Štev. 6. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne Številke dinar. 10. februara 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako ■odelo. Cena pri sküpnom aaslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., Bi. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D„ či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, Al. List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australije t Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. usta 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništva naročitev: Tiskarni Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: em2 75 par, 1/4 strani dobi 20%,- Ve strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena mal h 0-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1 50 D., v »Poslanom" 2 50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Preveč ministerstev či je pri šteroj hiži dosta vertov, ki bi samo radi zapovedavali-, delati pa nega skoro nikoga, potom ide gospodárstvo rakovo pot. Istotak nega v državi pravoga gospodarstva, če je preveč zapovednikov pa premalo delavcov. Naše Novine so že svojčas pisale proti temi, da mamo preveč miuistrstev. Dokazali smo že ponovno, da je to ne potrebno. Či najmre poglednemo po Europi, majo dosta vekše države od naše dosta menje ministrstev kak mí. Zdajšnja Vlada se je postavita odločno na stališče, da se tnöra z državnim imanjom šparati. To je lüdi v smisli naravni zakonov. Država ma pravico od svoji državlanov terjati telko dače za vküpne namene, kelko je za te namene potrebno, pa samo teko kelko je to resan potrebno. Či so pa drüge dosta vekše države shajale z menje, nameštaj s polovico menje ministerstvi, potuni je znamenje, da ji tüdi nam ne trbe telko. Od toga, da bi se nekaj mb Oistrstev obpravilo, je bio že večkrat guč. Vsako takše nakanenje pa je zjalovila politična borba. Stranke so si Štele kak nájveč vpliva zagvišati v vladi, zato so delale na to, da naj majo kak nájveč ministrstev. Iz zanesljive strani pa se Čüje, da šče zdajšnja Vlada Prinesti zakon, po šterom bode sedem ministrski stočekov odpravleno Ministerstvo za narodno zdravje prevzeme ministerstvo za notrašnje zadeve. Minister za trgo- vino prevzeme ministerstvo za pošte itd. Po novom zakoni bi se od Osemnajst ministerstev sedem brisalo i bi ostalo samo H. To šparanje z državnimi penezi moramo samo pozdravlati. mornare. Cela stvar je bila že jako na široko razpletena i bi revolucija ščista gvišno meta svoj Uspeh, či nebi vladi i krali vdani of cirje z vsov ostročov nastopiti. Nameštaj so biti boji jako krvavi. G banje je kelko telko že zadüšeno. Aretirali so več generalov i dosta visiki dostojanstvenikov. Nnjnovejši glasi pa pravijo, da ma revoluc ja tüdi med civilisti dosta privižencov. Namen revolucije je bio, da bi odpravili zdajšnjo vlado i odstavili zdajšnjega krala i vpelali republiko. Tak je zaednok nevarnost minola, nego za stalno pa bo ešča te, kda se vpela n:izaj politično življenje, kak je bilo prle. Zdajšnji glavni ravniteo Primo di Rivera je napovedao, da se to zgodi ešče za dve leti. Voditeo revolucije, Sanche Gu-ero je prišeo prek meje nazaj v domovino. Kda pa je vido, ka se je revolucija ponesrečila, se je sam dao prek oblastem i izjavo, da nosi on za vse nemire odgovornost. Najprle so ga postavili pred poseben štalariimiski sod, pa je bio obsojeni na pregnanstvo iz države. Odegnali so ga na edno morsko ladjo, štera je odplavala z njim neznano kapla, Najbrž ga odpelajo na kakši 6iget, kde de morao jesti britki krüj pregnanstva namesto ka bi bio-predsednik republike, za Šterov je senjao. Velka nesreča se Vam lehko zgodi, kda račune dobite do rok. Ta nesreča je to, da morete petdesetkrat telko plačati Štrofa, kak bi znesao štempl, Šteri bi mogo biti na računi, če vzemete do rok neštemplani račun. To nesrečo je melo več Beltinčarom, ar so vzeli od dimnikare Erjavec Antona, netaksirane račune. Erjavec bi bio samo te kaštigan, če ti Beltinčarje ne bi mogli plačati, ar je po zakoni Veliki sin hrvatskoga naroda Te dneve Hrvatje obslüžavajo 114. Ieto kak se je rodio njihov najvekši verski, narodni, kulturni i politični delavec. Te velikan na vsakom "poli je bio Josip Juraj Štrosmajer, djakovski püšpek. Oča njegov je bio graničarski oficir. Štrosmajer je po dokončan! študijaj bio v Beči na casarsko!« dvori predgar i Zednim docent cerkvenoga prava na vseučilišči. Jelačič, hrvatski ban, šteri je po bojni z Madžari 1848. i 49. leta dobo na bečkoin dvori velki ugled, je predlagao mladoga Štrosmajera za djakovskoga püšpeka. Ar je ta püšpekija preci bogata bila, je meo teda mladi i ideaini püšpek tüdi s čim dosegnoti svoje velike cile, ,,% štrosmajer kak püšpek Kak dühovnik i püšpek je strmeo veliki Štrosmajer za tem, da se versko zdignejo ne samo Hrvatje, nego i Slovenci i Srbi. ar je znao, da le na te močen fundament je mogočno zozidati blagostanje tej narodov. V svojoj prestolico v Djakovi je dao zozidati veličastno Stolno cerkev, Štera kaže na sebi velke zanesli ta-lentiranoga püšpeka. Gda obstojiš pred Cerkvov, štera stoji na malom brežíčeki v sredini nizmerne slavonske ravnine, se ti oko nernre nagledati Revolucija v Španiji. Na Španskom so že preci dugo odpravili zbornico poslancov. Vodilni politiki so spobegnoli v drüge države. Tej so pripravili revolucijo proti zdajšnjoj