stev. 43 ^^ Ptuj, 26. oktobra 1956 Letnik DL Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 - Telefon 156, NB Ptuj êtev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odt»or — Odgo vomi urednik Janez Petrovič — Rokopisov oe vračamo — Tiska Maribordta tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev lil SO iliiZii 00 etm občni im\ Blili zaoral v zadnjem času so imele kmetijske zadruge polletne obč- ne zbore. Na splosno lahko ugo- tovimo, da ti zbori niso uspeli. Večina upravnih odborov je sklicala polletne občne zbore v glavnem zato, da bi formalno zadostili obveznosti, ki je zapi- sana v pravilih, zato je tudi razumljivo, da so bila zadružna vprašanja v poročilih kaj slabo in, lahko bi rekli, brezperspek- tivno obdelana. Ob takem gle- danju upravnih odborov, ki so se poleg tega slabo potrudili, da bi članstvo privabili na zbore, ni čudno, če je bila udeležba zelo pičla — okrog 30 %, po- nekod pa še manj. Zborovalci so poslušali v glavnem površna poročila o poslovnih zadevah zadruge in še nekaj od odkupih, ki pa niso razvnela skoraj no- bena razprave. Ali bi iz tega lahko zaključili, da članstvo ni zainteresirano na uspešnem delovanju svoje za- druge? Nikakor ne! Spomnimo se samo letnih občnih zborov v letošnji spomladi, na katerih je sodelovalo povprečno okrog 90 % članov, ki so prav živo in premišljeno diskutirali. Pa ne samo to, vsi vemo, da so naši kmetovalci prav v tem letu na- vezali zelo tesne stike z zadrugo po najrazličnejših gospodarskih vprašanjih — prodajajo že okrog 80 % vseh prideikov za- drugi, še nobeno leto niso od- kupili toliko reprodukcijskega materiala in povpraševanje po uslugah se je tako povečalo, da zadruge vsem niti ugoditi ne morejo. Cemu torej tako slab uspeh polletnih občnih zborov? Uprav- ni odbori odgovarjajo: »Ljudje vedo da delamo, poleg tega pa se v tem času v naši zadrugi res ni nič posebnega zgodilo.« Tega jim seveda ne moremo verjeti. Zgodilo se je marsikaj, s čimer bi članstvo moralo biti seznanjeno in če bi jih upravni odbori seznanili, bi slišali mar- sikatero pikro na račun svojega dela in dela uslužbencev. Nočemo trditi, da je paslova- nje zadrug slabo, celo boljše je kot prejšnja leta, toda vse ni dobro in prav o tem bi se bilo treba pogovoriti. Ali niso materialni stroški za- družnega poslovanja previsoki? V lanskem letu so vse zadruge v okraju opravile za 1.600,000.000 dinarjev prometa. Kosmatega dobička na ta promet je bilo 185,000.000 dinarjev, kar je v glavnem v redu, toda čistega dobička je bilo le 24,000.000 di- narjev. Zakaj? Zato, ker so 161 milijonov dinarjev požrli mate- rialni stroški! Kako naj 41 kme- tijskih zadrug obogati svoja osnovna sredstva s 24 milijoni dinarjev. Ali res ni mogoče s smotrnejšim gospodarjenjem znižati materialnih stroškov? Vprašajte članstvo, pa vam bo- do marsikaj razkrili. To še ni vse. Od pičlih 24 mi- lijonov dinarjev dobička je šlo 8,5 milijonov v nepotrebne iz- datke — za kritje izgub v go- stilnah, nekaterih obrtnih de- lavnicah in trgovinah, za odpise neizterljivim dolžnikom, za stroške izgubljenih tožb. za kritje primanjkljajev, ki so jih zakrivili lislužbenci itd. Ce k temu prištejemo še pokritje iz- gub iz prejšnjih let in izplačilo ristorna zadružnikom, potem je vsem zadrugam ostalo borih 13 milijonov dinarjev za nadaljnjo krepitev. Ali člani zadrug o tem ne bi smeli ničesar vedeti? O, če bi vedeli, bi marsikje zahtevali ukinitev gostilne, pa tudi o dru- gih stvareh bi povedali svoje mnenje. Sploh ie vprašanje, ali gostinstvo spada v zadružno de- javnost. Ali ne bi bilo primer- neje, če bi vse male gostilne oddali v socialistični zakup, po- tem pa naj »krčmarji« kupujejo nepremičnine na svoj račun, ne pa na zadružni, kot se to danes marsikje godi. Posebno vprašanje je pospe- ševanje kmetijske proizvodnje, predvsem mehanizacija in delo- vanje pospeševalnih odborov. Tudi o tem bi morali zadružniki več razpravljati in odločati. Ni mogoče odobravati načina, kako so zadruge uporabile pičli ostanek dobička iz lanskega leta. V glavnem so nakupile drobne stroje in orodje. To je napačno z dveh plati, l^ič je za zadrugo kupovanje ortxlja nesmiselno in nerentabilno — to naj si kupi kmet sam. Dru- gič pa so za nakup strojev na razpolago ugodni krediti, )ci »o skorajda neomejeni, l^običek pa bi bilo treba vložiti v druge in- vesticije, za katere ni kreditov iz splošnih fondov. NaTnchanizacijo in pospeše- vanje kmetijske proisN'odnje bodo morali upravni rxîbori bolj resno gleilati kot doslej, saj to je njihova glavna naloga. Nihče ne more zanikati, da so tudi na tem področju že bili doseženi lepi uspehi (ne povsod), tudi je treba priznati, da so napoti ve- like objektivne težave, toda na- rediti bi se dalo mnogo več, če se ne bi neprestano varali z mi- slijo, da nas ovira samo »nekdo od zunaj«, sami pa ne zmoremo nič. Tako so se t/)rej letošnji pol- letni občni zbori povečini izro- dili v nič in je treba pozdraviti priporočilo Okrajne zadružne .'.veze kmetijskim zadrugam, ka- tere 7Ì)orov še niso izvodlr. in teh je ena tretjina, da naj poča- kajo, dokler ne bodo dobro pripravljeni. V iKKioče bodo upravni odbori kmetijskih zs^drug. ki so ?4iaj v «mogočem odvisni od »dobre volje« ushižbcncev, našli oporo ttjdi v gospodarskih in proiz- vajalnih zvezah, še nadalje pa bo ostala najvažnejša in od- ločilna njihova lastna iniciativa i in prizadevnost. Kakor vsako leto ob dnevu mrtvih — 1. novembru — bomo tudi letos s cvetjem obsuM in obložili gro- bcve padlih borcev, talcev in žrtev okupatorjevega nasilja ter vseh rodoljubov, ki so s svojim zglednim življenjem in delom zaslužili, da jih ohranijo v spominu tudi naši pozni rodovi. Tudi letos bomC' skupno odšli na pokopališča in na grobišča, kjer peiivajo njihovi posmrtni ostanki, se tam poklonili njihovemu spominu z govori vidnih funkcionarjev oblasti in množičnih organizacij, s petjem in igra- njem žalostink ter polaganjem vencev svojcev in kolektivov ter s častno salvo. — Spored žalnih slovesnosti v Ptuju bo pravočasno sporočen množič- nim organizacijam. Svetozar Vukmanovič o družbenem Dlanu 1857 Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta vSvetozar Vukmanovič je govoril včeraj popoldne na tiskovni konferenci v Beograd« večjemu številu domačih in tujih novinarjev o osnovnih načelih gospodarskega razvoja Jugoslavije v zvezi z družbenim planom га nríhodníe leto. Ko je .x:enje%'al па«е gos?.x>- darstvo v letošnjem letu, je po- udaril, da lahko računamo na povečanje industiijske proizvod- nje za 9 do 10 od^t., s čitncr bomo nadomestili izgube v pr-^ vem polletju. De'al je tudi, da so se letos povečale zaloge go- tovega blaga, surovin in repro- dukcijskega materiala za okrog 130 milijard dinarjev. Velike zaloge gotovega blaga so pozi- tivTK) vplivale na stabilizacijo cen, posebno industrijskega blaga Svetozar Vukmanovič je de- jal. da bo družbeni plan za ]eto 1957 nadaljeval gospodarsko politiko letošnjega lei». Glede izvoza je povedal, da obstajajo precejšnje možnosti za razširi- tev izvoza v prihodnjem letu. Kmetijska proizvodnja Opaziti da se je zmanjšala osebna potrošnja na vasi, je 'dalje poudaril tov Vukmano- vič, kar je nastalo kot posledi- ca ukrepov za zaustavitev so- razmerno naglega porasta te potrošoie v zadnjih letih. Za kmetijstvo je dejal, da ne bi mogli reči, da je v celoti stagni- ralo. Zaostajala je proizvodnja žitaric, toda druge kmetijske panoge so napredovale, poseb- no pa .