takoj Obersnel, Ljubljana, Vodnikova 89.
strogo solidna, želi poro čiti drž. uslužbenca čiste preteklosti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« St. 18472.	(ž
Kmečko dekle
staro 27 let, z gospodinj sko šolo in s 30.000 din, poroči starejšega gospoda, najraje vdovca od 40 do 50 let, značajnega ln resnega, želeča si skronv ne in tihe sreče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva gospodinja« -18.411.	(ž
Pečico (gašperček)
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod	cena«.
Dekle
pridna, poštena, dobra In varčna, ki zna šivati želi spoznati železničarja dnevnlčarja v svrho ženitve. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Varčno dekle« 18.438.	(ž
staro zlato, zlato zobovje
In srebrne Krone
kupujem po najvišjih eenab
A. KAJFK2 trgovInA * urami In zlatnina
precijna delavnica 7,a popravila vsakovrstnih nr
Ljubljana, Miklošičeva 14
Gospodinjo
varčno, krščansko, 36 do 48 let stRro, poroči 55 let star vdovec. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod zn. »Trgovec, posestnik« št. 18.435. .	(ž
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca i
Vsak
naročnik zavarovan
Dobro ohranjene
ln uporabne predmete, katere želite prodati, ponudite vedno najprej pri tvrdki »ABC«, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška^.	(k
Lepega bikca
montafonca čistokrvnega, 15 mesecev starega proda Bernlk Franc, pos., Te-hovec, p. Medvode. (j
Angora zajci
zelo lepi, 14 komadov, poceni naprodaj. D. Pač-nik, Laško.

Razglas licitacije
a)	za dobavo 300 železnih boiniš-kih postelj;
b)	za gradi, žimo, inlet, perje, plahte, in platno za 300 postelj;
c)	za jedilni pribor, porcelanasto posodo, steklenice in kozarce za 300 oseb.
Zaradi opremljenja novozgrajenega sanatorija Kneza Pavla y Knez selu pri Nišu v Moravski banovini bo imel Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu v svojih uradnih prostorih t Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III prve javne ponudbene licitacije za predmete pod a), b) in c) in sicer;
ad a) za dobavo 300 železnih bolniških postelj dne 28. DECEMBRA 1940 OB 10. URI;
ad b) za dobavo potrebnega gradla za modroce 300 postelj, konjske žime za modroce, inleta za zglavja, perja za zglavje, plaht in platna dne 20. DECEMBRA 1940 OB 10. URI;
c) za dobavo jedilnega pribora za 300 oseb, porcelanastih posod, steklenic in čaš dne 30. DECEMBRA 1940 OB 10. URI.
Pravilno kolkovane ponudbe s kolki banovine Hrvatske je treba oddati ali poslati po pošti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev najdelj do zgoraj navedenenega roka (soba 305).
Varščino lOVo za domače, 20% za tuje ponudnike od ponujene vrednosti je treba položiti ali poslati po pošti blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba 420) vsaj do 9 na dan odrejen za licitaci,o.
,,Splošne pogoje" in „ Popis potrebe" s podrobnim opisom in navedbami lahko dobe interesentje na ekonomskem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba 409) med uradnimi urami od 9—13 brezplačno.
Št. 66.830-1940 27. novembra 1940
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU
+
Vdana v voljo božjo nas je, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila naša dobra soproga, mama, stara mama, gospa
Franja Rovšek
roj. Biaj
v 57. letu starosti.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto V), novembra ob treh popoldne iz hiše žalosti v Kranju, Cojzova 4, na farno pokopališče.
Kranj, dne 28. novembra 1940.
Rodbine: Rovšek, dr. štular in ostalo sorodstvo.
■i:
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo v bližini bežigrajske gimnazije. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18580.
Zahvala
za vse molitve in sočutje, izraženo v besedi ali pismu, kakor tudi za spremstvo pri pogrebu ob prerani smrti naše nepozabne sestre
Katarine Jenko
Posebno smo hvaležni za izredno skrb gg. zdravnikom dr. Žvoklju, dr Šavniku, dr. Brandstetterju, kakor tudi svaku dr. Žnidaršiču, da bi ji rešili življenje. Nepozabna nam ostane skrb č sester v Leonišču. Posebna zahvala tudi vsem moščanskiin farnnom, ki so se v tako velikem številu udeležili jjogreba. V izredno tolažijo nam ostane v spominu spremstvo tuko mnogih duhovnikov, ki so jo spremili in liturgične molitve duhovščine Sv. Družine. Tžnenadeni smo bili nad prekrasnim petjem gojencev Orglurske šole, pod spretnim vodstvom dr. Kimovca.
Na noben način ne bomo mogli pozabiti, da je bila pri fKigrebu naše sestre celokupna družina ravnatelja TPD dr. Vrhunca z mil. gosjro, kjer je služila naša sestra na tem svetu, kakor vemo, v popolno medsebojno zadovoljnost,
Ljubljana, dne 30. novembra 1940.
Žalujoči bratje, sestra in sorodniki.
(
BBMBBBBBa
je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe. Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
estna občina Sjjohijanska
JU
OvCja kožuhovlna
Jagenčkove In ovčje Ko4c dobite v vsaki Itollčlnl najceneje pri Ivanu Bab-nlku, Dobrunjo pri Ljubljani.	/)
MVECEBIT"
otroški vozički ZAGREB, [lica št. 55
Najnovejši modeli. nalnljjo ceno v Hpootalni in največji trgovini otroSkih vozičkov, Prodaja za irotovlno. Prevoz in oinot se ne računa. — Cenik h hI i knml brezplačno. — l7.ri'f.itfl oglas zarutli naslova-
v najboljši kvaliteti za vsak okus po nizkih cenah saino pri tvrdki
UENTUEiifil SES
Zahtevajte ponudbe in proračune.
ljudska posojilnica ¥ Celju
reslstiovana zadruga s neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4 % na trimesečno odpoved pa po.....5%
Izplačuje točno vse vloge — stare in novel Dovoljuje posojila in trgovske kredite
Saba (Radio
Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom I
Generalno zastopstvo in skladišče
Eadlo Bremec — Celje
I. C. Kotar, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13
i „ „ » „ „ .. i ir i • Radio Lušicki, Maribor. Koroška cesta 11 iiasiopuini. ,, , -	»,
r	Radio Zupan. Moistrana
_lidvard Fischbacher, Trbovlje
„SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
Po vali Ž@SI3 Vam izdela igov@znica
Kopitarjeva 6/11
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.
Tovarne v Celju in Hrastniku
proizvaja:
Solno in žvepleno kislino Kalijev in natrijev soliter Kristalno sodo in pralni prašek Glauberjevo in grenko sol Žgano apno in klajno apno Fosfatno žlindro in kostno moko Rudninski in kostni superfosfat Zelezno-oksidne barve in zeleno galico Vodotopna olja za industrijske svrhe Alkaloide opiuma in druge farmac. izdelke Razna sredstva za desinfekcijo in za zaščito rastlin proti škodljivcem.
Natančnejša pojasnila se dobe pri Tvornici v Hrastniku Telefon interurban 2 Naslov za brzojavke: Kemična-Hrastnik.