vladi, štere predsednik je bivši general Primo di Rivera. Na svojo stran so dobili artilerijske oficire. Celo lepote, veličastva i priprosto^ Zdrüžene med sebov. Štrosmajer je bio lüdi veliki ši-ritieo zdrüženja pravoslavne cerkvi z katoličanskov Materjov Cerkvov. Znao je, da se po tom more dosegnoti tisto zbližanje med jugoslovanskomi narodi, šteroga goreči zagovornik je bio sam. To je bio tüdi zrok, da je na cerkvenom spravišči zagovarjao miseo, da se ' verska istina od papine nezmotlivosti ne bi te proglasi, nego sledkar, po zdiüženji. Na tom spravišči je bio ravno pokojni tisti, ki je najlepše znao govoriti latinski. Pravi narodnjak Čiravno je lübo Štrosmajer svoj narod tak, da je njegovomi napredki posveto vse svoje moči, vendar je svojo narodnost zidao na trdo versko podlago. Njemi je bio narod i narodnost ne samo piehka reč, nego iz bože vole izvirajoče dejstvo, štero mora po božoj voli čuvati i gojiti. Iz te globoko vkoreninjene narodnosti je napravo za svoj narod neminljiva dela. Nastavo je akademijo znanosti, nastavo je hrvatsko Vseučilišče in na tom zavod za včenje zdravnikov. Dosta dobroga je napravo, Škoda da so vnoga njegova dela sledkar porabili za širitev düha, šteri ie vse drügo kak cerkveni düh velkoga Štrosmajera. gibanje pa je vodo bivši ministerski predsednik, Sanchez Guerra. On je dobo oficire samo fak na svojo stran, da njim je obečao, ka vso odgovornost, či se revolucija nebi posrečila, vzeme na sebe. Revolucija se je razširila tüdi na Trgovska pogodba z Austrijov. V naši gospodarski krogaj se je nedavno dosta gučalo od trgovske pogodbe z Nemškov Austrijov. Naša držáva je toti že leta 1925 sklenola z Austrijov trgovinsko pogodbo. Zavolo spremembe gospodarski razmer v obej državaj, štere so se zgodile v tej letaj, pa je ta pogodba več ne povsem odgovarjala gospodarskim fežnjam tak Avstrije kak tüdi naše države. Na želo obej se je teda pogodba spremenila v nešterni pogledaj. Medsebojna pogajanja za spremembo pogodbe so trpela več mesecov i komaj ne staro leto 1928 je bio podpisani sporazum, šteri vala od 10. januara toga leta naprej. V nešterni pogledaj so morali popüstiti Nemci, v drügi pa mi. Vsaka držáva pa si je prizadevala kak naj- bole občuvati svoje gospodarske haske. To so tüdi dosegnola, ar ovači ne bi prišlo do sporazuma. Očivesno je, da mora pri takših pogajanja] meti držáva pred očmi haske cele države kak takše. Kak pa oča nemre nagoditi vsem želam svoje dece tak tüdi držáva namre pri fak velkom broji pitanj negoditi vsakomi posa-rničnomi, kak iüdi gvišnirn svojim menšim delom. . Mi Slovenci smo s pogledom na naše poljsko gospodárstvo s tov pogodbov deloma pridobili pa tüdi zgübili. Z novimi tarifarni (brojami, kelko se mora od šteroga blaga plačati carine) so lehko izredno zadovolni sadjarje, ar bodo od 1. sept. pa 15. nov. plačüvali samo 1 zlato korono za 100 kg. jabok, pokeč so prle plačüvali 2 ziativi kroni. Za grüške bodo plačüvali 2 ziativi kroni namesto dozdajšnji 5. Friške nepošü- šene slive so Odzdaj naprej proste vsake carine, pokeč se je dozdáj od nji plačüvalo 1 zlato krono. Carina na siivovko se je znižala za polovico, od 150 zlatih kron na 75. Če bi bila pri nas bole razvita trgovina z grozdjom, i dáj Beg da bi se razvila do najvišiši^ mere, bi se jako morali razveselili gorički vertovje, ár se je carina od 100 kg. grozdja od 15 na 10 zlati kron. Uvoz tikviniga olja v Nemško Avstrijo, za šteroga se je dozdáj plačüvalo 5 zlati kron za 1Ó0 kg, je zdaj rešeni vsake carine. Živinoreja pa se nove pogodbe nemrejo veseliti, ar se je carina preci zvišala. Avstrija je štela na vsaki način zdignoti z novimi carinami svojo lepo se razvijajočo živinorejo. Zdignola se je carina za vozno i plemenske živino od 25 zlati kron na 50, za mlade jünce od 15 na 35, za svinje, štere so žmetne 40 do 110 kg od 9 zlati kron na 18, za vozne konje nad dve leti starosti od 60 na 130, za žrebeta do dve leti od 30 na 75 zlati kron: pokeč je jako važno, da se je znižala uvozna carina za teoce od 4 na 1, za projnike nad 110 kg od 3 na nikaj zlati kron. Od 110 kg žmetnejše svinje so teda proste vsake carine. Polodelavocm se je tüdi zvišala uvozna carina na zrnje, ka pa za Slovenijo nema velkoga pomena, ar smo v tom pogledi pasivni. Ka nam Slovencom nalaga te pogodba ? Naši gospodarje naj bi gledali, da prolnike, štere do meli k odsji, skrmijo, da bodo žmetnejši od 110 kg, ar do te carine prosti. Trgovina s teoci, štera je bila že dozdáj preci živa, naj bi se zavolo trikrat znižane carine ešče povekšala. Za vugoden izvoz jabok, grüšek i sliv so dani vsi pogoji. Gojimo teda sadoveno drevje i se držimo v tom pogledi strokovni navodil. Naj bi v tom smisli zastavili svoje delo vsi gospodarski krogi, tak da bi prišla ta pogodba našemi lüstvi, posebno naj-siromaškejšim na hasek. S premišlenim i preračunanim delom je to mogoče. (Po R. Košah) 2. 