še živinoreja ljetos je kmeti ;dka proizvodnja bila za 10 odstotkov manjša l^ot lani. Posebno obč-uten je bil izpad pri žitaricah, kjer je pridelek z,a 70t» tisoč ton manjši kot la- ni. Pridelek koruze bo na po- vprečni ravni. Zaradi zmanjšanja kmetijske proizvodnje, omejitve investi- cij, ki so angažirale veliko de- îo^'no silo in zaradi povečanja davka so se zmanjšali dohodki na vasi za okrog 8 odst. Vzpo- 1'edno pa je bila blaga tendenca po porastu ceii kmetijskih pri- delkov. čeprav so cene osnov- nih iivil ostale trdne. Pri oceiîi osnovnih postavk družbenega plana za prihodnie l(4o je tov Vul-^anovič pouda- ril, da je pnîiîvideno i>ovečanjc industrijske proirvodmje za 15 do le odst, v «>dnosu za letošnje leto. S tem nadaljujemo ten- denco močnega povečanja pro- izvodnje, ki je značilna za naše gtjöpodarstvo v zadnjih letih. Za 8 do 9 odstotkov večja osebna potrošnja Prihodnje leto predvidevajo tudi povečanje osebne potrošnje ТЛ S do 9 odst. To pomeni, da s« sedanje nizke plače delav- cev in uslužb^iiticov zapreka za »eejo realizacijo industrijskega blaga, H tem i>a zavirajo tudi Sitepodarski razvoj. Zdaj raz- pravljajo o tem, kako bi pove- čali kupno moč mestnega pre- bivalstva. Povečanje kupne mo- či na vasi pa iie bi izpodbujalo povečanja kAietijske proizvod- nje. V zveznem i.zvršncm svetu in zvezni ljudski skupščini bodo rnzpravijali c tem, na kakšen način bi povečali realizacijo razširjene industrijske proizvod- nje. Ocenjujejo, da bi v seda- njem položaju zaloge blaga na- scale kljub predvideni pove- čani kupni moči prebivalstva. Nastaja tudi potreba po večjih razlikah v nagrajevanju kvali- ficiranega in nekvalificiranega dela kot izpodbuda za dobiva- nje kvalifikacij in gospodarski razvoj sploh. To vprašanje pa bo treba gledati tudi socialno z ozirom na nizke plače nekva- lificiranih delavcev. Po besedah podpredsednika Vukmanoviča bomo prihodnje leto nadaljevali s politiko vla- ganja večjih sredstev v kme- tijstvo. V družbenem planu za leto 1957 bo predvideno pove- čanje investicij v kmetijstvu ker dosedanja sredstva še zda- leč nieo zadovoljevala potreh kmetijstva. Toda te investicij« bodo morale biti postopne, kei naše kmetijstvo ne more naen- krat sprejeti velikih sredstev To se je pokazalo tudi letos, kc bo velik del sredstev za kme- tijske investicije ostal neupo- rabljen Lahko pa rečemo, da b< v prihodnjih 5 do 6 letih dovol; sredstev za pomembno poveča- nje kmetijske proizvodnje in a tem za odpravo neskladnosti v gospodarskem življenju, ki na- sta,iajo zaradi zaostalega kme- tijstva. Vec traktorjev in kamionov — boljša preskrba mest Politiko vlaganja v kmetij- stvo. je nadaljeval tov. Vukma- novič, bodo prihodnje leto ozna- čevale investicije za pospeševa- nje proizvodnje z melioracija- mi, uvajanjem agrotehničnih ukrepov in mehanizacijo kme- tijskih del. V etapah bomo gra- dili sistem kanalov Donava— Tisa—Donava, obenem pa re- konstruirali že obstoječe ka- nale. Med ostalimi ukrepi bo po- sebno pomembno povečanje števila novih traktorjev domače proizvodnje in iz uvoza, kom- bajnov ter ostalih kmetijskih strojev ter kamionov, da bi ta- ko čim bolje organizirali trans- port kmetijskih pridelkov do potrošniških središč. Z družbe- nim planom bodo predvideni tudi ukrepi za vskladiščevanje kmetijskih pridelkov, za zago- tovitev kakovostnega sortnega semena in umetnih gnojil. Posebno pozornost pa je treba posvetiti tistim problemom kme- tijstva, ki so povezani s pre- s:krbovanjem mestnega prebi- valstva. Za letos je bilo pred- videno za enakomerno preskr- bovanje potrošniških središč s kmetijskimi p)ridelki okrog 10 milijard dinarjev, toda večji del teh sredstev je ostal neiz- koriščen. Preskrba mest pa še zdaj ni v redu. Napore v tem pravcu bomo prihodnje leto na- daljevali še z znatno večjimi sredstvi, toda marali bomo bolj vskladiti napore skupnosti z napori vseh zainteresiranih or- ganizacij in organov. Investicije za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti Naslednja karakteristika druž- benega plana za prihodnje leto je povečanje obsega investicij v primerjavi z letošnjim letom. Toda investicije bodo ostale manjše, kot so bile leta 1955, da ne bi obremenile narodnega dohodka. Te investicije bodo morale zagotoviti povečanje proizvodnje in uvoza traktor- jev in drugih kmetijskih stro- jev. kamionov, gradbenih in drugih strojev,, da bi odpravili množično uporabo nekvalifici- rane delovne sile. Prihodnje leto, a v načelu tudi nekaj naslednjih let ne bo- mo gradili nobenega novega pod.jetja, razen če bi ga gradili v celoti s krediti iz inozemstva. Vse sile bodo osredotočene pri rekonstrukciji in napredku pro- izvodnje že zgrajenih tovarn. Za rekonstrukcijo kemične in- dustrije in industrije kmetijskih strojev na primer so potrebna le mala sredstva, da bi se znat- no povečala njihova proizvod- nja in s tem seveda tudi narodni dohodek. Nadaljevali pa bomo z vlaga- njem sredstev v energetiko, se pravi z gradnjo električnih cen- tral in urejevanjem premogov- nikov. Toda tudi tu je treba upoštevati, da bodo predvsem zgrajeni najrentabilnejši ob- jekti. Sicer pa bomo prihodnje leto dokončevali začete indu- strijske zmogljivosti: železarne, tovarne sladkorja, oljarne, klav- nice, hladilnice in cementarne ter rekonstruirali ostale indu- strijske zmogljivosti. Promet kot gospodarska pa- noga zaostaja. Tu se bodo pri- hodnje leto morale povečati in- vesticije za okrog Î2 milijard dinarjev. Gradili bodo nekatere odseke proge Titograd—Bar in Beograd—Valjevo. Večja sred- stva bodo vložena v rekonstmk- rijo železniškega prometa, v povečanje proiz\'odnje lokomo- tiv in vagonov. Svetozar Vukmanovič je da- lje dejal, da bodo o nekaterih gospodarskih problemih, kot so železnice in ceste razpravljali še pred do\'Tšitvijo perspektivnega načrta. Pričakujejo, da bodo že pri- hodnji mesec v Zvezni ljudski skupščini razpravljali tudi o problemih napredka kmeti.^tva, o investicijski politiki, o plač- nem sistemu in o problemih proizvodnosti dela. Proizvodnost dela je eden najvažnejših pro- blemov, ki jih bot reba reševati prihodnje leto. Plačni sistem Glede plačnega sistema je to- variš Vukmanovič dejal, da do- življa opravičene kritike. Toda tak plačni sitem vendarle lahko koristi za povečanje prodzvod- nosti dela. Imeti pa bi morali ukrepe, ki bi silili podjetja k temxi, da bi se osvobajala od- večne delovne siile. To delovno silo bi morali zaposlovati drugje. Kljub dobrim stranem plačnega sistema pa bo treba nekatere stvari spremnáti, da bi med dru- gim omogočili tudi večje sode- lovanje podjetij pri dobičku. Treba bo skladiti tudi tarifne pravilnike v posameznih krajih. Ob vsem tem, je dejal pod- predsednik Vukmanovič, pa bo- mo študirali možnosti la im>v plačni sitem, s katerim bi mo- rali dalje zagotoviti racionalno in rentabilno poslovanje. Več sredstev za stano- vanja Tov. Vukmanovič je tudi iz- javil, da bodo prihodnje leto na razpolago večja sredstva za gradnjo stanovanj. Letos je ostalo okrog 18 milijard teh sredstev neuporabljenih in bodo uporabili prihodnje leto tudi ta. Posebno bodo stremeli za tem, da bi pocenili stanovanjsko iz- gradnjo. Davčno politiko do kmetov bosta v prihodnjem letu ozna- čevali dve stvari: v bistvu bo ostala davčna politika ista s tem. da bo v pasivnih krajih nekoliko popravljena v korist kmetov, v bližini mest Pa ^^ davek nekoliko višji, ker so tam tudi dohodki višji. Prihodnje leto bo davčna politika tudi bolj stalna. Zatem so novinarji postavili Svetozarju Vukmanoviču več vprašanj. Glede aranžmanov z inozemstvom o gradnji alumi- nijske indii?triie pri nas je tov. Vukm-anovič dejal, da vodimo pogajanja z Zahodno Nemčijo, FYanci^o m Beleiio, ki so zain- teresirane za letno dobavo 100 tisoč ton aluminija iz Jugosla- vije. Pogoji bi bili tudi za aranžman z ZDA. toda v tem Združene države oklevajo. ¥ Sudimpeiti zadušeni Budimpešta, 25. okt. (Po poročilih Radia Kos&uth.) Davi ob 4. ori se je položaj v madžarskem glavnem mestu izboljšal. Napadalci baje množično predajajo orožje in se razhajajo. Posamezne skupine se umikajo proti Szokor- saru. Kaže, da želijo pobegniti. Skupina upornikov je s tovornjaki prešla Donavo ter se napotila proti zahodni meji države. Kaže, da jih bodo obmejni oddelki ustavili in razorožili, V Budimpešti se upira le še nekaj skupin na Rakosyjevi ulici, ulici Magdolna in v okolici železniške postaje Ferencz Varos. Varnostne ' sile bodo omenjene skupine v kratkem razorožile in ujele. Madžarsko notranje ministrstvo je v zvezi z neredi, ki trajajo že tri dni, sporočilo, da morajo vsi posestniki orožja in municije izročiti omenjene predmete policijskim postajam. Kdor tega ne bo storil, bo kaznovan po veljavnih predpisih. Budimpeštanski mestni komite je pozval prebivalstvo glavnega mesta, naj pomagajo razorožiti »protirevolucioname bande«, ki so na robu propada. Mestni komite sporoča, da so se nekateri up>omiški elementi poskrili po posameznih hišah, kjer se upirajo. Zaradi tega naj hišni odbori organizirajo straže pri svojih poslopjih ter onemo- gočijo oboroženim skupinam skrivanje po njihovih hišah. R.adio Kossuth poroča, da bor- ba okoli radijskega studia še ni končana. Nekaj napadalcev še ni izpolnilo pogojev predaje. Okoli radia je slišati streljanje. Po jutranjih poročilih je bilo čiščenje tega predela pričako- vati v doooldansidh urah. Po budimpeštanskih ulicah tavajo skupine oboroženih ljudi, ki se skrivajo pred varnostnimi organi ter jih napadajo. Manj- še skupine policije in vojakov pazljivo preiskujejo mesto. Varnostne sile so včerai in v nočnih urah ujele več napa- dalcev. Policija je ugotovila, da so roparji izpraznili več trgov- skih hiš. Sedaj so pomembnejše