▼ svoji črtalnid razne poslovne knjige, ako niso le
t zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek rn Izdelovanje damskfh torbte, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi t« predmeta vedno v lepih, modernih tasouab.
Cene skrajno nizke. Posluiite se!
0a Wliklav$a
4lvliea)a moremo pouallsau, Doiecine preprečili, oolezm ozdraviti, slabotne olačlti, nestalne moremo učvrstit) m nesrečne uapraviti srečne1
Kal te vzron vsafoe dgeczfJ?
Osiabl|en|e živcev, potrtosi, izgupa dobrih prl|atel|ev ali svojih oussnllh, razočaranje, 3traii pred ooceznijo, slaD uačln življenja in mnotfo drugli) razlOROV.
iadovo^siio
le najboljši Jdravnin oo pola, ki 'le morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti l'voi znaca), napolniti 'le z novim upanjem; ta pot ie pa opisana v razpravi ki io že more vsakdo, ki zahteva, dooiti takoi m 0OVSO31 l52*CZpE<St ILO!
V tel mali priročni knpzici ie raztoimac.no KaKo morete v Kratkem času in brez ovire med delo n olaciti živce in mi&ice, trudnost, odpraviti slano razpoloien|e, raztresenosi, oslaollenle spomina, uerazpoloženje za delo in uebroi drugih DOlezensKlh polavov. Zalite-valte to razpravo, ki Vam bo nudili, mnogo priletni!) ur.
če U2 morete takoi pisati, tedai ta oglas spravite.
PAMNON3A ap?ieSta. BMfiapesS 12,
Posttacn 8J. as»i. 123.

Za Miteža (božično) darilo
priporoča
IVAH
Maribor, Aleksandrova c.lB, tel. 22-07
Proda se po ugodni ceni
v Ljubljani dobro vpeljana
par?umer£!a, galanterija in trgovina z barvami
Ponudbe na „Slovenca" pod „Parfumerijau 18341
Darujte za Jegličev akademski dom!
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
M EIN E L HEROLD
ZAlTVORKICtClAZBIl
MARIBOR
ŠT. 102
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
Gumbnke, gumbe, plise,
monograme, entel. aiui fino in hitro izvrši
Mate & Mm
Ljubljana. Franiiškansha ulita
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. del«
Čitajte »Slovenca«
""darujte™
PRAKTIČNO
Ntijlepše darilo za vsako roko, Je
»JUGOPATENT« nalivno pero!
Dobavlja tudi na obroke »Jugopatent«, LJubljana, Dvoržakova 8.
o
T o niso več zaželjene sanje, temveč je že davno postalo stvarnost! Ze od leta 1906. eksistira »višinsko sonce« — original Hanau. Dane3 vemo, da njegovi žarki, ki učinkujejo kot sonce, vsebujejo zdravje, varujejo nas bolezni in dajejo koži lepo rjavo barvo.
Z »višinskim soncem« pride v vaš dom tudi sončni blesk ter vam prinaša srečo in življenjsko radost
tot znamenje sijajnega zdravja. Vedno boste dobro razpoloženi ln boste svoj vsakdanji ,)osel opravljali z večjo lahkoto.
»Višinsko sonce« — original Hanau — je božično darilo, ki daje več nego radost, kor je baS v zimskih mescih, ko pogrešamo sonca, blagoslov vse družine.
Poznate li novo brošuro na 40 straneh? Ta vam prikazuje v 18 slikah v barvi vse modele »višinskega soncif« in njihovo uporabo. — Zahtevajte to brošuro pri eni niže navedenih tvrdk, dobili jo boste takoj in brezplačno. Zahtevajte neobvezno predvajanje »višinskega sonca« — original Hanau — pri: Jugoslovensko Siemens a. d. — Beograd, Kralja Aleksandra 8 — Zagreb, Bogovlčeva ulica 1 —« Ljubljana, Tyrševa c. 1 a. Jugoslovensko AEG, Beograd, Brankova ul. 30.
AEG Union, Jrgoslavensko d. d., Zagreb, Karadžičeva ulica 1; Ljubljana, Livarska ulica 0.
Zahtevajte ponudbe ln pogoje plačevanja.
S "'šjnsko <1$ V K Q r ig I na I ] H a n alt)
Prosim pošljite ml brezplačno VaSo brošuro Stev.
8«/7
Ime:
Mesto:
gilca
easo
Primeren dar za Bo2ie je knjiga:
Kartuzijani m Kadmija Pletene
ki nam odkriva pogled v nepoznani svet, s 10(1 slikami, v bakrotisku na najfinejšem šamoa papirju. Cena 40 din; za dijake in prosvetne knjižice 20din. Naročuje se KARTUZIJA PLETERJE, p. Si. Jernej Dravska banovina
Najboljši radioaparati
BlaupunKi
Sachsenwerk l.t. d.
naju god nej o dobite pri
, .Tehnik" ]. B/INJAI
Ljubljana Miklošičeva cesta 20
Velika izbira krasnih otroških vozičkov, OLYMPIA pisalnih strojev, šivalnih strojev itd. Prodaja tudi na obroke
2 zavarovalna
organizatorja - akviziterja
za bivšo ljubljansko in bivšo mariborsko oblast
sprejmemo
za ljudsko zavarovanje.
Podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov na upravo lista pod »Podjeten in zanesljiv« 18.181. Prednost imajo že izvežbani z dokazanimi uspehi.
Priložnostni nakup še po starih cenah
Steinway - jiimiii] Stingl Forster fjrj^ * Seiler itd. itd.
Zaloga klavirjev
M. Bauerle, Maribor
Tyrieva ulita 24
Posteljno perje
Po Din 12'—, kemično čiščeno . , , , Din 14-— Perje od puranov, čehano po . , , , Din 29"— Čehano in komično čiščeno . ... , „ 39'— Na roko čehano in kemično čiščeno , „ 60-— Mešano gosje, čehano	„ 65'—
Pol puh, beli . . . ........ „ 150 —
Sivi gosji puh . . Din 120'—, prima „ 195"— Beli gosji puh 175—, 240— ,280"—, labud puh 360-— Vzorce brezplačno dobite pri Al samo Glavni trg 24, Maribor	A™-r^.
Dekoracija! Montiranje zastorov!
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana
Sv. Petra cesta 17 Telefon 20-42
Zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cene I	Solidna izdelava I
Razpis natečaja
za občinskega pisarja in organisfa
v Ozlju. Mesečna plača 900 din. — Rcflektantje, sposobni za eno ali drugo službo, naj vlože pismene ponudbe na: Občinsko poglavarstvo Ozalj — Hrvatska banovina.
V Ozlju, dne 28. novembra 1940.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v ekarnah, drogenjah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorb!
SV MIKLAVŽ
2560—56
Kot pero lahki čeveljčki za naše otročičke. Izdelani so iz klobučevine.
Od štev. 19 do 22 Din 25.— Od štev. 23 do 26 Din 29.—
5661—64883
Zelo topli otroški čevpljčki, narejeni iz telečjega boksa, kombinirani s toplo klobučevino.
5461—44702
Otroški čeveljčki iz mehkega rjavega usnja, široke in udobne oblike. Podplati so iz usnja. Od štev. 19 do 26 Din 99,—
8262—68002
Visoki otroški čeveljčki z močnimi, neizrabljivimi gumijastimi podplati.