10. februara 1929. on samo v drügoj vrsti odgovoren za te račune. Pri toj priliki bi par reči povedali ne samo g. Erjavci nego vsem onim, ki davajo račune. I ta reč je prošnja Naj se Vam mili to siromaško ljüdstvo štero ne pozna zakona. Vi mate lepe dohodke, pač iz svoje slüžbe lehko živete pri tom ljüdstvi, naj se vam mili to ljüdstvo i ne davajte njemi računov brez Štemplnov, idite njemi na roko v vsakom pogledi, ne na-lagajte njemi nepotrebnih terhov. Nikdar naj se to ne zgodi, kak se je zgodilo, ka je siromaška ženska dvakrat nosila dug dimnikari domo na dom i niednok ne ga je naišla. I čeravno je to znala njegova žena, ki je mož tisto siromaško žensko sodniji prekdao i tak sterjao dug, šteroga je dvakrat štela poravnati. Naj se ta trdosrčnost več ne ponovi. Agrarne zadeve. Odgovor na tisto, ka so Novine 30. dec. leta 1928. prinesle. Novine so piinesle vest, da se okoli Sobote agitiia, naj ljüdje stopijo v »agrarno zajednico" v Maribori, da če prej to včinijo, te bodo 20 let plačüvali zemljo i od penez ne bo intereša. — Na te trditve, kak bivši poslanec i referent za agrar v klubi SLS. morem sledeče povedati. Agrarna zajednica je osnovana po agr. ministerstvi i namen njoj je to, da kotrige vküpdrži, ka edna za Ovo dobra stoji z celim svojim imanjom,, ka tak ležej dobijo na porgo poljedelsko šker, semen i peneze na posodo za odplačilo zemlje. Zajednica, nikaj ne guči od cene zemlje, ne od intereša od te, ne od let, kak bi se zemljá mogla odplačüvati. To je vse. NOV izmišleno. Ceno agr. zemlje i način kak se naj odplačüje, to bodoči agr. zakon določi. Ka kakši agr. zakon se je delao i tüdi že zgotovo v načrti popišem digoč. Telko pa že zdaj povem, ka te guči od intereša. Dužnost agr. zajednice bi bila, da bi davala brezobrestno posojilo kolonistom, a toga ne je mogla i ne more včiniti, ar držáva'nema penez. Država mora 30 jezero dobrovoljcom küpiti zemljo i ni štrtino za to potrebnih penez ne mogle vküp spraviti, ne ka bi mogla brezobrestno posojüvati, ka kolonisti ali agr. interesenti potrebüjejo. Takšim gučom verje samo tisti, ki ne misli s svojov glavov. Zajednica samo živo-tar, ne more ne živeti ne vmreti i svojega Cila, da bi kotrigam pomagala, ne je dosegnola, kak je agrarni minister sam izjavo v parlamenti. To za odgovor na te dobrote, štere se širijo od agr. zajednice v okolici Sobote. V okolici Lendave so že davno spoznali Vnogi kolonisti te dobrote i zato tüdi izstopili iz zajednice i se pridrüžili agr, zdrugi v Črensovcih. Če bi agr. zajednica slüžila svojemi nameni, šteri je povsem dober, ne bi bili kolonisti v tistoj nevoli, kak so. I ravno zato, ar agr. zajednice neso slüžile svojemi nameni, smo mi na podlagi pravil zajednice, štere smo spopolnili, napravili ,,Ag-rarno Zadrugo", štera misli s širšim srcem na agr. interesente, dela brezplačno i ravno zato ma tüdi tak velikanske uspehe Veleposestvo v D. Lendavi je za 75 milijon dinarov falej ponüdilo zemljo agr. interesentom, kak jo je tržo dr. Némefhy pred tremi letami. Te c^ne je znižala agr. zadruge V Ka kotrige agrarnih zajednic tüdi faltj dobijo zdaj zemlo, je jedino zaslüga agr. zadruge v Črensovcih/ Zato se je držite. KLEKL JOŽEF vp. pleb. Agr. interesenti. Mala Polana. Vašo ceno, ki ste jo določil, da bi, jo voljni bili plačati, 'za agrarno zemljo je zadruga izročila veleposestvi v D. Lendavi. Gda nam to da odgovori vas obvestimo. Tečas pa mirno ča-, kajte i nas nikaj ne silite, to je ve-, l N E liko delo i se mora premišleno zvršavati. Zadruga prej zato ne kupi, ka nema penez. Čüjemo, ka prej s temi djalinami ščejo neprijatelje zadruge njene kotrige od nje odrátati. Na te prazen guč etak odgovorimo. Zadruga je tak bogata, kak so bogate njene kotrige. Ona iz kotrig stoji. Teh je 4500 Če vsaka ma samo deset jezero dinarov vrednósti, te že ma zadruga štiridesetpeímilijon dinarov penez, ar teliko lehko na posodo vzemejo njene kotrige, vsaka zasébe desetjezero. Pa so na jezere kotrige, ki ešče vekše posojilo lehko dobijo. Ne stoji zato, ka zadruga zato neje küpila velep. zemlje, ar nema penez, nego zato, ar se drži svojih pravil. Kongres njoj je dao nalogo, naj se pogaja i če pride do pripravnih cen, te naj to kotrigam naznani i če one te cene spr.ejmejo, té se začnejo sklepati pogodbe. I zadruga verno spunjavle to svojo nalogo. Teliko pa lehko ešče pridenemo, ka pogajanja dozdáj gladko tečejo i je vüpanje do sporazuma. Uradni dnevi agr. zadruge v M. Soboti. Po sklepi seje načelstva od 30. jan. bo mela zadruga za mesec februar svoj uradni den za sobočki okraj februara 25. od 9. vöre naprej v prostorih kmečke posojilnice prek od Spitala. Jeli pun ali voteo te strah, „ka prej, če sam v zádrug!, te bom mogeo plačati mesto onoga, ki kűpi i ne de küpljeno mogeo plačati? Te strah je ne samo voteo, nego okoli ga tüdi nega nikaj. Vsaki za sebe küpi i za sebe stoji dober, ne pa za dtügoga. Pri zadrugi samo te stojimo dobo, če zadruga za sebe küpi, te smo dužni dobri stati, ar smo sebi küpili, zadruga pa smo najmre mi kotrige njene. A zadruga nikaj neje za sebe küpila. Ka pa za peneze, štere notri vlagamo v zadrügo, što pa za te stoji dober? Za te pa stvji dobro posojilnica, šteroj so izročen!. Male vere lüdje, ki se bojite zadruge, ka -prej če siromak, nede. mogo plačati, te t.e ví bogati mogli, ví male vért lüdje znajte, t) ka je poštenost i .delavnost siromaka najvekše bogástvo, 2) ka če što nebi mogo plačati svojega dela, te ga dobi drügi, ki lehko plača. Tak je pri vsakom küpili i tom tüdi. jeli je nevarnost.ka se zemljá zgübi, če se ne küpi? Dokeč .nega agrarnoga zakona nega te nevarnosti. Agrarnoga zakona pa ešče nega. Dužnost agrarnoga iníereser.