lokale /Uistražili. Oblasti preiskujejo električne naipeljave in tramvajske proge. Kaže, da se bo ulični promet danes lahko že nemoteno odvi- jal. Železniški promet na budim- peštanskih kolodvorih se počasi, vendar vidno nonnahziTa. Upor- niki so poškodovali nekaj prog, delen zastoj pa je povzročilo tudi dejstvo, da železnižki usluž- benci zaradi neredov niso mogli v službo. Poročil o smrtnih žrtev iz Bu- dimpešte nismo prejeli. Iz Segedina poročajo, da po torkovih demonstracijah, ki so minile v redu, ni prišlo do ne- mirov. Življenje v mestu se od- vija normalno. Radio poinča dalje, da sta vlada in partija gospodar polo- žaja. Prelivanje ki^ je brez pomena in škodljivo, pravijo uradni pozivi. ¿ ^Pluímied-uK PTl'J. 26. OKTOBRA 195f Delavski svet v Kidričevem se že priprav- lja na proizvodnjo v prihodnjem letu v preteklem tednu je delavsiki svet Tovarne glinice in alumini- ja v Kidričevem razpravljal o izvršitvi proizvodnega plana v devetih mesecih letošnjega leta in sprejel predlog plana za pri- hodnje leto. Razprava je pokazala, da bo letošnji plan proizvodnje do koiica l^ta v« celoti izpolnjen. Ta ugotovitev je še posebno važna in razveseljiva zaradi tega, ker je bilo stanje ob polletju prc- oej slabo in so mnogi mislili — nekateri celo zelo glasno — da bo delovni kolektiv razoč£U-al пжо skupnost. Na osnovi vseh dosedanjih iz- kušeni se je delavski svet odlo- čil, da bodo v prihodnjem letu izkoristili 93 odst. celotne pro- izvodne zmogljivosti tovarne (letos, v prvem letu rednega obratovanja, je bila proizvodnja planirana na 73 odst. zmoglji- vosti). Ta odločitev je bila skozi pretehtana in smo lahko prepričani, da bo delovni kolek- tiv to težko nalogo z zavestno prizadevnostjo tudi izvršil in s tem prispeval k nadaljnjemu bogatenju naše druibe. Delovni kolektiv se je boril z mnog^imi težavami Po dvetih mesecih bi moral biti letni proizvodni plan izvr- šen 75 odst. Res je, da so v proizvodnji aluminija dosegli le 68 odst., toda plan glinice je presežen (79 odst.). Glavna ovira za redno obrato- vanje «iektrolize je bila slaba preskrba z električno energijo v prvih mesecih letošnjega leta. Za vsako tono aluminija je namreč potrebnih 22 tisoč kilo- vatov, toliko energije pa naše hidrocentrale vsled izredno niz- kega vodostaja niso mogle do- bavljati. Da bi bila nesreča še večja, se je v tem času pokva- rila tudi trboveljska tennoelek- trarna. šoštanjska pa je bila šele v izgradnji. Tiîko je elektroliza vse do meseca maja obratovala z omenjenim številom peči, šest tednov pa je sploli stala. Cep>rav voda nagaja tudi to jesen, obra- tovanja ne bo zaostajalo, ker so nove kapacitete omogočile večjo proizvodnjo električne energije, s tem pa je tudi zagotovljena izpolnitev letnega proizvodnega plana aluminija, plan. proizvod- nje glinice pa bo celo presežen. Električna energija ni edina bolna točka Tovarne glinice ir» aluminija. Težave se pojavljajo tudi pri dobavi bosita (rude) in premoga. Tovarna bi morala imeti v tem č^u na zalogi bok- sit za VSe zimsike mesece, toda trenutno ga ima le za dva in pol meseca, to pa samr, zaradi pomanjkanja železniških vago- nov. ki so iih okutvirale slad- korne tovarne za prevoz elad- kome pese. Se več skrbi je s premogom. Zaradi mogočnega razvoja industrije v vsej državi namreč premoga nasploh pri- manjkuje, zato se pogosto zgo- di, da slovenski rudniki ne mo- rejo zadostiti potrebam tovarne in je treba premog voziti celo iz Bosne in drugih krajev drža- ve. Težave, ki smo jih navedli, so v glavnem objektivnega znača- ja, s tem pa še ni rečeno, da v podjetju samem ni nobenih sla- bosti. Z odgovornejšim odnosom celotnega kolektiva do dela in varčnosti bi se dalo marsikaj prihraniti in še znižati proizvod- no stroške. Tudi kraje, neopra- \nčc!ni izostanki in drugi disci- plinski prestopki kljub zelo strogim ukreix)m še niso po- vsem prenehali, čeprav se je stanje tudi v tem zelo izboljša- lo. Delavski s\"et in upravni od- bor zelo budno zasledujeta vse te objektivne in subjektivne te- žave in v večini primerov tudi pravočasno in pravilno ukrepa- ta. Sami ukrepi, naj bodo že ta- ko dobri in premišljeni, pa se- veda ne zadoščajo. Se več skrbi kot doslej bo treba posvetiti vzgoji celotnega kolektiva — ta- ko družbeno politiični kot tudi stroko\'ni. Ne smemo namreč pozabiti, da je vei^ji del kolek- tiva prišel iz ozkih kmečkih raz- mer in se sam le t<žko vživlja v nove proizvodne in družbene po^je. Ta naloga je tem važ- nejša, ker bo tovarna v prihod- njem letu pričela delati s polno zmogljivostjo. Proizvodni plan za leto 1957 Po predlogu plana proizvod- nje za prihodnje leto. ki ga je delavski svet že sprejel, se bo proizvodnja gHnice povečala na 40 tisoč ton, alummija pa na H ti-soč Ion. S tem se bo izkorišča- nje kapacitet približalo polni zmogljivosti doslej zgi-ajenih obratov, kar je za gospodarstvo ptujvskega okraja zelo velikega pomena, saj se bo vrednost bru- toprodukta povečala za eno in pol milijarde dinarjev (na 6.543 mi- ijonov). Posebno razveseljivo та je, da predlog plana znatno snižuje količinske normative in 3 tem proizvodne stroške. V prihodnjem letu bo zgrajena le tovarna anodne mase, za ka- :ero je bil že letos odobren kre- üt, vendar z gradnjo niso pri- jeli. ker načrti še niso dogo- tovljeni. Poleg tega se vse bolj približuje čas, ko se bo pričela îraditi še druga elektroliza, s îatero bo investicijska dejav- lost v Kidričevem zaključena. Po domovini Ptuj je dobil avtobusno V letu 1957 bo v prometu zvezo z Ljubljano 1500 novih tovornih s 24. oktobrom t. 1. je dobil Ptuj direktno redno avtobusno zvezo z Mursko Soboto, Ljub- ljano, Koprom, Portorožem in Piranom. S tem dnem je uvedlo Avto- busno in turistično podjetje SAP - Turist biro Ljubljana vsakodnevno avtobusno progo Ljubljana-Celje-Rogaška Slati- na -Ptuj -Ormož - L j utomer-Mur- ska Sobota in obratno. Iz Ljubljane bo odpeljal avto- bus ob 15.30 in bo v Ptuju ob 19.05, od koder odpelje v Mur- sko Soboto. Po vrnitvi iz Mur- ske Sobote ob 6.10 odpelje iz Ptuja ob 6.15 proti Ljubljani, kjer bo ob 9.55. Iz Ljubljane je takoj avtobusna zveza v Koper, Portorož in Piran. Poleg glavriih postaj bo stal avtobus tudi v Domžalah, Tro- ianah, na Vranskem, v Žalcu, Storah, Setjurju, Šmarjah pri Jel.šah, Ro.-xatcu, Maišperku, Haidini, Moíkanjcih, Veliki Ne- delji, Jeruzalemu in Veržeju. Z otvoritvijo te nove proge je podjetje SAP ugodilo večletni želji prebivalstva ob tej progi, da bi imelo z Ljubljano boljšo zvezo in tudi možnost vrnitve istega dne. Upajmo, da bo v kratkem iz- polnjena tudi želja potnikov z avtobusi, da bi bila v Ptuju na Titovem trgu primerna deska z voznim redom avtobusov, da se ne bo dogajalo kot doslej, da so potniki spraševali po mestu ljudi, kdaj pelje ali se vrne ta ali oni avtobus. vagonov v letu 1957 bo v prometu 1500 novih železniških tovornih va- gonov. Nabavljenih bo 10.000 novih vagonov. Domače tovarne in podjetja so letos popravila nad 10.000 vagonov. V Sloveniji primanjkuje dnev- no 300 do 400 vagonov, v vsej državi pa okrog 1000 vagonov. Poseben problem v našem že- lezniškem tovornem prometu predstavlja iztovarjanje vago- nov ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko jih mora biti iz- tovorjenih nad 1500, v resnici pa jih je iztovorjenih samo 600 do 700 vagonov. Rdeii križ vabi mladino, naj zbira sadje in zele- njavo Komisija podmladka Rdečega križa pri okrajnem odboru RK v Ljubljani je poslala vabilo tistim občinskim odborom RK in šolam v Sloveniji, kjer je bilo letos največ sadja, naj bi zbrali sadje za učence po mestih, ki težko pridejo do tega sadeža. Vabilo se nanaša tudi na zbi- ranje krompirja, korenja, kole- rabe in fižola. Dijaškim kuhi- njam v mestih je vse dobro- došlo. Akcija ima predvsem vzgojni namen, vzbuditi pri mladini sočutje do sotovarišev in razumevanje za pomoč bliž- njemu v bolezni, nesreči in siro- maščini. Komisija pričakuje na primemo razumevanje staršev za gornje vabilo in oporo pri njenem odzivu. V Beogradu bodo obravnavali o stanju šolskih poslopij Na včerajšnji seji predsedni- štva Stalne konference mest v Beogradu so obravnavali mate- rialno-finančni položaj mest v letošnjem letu, stanje šolskih poslopij, šolskih prostorov in materialno-finančno stanje šol v mestih in industrijskih krajih. 