Št 149. .V Gorici, dne 24: decembra 1901. TočaJ XXXI. Izhaja trikrat aa teden v Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, KjnLanJe tedanje opoldne, rečemo tedanje pa ob 3. uri po* poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6-60 - polieta, . . . rs.~rf&wpkt+wmmm^Jka&^. oetrtleta.......3 ,40;. , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. NaroSnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Ur. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrŠSek vsak ;ui od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od ¦\ do iS. tire. Na naročila brez doponlane naročnine nt ne oziramo. „PRlMORlŽ(!«M2haja neodvisno od «So5e» vsa* petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soca» in »Primorec• se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwaras "" SoleM ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Tista v tobakarni LavrenSifi na trgai della Caserma in Pipany ulici Ponte dellaJTabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Urednlitr« se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogotie govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. TJpravnUtvo se nahaja v Gosposki ulici St 11. BoVtal uaj se pošiljajo le uredništvu. Karo nuna, reklamacije in druge refi, katere ne . ajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le unravulStvn. _____'_ Oglasi In poslanica « raCunijo po petto-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat J kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi, — Večje črke po prostoru. Naročnino la oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gabrfcefc tiska in zalaga " "b» in «Priniorca» Se -Slovansko knjižnico*. ;ja meseono t snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter Btane vseletoo 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici« se rafionijo po 20 kr. petit-vrutloa. Bog In narod! «Gor, Tiskarna* A. GabrSČek Katera Ma je topa? »Slovenec* je napisal 17. t. m. članek proti izvajanjam tSlov. Naroda* z ozirom na govor dr, Treota v Sežani. Citat iz govora dr. Treota je osebno naziranje novega poslanca za Kras, predno si je dobro ogledal razmere v deželnem zboru. — In kakošne so te razmere? — Odgovor moj bodi ob enem odgovor .Slovencu" in ,Narodu*. V deželnem zboru je 11 Italijanov in 10 Slovencev. Tudt„takrjd, ko so vsi Slovenci jedini, se mora v deželnem zboru- d o-govorno z Lahi postopati, ali pa ni zborovanja. Tudi Lahi ne morejo ničesa skleniti brez — Slovencev. Saj pri nas doslej še nismo imeli sesije, da ni bilo vse delovanje le rezultat,., dogovorov, kompromisov, Slovenci in Lahi torej se morajo v gotovih mejah vezati, morajo med seboj pa k tir a ti. Odkar imamo razkol, je pakliral ž njimi — Gregorčič, ali bolje: on se je I. 1900. popolnoma podvrgel volji Pajerjevi. — Zborovanje deželnega zbora goriškega se je torej vršilo že dve leti po dogovoru, sklenjenem med Pajerjem in Gregorčičem, Slovencem ne v korist in čast! Quod licet Jovi non Hcet bovil Kajpada! Klerikalni Gregorčič in njegove ovce so se smeli vezati z laškimi liberalci, so peljali narod pod sramotnimi pogoji pod kavdinski jarem, — liberalni aH napredni Slovenci pa bi se morali bati liberalnih Lahov kakor hudič križa: nobene zveze z njimi, le r> loparjem in s kol ceni po njih, a v istem času bi se Gregorčič ne bal njihovega liberalstva, bt lepo ž njimi koval načrte — proti naprednjakom. Jaz pa pravim: česar se dr. Gregorčič ne boji, se naprednjakom tudi ni treba bati; ako se on ne omaže z zvezo z liberalnimi Lahi, se naprednjaki tudi ne, toliko manj, ker svobodnomiselneji življi različnih narodov se najdejo lahko pri skupnem delu na različnih poljih, kjer je s klerikalci le boj, boj od vseh stranij, torej od slovenske prav tako kakor od laške. — Jaz pravim torej: Pravo in naravneje sporazumljenje je mogoče le med liberalnimi Lahi in naprednjaki, zveza slov. klerikalcev in liberalnih Lahov pa je nenaravna in kovaška z o&itno tendenco: škodovati na- Iv. Meljavec) tiska in zal. prednemu gibanju v naši deželi. — Ako torej neka zveza med Lahi in Slovenci mora biti, — ako je bila in bi bila dalje Se mogoča zveza slov. klerikalcev z Lahi, vprašam: čemu bi ne bilo mogoče nekako sporazum« Ijenje slov. naprednjakov zlaškin; poslanci? Kak zločin bi to bil? Kje stoji zapisano, da moramo prav mi naprednjaki, ki nismo še na površju, izbojevati boj proti mogočni vladi, proti laškim liberalcem in klerikalcem, proti slov. klerikalcem in sovražni nam hijerarhiji ? Odkod moči za boj na vse vetrove ? I — In ako je mogoče z liberalnimi Lahi častneje sporazumljenje nego je bila Gregorčičeva kapitulacija, čemu bi se ga branili?! Končujem I Po mojem mnenju je slovenskih naprednjakov celo dolžnost v interesu naroda in svojega programa, da oni iščejo sporazamljenja z laškimi poslanci. Sporazumljenje z Gregorčič-Klavžarjevo