ía je ne drügo, kak redno obdelavati zemljo, ne je pa- davati z arende — i arendo pošteno plačati. Je pa nevarnost ka se zemljá zgübi te, če se ta küpi. Če što küpi agr, zemljo pa rát ne drži, jo zgübi, ar veleposestnik ma pravico mesto njega drugomi agrarnomi interesenti jo odati po dovolenji ministra. Ka se ma vsaki agr. interesent z toga navčiti? To, ka naj dela pametna pogodbe, naj se ne zavežüje na tisto, ka ne more spuniti. Agr. zadruga je pa tista, štera na to vse pazi pri pogodbaj, zato je potrebna našemi lüdstvi. Ona bo z veleposest-nikom vse lepo vönapravila i te lehko z mirnim srcom sklepati pogodbe. Tečas pa li špatajte svoje krajcare. Bi se ta žela kolonista v Ga-berji mogla spuniti? En kolonist v Gaberji je pravo: ,,ne bom v agr. zádrug:, ostánem pri zajednici, ar če bom v zajednici ostao, dobim za 500 Din plüg zemle". Mi bi zaistino iz srca želeli, da bi se tá žela kolonisti spunila. Zakaj? Zato, ar če bi dobra gyertijánoška zemljá koštala samo 500 Din po kat. oráli, te bi jo mi bistričanci, Polančare, renkovčarje i drügi za pet dinarov mogli dobiti. Ta žela kololonista je krivična. Dobre zemljá de več koštala tüdi po zakoni kak slaba. Po načrti, , šteri se je de-i' tao za agrarni zakon, pod 700 Din ne bi bilo zemlje, telko bi koštala že močvarja i pečina, kde roda skoro ne. Bodimo právičm. 'd f' Šömen Št. Dugaves. Potrdilo Vam odposlali i napisali, ka Vam je za včiniti. Hvala za obvestilo. Žižek M. Ižekovci. 51 knjig i 330 Din po čeki sprejeli. Diügoč napišite na Ček gor: ,,Agr. zadruga", ka ležej obračunamo. Občina Strehovci. 28 knižie sprejeli. materi Slednja kapla krvi. v lice: ta lica, vsa spíjavna, .globoko prepada njena, po šteri je teklo telko, telko skuz, 'so zažareía sledrijokrat V slednjoj radosti.. V' Njene tmisli so se zblele;- zdigava^ so se od trüdne zemle iz trüd-noga tela, zbegavale so nestalne. ..Dobro se njemi jé godilo, sini edina; št/ jé .iskat srečo'i jo je najšeo. Tak se povrne dičen i bogat. Pripela se v lehki sánáj veselo cika-joč skoz zapije i goste pripela sebov i svojo mlado sneho i vesele svate. Odpre dveri’, stopi vhižo: »Pozdravleni mati!“ I kde je bila prvle kmica, bo svetlost, i kde je bila tišina, bo veselo popevanje; kde je bila smrt, bo živlenje. Pozdravleni sin edinecí Tak so te čakale moje želne oči i Bog jé dáo, da so te Zavedale*. 2 Njeno vüpanje .se je zdignole visiko proti nebi i zgodilo se je po njenom srci. V bolečina] zadnje vöre, v pred-smrtnoj blodnje so se Čüdno odprle njene oči, Prošnice so se zdignole, soba se je razširila i je bila naednok vsa svetla i prijazna. Tiho so se odprle dveri, prek praga je stopo visiki lepi mokši v-dugom gosposkom kaputi ; njegov obraz je bio sveteo. Stopo je k pošten, se nagno k materi i pravo: »Pozdravleni, mati!" »Pozdravleni moj sin, edinec!" Samo s srcom ga pozdravila, njene lampe se neso več genole. Samo njeno srce ga je zaglédao, njene oči neso videle več; vüra na steni je odr bila že dvanajst vöro i se je stavila. Soba je bila temna; plamen v kupici se je zdigno i prasketajoč vgasno. Tak se je spunilo njeno vüpanje i njeno živlenje. Po Iv. Cankari; V samoti Oči so se njoj zameglile, neso več vidile Čisto. Njene misli I pa so .zavdarile s poti i so blodile kak Popotnik, ki je zavdaro š teri v samomi zameteni zapijaj. »Zdaj bi žè morao biti v prekim, bi že morao odpreti dveri", je mislila v blodnji senja] i njene oči so kušale predreti gosti mrak. Nekaj čarnoga je bilo kre postele, tüdi v koti pri okni je stalo nekaj visikoga, razločiti je ne mogla ničesa niti spoznati, či stoji tam Človik ali pa je senca. »Franc!" Njeni glas je bio tihi, da ga ne bi čüo Človik, ki bi stao pri posteli. Odgovora je ne bilo. V tistom hipi je v vüri nekaj zagrgralo, se nekaj poskalilo; s Čüdno zamuknjenim bojazlivo glasom je bio bat edenajsio vöro. Lužanca se je prestrašila, prebüdila se je iz omotice i oči so spregledalo. Svetlejše je bilo v hiži; palik je goro pri peči dimasti plamen, nad okno pa je svetilo belo nebo. »Zadremao sam, se mi vidi", je pomislila Lužarica. „1 senjalo se mi je, da je že prišeo, da je stao pri peči i je ne spregovoro niti reči. Vedro je nebo; ali sveti večerna zarja ali pa se že približavle den? Či se mrači, je ešče prerano, či se zori, bo skoro tű. Vso noč je romao moj ubogi dečko. Znao je v svojem srci, kak so zakopale po njem moje oči i nindri se je ne müdio, ne je obedüvao niti večerjao i ne se je zbojao visiki zapijov, moj ubogi dečko". Nikaj jo je ne bilo straj, da bi mogoče prišeo prekesno, da bi prestopo prag, kda bi ga njene oči ne vidle več. kda bi ga ne mogle po-draviti več njena vüsta. Bog njemi je naznáno dén i pot niti počice ne zablodi, niti vüre. Žmetno njoj je bilo, dá pride sin, edinec v samoto i tišino' kak v mrtvečke hižo, da nede nikoga, ki bi ga veselo pozdravo na Pragi, pogostio ga po dugom časi i se z njim razgovarjao. ,,Nameštö za preáfretim stolom bo sedo pri smrtnoj posteli; namesto od-veselja se njemi bodo od- žalosti: skužile oči; namesto na veselo svatbo bo pozavao soside na kermino. Pitao bo: kde so moj oča, kde je moja sestra, da me Pozdravita po dugom časi. O nede več dugo, ešče eden den i edno noč, kda bo sam stao v hiži, Čisto sam moj ubogi dečko i de pitao. kde so moja mati?" Žalost je napunila njeno srce, njenoga vüpanja pa je ne ornajala. ,,Zakaj ne bi prišeo, kda čaka na njega materino srce? Či ne bi najšeo več očé ne sestre, tüdi hiže nej več, v šteroj je stala njegova zibeo, kde se je