12. novembra bo v Sara- jevu IV. kongres invalidov Dne 12. novembra t. 1. bo v Sarajevu IV. kongres invalidov Jugoslavije, ki jih je včlanjenih v zveži 311.679, od tega 86.265 vojaških vojnih invalidov in 225.414 družinskih invalidov. Zveza vojaških vojnih invali- dov ima 2833 osnovnih organi- zacij, 1425 občinskih in 107 okrajnih odborov. Občinski od- bori in odbori krajevnih orga- nizacij posvečajo posebno skrb vzgoji in šolanju otrok padlih borcev, rednemu prejemanju in pravilni porabi invalidskih pre- jemkov in drugim vprašanjem v zvezi s člani in članicami in otroki padlih borcev. Pri Beogradu bo zgrajeno novo moderno letališče v Surčinu, 13 kilometrov od Beograda, bo novo moderno le- tališče, na katerem bodo lahko pristajala štirimotoma potniška in reaktivna letala domačih in mednarodnih linij. Prva etapa letališča bo trajala do leta 1960, druga pa nekaj naslednjih let. Steza za vzletanje in pristajanje letal, zgrajena v prvi etapi, bo dolga nad 2000 metrov, široka nad 60 metrov in bo lahko spre- jemala letala do 135 ton nosil- nosti. Ko bo steza pozneje po- daljšana za nadaljnjih 2000 me- trov, bo predstavljalo to letali- šče eno najmodernejših letališč v Evropi, saj bo samo ena steza sprejemala letno 1300 letal v domačem prometu, okoli 200 le- tal v domačem mednarodnem prometu in okoli 4000 letal v mednarodnem prometu. Zaradi premajhnega prostora na zemunskem letališču tuja letala ne morejo pristajati. Novo letališče pri Surčinu nam bo pripomoglo do 115 milijonov dinarjev dohodkov samo od ino- zemskega mednarodnega pro- meta in bo amortizirano v pet- intridesetih letih glede na čisti dobičesk. Otroška paraliza pcpušča Po podatkih Zveznega zavoda za ljudsko zdravje število obo- lenj za otroško paralizo pada. V tednu od 8. do 14. oktobra t. L so bili v Sloveniji 3 novi pri- meri, dva v Celju in eden v Mariboru. V tem času pa je na- raslo število primerov škrlatin- ke. Obolenj za to boleznijo je letos v primerjavi s petletnim povprečjem skoraj dvakrat več. Tudi število obolenj za davico je naraslo v tem času skoraj dvakratno, enako število obo- lenj za ošpicami in oslovskim kašljem. Po 1. januarju 19^7 enotne cene električne energije s 1. januarjem 1957 bo, kot kaže, začel veljati zakon o enot- nih cenah električne energije in o splošnem jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu. , Zvezna komisija za tarife je že začela z delom za sestavo novega in enotnega tarifnega sistema in bo z delom končala v petnajstih do dvajsetih dneh. Predvideno je 10-odstotno zvi- šanje v povprečju. Zvišanje v posameznih republikah bo raz- lično in bo večje tam, kjer so zdaj cene po republiških tarifah v primeri z bodočo enotno tarifo najnižje. Veliko zanimanje za motorje „JAWÂ" in „MOPEDE" y Trgovsko podjetje »Slovenija- avto« iz Ljubljane je uvozilo v zadnjem času 1125 Jawa motor- jev iz Češkoslovaške in 250 Mo- pedov iz Zahodne Nemčije ter Italije. Za prvimi kot slednjimi je tako povpraševanje, da so jih takoj razprodali. 29. novembra bo začela oddajati televizijska postaja Zagreb Letos 29. novembra bo začela redno delati zagrebška televizij- ska postaja, ki bo imela jakost 500 watov. Njene oddaje bodo lahko sprejemali po antenski napravi na Sljemenu v Reki, Ljubljani, Splitu, pa tudi v Beo- gradu in drugih mestih na do- ločenem področju, kjer bodo postavljene krajevne prenosne postaje. Nove televizijske po- staje dobijo tudi mesta Beograd, Ljubljana in druga središča. Na področju Zagreba je sedaj nad 250 televizijskih sprejem- nikov. To število se bo podvo- jilo, ko bo začela televizijska postaja Zagreb z redno oddajo. Pred občnim zborom DPD Svoliotie Pio] v ponedeljek, 29. okt. 1956, bo redni letni občni zbor DPD Svo- bode Ptuj v Titovem domu, ob 17. uri. Da bi naše članstvo in jav- nost laže razumeli poslanstvo društva Svobode podajamo ne- kaj splošnih misli o nalogah, problemih in o samem delu v našem društvu. Osnovno nalogo društva Svo- bode narekuje že sam naziv društva, to je kulturni dvig de- lavskega razreda. Stmktiira de- lavstva v našem okraju je pre- težno kmečka, zato bi naj bila osnovna naloga preobraziti kmi-ičkega človeka. (1) Močna aktivizacija delavstva, ki se je pokazala po osvoboditvi v sindikatih, je zelo popustila in zdi se nam, da sindiloti skrbijo edino še Za to, da poberejo čla- narino, organizirajo kak izlet ali priredijo po občnem zboru za- kusko, na kateri se običajno za- pravijo procenti ostankov člana- rine. Ce bi hoteli, da bi büo delo pri Svobodi res uspešo, bo nujno potrebno, da koordiniramo delo sindikata in partijskega aktiva v. obra tih in »Svobode«. Da ni v tem pogledu dovoljne povezave, je obojestranska krivda. Svobo- da ni našla prave poti do delav- skih organiza ci i v obratih ali ustanovah, prav tako tudi de- lavski funkcionarji niso našli dovolj stika z DPD Svobodo. To je predmet diskusije, ki jo bo treba načeti na našem občnem zboru in na tej osnov' določiti smernice za bodoče delo. Objelctivno pwvedano, je v na- šem druitvu najslabše razvita idejno-pclitična dejavnost, če- prav se društvo trudi tudi v tej smeri. V letošnjem letu smo or- ganizirali dva idejno-politična tečaja. De'.o fe bilo dobro crga- niziTano z izbranimi in zanimi- vimi temami. V obeh tečaj h je bHo približno 70 tečajnikov iz raznih ptujskih podjetij in usta- nov. Tudi na mladino nismo po- zabili, saj je prihajalo k poseb- nim predavanjem približno 100 mladincev in mladink. (2) V našem društvu je glasbena dejavnost najbolj razvita. Odli- kuje se predvsem godba na pi- hala, oba tamburaška zbora, harmonikarska šola in jjevski zbor. Za mladino je bila pred- vsem privlačna plesna šola, v kateri smo imeli približno 200 članov mladine iz kmečkih vrst, obrtnih vajencev in dijakov gimnazije. Pri tej sekciji se je pokazalo lepo tovarištvo vseh naštetih. V letošnjem letu je lutkarska sekcija popolnoma opustila svoje delo. Društvo se v polni meri zaveda velikega vzgojnega vpliva lutkovnega odra za mladino, posebno še za predšolsko mladiao, zato si je zadalo nalogo, da ustanovi stal- no lutkarsko gledališče. Naši mercdajni faktorji so pravilno razumeli naše hotenje in omo- gočili nastaviti poklicnega vod- jo lutkovnega gledališča, ki bo na amaterski osnovi skrbel za .stalne lutkovne predstave. Ta naša zamisel bo posegla tudi v širino, tako da bi v Ptuju kot središču okraja imeli lutkovni center, ki bi imel nalogo poma- gati organizirati lutkovne odre na terenu. Delo našega kulturnega dru- štva nima opredeljenega delo- kroga z ozirom na prebivalstvo, temveč ima namen vzgajati državljane na tradicijah revolu- cionarnosti naše osvobodilne borbe. Vsa dejavnost se razvija v sekcijah in trenutno delujejo sledeče sekcije: godba na piha- la, tambturašiki zbor, ki ima tu- di mladinsko sekcijo, orkestral- na sekcija, pevski zbori (moški, ženski in mešani), solistična sek- cija. ljudska univerza, izobra- ževalna sekcija, esperantska sek- cija, dramska sekcija, harmoni- karska eola, lutko\-na sekcija, ki zaenkrat aktivno ne deluje in plesna šola za mladino in odra- sle. Programsfka politika naših sekcii ic usmenena na sodobno tematiko z nalogo, da oblikuje socialistično zavest in krepi raz- redno pripadnost članstva. (3) Društvo DPD Svoboda ima že samo po sebi velik moralno po- litični vpliv že zarad'1 ustanovi- telja samega. V naših vrstah se zbirajo ljudje, ki se izkažejo vestni in požrtvovalni na svojih delovnih mestih, to so predvsem člani sindikatov, SZDI,, partij- ske organizacije in mladinske organizacije, kar je že samo po sebi garant, da so zavestni pa- trioti in aktivni sodelavci naše nove družbene stvarnosti. V zasebnem življenju našega članstva ni opaziti nepravilnega odnosa do družine in vzgoje ofrok, sai so Po večini aktivno vključeni v rnzne upravne sve- te, šolske cdbore in podobno. Ce hočemo govoriti o pravi etič- ni socialistični morali našega članstva, moramo reči, da je to velika stvar, ki se je ne da pre- ko noči privzgojiti. Smatram, da bo tu jedro sedanjega in bodo- čega dela naših društev, da v tej smeri poglobimo dejavnost, kajti le na ta način bomo lahko govorili, da je delo Svobode usmerjeno v širino, ki bo imela pomemben vpliv na okolico, predvsem pa na tiste državlja- ne, ki še danes nekako ob stra- ni in z riezauroanjem gledajo na našo bodočnost. (4) Po svojem idejnem programu je DPD Svoboda tesno poveza- na z naprednimi stremljenji, ki sporedno s kulturno prosvetnim delom mora nujno spremljati go- spodarsko in politično ter kul- turno življenje našega delovne- ga človeka, zato si je v letoš- njem programu zadalo nalogo ter organiziralo idejno politični iečaj za natše članstvo, ki ga je dopolnjevala ljud?ka univerza s svojimi predavanji Mesto Ptuj ima podeželski značaj; ljudje so navezani na svoje domove. Naše družabno življenje se razvija predvsem v sekcijah, zelo obiskane so pa družabne