Od štev. 2? do 30 Od štev. 30.5 do 34 Od štev. 34,5 do 39
Din 89.— Din 99,— Din 119.—
daruje
12»
4444—64724
Usnjeni dekliški čevlji na pre-ponko, z močnimi usnjenimi podplati in nizkimi petami. Pripravni za vsako naporno hojo.
2605—64207
Elegantni ženski odprti čevlji iz telečjega boksa, kombinirani s krokodiljo kožo. Imajo usnjene podplnte in lesene pete, prevlečene s krokom.
6662—44722
Trpežni čeveljčki iz telečjega bok sa za dečke, z usnjenimi pod. plati in petami.
Od štev. 27 do 30 Din 149,— Od štev. 30.5 do 34 Din 169.— Od štev. 34.5 do 39 Din 199.—
4065—66111
Udobni in topli ženski čevlji iz usnja, kombinirani s suknom in kitastim okraskom. Imajo usnjene podplnte in nizko peto. Zapenjajo se z zaponko.
7225—44
Topli ženski sobni copati iz mehke, karirane klobučevine, z usnjenimi podplati in klobuče-vinastimi vmesnimi podplati.
3967—6494?
Visoki moški čevlji iz govejega boksa, široke oblike, z usnjenimi podplati in pctamL
Zaičltm znak
Otroški voziček
kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič. Celje. Narodni dom
Konrad GoEogranc
mestni stavbenik
v Celju, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec.
Daje tehnične nasvete in pojasnila
Do 8. decembra lahko še naročite »Slovenčev koledar«

GENERALNO ZASTOPSTVO IN bKLADIŠČE
Anton Dremec
Celje
Iščejo se zastopniki
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti mojega nad vse dragega soproga, očka, brata, strica in svaka, gospoda
Otona Marčiča
uradnika OUZD
z menoj sočustvovali in izkazali nepozabnemu pokojniku toliko j. stovanja in ljubezni, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 30. novembra 1940.
Marta Marčič, otroka in ostalo sorodstvo.

Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ustmeno ali pismeno ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega sina, soproga, očeta oziroma brata, gospoda
Vekoslava Adamiča
veletrgovca in poročnika v pokoju
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zlasti g. dr. Gvidu Rantu, zdravnikom za njihovo prizadevanje, oficirskemu zboru in vojakom, stanovskim tovarišem za spremstvo ter vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica bo brana v ponedeljek, 2. decembra 1940 ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Kamnik, Maribor, Kranj, dne 30. novembra 1940.
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: lože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Vikto^ Cenfiiž
Od leve na desno v prvi vrsti: ban dr. Marko Natlačen in odlikovani: dr. Gregor Pečjak, Anion Čadež, Ivan Rakovec, Ivan Dežman in Ivan Mesar.
volili odlikovati, in siiy;r g. predsednika KTD dr. Gregorija Pečjaka z redom Jugoslovansko krone III. reda, g. tajnika KTD Antona Čarloža z redom Jugoslovanske krone lil. reda, g. Ivana Mesarja, ravnatelja Jugoslovanske knjigarne, g. Ivana Dož-mana, ravnatelja knjigoveznice Jugoslov. tiskarne, in g. Ivana Rakovca, ravnatelja »Slovenca« — vse z redom Sv. Save 111. stopnje.
Ko vam izročam znake teh odlikovanj, vam vsem prisrčno čestitam z iskreno željo, da bi vam bilo dano, da bi mogli ta visoka odlikovanja dolgo nositi zdravi in zadovoljni.
Posebej pa še poudarjam, da ta odlikovanja ne veljajo samo vam osebno, marveč vsem tistim številnim vašim sodelavcem, ki so s svojim vestnim in nesebičnim dolom pomagali graditi današnjo mogočno zgradbo KTD. Od srca želim, da bi bilo delo KTD tudi v bodoče koristno tako za naš narod slovenski kakor za našo državo Jugoslavijo in da bi bili v bodočnosti uspehi KTD v tem pogledu še večji in še popolnejši.
G. ban je izročil častnemu predsedniku KTD dr. Gregoriju Pečjaku in tajniku KTD svetniku Antonu Čadežu odlikovanje Jugoslovanske krone j III. stopnje, ravnateljem Ivanu Rakovcu, Ivanu • Dožmanu in Ivanu Mesarju pa odlikovanje sv. Save III. stopnje z diplomami vred in jim iskreno čestital.
božje. Iz drobnega semena zraste mogočno drevo, ker je v semenu Stvarnikova moč! Poudarili slo pomen katoliškega tiska. Vsebina toga izraza ima življenjski pomen. Saj pomeni, da moramo bili povezani z božjo Cerkvijo, pomeniti mora popolno vdanost Bogu. Iz tega izvirajo za delo najmočnejši nagibi; v njem je za kulturna dela pokazana smer za vrednote, ki so podlaga trajni blaginji naroda; v njem se urejajo naši odnosi za prvi in glavni namen Katoliškega tiskovnega društva: Zvestoba Bogu in Cerkvi, narodu in državi! Prav v tem jo tudi najgloblje utemeljena ljubezen do našega kralja in njegovega visokega doma Karadorde-vičev.
Da se tudi na najvišjem mestu naše delovanje odlično ocenjuje, smo iskreno hvaležni. Prezaslužni gospod ban in naš voditelj, prosimo Vas, da sporočite na najvišje mesto našo globoko zahvalo in izraze naše neomajne vdanosti.
V imenu grafičnega delavstva, zaposlenega v podjetjih KTD, je čestital odlikovancem g. Lojze Erjavec, predsednik organizacije grafičnega delavstva v Ljubljani, s čemer je bila lepa slovesnost, ki je prinesla zasluzeno priznanje dolgoletnim in požrtvovalnim delavcem, končana. Visokih odlikovanj, ki so jih bili deležni odlikovanci in ki so hkrati priznanje kulturnemu delu KTD, se veselimo tudi mi in vsem iskreno čestitamo I
Ljubljana, 30. novembra.
Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani, ki že nad pol stoletja z uspehom deluje s tiskarno, knjižnimi izdajami in časopisjem za dvig prosvete in izobrazbe v krščanskem duhu med Slovenci, je danes doletela visoka čast in najvišje priznanje. Dolgoletni odgovorni voditelji Katoliškega tiskovnega društva in njegovih podjetij so prejeli danes visoka odlikovanja, ki naj jim bodo priznanje njihovega plodonosnega in splošno koristnega dela. S temi odlikovanji je dobilo tudi najvišje priznanje veliko kulturno delo, ki ga je Katoliško tiskovno društvo opravljalo s svojim časopisjem med Slo-vcnc.i
Nadvse prisrčna je bila slovesnost, ki se je davi ob 11 začela v banski palači, kjer je ban dr. M. Natlačen sprejel predsednika KTD dr. Gregorija Pečjaka, tajnika KTD svet. Antona Čadeia in upokojene ravnatelje Ivana Rakovca, Ivana Dei-mana in Ivana Mesarja. Vsak od imenovanih ima že nad sedem križev in je velik del svojega življenja posvetil delu za prospeh Katoliškega tiskovnega društva in njegovih ustanov. Z imenovanimi so prišli tudi zastopniki vodstva KTD, njegovih časopisov in njegovih podjetij z zastopniki listov, nameščencev in delavstva. Po medsebojnih pozdravih je g. ban dr. M. Natlačen spregovoril:
Nagovor g. bana
Naš narod pravi: »iz malega raste veliko.« In zopet: »Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — palača.«
Kesničnost tega izreka nam potrjuje zgodovina Katoliškega tiskovnega društva na prav posebno prepričevalen način.