rodio— prišeo bi, paščo bi se, samo da bi vido mater, nikše drüge sreče si ne bi želo. Trüden bo, pa nede čüto trüjave, lačen bo, pa nede čüto glada, kda de stao pri posteli svoje matere, moj ubogi dečko". Počasi so tekle minote; Lužarica je vgonjavala, či je že blüzi zajtra. Ne se je mogla obrnoti; ovači bi vidila, da se je kazalec na vüri komaj po-mekno na edenajset. Skoz okno je svetila vsikdar ednako sivobleda svetloba; či je bila večerna zarja, je ne štela vgasnoti, či je bilo zajtra, se je ne šteo napraviti den. Nevedoč se je zmislila na svetke, šteri so že tak blüzi i se je prestrašila. Vgonjavala je, kelko je ešče do božiča, pa je ne mogla vgoniti. Ali samo ešče eden den ali celi tjeden. I v hiži je, bilo vse kak v delaven dev, iieosnajženo, nepospravleno, jasne je ešče ne bilo v koti, povitic ešče ne bilo v peči. I venda bo že vütro sveti večer. Ka si bo mislo sin, kda stopi v hižo! Sprejeto jo je Čüden strah. »Mogoče pa' je že nojco sveti' večer. Napotili so se k polnočnici i str me ostavili' samo ■Vžapijaj.^ —. Kušala sé je zdignoli, da bi Vidla skoz okna, či nedejo mimo sosidje z posvetamj; poslüšala, či ne popevajo v dalečini božični zvonovje. Zedremano, z redkimi zvezdami po-sipano nebo je svetilo ná belo samoto ; od niked ni glasa niti posveta. Vroče njoj je bilo; zdüha se njoj je Vidla težka, razpaljena i zatuhnjena kak v avgusti pred nevihtov. Odevko, štera njoj je ležala na prsaj, je bila žmetna kak s kamla i jo düšila. Počasi i trüdno je stegüvala roko, Segnola za kupicov; prsti so bili kak leseni, so frepetali i so se ne mogli o-klenoti gladke glažovine. Kupica se je prevrgla i voda je razlejao po tleh, Lužarica je zdejnola, pa je itaki -pozabila, zakaj je segnola za kupicov, i njene misli so se povrnole na Prvejšo pot, sini edinci naproti. Kak se njemi je godilo na tühinskom? Maíerine lampe že vse o-žgahe ifrde, so senasmehnole i smeh-Ijajoč so gledale vmirajoče oči. Dobro se njemi je godilo na tühinskom, vsikdar njemi je sijalo prijazno sunce, Šo je z domi i sréča je Šla z njim. Zdaj je ne več čuntasti i spijaven njegov obraz, nikaj več ne gledajo žalostno njegove oči. Rdeča so njegova lica, bister njegov pogled i moški njegov glas. I v zadnjoj vüri je stopila 10. februara 1929. NOV IN E 3. Najvekša zima Minočo nedelo je bilá najvekša zima kak jo sploj morajo Pomliti najstarejši lüdje. V Soboti je bilo 27-28 stopinj mraza pod milov. Kre Müre pa je bilo ešče za edno stopinjo milejše. . Vseširom po celoj dtžavi je vete’ nanoso na železnice velke . zapije. Vlaki so meli velke, zamüde, na veči progaj pa so morali celo vlake staviti, ar so vlaki med potjov zamrza-vali. Velka zima je pritirala namestaj vuke v vesnice .celo po vekši varašej. so Se zglasili tej zimski gostje. V Boječi v Hercegovini je vdrla cela Čreda. Vukov v varaš. Lüdje so mogii z, orožjom, nastopiti, da,so je pregnali. V, HErcegovini so v veči mestaj vučje, cdrli: v. Štale i cele čréde ovc raz- trgali,---- ; Vodine sozamrznole.etak, da so se po nji lehko vozijo. Müra se je večkrat phala. Led je na Müri več kak meter debeli. Ar je preci snega. . je jako nevarno, či de se Sneg nanagii razpüščao, da povoden zdigne Te led i de pri trganji Müre ešče več kvara kak je biIo,' kda se jé phala. Najvekša nevarnost je pri mostaj. Oblasti, naj bi bile pripravlene s sredstvi. da bi drobilii s razstrelavanjom led,. či bi sé 'préveč záphalo pri mostaj. Slovenec, poslanik v Vašingtoni Usoda vsake države je v vnogom pogledi odvisna od njene -zvünešnje, politike. Zvünešnja ,politika pa je dosta odvisna, od toga kakše zastopnike ma v drügi verne Amerike imenüvani nec dr, Leonid Pitamic. To-jé najvažnejše, poslaništvo ar je Amerika voditelica svetovne politike. Dr. Pitamic si; je spopuno .svoje znanje v veči tühinski državaj. Bio je na to vseučelišni profesor v Čérnovicaj. Kda pa se je v LJubljani nastavilo, . slovensko vseičelišče je na njem bio ne 'samo profesor/ négo tüdi njegov, rektor. Imenüvani se je že večkrat udejstvovao v politiki. Bio je že predsednik deželne vlade. -Zastopao je našo državo pri Drüštvi narodov. Njegove zmožnosti so nam porok, da bo naša držáva mela na najvažnej-šem mesti zmožnoga moža. B ; Ponosni smo Slovenci na to imenüvanje. Veselimo se, da na takša vodilna mesta prihajajo že tüdi zmožni Sinovje našega naroda. Slovenska krajína — Križevci Preminočo nedelo, 27. jan, je bio ustanovleni po uredbi o-blastnogá odbora mariborske oblasti Zdravstveni odbor za našo okroglino Obsega skoro celo Goričko z 47 občinami. Za predsednika je bio soglaša no zvoleni g. Džuban Josip, šol. upravitel i zastopnik križevske občine, za -namestnika pa g. Žiško Janez, župan iz Šalovec Člani odbora so pa vsi županje drüštvenoga Okrožja, štero ma 17.840 prebivalcov. Zdravstveni referent odbora je pa g. dr. Rituper Aleksander Okrožni Zdravnik v Križevcih! — Pismo iz Canade. Oglašali.o j se dalešnjega kraja i pošilamo pozdrave našoj lüboj domovini, štero smo bili prisiljeni zapüstiti, da si slüžimo te nevolen krüj. Naznanimo vsem prijatelom- »Novin", dá se mi domačinje iz Slovenske krajine tüdi tű v dalešnjem kraji radi vküp držimo. Glavno delo na njivaj šmoo že končali zdaj si pa iščemo drügo delo po šumaj. Tü so lüdje vsej jezikov i je jako teško dobiti delo ar vsigdar novi lüdje prihajajo. Mi pa mislimo kak bi lehko kém prvle bili palig