žlindro je skoro nemogočo, a če bi se v tem oziru kaj storilo, bi bilo .vedno le n Si stranki v škodo. — Naša parola je izdana in se glasi: šah klerikalizmu! Ta hijena je intcrnacijonalna, zato je tudi tako močna, zato mora tudi boj proti njej zbližati in zvezali svobodomiselne sloje brez razlike vere in narodnosti. V tem pogledu se popolnoma strinjam s »Slov. Narodom". Proč s polovičarstvom! Ali bomo ostajali sredi pota? Rubikon smo Že davno prestopili, torej pogumno dalje, dalje za osvo-bojo naroda in vsega človeštva iz črne teme in njenega tiranstva. Podpisujem se pod ta članek, da nosim sam vso odgovornost zanj. Tako je moje prepričanje o sedanjem položaju v deželi. A. Gabršček. Deželna užitnina na pivo. Vprašanje užitnine, ki je svoj čas v deželnem zboru in v časopisju po nepotrebnem provzročilo toliko hrupa, je konečno deželni odbor venda«" jel reševati tako, kakor j e-dino je mogoče in praktično in smo mi tudi namiga v ali. Ko seje pokazalo, da je pobiranje užilnine v lastni režiji zvezano za deželo z znatno izgubo, in so poklicani činitelji izrekli, da je človeški nemogoče dobiti 10.000 K čistega dohodka od piva, ako se prevzame v lastno režijo, vrnil se je deželni odbor k svojemu sklepu meseca avgusta 1900. nazaj ter odposlal zaupno osebo, ki naj vprašanje užitnine piva na licu mesta prouči in sporoča. Že avgusta 1900., takrat, ko je deželni odbor sklenil, da je lastna režija nemogoča, se je prišlo do tega zaključka, da je edina pot ta, da se po veščaku doze-nejo dejanske okoliščine. Letos je odbor ta korak izvršil ter dognal, da je v deželi okoli 40 zalagateljev piva, ki prejemajo pivo na debelo od raznih pivovaren in ga potem razpečavajo, Od teh pivovaren jih je v mestu sedem, ostali so po deželi. Nekateri krčmarji pa dobivajo pivo od zalagateljev izven krono nn o, kakor oni v Ajdovščini, Cerknem, Bovcu in Sežani ter hotelirji in večji krčmarji v Gorici in po mestiL V interesu zalagateljev je, da oni plačujejo užitnino naravnost in jo potem iztirjajo od odjemalcev. Na ta način ostaja deželnemu odboru le skrb, da napravi s posameznimi zalagatelji civilne pogodbo, s katerimi so oni obvežejo, od priznane količine piva plačevati na leto pavšalni znesek užitnine ali naenkrat ali v obrokih. Deželni odbor si tako prihrani vsako režijo, in ker so zalagatelji skoro izključno imoviti možje, si zagotovi tudi dohodek na užitnim', Poizvedbe so pa tudi dognale, da je imel dr. Turna s svojo trditvijo v deželnem zboru prav, da ne znaša •:itio?Jna piva v deželi 50.000 hI, kakor je trdil bombastično in brez vsake podlage prof. Berbuč, češ, da je to največja svota v deželi razpečavanega piva, ampak le okoli 20.000 hI. — Množina razpečavanega piva v Gorici znaša nekaj preko 10.000 hI in po deželi tudi toliko, vsega skupaj k večjemu 20.000—25.000 hI. Zalagatelji seveda ne morejo prevzeti v plačilno obljubo užitnino do zadnjega litra piva v zalogi, ker so mnogokrat njih terjatve pri odjemalcih negotove, in tudi količina na debelo razpečavanega piva menja tekom leta, temveč morajo po deželnem uradu napovedati za vsako leto že naprej pavšalno svoto piva, katero se med letom razpeča. Ako se računi, da vsak zalagatelj pove le % množine piva, katero upa tekom leta razpečati, pridemo pri 24.000 hI piva do gotovega dohodka 16000 K. Utegnejo pa bili napovedbe zalagateljev še ugodnejše, in sme se računati na dohodek tudi do 20.000 K. V krajih, kjer ni zalagateljev piva na debelo, bode treba oddati pivo potom javne dražbe, kakor se je lo godilo dosedaj, in to posebno v Sežani, Ajdovščini, Bovcu in Cerknem, ali pa pogoditi se z vsemi gostilničarji. Civilne pogodbo bode treba delati naravnost s ho-telijerji v Gorici in z restavraterji na železniških postajah, ki pivo naravnost dobivajo iz pivovaren. Čudom se je čuditi, da je deželni odbor prišel do tega sklepa le le sedaj, ko je bil naraven že meseca avgusta 1900., ko se je o tej stvari govorilo. Zadovoljni smo le, da se stvar razvija tako, da je na korist dežele, katera ima zagotovljen večji dohodek iz užitnine na pivo, da se na ta način oproatd zalagatelji in krčmarji vsakega nadležnega nadzorstva po deželni ali državni režiji, in konečno je tudi najbolj ugodno, ako ostane dobiček pri užitnini, ako že preostane, v rokah zalagateljev, ki prevzamejo z odpravljanjem užitnine neki riziko, za kateri je popolnoma opravičena odškodnina. Poživljamo de»elnl odbor ob enem, da kaj stori tudi gledti proučevanja užitnine na Tino in meso, in tukaj ne bode odveč, ako plača veščaka, kateri na licu mesta doženo dejanske razmere in potem stavi svoje nasvete, kako bi se deželna užitnina pobirala, ne da bi dežela riskirala izgubo vsled lastne režije in ne da bi se stavljali obrtniki pod nadležno nadzorstvo. Seveda zavzemamo še danes glede tega vprašanja stališče, da bi se jediuo prav rešilo to vprašanje, ako napravijo