Pred 53 leti so vsejali nekateri požrtvovalni in idealni duhovniki ljubljanske škofije skronmo zrno s tem, da so ustanovili Katoliško tiskovno društvo. To zrno je krepko pognalo in se v teku let razvilo v mogočno drevo. iNjegovi ustanovitelji in njih nasledniki so to drevo skrbno in z veliko ljubeznijo negovali in usmerjali njegovo rast. Danes se je lo drevo mogočno razrastlo in od obilnih in dobrih sadov, ki jih rodi, se hrani ves nas narod.
Ogromna 111 neprecenljiva je vrednost dela, ki ga je KTD izvršilo v dobi 53 let za naš narod. H knjigami, ki jih zalaga in tiska, z revijami in časopisjem, ki ga pošilja med naš narod, prispeva s svoje strani veluvažen del pri gradbi naše narodne kulture in odločilno usmerja naš narod tako v kulturnem kakor v političnem pogledu.
Za to veliko in res požrtvovalno 111 idealno delo, ki ga je KTD izvršilo in ki ga še vedno vrši, ej ves naš narod hvaležen vsem tistim, ki so to delo od početka do danes vodili in srečno usmerjali.
Vi, gospod profesor, ste od leta 1914 do današnjega dne sodelovali v odboru KTD, opravljali ste od leta 1918 do 1920 tajniške posle, od leta 1929 dalje pa Katoliškemu tiskovnemu društvu načelju-jete kot njegov predsednik. Vi, gospod katehet, ste od leta 191-3- dalje ves čas odbornik društva in ste vodili od 1914 do 1918 ter od leta 1920 do danes pri društvu tajniške in blagajniške posle. S svojim delom ste v teh 26 letih, gospod profesor in gospod katehet, bistveno prispevali k rasli KTD.
Toda vsi vaši napori bi bili brezuspešni, ako ne bi imeli ob strani dobrih, sposobnih, zvestih in vestnih sodelavcev, ln take sodelavce ste našli v ravnatelju Jugoslovanske knjigarne Ivanu Mesarju, ravnatelju »Slovenčeve« uprave Ivanu Rakovcu in ravnatelju knjigoveznice Ivanu Dežmanu. Vi, gospodje ravnatelji, ste s svojim smotrnim in nadvse vestnim delom bistveno pripomogli, da je delo vodstva KTD doseglo tako odlične uspehe.
Vaše delo je našlo priznanje turli na Najvišjem mestu, kjer je bilo ocenjeno kot odlično koristno za narod in državo. To priznanje z Najvišjega mesta jo izraženo s kraljevim ukazom z dne 17. avgusta 1940, s katerim so vas kraljevi namestniki blago-
Zahvala odlikovancev
V imenu odlikovancev se je zahvalil častni predsednik KTD dr. Gregorij Pečjak in dejal:
Velečislani gospod ban!
O delu, za katerega so podeljena visoka odlikovanja, ste zelo lepo govorili in vsebino točno označili. Iz malega raste veliko, kadar je seme —
Trgovski nameščenci cSofee draginjske doklade
V petek zvečer so imeli trgovski sotrud-niiki občni zbor svoje organizacije, katerega se je udeležilo nad 100 članov Žborovalce je pozdravil predsednik g. Sitar, ki je podal tudi tajniško poročilo. Med letom je organizacija dosegla osemurni delovnik, doseženo je tudi pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Organizacija je posebno posvetila skrb plačam trgovskih sotrudnikov. Leta 1939. jo plača nekako še zadostovala, zaradi draginje pa je postala občutno prema jhna. Na to stanje je organizacija opozorila oblasti in delodajalce. Končno je bila izdana uredba, ki rioloča minimalno plačo tudi sotrudnikom, in sicer 1150 din mesečno. To je že uspeli, če primerjamo plače z onimi iz lota 1939. Potegovali smo sp tudi za dragin jske doklade in je ta akcija še v teku. Pri slučajnostih je zastopnik trirovcev g. Krek povedal, da so se trgovci odločili, da bodo svojim sotrudnikom dajali prav iste doklade knkor veljajo v Zagrebu. Ta izjava je žela viharje navdušenja. Zastopnik Delavske zbornice g. inž. Košir je zborovnlroni spnrof-il, ria so se s t. novembrom povečale podporo za M% za vse brezposelne, s. 1. januarjem 194.1 pa bo vpeljano posebna lestvica za brezjiosclne člane. Člani borlo torej dobivali poslej posebne brezposelne podpore in no več v razredu delavcev, kakor je bilo to doslej. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno
izvoljen g. Lojze Sitar.
»
1 Sestanek gg. katehetov ljubljanskih srednjih šol bo v ponedeljek 2. decembra ob 8 zvečer v posvetovalnici Jugoslov. tiskarne. Razgovor o duhovnih vajah.
BIRME
Ljubliana, Mestni trg 9 Tel. Z1-56
s hitrimi koraki dostavlja naslovljencem. G. Bizjan je skrben družinski oče, v službi vesten in uslužen, zato tudi uživa splošno spoštovanje. Njegovi številni prijatelji, katerim se pridružujemo tudi mi, mu želijo, da bi mu Bog dal dočakati še več življenskih jubilejev v zdravju in zadovoljnosti.
Autobus Ljubljana-Barie-Ig-Kka va$
vOzi od 1. XII. 1940 po novem voznem redu in sicer vsak dan:
odhod it Ljubljane ob fi.00, 12.30, IS 30 odhod ia Iga	ob 7.00, 13.30, 19 30
Postajališče Ljubljana Krekov trg.
J. Kraljic, Ljubljana. Gosposvetska 1 pri „Figovcu" — tel. 36-98
1 Proslava zedinjenja v Delavski zbornici bo
drevi točno ob pol osmih.
1 Križanskn moška kongregacijn ima prihodnjo nedeljo, na praznik Brezmadežne, slovesno cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob navadni uri. Pri večernem slovesnem shodit bo tudi sprejem novih članov — V torek, 3. oe-cemhra zvečer bo orlborova seja, ki naj sc jc udeleže vsi odborniki.
1 Trnovčani! Dnnes ob 10 dojKildne ho v Prosvetnem rlomu proslava Zedinjenja s pestrim sporedom.
1 Neimenovani dobrotnik jo daroval Vin-cencijevi konferenci za župnijo M. O. v Ljubljani na mesto cvetja na grob blagopokojnega g. Ludvika Skuhala znesek 300 din za siromašne družine. Bog plačaj!