v lüblenomi domačem kraji. Posebno lepe božične i novoletne svétke si Želej vsakši, da bi bio v svojem rojstnom kraji. Zato pošilamo iz tühinskoga vsem domačinom najlepše pozdrave. Alojza Balažič Beltinci, Martin Berke Skakovci, Franc Kampel Serdica. Šte fan Gostan . Odranci, Štefan Horvat, Lebar, D. Bistrica vsi v Box 525 Edinónton Alta Canada. Pašniki pod agrarnov reformov V veči mestaj se je zgodilo. da so gospodske pašnike . dobili agrarni interesenti. Na tej pašnikaj je povečini tüdi naseljeno. redko drevje, da Sé po leti živina, zamore hladiti v senci. To drevje ali pravzaprav pravica sedanja toga drevja ne .spada niti pod-zakonska določila šumskoga zakotla,; niti pod določila zakona od pašn:kov. Nastalo je teda nerazporažumljenje. Obrnili smo še ná mero-. dajno mesto i opitali/ što ma pravzaprav pravico do sekanja. .Odgovor smo dobili, da zaednok níšče nesme sekati .toga drevja, teda ne agrarni interesenti niti veleposestvo. Telko na .Znanje, posebno dokležovskim agrarnim interesentom, ki majo pašnik v Sigeti. — Noršinci. -Preminočo soboto so se preselili ' V večnost Katalina Legen; mati .načelnika Prostovolnoga gasilnega drüštva v Noršinci. Na zadnjoj poti 3. feb. so ji sprevodili, pri gás..-in vnogo. občinstva; Našemi načelniki —-Bogojina. Naš Orlovski odsek priredi 12-foga t. m. lepo fašensko igro' »BEGUNKA". Igra jé' lepa i ravnoč za-fašenek primerna,, pri igri nastopijo ‘prvovrstni igralci in- igralke. Vsi prijatelji Orlov iskreno vableni. • 'Mrli so preminočo sredo v Küpšinci Német: Jožèf v 69. leti svoje (Starosti: -Pokojni tso bili vsikdar veren pristaš bivše SLS. stranke i od za. imetka odbornik Kmečke posojilnice v M. Soboti. Njim želejmo srečno več nost, domačini pa naše sožalje. - Lipovci.!:Marijina drüžba beltinske fare je uprzorila v Lipovci lepo igro Na krivih potah". Vse igralke “so tak lepo dovršilo svojé vloge, da smo se čüdivali i je moramo pohvaliti. Le tak naprej po tej poti ar je Vašo delo kulturnoga po-mena. — Sneg je porüšo več hiž V. Törnišči je zadnji velki Sneg več 'ruštov tak pritežo, da so še spotrli. . — Noge so njemi oditi rz-nole. Smodiš' Franc z Veščice je zadnjič, kda je ravno bila najvekša zima šo od neked. Med potjov se njemi je na ledi spelalo i spadno v vodo. V Črevle njemi je prišla voda. Zmočene noge so njemi natelko pozabte, da so njemi moral i prste na nogaj odrezati. skoro na znanje. Gospod plivanoš Klekl so prosili ministerstvo za železnice, da bi se vpelao poseben vlak za dijake 'med Ormožom i M. Sobotov. Ministerstvo je odgovorilo, da je: to nemogoče, ar v Ormoži nega kurilnice,ar nemajo potrebne lokomotive, pa tüdi zato ne, ar so že vpelani trije vlaki j nemrejo vpelali novoga,. zavolo šparanja. Podpirajte: „N O VINE" ! Tedenske novine. Miljon dinarov je zmenjšalo. Pri likvidaciji bivše narodne skupščine se je opazilo, da menka okoli miljon dinarov. O-blasti so itaki odredile, da naj biagajnika bivše narodne skupščine zaprejo i njegovo imanje vzemejo pod žakulacijo. Ljutomer. Prosvetno društvo V Ljutomeri vprizori v dneh 17., 24, februarja i 3. marca prekrasno Zgodovinsko igro: „V znamenju križa“ iz časa Neronovoga preganjanja kristjanov v 8. dejanjih. Nastopi 52 oseb. Pridite v naj-obilnejšem številu. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Pošto Vsem. Dnes tjeden je prišla mala neljuba .pomota v Pošto. Etak se more glasiti B Važno za vse. Čeke smo samo tistim poslali, ki neso ešče nikaj plačan. Ki Ček dobi, kelko more, naj plača taki. Ka pa dužen ostane, more plačati do konca juna. Do konca leta samo tiste počakamo, štere je lani toča pobila ali drüga nesreča obiskala. Imena teh nam pa more Širiteo naznaniti* Želeli bi vsem,’ da bi se Vam; do koncá februara spunila. vroča želja, štero nosite v srci i ne meti dugov, Geder A. Ropoča 58. Naj nam pošlje Vaš Širiteo .svedočanstvo od siromaštva, pa Vam damo M.List brezplačno iz podpore, .štero v te na-men dobimo od dobrih düš. Liste smo Vam doposlaü. Invalidske prošnje bo v kratkom vse rešenè in zaostale invalidnine splačane. Zadravec Štefan. Chicago 1299.E. 17. Str. Pisali smo Vam, da na I. 1928. je vse plačano, nikaj neste dužni. Pismo je prišlo nazaj ; dajte nam točen naslov. Franc. Tisai. Rogaševci; Novine smo zato stavili, ar so nazaj 'prišle s pripombov ne sprejo mem. . ?Če to .neste .ví gorzapis.ali, to je, če neste jih Vi nazaj poslali, nam javite. Mo že goriiskali tistoga ftička, ki jé to napravo. Zdaj Vam páli vse pošljemo, Karol Vöröš. Kneževo. Vaše Pismo oddali g. uredniki.. Meencigar Stefan. Večeslavci 16; Javljeni ste M.Fel-bar Benkovci. Lepe vganke za kalendar Sprejeti. Hvala M. Grah. Krašče 11. Ravnotak. Barbelj Peter. Križevci. Cmor A. Mo-tovilci. Oba javljena. Vganke drügoga prekdane na vrédništvi. H. Farkaš Hotiza, Smeš poslati. Dobljeno izročili. Trplan V. Čepinci. Do 30. juna. Molnar V. i Prša Sit. Čentiba. Naslovite proši njo na socialno ministerstvo i jo vsi Prosilci moro podpisati. ' Občina za vse podpiše i potrdi, siromaštvo. Tak trebe gor samo za 5 Din štempl. Če 'so Prosilci Agr. zadruge, pošlj te jo toj v Črensovce, ka jo ta dale pošlje. Recek S. Vadarci. Ednok ste prosili 9, drgoč 10, tretjikrat 11 falatov. Kak ste prosili, tak ste dobili. Zdaj smo ra 11 popravili i dali vse doposlati. NOVINE« naj naroči vsaka hiža! Polskim delavcom na znanje Prevzeo sam