vsi obrtniki enega sodnega okraja ali pa večjih krajev, ki tvorijo eno gospodarsko skupino, krčmarsko zadrugo, ki naj bi isto sami iztirjali od prizadetih obrtnikov in plačevali odpravnino v obrokih naravnost v deželno blagajno. — To edino je praktično in pametno, ne pa — Berbučijade z lastno režijo in dragocenim deželnim užit-ninskim uradom. Tako, vidite g. profesor Berbuč, se dela v korist dežele, ne pa z ono prazno slamo, s katero ste osmešili sebe in naš narod pred drugonarodnimi sosedi. Zdaj seveda pričakujemo, da nam bo Berbuč sledil v tem vprašanju, kakor je šel od stopnje do stopnje za nami tekom preteklega poletja, — in ko se mu je posrečilo, da je le nekoliko razumel, pa je udaril na veliki boben, aH s toliko gorečnostjo vsled prevelike krščanske ljubezni do dr. Turne, da se je osmešil. Naprej po tem uzorcu! Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. _.----^—......_. Tolmač neslovenskih izrazov. K viri ti (Quirites), časten priimek Rimljanov. Lakonik (laco-ucum), a) znojna kopel, b) lakonsko oblačilo. Lampadarji (lampadarii), nositelji bakelj. L a ni s t a, učitelj borilske umetnosti. L ar ar, kraj, k;*« so bili hranjeni domaČi bogovi Lari. Glej larium p. 67. Leda, soproga špartanskega kralja Tindareja. Očarala je s svojo lepoto Jupitra, kateri je prišel k njej v podobi labuda, ko se je ravno skopala. Legion = legija (legio), pri Rimljanih krdelo vojakov, gotovo število pešcev in jezdecev — (polk). Lektor (lector), bralec, predčitatelj. L em ur ali je (lemuralia), obredi na čast in v spomin duhovom umrlih. L ib i t in a soproga podzemskega boga Orkusa. Od nje so prosili srečne, lahke smrti. Ligi, L i g i j c i (Liges), narod nekda jbivajoč v vzhod-njem delu sedanje Galicije. Logo s, beseda, izraz, govor; zbadljiva beseda; pri stoikih pomenja logos večuo misel boga, vsemira. L o t o i a g i (Lotophagi), ljudstvo v severni Afriki, koje se živi sadu drevesa lotos. Odisejevim tovarišem se je ta sad tako dopal, da so pozabili na domovino. Lukul (Lucullus) Lucij, Lieinij, rimski poveljnik. Proslavil se je po velikih gostijah, katere je prirejal kot bogatin. Lupanarji, pohotniki. Mac te, dobro srečo! Maja (Maia), hči Atlasova, porodila je Jupitru sina, boga Merkurja. Mamertinske ječe so bile na otoku Sicilija, ondi je bivalo v mestu Mešana ljudstvo »Mamertini«. Mastigofor (mastigophoros), redar z bičem. Me m non, sin jutranje Zarje. Ahilej ga je v bitvi ubil. V mestu Tebe na Egiptovskem so mu postavili velik bronast kip, kateri zazveni, ko se prikaže Zarja na obzoru, kakor bi hotel pozdraviti svojo mater. Mer kur i j (Mercurlus) *= Herm (Hermes), poslanec bogov, spremljevalec duš v podzemlje (zato ima perott na nogah, pri gležnjih in na klobuku in palico čarovnico); patron gimnastike, trgovine in pre-varljivosti. Mesembrija, staro traško mesto. Mitra (Mithra), pri Iranih bog luči. M op s, mitološko ime vedežev. Morfej (Morpheus), bog spanja. H a v m a h i j a (Naumachia), kraj, kjer se je igrala gle-diščna igra »navmahija« — morska bitva. Ne sutor supra krepidam (crepidam), črevljar ostani pri svojem kopitu. Ni ob i d i, oiroki Niobini. Nioba je bila hči Tantalova in soproga tebanskega kralja Amfiona. Vseh svojih 14 otrok je izgubila jednega dne, ker se je prevzela. Umirajoče otroke predstavljajo mnogi kipi in podobe najboljših umetnikov. Nomenklator (nomenclator), klicar, suženj, ki je naznanjal gospodarju imena prišlih. Numidke, ženske iz Numidije v severni Afriki. Oboi (obolus), starogrški denar. Oboi sa je djal vsakemu mrtvecu v usta, da je plačal v podzemlju brodarju Karonu brodnino čez reko Stiks. O cele (ocelle) mi! o moje očesce! Odisej (Odvsseus), grški junak, čegar dogodbe opeva Homer v Oo^eji, O res t (Orestes), sni Agamemnonov in Klitemnestrin. Mati mu je zavratno ubila očeta, svojega soproga, on pa mater in njenega snubača, zato so ga preganjale Erinije. Bežal je pred njimi v Tavrido, kjer ga je rešila sestra Ifigenija strašnih maščevali:. Oront (Orontes), reka v Aziji. Ozir (Osiris), poglaviten bog starih Egipčanov. Pa k s (pax) Romana, rimski mir. Palatin (Palatinus), jeden izmed sedmero gričev, na kojih stoji Rim; ondi stoje cesarske palače. Panenetcirc«mses! kruha in iger (nam daj), je zahtevalo rimsko ljudstvo od svojih vladarjev; potem je bilo zadovoljno. Paricida (parricida), morilec očeta ter sploh morilec sorodnikov. Parke (Parcae), tri usodne boginje, slovenske rojenice, sojenice, katere prisojajo Človeku . pri porodu vse prihodnje življenje. Parti (Parthi), ljudstvo, bivajo e na Jutrovem sr?ii Azije. Patriciji (patricii), rimsko plemstvo po rodu; potomci najstarših rimskih rodbin. Pčpel (peplum), krasno vrhno oblačilo. D o p i & 1. Iz učiteljskih krogov. — .Udaril je po malopridnih, a pravične pozabil«. (Luka III. pgl.) Naši SlomSkarji so kaj čudne prikazni, kajti drugače delajo