1 Združenje gledaliških igrnlcev v Ljubljn-ni in Ljubljanska filharmonija priredita v petek dne 10. januarja 1941 v Opori veliko akademijo za zimsko pomoč ljubljanskim revežem
I Knkor doznavnmo bo uprizorilo »Gledališče mladih« v Ljubljani v prvi polovici decembra Leskovčevo dramo: »Dva nrogova« Delo pripravlja g. SI nt ič Zvonimir absolvent dramsko šole v Pragi. Uprizoritev utegne biti dogodek. na kar že zduj opozarjamo vso kulturno javnost.
Monumenlalni ameriški film iz naiburnejše dobe:
Pod zastavo svobode
(Virginla Clty)
Samo kratek čas še na sporedu! — Borba 7a ziato in ljubezen! Mojstrsko režirani pohodi konjenic. Odlični igralci: Errol Fynn, Mirtam HopVim
P reds i a ve ob 15.
17., 19 in 21 uri dop. ob pol 11. uri
Kino Matica
tel. 22-41
Doživljaji ene noči v tajinstveni hiši. v kateri črna prikazen ogroža življenje mladih ljudi
Film napetih dogodkov in močne razbuljive vsebine Ob 15., 17., 19. in 21. uri KillO Sloga, tel. 27-30
Dopoldne ob 10 30 matineja po znižanih cenah TARZAN V HAREMU
Črna mačka
Soliden	Trpežen
čevelj
se dobi najbolj ugodno pri
TRIUMF-u
Miklošičeva 12
nasproti „Uniona"
Visoko priznanje
za dolgoletno kulturno udejstvovanje
je človeku istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRYPTON žarnica pa to zamoie: pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe ln to snežno bele!
VEČ SVETLOBE, MANJ STROSKOVf
l Ako želite, da bi prišel sv. Miklavž k Vam na dom, ko bo odha|al s svoiim spremstvom iz Narod, nega gledališča, sporočite to gospodu Gregorinu, članu Drame.
I Zadnji kostanji v Zvezdi so padli. V soboto dopoldne so jx>drli zadnje štiri kostanje, ki so stali še na zgornjem delu očiščene Zvezde. S tem je ves ogromni trg, ki je sedaj nastal iz Zvezde in Kongresnega trga, dobil popolnoma drugačno lice. Spomenik kralja Aleksandra je že sedaj dobil vse drugačno veljavo, čeprav okolica še ni dokončno urejena. Mnogi, ki hodijo čez Kongresni trg in čez Zvezdo, so s sedanjo zunanjostjo mnogo bolj zadovoljni. Zato že sedaj mnogi pravijo, da bi bilo Zvezdo škoda zasaditi ? visokimi drevesi.
I Žvegclj Viktor, Cojzova 1, slika, pleska stanovanja, aprave, stavbe, reklame, kulise.
1 Pečarji so se vrnili i orožnih vaj. Zalo zopet lahko izvršujemo prezidave starih in dobave novih peči. Tovarna Lutz peči. Ljubljana, Šiška, tel. 32-52.
1 Moderne pletenine Karničnik, Nebotičnik.
1 Pečene purane in krvavice v gostilni Lovšin.
Praktični uradnik
absolvent Trgovske akademije s prakso v veletrgovini, z večletno pmksn samostojnega vodstva trsrovine, star 28 let, išče primerno službo. Ponudbe no upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Mlad in sposoben«.
Oglejte si kapelo sv. Cirila in Metoda
v Ciriloveni akademskem domu!
To je noše prvo slovansko svetišče! Kapela je odprla za javnost vse nedelje (To božiča od 0. —18 ure. Strcliška ulica št.
KONFEKCIJA
1 Cenjene dame! Za Miklavža in za božič potrebujete novo obleko. Najlažje besle izbrale žc iz-gotovljeno ali pa Vam po meri naredi tvrdka Go-ričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbera blaga za obleke po nizkih cenah!
1 Ne zamudite ugodne prilike in si takoj nabavite srečke velike gasilske loterije, ki jo prirejajo prostovoljni gasilci v Ljubljani. Samo za 5 din lahko izžrebate avto, motorna kolesa, dvokolesa, radio-aparate. šivalni stroj in še nad 400 koristnih dobitkov. Žrebanje bo 29. decembra t. 1. v Ljubljani. Danes bodo naš« prostovoljni gasilci prodajali srečke — ne odklanjajte jih! Saj pribitek loterije ie namenjen za nabavo sodobne gasilske opreme. Meščani, podpirajte plemenito akcijo naših gasilcev in pridno segajte po srečkah. Srečke so na razpolago pri vseh prostovoljnih gasilskih četah in v trafikah v Ljubljani ter pri vseb prostovoljnih gasilskih četah v Sloveniji.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ JOSEF« grenčiec.
Darila, Ki rasvesele:
eleganten damski plašč, popoldanska obleka, vezena svilena halja, suknja za gospoda v prvovrstni kvaliteti in nizkih cenah B
Najnovejša poročila
Bolgarski disk o prazniku
našega zedinsenja
I	Razbojnik v mariborskem baru
Lov in streljanje za razbojnikom je bilo podobno filmu z Divjega zapada
Sofija, 30. novembru. AA. Bolgarski listi objavljajo članke o priliki jutrišnjega pruzni-l. i narouneira zedinjenja Srbov, Hrvatov iu Slovencev 'lako prinaša list ?l)nes« na prvi strani članek poti naslovom »Praznik Jugoslavije«, v katerem pravi:
Jutri bo vsa Jugoslavija proslavila svoj narodni praznik. Bolgarsko javno mnenje, ki dobro pozna tesne iu prijateljske vezi, ki so med obema državama, zlasti od leta 1937, ko je bil podpisan zgodovinski sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo, ne more, da se ne bi udeležilo tega velikega praznika naše zahodne sosede.
Prijateljstvo med Sofijo in Belgradom predstavlja brez dvoma podlago za dobro bodočnost balkanskih narodov. Potom iskrenega prijateljstva, trudeč se, da skupno razumeta svoje prave težave in težnje obeh držav, tvorita možnost zn medsebojno sodelovanje in vzpostavitev trajnega prijateljstva. Vprav zaradi tega se o priliki jugoslovanskega narodnega praznika vsa bolgarska javnost pridružuje tradicionalnemu jugoslovansko-bolgnrskemu prijateljstvu in želi, da se sodelovanje med obema prestolnicama razvija neprestano v duhu skunnegu razumevanja.
Pogajanja za sodelovanje z Nemčijo se nadaljujejo
Bcrn, 30. nov. t. Associated Press poroča iz Vichyja, da v krofih francoske vlade potrjujejo novico, da se jc podpredsednik francoske vlade Laval pripeljal v Berlin. Laval bo nadaljeval razgovore, ki jih je s zastopniki nemške vlade začel v Parizu in glede katerih je prišlo do načelnega sporazuma ob priliki sestanka med nemškim kanclerjem Hitlerjem in poglavarjem Francije maršalom Petainom.