delo na državnom imanji v Belje, za štero imanje zna vsaki prekmurski polski delavec. Pre-minoča leta je bilo tam dosta naših polskih delavcev zaposleni (na deli) i so tam z najmenjšim trplenjom Več zaslüžili kak pa gdekolik po drügij mestaj naše države. Letos do pa ešče bole .zadovolni delavci, šteri se ta pogodijo, ar nej samo, da njim dobro plačamo, ali tüdi mo se brigali za to. ka.tam delavci zazlüžijo, si spravijo domou; i do potem vidili i to, da i v našoj državi tüdi dober slüž zanje je. DELAVCI BATRIVNO se pogajajte v Belje ar je to imanje naše države i tam sté več spoznáni í se lejko čütite kak doma i se nikomi njej trbej bojati za plačo, ka njemi obečamo, ar tisto tüdi dobijo tam plačano. Belje je edno stalno mesto bilou za náše 'prekmurske delavce, štero tüdi i ostáne, če letos za to potrebno število pogodimo. Za tou se pa brigajmó, da naj toga mesta za tekoče i za drüga leta ne zgübimo. Mogoče,; da bodo i takši, šteri do delavce v kraj napelavali, dá sé naj ne pogajajo v Belje, Delavci! Nè poslüšajte na takše; ar so, pod mo jim vodstvom bili i bodete zašvim zadovoljni. Ar sám nej dao ne dam prilike od nobene stráni mojij délav-cov skoriščati (vöponücati), kak tüdi nej slüža delavcóm tam zapraviti. Sam pa dokažem to, da proti mojemi obečanji pravične pritožbe tam ali doma ne bo. Potrebni mi gazdov i nadzornikov dozdáj ešče nemam imenovani, šteri do va pasamezné puste ešče potem razglašeni. Do tečas se pa pogoditi! več Pozvediti pri prevzematelii žè ob-'véščeui marofov. Gašpar Josip-i v Prosečkoj vesi. .Za letos sam prevzeo ,v .Belji Okrožja Zlatna-Greda, Sokolovac, Koiz-jak i Podunavlje. Delavči, šteri ščejo na ove, gori navedene, püste delat iti. se lejko .pogodijo v Pečarovci pri Aleksandri Palatin-«. Nadale pogoditi se je na püste Širina i Mecce pri Gabor - Štefani v Odranci p. Beltinci. Primeren prostor za trgovino se da v najem v sredi vesi Tešanovci, kde jé že od nekda dobro uspevajočá trgovina. Prednost majo nájemniki z malov drüžinov. Pozvedi se | pri lastniki ŠTEFANI ŠKRILEC Tešanovci Štev. 127. IVAN ŠEGA M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor- transmisije - žage - kugellegerje-gonilni jermeni, la. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valek! i vsi deli, koperej' trijeri, kamini, svila, gurte, peharčki, aufzug železje. za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, Sejalni mašini plügi, sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! 4 NOVINE 10- februara 1929. GOSPODARSTVO. Da se kembole prepravijo Vrane, štere delajo gospodarom telko škode, je mariborski oblastní odbor Skleno, da pripozna na tozadevno prošnje (5 dinarski kolek) Občinam i kmetskim zdrüžbam 5u% podporo za naküp ,,fosforne paste“, štera se je pri popravlanji vran najbole obnesla. Zdajšnji čas je za prepravljanje najbole vugoden, zato naj se občine pobrigao, da bodo ja deležne pri tom, že itak jako hasnoviten deli oblastne podpore. Županstva so že tozadevna navodila dobila i vűpamo se, da tüdi nekaj včinijo. Tečaj za oskrbovalce sadovenoga drevja. Oblastna sadjarsko i vinarska šola v Maribori priredi letos brezplačni pettjedenski tečaj za sadjare,. šteri de se vršo v trej oddelka] : 1) tri tjedne na sprotoletje od 4. do 23. marca, 2) eden tjeden poleti, od 10, do 15. junija i 3) eden tjeden v jesen od 23, do 28. sept. Vdeleženci dobijo stanüvanje i hrano brezplačno v zavodi. Namen tečaja je izobrazbi neprestaie moške v najvažnejši sadjarski opravilaj. Prosilci iz mariborske oblasti, stari najmenje 18 let, naj s 5 din kolkovana prošnje pošlejo najkesnej do 22. febr. t, 1. Ravnateljstvi oblastne sadjarsko i viuarske šole v Mariboru. K prošnji pa morajo priložiti: 1) krstni list, 2) domovnico, 3) nravs*veno izpričevalo i zadnje šolsko izpričevalo. Cene Penezi. 1 Amerikanski dolar 56‘85 Din, 1 nemška marka 1355 Din, 1 francuški frank 222 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pen-gő 9 92 Din, 1 Švicarski frank 1095 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1-Češka krona 1'68 Din, 1 taljanska lira 297 Din. Zrnje. Cene pšenici i dragomi zmji šo’ ešče izdali takše, dá je nikomi ne vola odavati zrnja. Trgovci áVajb velke vnožine zrnja rtaloženega pa' čakajo bogše cehe. Ravnotak vélki krfietjé v Vojvodini. Mlíttí so ešče kéHÍótéVkó' pfeskífblbni1 ž zrnjom i melejo’ haptéj. V Sloveniji trgovina z zrnjom že ftdf mesecov sköfó- popunoma počivle. Poprek Srednja cena, Štera se ponüja za zrnje je bačka pšenica 237 .do 239 Din, kukorica 26Ö do 290 Din. Novi sad; pšenica 230 do 240 Din, oveš báčkí 240 d'ó 245 Din, kukorica bačka 245 do 250 ©Iti, ječmen' bč. 270 do 280 Din. Vse brez železnički stroškov. Svinje (v Maribori) mladi prasci 5 do 6 tjednov 100 do 160 Din, 7 do 9 tjednov 225 do 250, 3' do 4 mesece 230 do 450 Din; živa vaga 10 dó ÍŽ50 Diií, mrtva vaga 16 do 18 Din. Naznanje poljskim delavcami! Prevzeo sem na državnom imanji v Belji Letošnje sezonsko delo na pustáré Sirina in Meče. Tak poznajo naši delavci ka se na državnom imanji v Belji nájveč in najleže zaslüži, ar je níšče ne sili in ne poganja, tak zato delavci ne pozabite se pogajati in ne zamüdite prilike ar je Belje v našoj državi in bo tüdi duže trpelo naše delavce. Ne se vatn trbe trošiti in müdili za delom indri, ar ga mate tű domá v državi. Pogajate se lehko pri Gabor Štefani prtvzèrtiafelji