nego govore. Iz učiteljstva trije ne morejo sklicati enega shoda. Napovedali so bili sicer meseca novembra neko predavanje, tudi več nekleri-kalnih učiteljev je bilo pripravljeno, iti poslušat, ker pa njih reditelji niso imeli Časa — bili so pri volitvah, opu3tili so in se skrili. Radovedni smo bili slišati proizvode njih uma, ali čiianje iz kaks zastarele laške knjige, ali kaj iz življenja kakega maziljenca, toda čen-čanjeje izostalo. Trojica naših Slomškarjev ima veliko moč, zaupanje in veljavo, toda le pri svojih zaščitnikih. Sedaj ob volitvah pazilo se je na sleharnega naprednega učitelja _. kot pes na mačko, in po njih mo-vali nihče bi ne bil smel niti ziniti — vse so hoteli držati v šnhu, želeli so si solnce otemniti — plašč čez mprednjake, sploh kar ni njihovega v krtovo luknjo, da bi tako lepo sami po krščansko slepii in lagali; in ze so kričali, da pridejo mnogi napredni učitelji v disciplinarne preiskave, slednje ob kruh, a vse 10, da bi kdo ne zapazil njih načelnika, ki je bil ves čas posebno dan volitve sila agilen. Sedaj si ga videl na ribjem trgu z Brici, koj na to po Raštelu naočnike popravljajo, zopet na Starem trgu s Šerapasci šepetati, zato, da se je skaz&l vreden pospešitelj farovških idej in principov. Ta je zrel za disciplinarno preiskavo. Popoldne pa so se zbrali ti črni elementi s SlomSkarji pri Zvezdi, meli in stiskali roke, pijani zmage, češ, napredno učiteljstvo je poraženo — z Bogom goriško učiteljsko društvo, naie vrste se pomnoSe, ostalo napredno »svojat" pa pomandramo, v svesti si za katoliško stvar in nai napredek. Tako lepo veseli, zbrali so onega mladega Jožka de Wideraar, ki je šel s črno deputacijo tožit učitelje, da jim prežene »lušt* za vsako vmešavanje ob volitvah. O bore grofic, se spomniš, kako si rad popihal ravno opoldne k »pupam* po ulici sv. Krista, da bi te nikdo ne videl, — a tempora mutantur, sedaj pa si zletel pod črno kuto, vse iz do-bičkarije. Od naših Slomškarjev — kakor pravijo, premeščen bo eden v gore, drugI hoče po sili priti na njegovo mesto, tretji pa upa v kratkem splezati na vrh. In prav dosledno, kajti prvi mora med Gorjane, da kaki stari kravi priveze rep, ali morda spiše novo anatomijo za ljud. šole, drugi je na sedanjem lepem mesta toliko šolskih kaznij povzročil, da je postal nemogoč, ker ne preostaja več starišev, a tretji se ženi s kuharico Don Ang...., treba legla in strehe. Tako si menijo naši pobožni Slomškarji vtrditi svoje šanee in že zahajajo deputacije k šol. oblasti v prilog tega in onega, a o tem kasneje. Ta, ki ima razum in previdnost, se še lahko spomni, kaj vse je ta črna banda pisarila po klerik. časopisih, da se šol. postave in ukazi ne vrše, da se njim gode gorostasne krivice in enako. Ako pa zadevo prav obrnemo, uživajo klerikalni učitelji vse prednosti na Goriškem; oni posedujejo najlepša mesta, — o gospodičnah ne govorim, ker so Slom- škarice le iz bigolerije; neka je tožila svojo tovaršico spovedniku, da noče pristopiti temu ' prismojenemu društvu; neki klerik. učitelj je | že 2 leti na dopustu s polno plačo, je celo pomaknjen v tem v višo plačil, vrsto, ako-ravno kapitalist, poleg tega opravlja službo v nekem klerik. zavodu ter prejema 25 gld. plače, ima priliko svojo deco šolati, med tem ko marsikateri v oddaljenem kraju trpi. Kakor znano, klerikalci hočejo imeti vse prednosti — vse pravice, vse torej le za se, drugim nič; in po teh stopinjah stopajo oni 3 učitelji, in eden od teh se je menda izrekel, da ga je sram, da je učitelj. V resnici, goriško učiteljstvo se sramujte, da se nahajajo mej njimi poturice, ki lazijo okoli stanu, ki učiteljstvu nikoli ni bil naklonjen, nikoli nič dobrega storil iz lastne inicijative. Vem, da bo temu sledil velikanski ropot in pretep po klerik. listih za Slomšk. čast, toda potrpimo par mesecev, da se izbruhajo, kpr, če tudi prepišejo vso pedagogike in moralo, svojih sebičnih namenov pošt. občinstvu ne zakrijejo. Gg. nunci ropotajo vedno in povsod proti pohujšljivirn listom, kako pa, da naše Siomškarije načelnik nosi javno po žepih »Slov. Narod*, »Sočo4 in jih gotovo tudi bere? Glara pacta, — falsi amici.... kajti še en tak pojav, in, naši 3 Slomškarji vržejo puško v koruzo. Iz Breginja. — ,Oh, kako je postal sedaj Breginj imeniten', tako je vskliknila pobožna Katra, ko je izvedeta, da sta izvoljena rešitelja vere, in ne »brezverca*, h čemur so pripomogli tudi breginjski volilni možje. In prav je imela. Pa čujte, gospod urednik, ker Vam toliko časa noče nobeden tukajšnjih naprednjakov sporočit, kako je bilo z našimi volitvami, sprejmite pa od klerikalca teh par vrstic. Pri nas je še vedno velika večina, če ne napredna (ker tega imena ne zaslužijo), pa vsaj liberalna. Tukajšnji liberalni brezverci pa vendar niso še tako ob vero, da bi je ne šli reševat, kadar je v nevarnosti. Hvala Bogu (ne vem, če tudi