V tej zvezi namigavajo v političnih krogih, da bo Laval predložil v Berlinu francoske protipredloge za sklenitev dokončnega miru. Francija bi bila pripravljena pristati na odstop Alzacije in Lorene, nadalje na popravo meje v severni Franciji v korist Belgije, ker tamkaj prebivajo Flamci, ter končno na odstop B ž i b u t i j a Italiji. Glede francoskega vojnega brodovja Francija nc sprejema težnje po sodelovanju z velesilama osišča, pač pa pristane na to, da se Nemčija in Italija svobodno poslužujeta francoskih pristanišč v Sredozemskem morju, in si-cer tako na evropski, kakor na afriški obali. Na zahodni afriški obali bi Francija pristala na to, da dovoli velesilama osišča, da si za dobo vojne organizirata oporišča v D a k a r j u. Kot protiuslugo pa predlaga francoska vlada, da sc ji vrnejo vsi njeni vojni ujetniki, nadalje, da se omilijo nekateri predpisi denarnega značaja, kakor tudi, da se francoski vladi dovoli, da se preseli v Pariz in da se olajšajo pogoji za svobodno gibanje med zasedeno in nezasedeno Francijo.
V Vichyju izjavljajo, da ne morejo dati nobe-n'h pojasnil glede francoskih predlogov in da tudi ne vedo, kakšno stališče zavzema nemšita vlada, razgovorov z italijansko vlado ni. Znano pa
je, da stoji Italija na 6tal<šču, da mora Francija »plačati ve6 račun«, to se pravi, da mora odstopiti ozemlje pri Nizzi, otok Korsiko, nadalje Tunizijo v Afriki in Džibuti v Abesiniji.
Budimpešta napoveduje d^lomatično ofenzivo na zahodu
Budimpešta, 30. nov, Associated Press poroča, da pričakujejo v madžarskih političnih krogih, da bosta velesili osišča sedaj, ko je »končano prvo poglavje pristopov k trojni zvezi«, začeli obeežno diplomatično delovanje na nekem drugem prosteru in sicer v zahodni Evropi. Madžarski obveščeni ljudje trdijo, da bodo nemško-francoska pogajanja dobila nov zagon in da se bo tudi vprašanje stališča Španije nanovo sprožilo v pereči obliki. Zelo verjetno jc, da se bo sedaj uvrstila tudi italijanska diplomacija, ki da bi začela pogajanja s špansko vlado.
Starša! Petain roti Francoze, naj pomagajo 70.900 beguncem iz
Maribor, 30. novembra.
V poznih nočnih urah od včeraj na danes so se odigravali ix> mariborskih ulicah razburljivi dogodki, policijske patrulje so drvele sem in tja, klici in streli so odmevali po raznih delih mesta, da so so ljudje po stanovanjih prebujali ter so bili vsi oplašeni, ker niso vedeli za vzrok in l>o!ek teh dogodkov. Vršil pa se je po mariborskih ulicah in vrtovih divji lov na razbojnika, ki je bil čisto podoben filmu, ki prikazuje borbe z ameriškimi gangsterji. Potek teh za Maribor nenavadnih dogodkov je bil sledeč:
Snoči okrog 10 je pritekel k stražniku na Tržaški cesti 23 letni delavec Štefan Iskra ter mu prijavil, da so ga pravkar napadli in oropali sredi Tržaške ceste. Iskra se je nahajal zvečer v gostilni na omenjeni cesti ter je sam sedel za mizo, za drugo mizo pa je bila večja družba fantov in deklet, ki je popivala in pela. Fantje 60 začeli Iskri prigovarjali, naj jim plača vino. on pa je rajši zapustil gostilno. Komaj pa je prišel na cesto, so ga obkolili štirje moški, ki so stopili za njim iz gostilne. Eden ga je pobil z boksarjem na tla, drugi pa mu je na tleh segel v žep ter vzel denarnico s 125 dinarji. Moški so potem izginili. Med napadalci je Iskra poznal dva po imenu in sicer sta bila to neki Jožef Kelc in Ignac Ilešič. Stražniki so potem napadalce zasledovali, pa jih niso dobili.
Pozno ponoči pa je bil policijski stražnik na Grajskem trgu obveščen, da se nahaja v tamoš-njem baru neki sumljivi moški, ki plačuje s tisočaki ter napaja z najdražjimi pijačami dve dekleti, ki sta prišli z njim v ta lokal. Stražnik je poklical še svojega tovariša in oba sta šla pred
Vichy, 30. nov. t. AFI. Maršal Petain je imel dane« v radiu govor, v katerem je Francoze opozoril na dolžnost, ki jo imajo, da z vsemi močmi pomagajo 70.000 Francozom, ki 60 se morali na zahtevo nemških oblasti izseliti iz pokrajine Lorene. Petam je dejal, da se nahajajo v žalostnem položaju. »Nobenega premoženja n:majo, le narod/ii ponos jim je ostal, ponos, da so ostali Francozi. Naj jim gredo na pomoč vsi 6 polnim, toiplim srcem. Iz takšnih naporov in žrtev za nesrečne sorojake sc bomo dvignili, sami boljši in sami boli plemen'1; -
J" J
Zanimivi nemški glasovi o Bolgariji, Madžarski in Jugoslaviji
Berlin, 30. nov. b. Press Association. Berlinski diplomatski politični krogi izjavljajo, da je :on?ano prvo diplomatsko kolo, ki se je zaključilo z največjim zanimanjem javnosti za Bolgari-io. Nekateri krogi v Bolgariji odločno poudarjajo, da bo do podpisa trojnega pakta med Bolgarijo in osiščnimi državami vendarle prišlo. V Berlinu tudi niso opustili zamisli o obisku bolgarskih državnikov v nemški prestolnici. Danes pa izjavljajo, da za sedaj to vprašanje ni aktualno. Nemška vlada kaže velike simpatije za bolgarske zahteve, enake simpatije pa tem zahtevam izkazuje tudi Italija. Nemčija poudarja, da ji ie mnogo na tem ležeče, da se na Balkanu ohrani dosedanje stanje, zaradi česar so njeni načrti odgodeni na nedoločen čas, ker upa. da bo vsa sporna vprašanja rešila na miren način.
Kar se tiče govoric, da bi morala tudi Jugoslavija pristopili k trojnemu paktu, pa jih berlinski krogi demantirajo in pravijo, da je to le navadno iskanje senzacij. V Berlinu pa istočasno pozdravljajo izjavo madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja n potrebi sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo. To jc posebno po-trebno. tako pravijo v Berlinu, ker je pričakovati da bodo s pravim sodelovanjem med obema državama odstranjene vse napetosti in da se bo do razmere med obema državama popolnoma utrdile. To gve samo v korist ustvarjanja nove Hrrope in je obenem naperjeno proti vsakemu vmešavanju tretje sile v kontinentalni blok. Vedno smo bili, tako trdijo v Berlinu, proti vmešavanju vsake tretje sile na evropskem kontinentu. zlasti pa smo proti temu sedaj, ko Grčija vodi vojno proti Italiji na strani Anglije.
Nemčija—SovjeH
Berlin. 30. nov. b. Press Assotiation. V Berlinu so večkrat poudarili, da med Nemčijo in
Francoski poslanik
prid® v Zagreb
Zagreb, 30. nov. b. V ponedeljek zjutraj pride iz Belgrada v Zagreb francoski opolnomočeni minister Roger M a u g r a s, ki bo napravil prvi uradni obisk pri banu banovine Hrvatske dr. SubašiČu. Poleg tega bo obiskal tudi predsednika 1ISS gosp. dr. Mačka, zagrebškega nadškofa dr. Stepinca in hrvatskega kiparja Ivana Meštroviča. Ban banovine Hrvatske bo priredil intimno kosilo v banskih dvorih, v prostorih francoskega konzulata pa bo svečan sprejem. V toku svojega bivanja v Zagrebu si bo francoski opolnomočeni minister ogledal tudi razne ustanovo Zagreba.