veselice, ki jih prireja bodisi naše dnoštvo ali kaka diliga družbena organizacija. Društvo čuti potrebo, da bi po vzgledu nekaterih Svobod ure- dilo klubske prestore. kjer bi se članstvo lahko sestajalo, čitalo dnevno časopisje ter se p»oraz- govorilo. To nam do sedaj še ni uspelo realizirati, vendar je to naša bodoča naloga. Značaj na- šega človeka je vesele narave, zato je iasno. da so kulturne za- bave zelo dobro obiskane in po našem mnenju tudi pc-trebne, kjer si delaven človek po vsak- danjem delu privošiči razvedri- lo. Po našem mnenju so najvid- nejši atisocialistični poja\i jav- ljajo '^ed tako zvanim go-spo- (Nadaljevanje na 4. strani) Lani je občnemu zboru prisostvoval tov. Regent Ј-тттт OKTOBRA 195« ^iujdiáieclrúic' 3 Aa¿r«»j K^vač, bibliotekar: i^tuj ¡n okolica V pesmi in povesti (Nadaljevanje) Za sloveniko-nemáke odnose v Slovenskih goricah so zani- nì'va izvajanja stotnika Warn- br-r^erja, domačina, ki se čuti Nemca Ta odpadnik tako-le mod'nje: »Slovensko pleme je žo popolnctna prežeto z nem- škim sokom. Polovica a'ii tret- jina imen na deželi je nem-'kih. G-ašči-ie, trgi, mcsita — to je bilo od pamtiveka nemško. Zmerom je bil Nemec gosip-odar Slovencu. G-raščak je bil celo posestnik vse te zeml'c; vaPGttauer Zei- tung« dne 7. julija 1901, kjer se roudnr'a vloga Ptuja v nem- šk' -strategiji proti silovenstvu v Sr^rvdnj" Štajerski. Zato za- služi Ptuj vso racionalno in fi- n-n^no pomoč. Ptuj. Celje in Maribcr se v tem časopisu ime- nu'e'o -ponosni stebri mostu k Ad"iii-' Ob otvoritvi nemš'kega društveni^sa dcma v Ptuju, dne 3. novembra 1912, pa je govor- nik v slavnostnem govoru na- glašal, da je Ptuj »trdnjava na poti k Adriji«. »Tja do Drave, vsaj do Dra- ve,« je bil klic nemškega pisa- telja Bartscha, h kateremu se bomo še povrnili, ko bomo obravnavali nemške avtorje, ki so pisali o Ptuju in okolici. Slovenski politiki bi morali voditi predvsem gospodarsko politiko. Tudi malega človeka, delavca, viničarja, malega kme- ta, želarja se jim ni posrečilo pridobiti na svojo stran. Kar zadeva katoliške cerkve, je bila le-ta povezana zaradi svoje bo- gate posesti z meščanskim kapi- talizmom. Delavstva pa kot re- volucionarne sile še ni bilo v teh krajih, kajti avstro^marksi- siti so vzgajali iz naših ljudi povečini nemšliutarje. Težka preizkušnja omahljive- ga Skrobarjevega značaja so bile volitve dne 11. februairja 1911, ki jo je naš kontrolor kaj slabo prestal. Dal se je zapeljati od župa-na in predstojnika So- schlnskega ter volil z Nemci. Tudi glas Filipine, ki je dala svoje pooblastilo Skrobarju, so dobili Nemci! Zaradi nemških goljufij so Slovenci pri teh vo- litvah propadli v vseh treh ra- zredih. Volilni razredi so bili razdeljeni po davkih. Največji davkoplačevalci so bili na prvih mestih. Največ upanja na zma- go so imeli Slovenci za prvi razred, toda iz tega razreda sta bila črtana dva Slovenca, dok- tor Ziček in zdravnik dr. Uji- var, zaradi česar se je razmer- je glasov močno n;ignilo v prid Nemce\\ V 2. voli^inem razredu pa so večino. V tret'em voliinem raz- redu pa je bila nemška večina ogromna, tvorili so jo mali po- sestniki, obrtniki in razni od- visni ljudje, ki so se navduše- vali za štajercijansko idejo, skoraj vsi pa so bili seveda ro- jeni Slovenci. Omenjene volitve pa se ne bi obnesle brez žganja, sploh bi ne uspevalo nemčurstvo brez žga- nice. To je del kulture, ki vzga- ja renegatstvo. Tudi haj lan j a ni hotelo biti ne konca ne kra- ja. Od nekod so se oglasili hri- pavi glasovi slavne »Wachta- rice«, ki jo ie prevedel Ivan Cankar tako-le: »O domovina, le pr' mir'! Ob Reni vahta kanonir!« Teh volitev, ki tvorijo nekak višek medsebojnih političnih obračunov v narodnostno ogro- ženem kraju, je opazoval celo Ivan Cankar, ki je bil v času od 5. novembra 1910 do začetka maja 1911 Kraigherjev gost pri Sv. Trojici. Po volitvah se je Skrobar po- ročil s Filipino, ki mu je rodi- la sina. Njegov zakon ni bil srečen, tudi otrok je kmalu umrl. Kontrolor je popiva'! od gostilne do gostilne, se prepiral z vsakomur in pretepal celo svojo ženo Očitki Slovencev o izdajalstvTi so ga preveč boleli, zato je prostovoljno končal svoje nesta'lno živl enje. Rudolf Maister, po'snik in prvi slovenski general se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. S svojimi odličnimi vojaákimi ak- cijami je po prvn sveto\'ni vojni rešil za Jugoslavijo Maribor, Fodravje in Slovenske goricc ter utrdil našo severno mejo na črti, po kateri poteka še danes, V svoji zbirki »Kitica mojih«, Maribor 1929, opeva tudi Slo- venske gorice: Oj, Slovenske ve gorice, solnca božjega bogate, ve Site kakor bajke zlate, kakor pesmi v himno Zlite. Vaše šumnice košate in bahate mlade trate v zélen žamet so povite. In na gričih in za griči hrami beli. kakor beli golobici, ki so v polna polja seli... Oj, Ü naša zemlja sveta! Oj, gorice zlate! Pesnik je prisluhnil tudi pes- mi slovenjegori.ških fantov, ka- dar se zbero in zapojo dekle- tom pod oknom: Pod vrhom med slivami hra- mek čepi: po poti mu gledajo okenca tri ':a tretjim, za cvetjem pa KatricH spi Saj spi, a se precej zbudi. Ko fantje svoj glas zaženo: do okenca v temi poskuša, skoz roženkraut skrito posluša ker mamke boje se močno ... Zakaj pa ti mladi bi fantje ve- sel: ne peli in vriskali ne? Saj trtica v sladke že jagode grè a Katrica v dvajseto leto. WËI Mo il S slroffim? Kljub temu, da je setev pri kraju, ne bo odveč spregovoriti nekaj besed v zvezi s setvenimi deli. Pri nas se seje še vedno mno- go žita ročno. So sicer predeli, kjer drugače ni mogoče, na na- ših ravninah pa sejalnik od- lično opravlja svo> nalogo. Kmetovalci pa se ga kljub te- mu vse premalo poslužujejo. To j-e vsekakor graje vredno. Ne samo zaradi tega, ker se po- rabi več semena (za 10 do 15 "/o več), temveč tudi zaradi drugih prednosti, ki jih ima strojna setev. Stroj namreč porazdeli seme v enakih vrstah enako globoko, bolje prezimi in ena- komerno rodi. Pridelek je za 15 ÎO 20 odstotkov boljši, i>ri 10- Inž. Zoreč Egon do 15-odstotni manjši porabi semena. Najslabša pa je setev na od- prte brazde, ki pomeni pravo razmetavanje semejia, saj je treba sejati s'koraj za tretjino semena več. Nikdar ne smemo sejati na kepasto. nepripravlje- no zemljo. Pri ročni setvi sploh ni mogoča natančiia odmera semena. Setev s strojem je lahko raz- lična: ozke vrste, široke vrste, pasovi ali trakovi, navzkrižna sete\', setev v kupčke ali na kvadrat. Pri nas sejemo žito navadno 12 do 18 cm narazen. Največ- krat sejemo v 10 do 13 cm širo- ke vrste. V 15 do 18 cm širokih vi-stah sej ano žito 'lahko oko- pavamo. Naši sejalniki sejejo 13 do 17 ali 18 vrst. Pri tej setvi imajo rastline dovolj živ- ljenjskega prostora, v vrstah sarni pa so pretesilo skupaj. Za- radi tega ponekod sejejo žita v zelo ozke vrste, v razmaku naj- več 6 do 7 cm. Tako sejano žito da 3 do 5 q več pridelka. Za tako setev pa so potrebni po- sebni sejalniki, ki imajo sejalne cevi v treh vrstah. Isto poveča- nje pridelka so dosegli s križno setvijo, za katero pa je potreb- no več časa. V zadnjem času priporočajo strokovmjaki setev v trakove ali pasove. Pri takšni setvi se vsa- ka tretja ali četrta ce\' zapre, med posejanimi trakovi pa je dovolj prostora za okopavanje. Domače ali udomačene sorte sejemo v 11—13 cm široke vr- ste, žlahtne sorte pa v 17—20 cm široke. Zelo priporočljiva je setev v trakove, združena z okoipavanjem Stroj seje ïepse in boijše Bliiiî iISVETI ivaaar opravljate uiiui/.erja. Tudi ključavTiice je treba časa do časa očistiti. Dobro jih moramo izpihati in nabrizgati s strojnim oljem Tako si prihra- marsikak zlomljen ključ, nimo velikokrat precej jeze in Čevlje, ki so umazani od pre- pogostega mazanja s kremo, do- pro očistimo z ostanki iztisnje- ne limone. Pečenka bo okusna in bo imela lepo zapečeno k»žico, če je boste med pečenjem polivali od časa do časa z vročo vodo in pekli v vroči pečici. Cmi čevlji bodo posebno ble- ščeči, če jih. potem ko ste jih namazali s kremo, drgnete z zmečkanim časopisnim papir- jem. Bradavice izginejo, če jih 8 do 10 dni na tira te z medom, C^j obdrži svojo barvo, če vržemo vanj takoj, ko vre, ko- šček sladkorja. Poljska v ospredju Ze vse od iabruha sueške krize na mednarodnem politič- nem področju menda ni bilo tako pomemibnih doigodkov, ka- kor .so se dogodili na Poljskem. Tu gre sicer za dogodke čisto notranjepolitične narave, ki pa bodo imeli in že imajo velik \ipliv na zunanjepolitično pod- ročje te države. Kaj se je prav- zaprav zgodilo na Poljskem? Znano je, kakšno politiko na notranje- in zunanjepolitičnem področju so vodile do pred krat- kim vse takozvane satelitske države Sovjetske zveze po 2Uia- ni resoluciji Informbiroja v le- tu 1948. To ni bila ix)litika sa- mostojnih in neodvisnih držav, ker so v teh državah o vsaki svoji odločitvi zunanje- ali no- tranjepolitičnega značaja a'li di- rektno vprašali za mnenje v Moskvi ali pa se ravnali po že znani moskovsiki praksi. To je vodilo do stagnacije v vseh po- gledih, še prav posebno pa na gospodarskem področju, v no- tranjepolitičnem x>ogledu kakor do osovražene blokovske politi- ke na zunanjepolitičnem pod- ročju. S tem vzporedno je zna- čilen za to pwlitiko nizek živ- ljenjski standard in s tem po- vezano nezadovoljstvo najširših slojev prebivalstva. To je vo- dilo do junijskih dogodkov v I. 1954 v \'zhodnem Berlinu, ko so se delavske množice podale na ulice in demonstrirale proti nezna4.nemu stanju in to je vo- dilo delavske množice poljskega mesta Poznanja leto.