dela v Odranci, p. Beltinci Prekmurje. Samo 49 Din 60 p stane prava švicarska žepna vöra št. 100. Anker-Rem. Roskopf. Samo 49 Oin 20 p izvrstna vöra št. 111. z radijovim številni-kom i radijovimi kazale! z 3 letnov garan-cijov. Brezplačna darila lehko dobi vsakši naročnik. Ta darila so točno opisana v velkom ilustr. ceniki tvornice SUTTfsER. Že prek 30 let vživa tvrdka H. STTTNER najbogši glás zavolo svojega soiidnoga poslovanja i zavolo zaneslivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri Tvrdki Suttner se vse küpi naravnoč skoro po tisti cenaj kake v fabriki i brez nevarnosti, zato, ka tisto, ka né odgovarja se vörnim ali penezi nazaj dajo. Pošlite včasi Vaš točen naslov na H. SUTTNER Ljubljana, št. 945. i dostavleni Vam bo velki ilustrovani sijajni cenik Žepnih vör, vör na roko, vsej zlati in Srebrni predmetov, olepševalni predmetov i tak naprej popunoma brezplačno. Samo 64 Oin 20 p stane prava 16 em. visoka Anker-budiika št. 105. Velka zbirka ženski i moški vör, zlati i Srebrni predmetov prstanov, v.ör z n ha-haiom vör s kukavi-cov itd. v ceniki. Suttnerova „IKO“ vöra vam slüii celo živlenje S Da Ostane Zdrava i mladostna se posreči vsakoj deklini ženski, pa tüdi moškomi če rabi doli navedene prirodne preparate Šteri se izdavlejo po receptaj.izprobanimi skoz32 leti so zato čistaneškoiiiivi. Proti vsem napadom kože Fellerova kaukaska „Elsa“ pomada za lice i tožo, čuva, obnovlava i pomladüje piknjasto, hra-stavo i rastavo kožo na lici, šhjeki, rokaj. Odslra-j ujüje piščajce, lüske, hitro delovanje njeno proti sunčevni pegam pa naravnoč iznenadi. Najbole ’ čuva od posledic vetra, vlage, praha i sopare. E-dcn lanček 12 Din. Mlado čvrstočo 1 zdrav izgled da Fellerovo Elsa lilijasto mleko. Glažek 13.20 Din. Za gojitev vlasi, za jačenje i hranjenje kože na glavi, za pospešenje lepše rasti vlas, za od-stranjenje liisk, izpadanje vlasi i prečnoga oserjenja se rabi Fellerova ,.Elsa" pomada za radi vlasti (Tanohina pomada) drži Vlase mehke i gibké. Eden ionček 12 Din. Nadale ..Elsa" žganje za vlasé, jača. č vrsti i pömlajuje vlasé.. 27-50 Din. Ža pranje vlas i glave Probajte eden Fellerov lepo dišeči ,,Elsa‘- Shamjfon. Vi bodete navdüšeni. Eden paketič .t 20 Din. Po pošti za probo 2 tončeka edne ali poreden Ionček obej Elsa pomad 8 pakivanjom i poštariuov 40,6. samo, če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji košta pošta 10 D. več. Fellerove „Elsa“ žájfe za lepoto i zdravje: .Elsa" lilijasta mlečna žajfa; žučaltova, glicerinova, boraksova, Elsa žajfa za briti. Za probo 5 falatov po izbira 52 Din. Naroči se točno pri: Eugen V. Feller Stubica Donja Central 146. Hrvatska. Vsakovrstne surove in svinjske kole küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobote Cerkvena ul. 191. Staro Martinišče še odá. Je to edna lepa Vila v Soboti z velkim ogradom. .Maj 4 sobe, kühnjo, špajz, dve pralnico’ i kühnjo za šyi nje. Pripravno mesto za kmeta pa tüdi za uradnika. Več še Pozvedi v Martinišči. K odaji gorice na dolnjelendavskom bregi 1 i pol plüga od mesta komaj 10 minut v „Vadkert“ kráji vküp z novo zidanov hižov iz proste roke. Več se Zvedi pri Ivan Markovič, trgovina s steklom i porcelanom Dolnja Lendava. Ste že prišli, ali samo ščete priti iz Amerike! Preskrbim vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želete. Delam brezplačno hiža k imanji pa pride navadno kšenki. Siivar Ljutomer Jugoslavija. MALI OGLASI Šolarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanje in perilu FRANC REPIČ, sodarskb mojster v Ljubijani, Kolezjska ul. 18. K odaji velka nova stanovanjska i gospodarska zidina, mali Umetni mlin, stálni pogon, 50 plügov zemle pri hiži, pri kolodvori, električna napelava, pošta telefon. SLIVAR Ljutomer. K odaji 2 »Singer" mašina v Ižekovcih pri Stefan Žižek. Eden na taco za čeviare, drügi za sabole i Švelje. Sprimem Vajenca (inaša) Stanko Jarc speGiaina slaščičarna M. Sobota, nasproti pošte. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom kraji se oda z inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočkorn okraji. — Naslov se dobi v uiedništvi Novin. Posestvo Prodaje!** Zbog seiidbe. 4 do 5 plügov zemle z márov i s pohištvom. Aleksander Tivadar, Lokavcc št, 37‘ pri Gornjem Cmureki Sprejmem 2 Vajenca (inaša)i za mizarsko (tišlarske) obrt. Zglasi se lejko vsakši den pri PETEK JOŽEFI mizarskom mojstri v Bogojini Mlekarna v K. Soboti kupuje pa tüdi odava : mleko, sladko i kislo smetano, čajho maslo, cmer. Sire: trapist, romandür, kvargiine' i vse miekarske preostanke. Mlin le odaji v dobrom stanji, poleg farne cerkve,. Iehko se tüdi; Žaga napravi poIeg, rentabilen promet. Cena: 40 000- Din. Pitati je v uredništvi Novin M. Soboti. PRODA SE PO NIZKI CENI 1 flauta i 2 klarineta več zve pri vdovic! ALEKSANDER DŽUBAN-a v Murski Soboti. Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško prcizkušenom recepti, se— stavleni iz aromantični zellšč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „MASTEL1N“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „MASTEL1N“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dudavati Mastelin, z njim se. obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. ,,MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „MASTEL1N“ dobite v vsej trgovina] na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.