Zagrebške novice
Zagreb, 30. nov. b. Danes dopoldn? sla obiskala bana (ir. šubašiča predsednik 11SS dr. Maček in uinister dr. Bariša Smoljan. Dr. šubašič in dr. Maček sta se razgovarjala dve uri.
Zagreb, 30. novembra. AA Uprava zagrebške policije je izdala sledeče jKiročilo: Danes, "^0. novembra 1940. so neznani storilci men 17.45 in 18 vrgli petarrle v Zagrebu na Kadičcvem trgu 2, Mosinskijevi ulici j" in Prilazu 11 ter na Strosmaverjevjn trgu. Zaradi poka je popokalo nekaj šip.
Jesenice
Miklavievavje v Krekovem domu bo v četrtek. 5. decembra Za mladino pride sv. Miklavž ob pol 5. popoldne, za odrasle pa ob 8. zvečer. Zvečer bo pred obdarovanjem uprizorjena enodujanka »Usod-
Sovjetsko Rusijo obstajajo prijateljski odnošaji. Berlinski gospodarski krogi so tudi večkrat poudarili pomen nove trgovinske pogodbo o izmenjavi blaga med Nemčijo in Rusijo. Iz poročil sovjetskega tiska sledi, da je Nemčija zelo zadovoljna zaradi tega, ker se Angliji ni posrečilo. da bi Sovjete pridobila za svoje avanture, temveč je Sovjetska Rusija pokazala povsem jasno svo:o pripravljenost, da ostane povsem nevtralna. Med Berlinom in Moskvo obstaja skupna želja, da sena Turčijo in Bolgarijo deluje v tem smislu, da se ohrani na Balkanu mir, kar so pokazale tudi izjave sovjetskega odposlanca Soboljeva. Trdijo, da je nemški poslanik v Ankari, von Papen. vodil s turškimi osebnostmi o tem vprašanju številne razgovore. Nemčija vodi tudi politiko skrajne taktičnosti ter tudi z Grčijo ni prekinila svojih odnošajev, čeprav je ta država že mcsec dni v vojni z Italijo. Vse to dokazuje, da se diplomatska pota križajo in prepletajo in da je ravno na Balkanu gordijski vozel najbolj zamotan. Kako se bo vse to razjasnilo. bo pokazala bodočnost, toda trenutno je položaj tak, da ves svet. zlasti pa Nemčija, z največjim zanimanjem zasleduje tudi najmanjše dogodke na Balkanu. Berlinski politični in vojaški krogi so mnenja, da je vprašanje razširitve vojne na Balkanu odvisno od evropskih narodov, v kolikor bodo imeli moč, da se uprejo prizadevanju partikularizma na kontinentu. Tako namreč narodni socialisti nazivajo težnje nasprotnikov osišča. V Berlinu so prepričani, da bodo v drugem obdobju diplomatske ofenzive, za katero še ni znano, kako dolgo bo trajala, prestopile v evropski blok še vse druge evropske države. Berlin je prepričan, da bo to najboljše jamstvo za mir v Evropi, ker se bo nato ustvarila Monro-jeva doktrina za vso Evropo.
na zamenjavat. Darila se sprejemajo isti dan od 0. dopoldne dalje v Domu.
Fantovski sestanek bo jutri zvečer ob 8., na katerem bo tvarina predavanj prav zanimiva. — Vabljenil	_
adio« aparati
Radione - Telefunken - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rheintal
(tudi na obroke)
RADIO -TOPLAK- CELJE
Prešernova 5/1
navedeni lokal ter dala poklicati tega sumljivega bogataša. Prepoznala sta v njem Ilešiča, ki je bil zasledovan kot soudeleženec pri zeoraj navedenem napadu. Stražnika sta Iskro povabila s seboj, ta pa je spretno vrgel na tla svoj klobuk ter prosil, če ga sme pobrati. Ko se je sklonil po klobuk, je naglo odsunil oba stražnika ter se podal v beg. Policista sta ga zasledovala po Ve-trinjski ulici in Ulici ob jarku in ker se ni na pozive ustavil, sta oddala več strelov iz svojih pištol, pa vse v zrak, da bi ga ustrašila. Begunec pa se za streljanje ni zmenil, pač pa je planil v Kopališki ulici k osraji bivšega Tavčarjevega vrta, jo preplezal kot veverira, na drugi strani vrla pa je preplezal dva in pol metra visok vrtni zid, skočil v Frančiškansko ulico ter nato čez plot v številne vrtove, ki se nahajajo med Frančiškansko in Sodno ulico. Na teh vrtovih so ga obkolile policijske patrulje stražnic I. in II. ter ca preganjale iz enega vrta v drugega. Stražniki so en nekajkrat dobili tudi na muho ter so streljali nanj iz samokresa, pa ga nobena krogla ni zadela. Nazadnje so ga po daljšem preganjanju le upehali, da je uvidel. da policajem le ne more pobegniti. Na dvorišču hiše št. 8 v Marijini ulici so ga potem aretirali ter ga odgnali v policijske zapore.
Begunec se piše Ignac Ilešič, star je 29 let ter jo doma iz Oseka pri Sv. Trojici. Ko so ga prijeli, niso našli pri njem niti dinarja, v baru pa so videli, da je imel poln žep tisočakov. Denar je očividno zmetal med begom od sebe, da bi se na ta način iznebil obtežilnih dokazov. Sedaj ga zaslišujejo, da bi pojasnili skrivnostni vir njegovega bogastva.
Na prvi december
Letos bolj ko druga leta negotovost v srcu kliuie skrb se v misel nam zapleta, dnom duha nam izprašuie:
Domovina, domovina, no kateri kreneš'poti? Si pripravljena, edina, če neurje Te žalosti?
Je zadostna vez med nami, če preskušnje bič udari? So tla trdna pod nogami, streha varna pred požari?
Kakšen zrak nebo preveva, kakšno sidro dno zagreza? Se smehlja Ti zarja dneva ali ždi viharjev ieza9
Boš ostala, domovina, še naprej ko prejšnje čase; močna, zdrava, troedina — kakor brat, ki v sebi rase1
Griša Koritnik
Dr. Josip Petrič
v Skofji Loki Od 1. decembra 1940 dalje ne ordinira več privatno
temveč samo 7.a člane OUZD vsak delavnik dopoldne
Zagorje
Župan občino Zagorje — šestdesetlet-nik. V ponedeljek, dne 2. decembra, bo obhajal šestdesetletni-co svojega rojstva g. Prosenc Anton, župan občine Zagorje.