šnjega ju- nija na ulice. Medtem pa se je zgodilo še nekaj, kar je bistveno vplivalo na to, da so mntóice delovnega ljudstva v teh državah začutile, da je prišel čas, ko je treba po- vedati o marsikaterih stvareh svojo besedo. Ko je bilo znano XX. zasedanje Centralnega ko- miteja KP ZSSR, ko je bil po- stavljen Stalin na pravo mesto ter ožigosan kot okruten samo- držec in likvidator \'sega in vsakega, ki se ni strinjal z nje- govim načinom »vladanja« in marsičem, kar se je dogajalo na področju tkzv. vzhodnega bloka in s tem torej tudi na široki , mednarodni politični areni, kolikor je to bilo odsev Stalinove blokovske politike. To zasedanje je sprožilo pro- ces, ki je v nekaterih vzhodno- evropskih deželah sedaj prišel do izraza na pr na Poljskem in pred kratkim na Madžar- sikem, ki pa je v nekaterih de- želah, na pr. y Češkoslovaški, Bolgariji in Romuniji še v do- kajšnjem zastoju in ki je pre- cej podoben jugoslovanskemu primeru iz leta 1948, ko je vod- stvo naše države in Zveze ko- mimistov zahtevalo ureditev meddrža\Tiih in medpartijskih odnosov na osnovah enakoprav- nega sodelovanja, ne pa na osnovah podrejanja direktivam iz Moskve. JdCUlU jc, ua JC ÖCVldJ ölclUJC V Moskvi precej drugačno, ka- kor je bilo za časa Stalina ozi- roma do omenjenega XX. zase- danja CK KP ZSSR. Zato je tudi vse dogajanje s tem v zvezi precej drugačno, čeprav je cilj povsem identičen. Te dni je zasedal 8. plenum centralnega komiteja Zdnjžene poljske delavske partije ter pre- senetil svet s svojimi daleko- sežnimi sklepi: kooptiral je v svoj sestav in izvolil za prvega sekretarja po letu 1948 obsoje- nega in več let zaiprtega vidne- ga poljskega političnega delav- ca Wladislava Gomulko, do- končno rehabilitiral tudi nje- gove tovariše ter sklenil posta- viti svoje odnose kakor odnose Poljske kot države napxram ZSSR na osnove enakopravnega sodelovanja, ki je edino podla- ga resničnemu prijateljstvu in koristnemu sodelovanju med državami in narodi sveta. Zanimivo je, da so poljsko Partijo v tem podprle najširše množice poljskega ♦ delovnega ljudstva, da pa se je vendar vnel boj med starim in novim, ki pa ima vse obeležje zmage novega. To je vodilo do zame- njave namestnika 'komandanta poljske vojske in do sklepa, da je treba revidirati obtožnice ti- stih, ki so sodelovali pjri po- znanjskih dogodkih.' Zanimiva je tudi prva reak- cija sovjetskega tiska na doga- janje v Poljski, ki pa mu ni ostal ničesar dolžan poljski tisk, ki je takoj reagiral. »Ne gre za razpihovanje mržnje proti ZSSR, temveč za odpravo napak, ki so škodovale resničnemu prijatelj- stvu med narodoma in dežela- ma«. Globok realizem, teh be- sed potrjuje, da se stvari na Poljskem odvijajo v pravilni smeri: želimo sodelovanje na enakopravni podlagi! Wladislav Gomulka Uničevanje mrčesa Ljudje si navadno predstav- ljajo, da so stroški v zvezi z le- talom mnogo preve'liki, da bi se jih Izplačalo uporabljati za pobijanje mrčesa. Toda škoda, ki jo povzroča mrčes nekaterim nasadom, je tako velika, da se škropljenje z letalom ne samo izplača, ampak je ponekod celo edina usF>ešna obramba. Samo nekaj primerov o škodi, ki jo povzroča mrčes v raznih krajih: v Kanadi propade letno skoraj poldrugi milijon ton pšenice za- radi nekih mušic, ki napadajo žitna stebla; krompirjev molj uniči v eni sami avstralski dr- žavi 20.000 ton krompirja me- sečno; v Sudanu napada mrčes letno 40.000 hektarov zemlje, kjer raste bombaž, medtem ko v Italiji propade tretjina oljk in 80 odstotkov sliv. V ZDA propade letno domačih živali in 13išenice ter diaigih pridelkov v vrednosti 170,000.000 dolarjev. To so samo nekateri primeri. In če k temu priš-tejemo še dejstvo, da vsemu svetu prina- šajo veliko škodo krompirjev hrošč, kobilice in komarji, ki prenaša.io malarijo, ter ce-ce muha, največja muka afriškega goveda, lahko šele razumemo, kakšno važno vprašanje je za- ščita živali in rastlin. Mrčes, ki žveči hrano, kot go- senice in razne bube, se hrani z rastlinskim listjem ali steb- lom, poznamo pa še drugo vr- sto mrčesa, ki sesa življenjske sokove rastlin, na katerih živi. Važno je. da poznamo to raz- liko v načinu prehranjevanja, kajti le tako lahko najdemo uspešno uničevalno sredstvo, Proti mrčesu, ki žveči, upyorab- Ijamo razne strupene posipe ki jih potresemo po listju. Proti mrčesu, ki sesa pa se borirne drugače. Posipavamo njih same in njihova jajčeca, ali i>a za- strupimo sokove rastlin, ki jih sesajo Danes poznamo že veliko šte- чп^ uniče\'alni,h sredstev. Za insekte, ki žvečijo, je najbolj razširjena uporaba DDT, čeprav .че tudi BHC. aldrin. dieldrin in toksafin vedno bolj uveljavlja- jo. Zla mrčes, ki sesa, uporab- ljamo paration, HEPT ali TEPP, včasih tudi DDT, BHC ali žv^eplo. Poznamo tudi sinte- tične preparate, ki jih rastline vsrkajo in jim ne škodijo, za mrčes pa so silno stnipene in smrtonosne. Drobne KONEC HAREMA V LONDONU Maharadia Hyderabada je ve- ljal svoj čas za enega izmed naj. bogatejših l]udi na svetu. Nekoč so mu miši pojedle za pet mili- jard bankovcev, ki jih je hranil kar v kleti v starih zabojih. Ko 7X1 je vlada indijske repu- blike omenjenemu maharadži vzela prestol, je tudi bogastvo začelo hlapeti. To je okus.l tudi maharadžev prvorojenec, berar- ski princ, ki je do nedavnega živel v Londonu, kjer je vzdrže- z:al tudi harem, s 50 prileinica- mi. Za te ženske, za avtomobi- le, konje in bankete je v Krat- kem času porabd ogromne vso- te denarja in se celo zadolžil na račun bogastva, ki naj bi ga po- dedoval po očetu, froda previd- ni očka je zapravljivega princa razdedinil in sklenil zapustiti svoje imetje drugorojencu, ki je resen in pameten gojenec voja- ške akademije v Sundhurstu. Berarski princ je sedaj tako rekoč na cesti, njegove prilež- nice pa bodo odposlali v njiho- ve rojstne kraje, v Francijo Anglijo, Maroko, Indijo itd., kjer se bodo verjetno naučile služiti svoj kruh na bolj spodo- ben in časten način. NOVI RUDNIKI V južni Moravski so bila naj- dena nova velika ležišča ligni- ta. Do konca I960, leta bodo na tem področju dali v obratova- nje 12 novih rudnikov. Revir lignita v južni Moravski bo po- leg ostravskega revirja in re- virja v Severni Češki tretji naj- večji bazen premoga v Češko- slovaški. VSE VEČ GLEDALCEV Po statistiki imajo tega leta češkoslovaški kinematografi naj- večje število gledalcev v posled- njih desetih letih. Češkoslovaški državni fUm je prav tako za to leto pripravil svojim gledalcem največje število premier. Med 130 novimi filmi dvanajstih raz- nih produkcij, je vsega 23 fil- mov domače proizvodnje. 2RTEV DAVČNEGA URADA V kraju Brisbane v Avstraliji je neki davčni dolžnik, ko je \adel, da se neka oseba pribli- žuje njegovi hiši pobegnili z doma v gnnovje. Truplo davč- nega dolžnika so našli pozneje kakšnih 50 km od doma. Zgu- bil je orientacijo in v puščavi umrl zaradi gladu in že .je. Člo- vek. ki se je bližal niegovi hi.notd pričakovanju mogel do- biti ziidoščenja. Taka nekrščan- sika krvoprelitja in nasilstva so nezaslišana v vojvodini Štajer- ski. Ce ne bo Vaee cesarsko Ve- ličanstvo odločno in strogo na- stopilo proti takim uipomikom, lahko zadene avstrijske dežele velika nesreča. Vsi kmetje na Spodnjem Šta- jerskem namreč stikajo glave »n radovedno čakajo na izid tega nasilnega dejanja, upajoč, da bo o.stalo nekaznovano, V tem pri- meru ne bodo uporabljali takih ivasilnih sredstev samo proti vojski na poti skozi njihove kraje, temveč tudi proti svojim gosposkam (graščinam).« (Upor slovenskih kmetov proti nasilju cesarske najemniške vojske leta 163.3 y Levanjcih in Destincih pri Ptuju) ZACELA SE PRAVDA JE DOLGOTPiA.TNA ... Ko si je na.