nunčevemu vinu i) sedaj smo jo rešili in jo izročili pravim rokam v varstvo. Pa ne, da nam radi tega porečete .klerikalci*, kaj takega ne smet* reči niti najhujšemu nunčevemu pristašu. Ta ima g. župnika tako rad, da bi ga zastonj odpeljal nazaj tja, od koder ga je pripeljal, kakor je sam večkrat pravil. (Zanimivo povest o vožnji nekih kuharic odložimo za danes). Gosp. urednik! Vi večkrat priporočate možatost in neomahljivost, jaz Vam pa pravim, da je bolje biti vetrenjak — to več nese. Moj Bog! Saj pravi kupčevalec mora misliti tako: če volim z nunci, se prikupim klerikalcem, liberalci bodo nekoliko časa godrnjali, a ker so boljši ljudje kakor klerikalci, to kmalu odpustijo in pozabijo — pa smo zopet prijatelji z vsemi. Tako je treba znati »kšeft«. Cujte 1 V starih Časih, ko še ni bilo greh brati »Sočo* ali pa biti na-prednjak, takrat so se v boju poskusile čve-teronožne živali s ptiči. Med bojevaici je bil tudi netopir, ki se je pa zaradi varnosti držal le bolj pri kraju. Kadar so zmagovali ptiči, vzdignil se je še on, in se mešal med nje, ko so pa zmagali čveteronožci, ogrnil je lepo svoj plajšček, ter možko korakal med njimi. Ko so živali zvedele za to netopirjevo zvijačo, niso ga več marali ne ptiči, ne čveteronožci, in od takrat leta zapuščeni revček le ponoči okoli. Odkar so iznašli nove .sorte* grehov (biti naprednjak, voliti po svojem prepričanju, misliti s svojo glavo, citati »Sočo* itd.) pa ni več greh lagati. Obetava!! smo namreč, da četudi klerikalci zmagamo, ne bomo volili Klavžarja, kar nam je tudi marsikdo verjel. Volitve so pokazale, da je bila to debela laž, in da smo jih samo — po domače povedano — prav lepo povlekli za nos, a ne vseh (posebno Lozanov hej. - Mi pa ljubimo resnico, a laž nas žali, ali še celo vjezi, kakor je vjezila nekega možaka, ki je vskliknil: .Turna pa ne maramo, on drži s Tavčarjem, ki je dejal, da \ je marsikak kmet le pol človeka*. Prosim Vas, kedo ne bo jezen, ako mu lažete, da ga je le pol, ko pa brez očal vidi, da je cel. Seve, da ti presneti naprednjaki zavijajo to stvar po svoje in pravijo, da kdor ne misli s svojo glavo (ampak z nunčevo), je brez glave, in kdor nimju? ! Pregovor pravi: Povej *ni, stoiu* ° Iflttješ, in povem ti, kdo si. Gregorje* B&rbuC itd..... izprašajte svojo vest^ Upoštevaje baš omenjeno prislovicQ„„f VeHkiin^ka ar^mota za goriške Slovence je ta »fcjM^c**, s^|i upamo, da Častno mesto bc* ti^ii .ka^av^u' Szpodbito tako, da telebne 3 UjeR t^r se razdrobi. Ako ga skrpajo tiofetn Se s^up^j ter dvignejo zopet za ,kazalca * ni ihoVe .politike izven častnih mest, t* je pa* tipoma stvar. Klerikalna stranka ni v^edtio ^rurattiega kazalca. Ktarlkiilute ^»dJc. — ,prismoiencc* je radi kjrae^kah -^h*^ yes iz sebe/ Kriči »Kmetje« o*gamizujte ssel* Toda, nikar ne mislite, «3a h$i Vktt, ker trnu je pri srcu blagor k«3icta»,^jS^ 1» Prismojenec« si predstavlja r gl^vne-mkinetsko organizacijo takole; Kjer le niofp^e, gotovo pa v vsakem večjem hnjfo, je p^otre^a ustanoviti posojilnico po R^Ufcistifcovfttn sistemu, kateri bo gospodar datumi Zi*pni% ali vikar ali kaplan,' ki bi dajal Jjpoaojila tor voz;«! tako trdno ljudi nase. Kau *e tiči dnaglh zadrug, klerikalci ne store niL do^ga: ni misliti na lo. Saj so se biti lotjll fc« p^red asom gospodarstva v deželi, ali kaj «0 dosegli *> Fiasco. Le poglejmo 9 bližnji St. pater, koliko je bilo hrupa s tarnkajgnjca gospodarsko zadrugo. In kako klaveroa ko^cc jo vzelo tisto društvo 1 Izci-mila se je iz njega, klerikalna oHarija. Kako vzorno so &oBP»oda^ili, siiic pojasnili že za-dosti v silili \i^[\K Kr«t»r*fka posojilnica, krščanska oslarija in pa k*g{a%,6kca poijtiSno društvo, to so trije glavni stclrj klerikalna gospodarske organizacije, Iflk^ lcajc|o tieovrgljiva dejstva. In zato samja »kprfaniojo-n&c1 sedaj, ko je sprejet v državnem zbori* ncicrt o kmetijskih zadrugah, o taftcili krščanskih posojilnicah. krščanskih fcoliticiuji društvih, čes, tako bomo imeli na. vrvici eol Jcnicatski stan na Gorifikem pod geslom*' \$ za ve*o, dom, cesarja 1 Toliko r posojilnici koliko* v oStariji in v političnem «3ruNvik 5 K>t» bodo klerikalni vsi zastopi %,a hm%% Idil* klerikalcev jo gotova stv*r.