Skozi vsa lela svojega življenja in tudi ob času najhujših preizkušenj, je bil gospod Prosenc vedno zvesto na vodstvu vseh naših katoliških ustanov. Bil je ponovno izvoljen za načelnika Ljudske gospodarske zadruge, za načelnika Ljudske hranilnice in posojilnice v Zagorju, bil ponovno član občinskega odbora in. cestnega odbora. V letu 1927 je bil imenovan za gerenta občine Zagorje, kar je ostal skoro leto dni. Ob ustanovitvi JRZ je bil izvoljen 7,a predsednika te krajevne organizacije, na kateri listi je bil tudi v letu 1935 izvoljen za župana zagorske občine in sicer s tako večino, ki je dotlej v Zagorju volilci niso dodelili nobenemu županu. Njegova dela po občini ter uprava občinskega gospodarstva pričajo, da je bilo zaupanje podeljeno pravim rokain. Vrlemu možu želimo ob njegovi šestdesetletnici, da bi ga Bog ohranil še prav mnogo let zdravega in zadovoljnega.
Občinstvo opozarjamo na akademijo Fantovskega odseka, ki jo priredi v proslavo zedinjenja v nedeljo 1. decembra zvečer ob 7 v Zadružnem domu.
S slovesno sv. mašo v nedeljo za praznik našga zedinjenja je hkrati letos združena proslava sv Barbare, zaščitnice rudarjev. Svete maše, ki bo ob 10, se udeleže zato tudi rudarji.
V ponedeljek 2. decembra bo v Zagorju običajni letni živinski in kramarski sejm. Ker je tik prod sv. Miklavžem, je pričakovati oo-bre kupčije.
Jožica
Fantovski odsek in Dekliški krožek na Jezici proslavita danes popoldne ob 3 v Cerkve-j nem Gomil na Jezici praznik zedinjenja z bo-1 gatim sporedom.
Miklavževi večeri v L.ubSiani
Mamico, očetje! Kaj ne, da želite, da bi tudi Vaši mali bili ob Miklavžu deležni izrednega veselja in doživetja. Pripeljite jih zalo v četrtek, 5. decembra ob 4 popoldne v dvorano trnovskega Prosvetnega doma, kjer jim pripravlja ženski odsek Prosvetnega društva prelepo presenečenje. Sv. Miklavž, bogato obložen z darili, ljubeznivo vabi svoje malčke.
Miklavž v Rokodelskem domu. Miklavž s številnim spremstvom bo prišel v Rokodelski dom v četrtek. 5. decembra dvakrat, ob petih za otroke, ob sednnh za odrasle. Ob vsakem Miklavževem prihodu bo tudi lepa gledališka igra. Vstopnice se bodo dobivale v sredo od 3—8 popoldne in v četrtek od dveh popoldne dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Tam se bodo sprejemali tudi darovi, ki jih želi kdo darovati po sv. Miklavžu otrokom ali odraslim.
Krščansko žensko društvo je povabilo sv. Miklavža, da pride v četrtek, 5. t. m. ob po! 5 popoldne v belo dvorano Uniona razveselit pridne malčke. Glede obdaritve se je zglasiti istega dne v isti dvorani med 12. in 2. uro.
Sv. Miklavž bo prišel s svojim spremstvom v četrtek popoldne v Dramo h Golievi mladinski igri »Snegulcica«. Obrača se na dobra srca gg. trgovcev, zlasti tistih, ki prodajajo slaščice, pecivo. šolske potrebščine in podobno s prošnjo, naj prispevajo s svojimi izdelki k obdaritvi tistih otrok, za katero bo Miklavžu zmanjkalo daril. Za darove, ki jih bodo gg. trgovci z navedbo tvrdk poslali v sredo in četrtek dopoldne v Dramo k vratarju, se bo Miklavž darovalcem na odru med predstavo in po ljubeznivosti uredništva tudi v dnevnem časopisju imenoma zahvalil.
Šentjakobčanil Miklavžev večer FO Ljubljana — Sv. Jakob — bo v farni dvorani v četrtek, 5. decembra. Za otroke ob 4 in ob pol 7, samo za odrasle ob pol 9 zvečer. Pridite! — Pester spored in orkester peklenčkov, igra v peklenskem brez-nju. Obdarovanje itd.
Na Miklavžem večeru dne 5. decembra ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani bodo prišli na račun v prvi vrsti otroci. Ta veličastno aranžirana prireditev, z deloma umetniškim sporedom, pa bo tudi pravi užitek za odrasle. Morda še niste culi slavnega virtuoza na kitari g. Stanka Preka, ki bo pri tej prireditvi iz prijaznosti sodeloval. Ime priljubljenega humorista g. dr. Morella pa je v naši javnosti že dobro poznano. Če si hočete še pravočasno oskrbeti boljše sedeže, ki se že raz-prodajajo v pisarni »Pax et bonume, frančiškanska pasaža, se takoj odločite. Cene sedežem od 12 do 4 din navzdol. Informacije glede Miklavževe obdaritve itd. dobile lahko tudi na telefonu številka 43-63
F0 sv. Peter prredi v četrtek, 5. t. m. v društveni dvorani — župnišče — »Miklavžev večer* in sicer ob peti uri popoldne za mladino, ob osmi uri zvečer za odrasle pri pogrnjenih mizah z zelo pestrim sporedom. Darila se sprejemajo v sredo cel dan in v četrtek do osme ure zvečer. — Odbor.
Prosvetno društvo Trnovo sporoča, da pride sv. Miklavž v Društveni dom v četrtek, 5. decembra, kjer bo obdaril ob 4 popoldne najmlajše do 6, leta starosti, ob 6 zvečer mladino od 6. lela dalje, ob S zvečer odrasle. Prireditev bo aranžirana z nežnim čutom za otroke in odrasle. Naročila in darila sprejema v četrtek, 5. decembra od 8. ure zjutraj dalje v Društvenem domu.
Kranj
DOBIJO SE SAMO V KRANJU. POLECi FARNE CERKVE
Škofja Loka
Obrtniško združenje za okraj škofja Loka bo imelo dne 8. decembra ob 8 zjutraj v prostorih ljudske šole svoj redni občni zbor. Vsi ki jim je za napredek obrtniške organizacije, bodo glasovali za sporazumno listo z. g. Pavletom Bozovičnrjem nu čelu.
V Društvenem domu bo Miklavž za otroke v četrtek ob 3, ob 8 pa za odrasle z lepim sporedom
Vinrencijevo konferenca bo obdarovala predvsem z obleko vse revne otroke ne le mestnih šol, temveč tudi ljudske šole v Oa-brku, kjer jc ponekod revščina prav velika. Podprimo z vsemi močmi to socialno delo.
»Cigani« pridejo v Društveni dom ob pol.4.
Trbovlje
Cirilova knjigarna, Trbovlje. A'abimo vas v nušu trguviuo, Loka 253.
da si narollf® »$Sov@bičev ko!@dar«
Do 8. decembra naj vsnk naroči in plača naročnino zanj po 10 dinarjev.
Po 8. decembru bo koledar občutno dražji.
Kdor je samo naročil koledar, pa gn še ni plačal, naj ga takoj plača. Posluži naj se nemudoma položnice, ki je priložena današnjemu »Slovencu«. Ako do 8. decembra t. 1. ne po plačal, ga ne bomo mogli smatrati za naročnika. — Koledar je naraste! kar na 250 strani in bo res prelep dar vsem naročnikom »Slovencu« — »Slovenskega doma« — »Domoljuba«.