š/junak stotnik Andrej Kosi v Ptuju od strahu in telesnih poškodb malo opo- mogel, je začel skupno s priza- detima častnikoma Markom Horovinskim in Gašperjem Sta- rešiničem dolgotrajno besedno borbo za povračilo škode zoper lastnico ptujskograjskega go- spodstva, vdovo grofico Than- hausen. OBILEN JE PLEN, NEJUNAgKO SKCE Stotnik Andrej Kosi zahteva kot odškodnino za svoje boleči- ne, za vojake, ki so v spopadu padli ali bili ranjeni, in za ugrabljeno imetje velikansko vsoto 15.000 zlatih dukatov. V podrobnem seznamu na- števa in ocenjuje vse dragoce- nosti in opremo, ki so jo kmetje ugrabili njemu in njegovima tovarišema: v denarju 4000 gol- dinarjev za zbiranje vojakov, 650 tolarjev, 550 dukatov, zlato ovratnico s 16 dukati, več zla- tih verižic, prstanov z rubini in diamanti, 27 konj, od katerih sta imela dva s srebrom okova- no in pozlačeno opremo. V seznamu navaja nadalje obleko in plašč iz rdečega škrla- ta, 10 srajc, izvezenih s svilo, 8 turških robčkov, pretkanih z zlatimi nitkami, kožuh s 16 sre- brnimi gumbi, 3 pare škornjev, 3 pare pozlačenih ostrog, 3 sab- lje, okovane s srebrom in zla- tom, 9 parov pištol, delno pozla- čenih, in 10 konjskih sedel. Iz tega seznama je razvidno, da so bili častniki najemniških stotnij razkošno opremljeni in da so verjetno na Hrvaškem (in prej drugje) znali priti do obil- nega plena. Ta zunanji sijaj je morda ojunačil kmete, ki so mnogo trpeli zaradi pogostega nastanjevanja vojaških oddel- kov za nenadni napad na na- jemnike. Vojaki so se izkazali pravi strahopetci. FEVDALNA GOSPODA Po naročilu tajnega vojnega .sveta na Dunaju je štajerski deželni upravitelj grof Kari Saurau skušal na miren način rešiti spor. Imenoval je komi- sije treh grofovskih veljakov in poizvede, ali bi grofica Than- hausen sprejela imenovano ko- misijo v Ptuju. Ona je odločno odgovorila, da iz mnogih važnih razlogov ne more pristati, da bi komisija delovala v Ptuju, ven- dar pa je pripravljena vrniti 25 konj, da se ne bi skalilo njeno dobro razmerje z vojsko. Konč- no poudarja, da so vojaki po- vzročili ta spopad z njenimi in drugimi podložniki, zato se naj tožitelji držijo ustaljenega reda in jo naj tožijo pred pristojnim sodiščem v Gradcu. Komisarji so medtem zaslišali priče spopada v Levanjcih in ugotovili približno tole: »Iz vasi Ločič, Trnovci, Levanjci, Dolič, Janežovci, Vintarovci, Jiršovci, Spodnji Velovlek in Svetinci se je zbralo nekaj stotin kmetov, ki so zgodaj zjutraj nenadoma napadli stotnika Kosija in nje- go\''e vojake. Stiri so takoj po- bili, sedem so jih smrtno nevar- no ranili. Vsem so pobrali vso obleko in denar, prav tako tudi konje, ki so si jih — kakor tudi ostalo blago — med seboj po- razdelili, razen devetih konj, ki so jih odvedli na ptujski grad. Prva komisija je končno pred- lagala tožiteljem, naj sprejmejo ponujene konje ali pa naj tožijo grofico pri njenem stanovskem sodišču, kmete pa, ki so grofi- čini podložniki, pri njej sami. — To pa seveda tožiteljem ni ugajalo. KONČNA PRITOŽBA GRE NA CESARJA Prizadeti stotnik Kosi si že leto dni prizadeva, da bi prišel do svoje pravice, vendar brez vsakega uspeha. Naposled se obrne na svojega predstojnika, polkovnika grofa Bathyanyija, ki začne tožbo proti grofici Thanhausen pri samem cesarju. Grofici naj bi zapretili s strogo kaznijo in zahtevali od nje po- vrnitev 4000 goldinaijev in drugega ugTabljenega Imetja, vasem, ki so scxielovale v uporu, pa se naj naloži primerna de- narna kazen. Sedaj so stvari stekle hitreje. Plemiško sodišče v Gradcu je imenovalo novo komisijo, ki bi naj na miren način rešila spor. Žal se ji to seveda ni posrečilo. Grofica Thanhausen je kot ob- toženka pristala, da vrne vse konje in tudi plen, ki ga najde pri kmetih; o kaki denarni od- škodnini pa ni hotela ničesar slišati. Komisai-ji so prigovarjali tožiteljem, naj sprejmejo po- nujeno pK)ravnavo, če se hočejo izogniti dolgotrajni pravdi in veiiltim prai'-dnim stroškom. Vendar, niso hoteli o taki rešitvi ničesar slišati. Zato se je pravda vlekla iz leta v leto. Tožniki so morali s svojim moštvom oditi k polku na Ogrsko in so izročili nadaljevanje pravde svojim 2:a- stopnikom. IN VENDAR ZAMAN... Poročilo sodne komisije gra- škega sodišča z dne 1. februarja 1636 poudarja, da sta obe stran- ki trmasti in nepopustljivi ter da ni mogoče priti do mime po- ravnave. Tudi prava sodna obravnava ni prinesla odločitve. Zapriseže- ne in zaslišane so bile vse stran- ke in priče, tudi ix>dložntki, a žal teh zapisnikov o podrobnih zaslišanjih ni v spisih. Zanimivi fo zaključki, do ka- terih je prišla sodna komisija po teh zaslišanjih. >V nesrečnem spopadu, do katerega je bilo prišlo, sta bila glavna krivca stotnik Andrej Kosi in njegov adjutant Marko Horovinski, ki sta brez večje potrebe nastanila čete v ome- njenih dveh vaseh in zalitevala od kmetov velike dajatve (kon- tribucije). V vasi Spodnji Ve- lovlek je stotnik Kosi zahteval od vsakega podanika grofice Thanhausen po osem goldinar- jev, v nekaterih drugih vaseh prav toliko. Ni pa bilo mogoče ugotoviti, ali je isto zahteval tudi od vaščanov v Levanjcih in Destincih. Vsekakor pa je bil to povod, da so se kmetje ponoči zbrali in v ranem jutru nenado- ma napadli vojsko.« ZMAGAL JE KMET IN NJEGOVA GOSPOSKA Po tem zadnjem poročilu, ki je ohrćinjeno, še je tehtnica pravde nagibala na stran upor- nih kmetov, ki so se v silobranu dvignili proti plena in ropanja željnim vojnim krdelom. Pose- bej pa je važno še dejstvo, da se je njihova zemljiška gosposka (grofica Thanhausen) zavzemala zanje, ne sicer iz kakih socialno humanih vzrokov, temveč da uveljavi svojo voljo in oblast zemljiškega posestnika. Obenem so tožitelji izginili v vihri tri- desetletne vojne. Obilni ovoji orumenelega pa- pirja iz dobe pred 320 leti so še danes neme priče revolucionar- nega podviga slovenskih kmeč- kih množic iz okolice Ptuja. Ta naj ne bo za vzgledi v nedeljo so imeli člani kul- turno umetniškega društva Cir- kovce svoj letni občni zbor. Zbora se je udeležilo 17 članov. KUD Cirkovce je bil svoj čas znan daleč naokrog, saj je mar- sikje nastopal z igrami, plesi itd. Letos pa, ker ni skozi leto upri- zoril nobene igre, si je blagaj- nik hitro izmislil med zaseda- njem zbora enodejanko, ki jo lahko imenujemo: »Udari, če si upaš!« Igra je sicer brez scene in režiserja, godi se pa v razredu osnovne šole V času zasedanja zbora. Začelo se je pri blagajni, ker so denar samovoljno posojevali iz blagajne brez vednosti pred- sednika. Blagajnik je dvakrat zdivjal iz šolske klopi pred mizo delovnega predsedstva, kjer je z udarci po mizi grozil: »Razdrl sem folklorno skupino in razdrl bom še KUD.« To pa še ni bilo dovolj, tretjič je divjaško zgra- bil člana delovnega predsedstva za vrat ter ga hotel udariti za uho. Napadeni pa je hitro vstal in dejal: »Udari, česi upaš!« Na- padalec je vtaknil zaušnico v svoj žep. Gledalci so mimo se- deli, ker so vedeli, da je bil na- pad le rezultat starih mrženj. Hujših posledic k sreči ni bilo razen razširjenja gumbove luk- nje na srajci člana delovnega predsedstva. S tem je bil razbit tudi odbor KUD. Le predsednik je ostal, člani odbora so bili na novo iz- voljeni. Od njih pričakujemo, da se med njimi kaj takega ne bo zgodilo in da tudi ne bodo dovolili razbiti KUD od takih visokolet0čih. Kulturno umetniškemu dru- štvu želimo mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Novi šolski odbor v Ormožii starši, ki pošiljajo svoje otroke v Osnovno šolo v Or- možu, so izvolili nov šolski od- bor. Predlagali so premišljeno in so tudi doibro izbrali. Nov šolsiki odbor se je resno pome- nil o svojih nalogah in takoj pričel z delom. Treba je usta- noviti mlečno kuhinjo, urediti pionirsko sobo in treba je ma- terialno pomagati siromašnej- šim učencem. Proračuciska sredstva šoli ne zadoščajo, da bi ustvarili zada- ne naloge. Zato se je šolski od- bor najprej obrnil na razna go- spodarska podjetja v Ormožu. Prvi se je zopet odzval upravni odbor Opekarne in je iz svo- jega sklada za prosto razpola- ganje dal šoli 5000 dinarjev. Temu vzgledu bodo gotovo sle- dili tudi drugi, saj se morajo zavedati, da je vsa skupnost dolžna ski^eti za mladi rod in pomagati in vzgojnim ustanovam. Tudi starši učencev prispevajo po svojih močeh z denarjem, drugi z živili. Pove- dati je treba, da kažejo starši vedno več razumevanja za po- trebe svojdh otrok, za njih učni in vzgojni naoredek in za nji- hovo razvedrilo. SoLsiki odbor se je lotil tudi reševanja učno-vzgojnih pro- blemov na šoli. Skupno z uči- telji je organiziral neke vrste vzgoino posvetovalnico