«*„ «ntlij|l»lel)clioin p------------ Krmotij^ke ndlo%, p^ naj ostane v farovžu in v ce«kvi pri sv*oi>%& — ^Jcki tukajSaji laški list porota, dt* in D&4H V flenčsdi mrtvega na tleh nekega <)-Niie^a ^eCka, ker se je bil napil žganga, ko Je t»ii ^luc^jno> brez nadzorstva. (X«je se, da trgovski uslužbenci v Gorici stremijo za*. te«n, c3a dobijo ob praznikih in nedeljah. poLiolr«oinfe prosto, na sploh pa nekaj nejanj cassa dfcela na dan% Zaprli so 7&'lct*iegai Antona Perriona radi ka^nji^ili pr&^reSkov proti naravi, storjenih raad dektJici izpdd 14. leta« Sfcraa za Golico je bil dolgo vrsto let goriški ^rat^,k«er i e bil shranjen v njeir vojaški snoodt^ik. Zadetkom tega meseca pa so ga prerasli v a«vo shrambo v občini vrtojbski pri G»*ici. Ta*ko je sicer opravičeni strah meščanov Ckdshranj^n. TVj&t&mlft-e R*Uo produkt, ki bi intere-siral le go%ove> k«^oge> Zanje se interesira vsakdo, kdc»r si &X\ k^j boljšega na mizo. — Z vfcsdlem op^zuj^nio* da presega naša domaČa tvrdk^a ^nid^rS'^ & ValenCiC s svojimi izborninoi >^dal*si ^se druge in da dobiva laskava prosstov-cljn« p«?izna-nja iz vseh krogov. Serija t^li» leten ^»rfcuj« v naSem lista, je dokaz, «ia *ii k» n^vadlna »eklania, tem^c da je tevaratfd^n ^)rii*obi&«k t*a polju danes tako teknnujc.ie irfiadrije. - Imenovana tvrdka poranofcuje svoje izdelovanje od meseca do meseca, k^r Se $i »uročila vedno množe. Z izdelki imeno^van^tvr^dke, pa ni pomaganc le konssuii»«ntc»ii), ijoncaagajio 3« temveč trgovcem samim, ka^ti \safe t*gov«cr kateri vpelje v svojo tfgovtiio nje^ie testenine, zadebi v kratkem C^9« ob>3!;j odjemalcev. — Tako na prinuer nate* je po>vfids*no, da so se nekateri trgovci iz ^ranijsk^ga izrekli skrajno nezaupljiva prMtl te9l^nii%am» .ke>r so dejali, da v njih kraju to blago ne gre; ko so pa vendar poskusili, sprevideli so, da je vsak odjemalec, katerega so prvikrat k poskuSnji pripravili, ostal trajen njihov konsument. Mi pa moramo izraziti nad tem lepim napredkom svoje posebno veselje. Prebavne organe se mora najbolj eUTati. Ni ga organa v Človeškem telesu, koji bi s tako neznatnim motenjem tako uplival na druge dele telesa ter istim pro-vzročal najhuje posledice, kakor so prebavni organi. Prebavne organe se Čuva s tem, da se istim omogoča delovanje ter čiščenje potom odvajajočega sredstva. Tako sredstvo za želodec je že 40 let uporabljivi Rosa-balsam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega za-lagatelja v Pragi. Ta balsam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. % Včasih Je dobro, ako se človeka opozori, kaj je koristnega zamudil in kaj je uspešnega opustil. 2e deset let se jako mnoge rodbine v svoj prid drže nove uvedbe, ki je za vsakdanjo kavino mizo jako važna, in te rodbine jo trajno upoštevajo. Ali še vedno je treba vsako gospodinjo in mater opozarjati na to, da dandanes povsod kar najuspešneje uvedena Kathreinerjeva Kneippova sladna kava kot primes zrnati kavi bistveno oplemenituje okus, da pa tudi, kar je vendar zelo važno, dela kavo zdravju prikladno. Že za navadni pojem pač ni vzornejSe zmesi nego je ta, ki spaja prijetni in priljubljeni okus zrnato kave z zdravstvenimi prednostmi našega domačega slada, kakor stori to na tako nepresežen način uprav Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Tej gre nadalje ta brezprimerna prednost, da ima tudi »Cista*, to je brez primesi zrnate kave, jako prijeten okus po kavi; zato jo kot najboljši nadomestek priporočajo tam, kjer je zrnata kava zdravniško prepovedana. Vendar pa se nikoli dovolj ne opozarja na to, da gredo samo »pristni" Kathreinerjevi kavi v pravih izvirnih Kathreinerjevih zavojih vse naltete prednosti. Teh ne more nikoli imeti ono vedno se pojavljajoče ponarejeno blago in tako zvano »odprto blago«, ki ni nikdar nit drugega nego opražen ječmen ali slad. Razgled po svetu. Avstrijski škofle ta solnograiko »katollSko* vseučilišče. — Vsi avstrijski nadskofje, knezoškofje in škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem poživljajo avstrijske katolike, naj prispevajo z milimi darovi za univerzo. Deset let naj bi 20 milijonov katolikov plačevalo na leto vsaj po 6 krajcarjev, in univerza bo zagotovljena, kajti fond je že velik in razna društva, razni klerikalni ple-menitaši so se zavezali, da dajo velike vsote. Namen te jezuitske valilnice posvetnih prvo-boriteljev avstrijskih klerikalcev je v pastirskem pismu škofov izražen z besedami: »Vseučilišče je šola, katero mora posečati veČina mladeničev, ki so dovršili gimnazijo ter hočejo postati profesorji, zdravniki, odvetniki ali uradniki*. Katoliška univerza torej ne bo ognjišče vede in učenosti, ne universitas litte-rarura, nego tovarna za izdelovanje klerikalnih profesorjev itd. In kakšua naj bo učna metoda na tej univerzi, je jasno razvidno iz besed: »Ker izhaja ustanovitev univerze iz papeži in škofov, jim gre tudi vodstvo univerze. Ti bodo določali profesorje, nadzorovati Čistost (?) podučevanja, ki r; sme nasprotovati katoliškim resnicam. Zato se bodo mladeniči navduševali za katoliško univerzo i., za vdanost sveti cerkvi. Mladeniči bodo morali vestno izpolnovati svoje verske dolžnosti, hoditi v cerkev, k spovedi, obhajilu, za procesijami itd. ter se neprestano učiti, da ne izgube dragocenega časa". Tako bodo torej škofje določali, kaj in kako se bo učilo, izključili bodo vse, kar je proti katoliškim »resnicam*, obrezali znanost iu vedo po svoji volji ter vzgajali hinavske tereijale. Avstrijski škofje hočejo doseči s to univerzo popolno poklerikaljenje javnega življenja. Ker manjka klerikalcem laikov profesorjev, zdravnikov, odvetnikov in uradnikov, ki bi bili v svojih slojih razširjevalci in propagatorji kle-rikalizma, se naj ustanovi ta univerza, ki bo v posmeh vsega izobraženega sveta. Sicer pa ni še tako. gotovo, da,se vseučilišče res ustanovi, kajti privatnega vseučilišča vlada in parlament ne bosta privolila nikdar. Bazne vesti. — Rotšild ima premoženja okoli 12 milijard. Na dan ima dohodkov okoli 1,200.000 K. — »Gorenjec* piSe, da se množe po Gorenjskem napadi zlasti v onih krajih, kjer imajo duhovniki vso oblast v rokah. Navaja razne slučaje. Tako je nekdo 50 let staro Marijano Mulej z Brezij napadel na cesti ter jo tolkel s kamenom po glavi toliko časa, da se je onesvestila. Potem jej je pobral 8 K, katere je imela s seboj. — Na Gvardelu pri Trstu so našli v vodnjaku truplo kmetovalca Žvaber. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali samomor. — V soboto popoldne se je priredilo v Budimpešti okoli 10.000 delavcev brez posla velikansko demonstracijo po vseh živahnejših ulicah mesta. Nosili so s seboj listke z napisom: Kruh in delo, metali kamenje v nekatere hiše ter razbili nebroj oken. Mnogo oseb je ranjenih, mnogo demonstrantov aretovanih. -~ Iz Moravske Ostrave poročajo, da so prijeli oger-skega defravdanta Kecskemeltja. Malo verjetno. Kecskemetv je najbrže že na varnem. — Na Dunaju je vrgla žena Crkostavca Moravickega skozi okno svoja dva otroka in potem je skočila še sama za njima. Vzrok: nesrečen %akon. Žena je storila to najbrže v blaznosti .ljubljanski Zvon" 1908. — Program, ki si ga je izbral .Ljubljanski Zvon* pod sedanjim uredništvom, ostane tudi v bodoCem, XXII. letniku v bistvu neizpremenjen. Prepričali smo se, da je ta program v sedanjih razmerah najboljši, pa tudi kritika vseh južnih in severnih najuglednejših slovanskih revij odobrava smer našega raeseCnika. Število prijateljev .Ljubljanskega Zvona" je naraslo tako med abonenti kakor med njegovimi sotrudniki. .Ljubljanski Zvon* se lahko ponaša, da si je pridobil sodelavcev med južnimi in severnimi Slovani, ladnje mesece celo med Rusi, ki ga bodo zalagali z izvirnimi članki. Naš mesečnik za književnost in prosveto bode gojil belelristiko v vezani in nevezani besedi. .Ljub. Zvon" je glasilo svobodomiselnih slov. pisateljev. Kakor doslej razširjal bode pesniško misel med našim narodom. Pesnitve starejših in novih pesnikov bodo pričale, da poezija ni izumrla v slovenskem narodu, nego da se javlja leto za letom v novih oblikah in po novih zastopnikih. »Ljubljanski Zvon* ima pripravljenih za novi letnik veliko novih poezij izpod raznih peres, katerih pa ne bomo naštevali po imenih. V novelistiki je zadnja leta nastala, žal, neka stagnacija. Novih moči je malo. Vzrok tej prikazni tiči po našem mnenju deloma menda tndi v naših doraaeih politično razburkanih javnih razmerah. Sicer pa imamo pripravljenega dovolj novelistnega gradiva, ki pride na vrsto v novem letniku. Novel in povesti bomo prinašali poslej še več nego smo jih doslej. Pisatelj .Žrtev«, Serafin, objavi veC krajših novel in črtic. — V rokopisu imamo novelo .Heavtontimorumenos*, ki jo je spisal I. B.; Ivo Šorli je poslal črtico ,Tik pred zatonom"; Josip Kostanjevec pa, ki bode nadaljeval svoje »Utrinke", priobči prihodnje leto svojo povest .Noč"; E. Kristan uam je že iani doposlal svojo povest »Morje", ki lani ni mogla priti na vrsto; te dni nam je poslal E. Kristan izvirno dramo »Volja*. A. S«ver je vložil Črtico »Nevesta". Od Časa do Časa bodemo objavljali kakor doslej tudi prevode najboljših modernih novelistov in dramatikov slovanskih in tudi neslovanskih. Prepričali smo se, da so taki prevodi naši literaturi samo na korist. Ce smo že pred dvema letoma izjavili v programu, da bodi »Ljubljanski Zvon" revija, smo s tem imenom povedali glede Člankov vse. Naš mesečnik bodi torej zrcalo sedanjosti, odjek določenega časa, duševna slika konkretne konstelacije v našem narodu samem, v slovanstvu in v svetovnih kulturnih vprašanjih sploh l Aktualni članki, ki pojasnjujejo v markantnih potezah kako vprašanje, ki v določenem trenutku zanima pred vsem nas Slovence same, potem slovanstvo in končno ves kulturni svet — taki članki se .Ljubljanskemu Zvonu* dobro došli! Spisov, ki niso v nikakršni organski zvezi s sedanjostjo in njenimi duševnimi potrebami, .Zvon" ne more rabiti. (Konec pride). Trgov.-obrfna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GORICI, Semeniska nI. št. 1., I. nadstr. '.________23L_________ Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 41/, % in vloge na Gonto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekoCem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po i krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potoni položnic na čekovni raCun štev. 842.366. Uradne nr.e: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino * priporoča pristna bela JbJ&j&m' " br,sfclh> d«1 in črna vina "^ffjRl matlnsklh in iz vipavskih, ^PBk* i»ter«klh furlanskih, T& vinogradov. Dostavlja na dom m razpoSiija po železnici na vse . kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana zmarna. Postražba potisna. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Galoše Gostilna „Alla citta di Corizia" v Gosposki uliei št. 19. toči izvrstna bala In erita vina vsah vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima ¦zborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani ^ Fric Šimenc. Ho del: je otvorii COTIČ PETER v Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Sprejema naroČila vsakovrstnih Čevljev bodisi finega aii navadnega izdelka po ugodnih ceiiah. jUkk\kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk\kkk\ Samo 5 kron stane 4% klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, Iepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušCa. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Feith. Dunaj, V/2 Matz dorferstrasse zleins- \t Naznanilo* Podpisani si usoja uljudno naznanjati slavnemu občinstvu in prek duhovščini, da je otvoril ivo krojaško ielaiico na Kornu št 9. Priporoča se toplo za mnogo-krojna naročila Slovencem v mestu in na deželi udani Frane-Frezelj, krojaški mojster. Dobre ure in po ceni i s 3-letnim pismenim jamstvom] razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter izvoz zlatnine! Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375 ;| srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrnaj verižica fl. 120; bndilnik iz aiklis fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate] in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnUi! pisem. — Ilnstrovan cenik zastonj t JLda 1881. v Gorici ustanovljena ivrdka } (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. prava ruska 09000 aro 00000 za dame in gospode se dobe" pri 0000 J. DRDFOVKA v Gorici Gosposka ulica št. 3. 00000 Naročbam z dežele naj se doda dolgost čevlja. Mlin v Prvačini. Frančeškin & Cjan. Uljudno naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj račun mlin v Prvačini z vsem preskrbljen, da lahko zagotavljamo točno in pošteno postrežbo. V bližini mlina so tudi potrebni hlevi za živino, koja do vaza žito v mlin. Svojim rojakom v okolici se prav toplo priporočamo Frančaikin * Cjan. l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. inHMENT. CAPSICICOMPOS. tz Rlchtsrjav* iaktrn« v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol ublažujoSe mazilo; za ceno 80 h, kron MO in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v ortgr. steklenicah z naio zaščitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz RICHTERJEVS lekarne in vzame kol originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Ricfiferjeva lekarna „|«i zlatem fcmfe^ Ellzabethgrasse št. 5. L\i/ •r- Veliko zalogo -*¦ šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic raznih sistemov prve augleSke tovarne »Helicaf SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Munieipio št f mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16 kjer je bila prej i^rodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje {SU-ckerei). Cene koles so v gotovini od 80 gid. naprej. Z nami ja vcafca konkurenca namogoča t Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan _________SAUNIG & DEKLEVA. Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem veftčakom, častnikom, poStnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro Samo 16 K. uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karalne remont, ure zlatega - elektro - pla-que, „ sestav glas-hatte". Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirano in prsskušene in dujama za vsako uro 3-Iclno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinsko kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veSčaki jo ne morejo razločevali od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena ari za gospode ali dara' le 16 kron pofilnhia in ednina prosta. Vsaki uri ^ - brezplačno pridejan mo5-njiček od usnja. Krasne L, moderne verižice od zlatega plague za gospode ah dame (tudi ovratnjice) po 3-._ 5-„ |n g-™. k# ajjo ura Be ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po postnem povzetju ali predplačilu. N a r o č b e je pošiljati na Razpošiljanj« ur »Chroaoa Baaal" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot,, na dopisnice 10 stot. Mizarska zadruga jf | v Boriti (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo * veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trsta, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalegi, se izvrši tofino po naročilu v najkrajšem času. _.__^__ cene zmerne. Delo je lična ter iSabre osnšeno. SF Dr. Risa balzam I Pražkn hišno mazila za itlodic lffl -