za star- še. Vsakih 14 dni kliče odbor na sejtanek starše težje vzgoj- Ijivih ali zanemarjenih otrok. To so starši, ki se navadno ne udeležujejo roditeljskih sestan- kov na šoli. Tu pa so primorani s člani odbora in učitelji raz pravi jati o svojem otroku, po- slušati mnenje in nasvete liči- teljev in odbomikov. Tu se raz- govorijo o svojih težavah \ družini, o .svojem življenju in o svojih otrocih. Mnogim ie tre- ba šele vzbujati čut odgovor- nosti in jih Firipravljati do te- ga, da bodo lastnemu otroku pravičnejši. Ob takih razgovo- rih stopajo na dan tudi težki socialni problemi, ki jih ne bo nihče rešil samo z besedami. Kolikor bo mogoče, bo šolski odbor tudi materialno pomagal otrokom iz takih družin. Pred- sednik šolskega odbora tov. dr. Josip Siišterič ima za vse to mnogo razumevanja in tudi vo- lje delati in pomagati. Ce bo novi šolski odbor tako delal in skrbel, da bodo naloge, ki si jih je postavil izvršene, mu bodo za delo lahko hvaležni vsi starši, prav posebno pa vsi učitelji na šoli. M. Z. fHisiifëii larr^iti ža'^it^e države, nfsalli гдз^11¥ in oredst? m kov Pred dnevi je obsodil senat Okrožnega .sodišča v Mariboru dr. Matka Mrgoleta, upokojene- ga zdravnika na 4 mesece, Ra- doslava Komaca in prof. Franca Aliča vsakega na 3 mesece za- pora zaradi kaznivega dejanja žalitve države, njenih organov in predstavnikov v družbi v po- sebni sobi ptujsikcga gostinske- ga lokala Vinarske zadmge. Senat ni mogel verjeti obto- žencem, ki so zanikali kazniva dejanja ter trdili, da niso krivi, da niso nikdar imeli namena sramotiti, da so si v gostilni pravili le dovtipe ter so svoje trditve opirali na zasluge za ljudstvo in državo pred vojno in po osvoboditvi. Glavne priče so na dvodnevni razpravi potrdile, da imenovani v gostilniški sobi niso zbijali običajnih gostilniških šal, tem- več so ironizirali in bagatelizi- rali vsak ukrep državnega vod- stva ter v svojih diskusijah so- vražno sramotili najvidnejše predstavTiike ljudske oblasti z nemogočimi. izmišljenimi ki zlobnimi očitki. Pred občnim zborom DPD Svobode Ptuj (Nadaljevanje z 2. strani) ciarskim kriminalom, ki je bo- disi zavesten in izvira iz polpre- tekle dobe, ali nezavesten, ki se javlja zaradi pomanjkljivega strokovnega Shanja posameznih ljudi na delovnih mestih. S pri- memo poglobljeno in načrtno vzgojo bo treba tudi v tem po- gleo rešili v zad- njem času to vprašanje zdrav- niki. Napor za laganje vzbudi v organizmu gotove reakcije: hitrejše bitje srca, zardevanje, poibledevanje, znojenje dlani. Te' ziiake laliko sti-akovnjaki registrirajo s posebnimi aparati, ki jim pi-avijo »detektorji laži«. Osumljencu dajo preko prsi »pnevmatični pas«, ki je zvezan z napravo za zaznamovanje sprememb v delovanju dihalnih organov. Na dian mu nataknejo posebne rokavice, ki zabeležijo tudi najmanjšo količino znoja, okrog zapestiii mu pa pripnejo elastično vrvico, spojeno z apa- ratom za merjenje kivnega pri- tiska. Strokovnjaki pravijo, da lah- ko s temi napravami toč. o do- ženejo, na katera vprašanja od- govarja osumljenec po resnici in na katera se je zlagal, l^av talîo trdijo, da ni človeka, ki bi bil tako hladnoki-ven, da bi mogel preprečiti izdajalsko re- akcijo svojega organizma. Najmodernejši »detektorji la- ži« pa lovijo in zaznamujejo električne utripe možganov. To je_ neke vrste »stroj za čitanje misli«. Te uporabljajo danes v atoniekih inštitutih vojaškega značaja in v borbi proti tujim agentom in vohunom. s kolesom skozi sah^iro Angleški kolesar Paddy Irwin se je vrnil te dni v Ang'üjo, po- nosni na svojo zma^ío: bil je prvi človek, kl ic prišel skoai Sahaix) s koleocan. Premagal je 2400 km, ki jih je prešel v eta- pali p»a 56 lem dnjevno. win pravi, da mu je ta podvig u^pel le zato, ker mu je uspelo pri- dobiti naklonjenost afrišldh arabskih plemen, ki so ga ču- vali. ko je spal, in 'ga osikrbo- vali z гхкк) in hrano. Irwinovo kolo po vrnitvi v Anglijo niti ni bilo potrebno večjih popra- vil, le zamenjave zunanjih in notranjih gum ter žic na kole- sih. Kratke zanimivosti zvestoba Neki upokojenec iz Bamberga (Nemčija) je prodal nekemu kupcu iz Mergentheima svojega dveletnega psička, Cez štiri te- dne pa se je psiček ponovno pojavil pri svojem prvem gospo- dar jti. 130 km dolgo pot ga je stala njegova zA'^estoba. Cast komur Cast v Bamsdorfu v Nemčiji so preimenovali Hindenburgovo ulico v Ulico babice Zofije Lay- mayer. Sklep so utemeljili s tem, da je babica več storila za swje mesto kakor nekdanji pre- zident. ravnotežje V hotelih na otoku Formozi so izolx:-šeni napisi: »Ce name- ravate napraл'iti samomor, vas vljudno proáimo, da storite to izven našega jxjslopja. Snmo- ntori v našem hotelu nam po- vzročajo nei7»gibne sti'oške in motijo mir in duševno ravno- težje tako gostov kot usluzbe- nega osebja.« karijera V Parizu od časa do časa fil- majo pijane osebe, katere slu- čajno naletijo Па cesti. Nasled- njega dne pa dotimim predva- jajo te filme. Ko so nekega dne filmali v takšnem stanju neko študentko in ji naslednjega d'ile pîodvajali »njen« film. je bila vsa iz sebe in se je zaklela, da ne bo zavžitla nikdar več niti kaplje alkohola. Prosila je, da ji naj izročijo film, kar so tudi stordii. Študentka pa je, ne bodi lena, poslala film neki filmski družba, kjer so se pwenetkom najpreje temeljito naismejali, na- to Pa nadebudno študentiko ta- koj anedžirali, doidatek Na začetku Johnstonove ulice v Milestoneju stoji tabla z na- pisom: Poz»r! Sola! Né povoisite otrok! Nekega dne opoldne, ko ie zapustil šolo četrti razred, pa so lahko brali na taibll dodatek: Počakajte na učitelja! PREJE ALI POZNEJE V Newyorku so ustanovili »Kluib jedcev«. Člani prejmejo Za prispevek 3 dolarjev čđanđko izkaznico, ki jim nudi možnost jesti na kredit v kateremkoli 285 lokalov v ZDA. Klub jamči, da bodo člani >preje ali pozneje« svoje dolgove že poravnati, RAJE MRTEV Svoi lastni nmrtvaéki list je podpdsal nadstrriec Anthony Rose iz Kings Liram v Veliki Britaniji, v upanju, se bo s tem znei3ìl vojašce obveosnostá. Jugosiavifa bo izvažala električno energijo v kratkem bo ustanovljen konzorcij združenja za elek- trično energijo, ki se bo bavil v prvi vrsti s pospeševanjem izvosüai električne energije iz Ju- god-avije. Po dvodnevnem ee- stanteu stroicovjakov ISvropske ekoriomske komisije iz Avsítrije, .^/ahocine Nemöje, Italije in Ju- goslavije famedi £se5f>tenìbra v 2e- п€\'а, je bil dosežen sporazum o uGtaîio^dtvi zdnj!Ž vrednost kakor krožnik kurje juhe. Gosige so bdili na- vdušeni. Kruh, pečen iz aigin<5 moke ima v sebi za 70 odst., več maščobe, kakor navaden. Alge vzgajajo umetno ob mor- ski obali in jih požanjejo v zimskem času, po tem jih posu- še, stisnejo in zmeljejo. Tako pripravljen pra^h se zlepa ne po- kvari. Do danes poznamo 10.000 vrsit alg, od teh so jih doslei pre- izkusili za prehrano samo 26 vrst Za najboljšo se je pokaza- la Chlorella; pri njej ni nobe- nih odpadkov, vse je užitno. Ne- ki ameriški znanstvenik trdi, da bi lahko na površini enega hekt- arja pridelali bJizu 100 ton te rastline. v pirimeri z drugimi poljskimi produkti, je ta števil- ka naravnost ogromna. Ker vsebujejo alge mnogo maščobe, bi lahko nadomesto- vale tudi premog in nafto, Iz- račimali so tu 2al, da tega računa ne utegnem delati na tabli, saj bi moral napisati 369 milijonov 630.000 številk. Ce bi napisal v eni minuti 30 številk, bi po- treboval Za to delo 23 let.« Takšen fenomen v računanju se :e rodil pred kakimi 150 leti tudi na Angleškem. Bil je G, P- E'der. Neki astronom ga je vp^rrial: Ce je hitrost svetlobe 305.775 km v sekundi, valovna dolžina rdečih žarkov pa ima 36 tisoč 918 \ibTacij, koliko vibra- cij doseže oko v eni sekundi? Bider se je namrščil, premislil in odgovoril: 444,443.651,200.000. Astronom je potreboval neprir memo več časa, da rnu je po- stavil vprašanje, kakor pa Bi- der za računanje, 2^nimiva je bila usoda take- ga fenomena, Biderjevega soro- jaka. T, H. Sadforda. Bil je kmečki sin, 2e z desetimi leti je v eni minuti pomnožil med seboj števili s 36 mesti. IVTladi Sadford je sam sestavil štiri astronomske koledarje. Toda njegove znanstvene težnje so büe brez pravega odjeka, ker so gledali ljudje v njem le bolj ali manj zanimivo cirkuško red- kost. Sadfordu je jelo to klovn- fiko igračkanje s številkami pre- sedati. Odpravil se je na očeto- vo farmo, kjer .se je potem do svoje smrti ukvarjal s svinje- rejo. Čeprav nas s svojimi hitrimi in točnimi odgovori spravljajo ob sapo, pa ponavadi niso kdo ve kako nadarjeni za dnige veje znanosti. Sekuitala Devi, ki z lahkoto rašuje magične kvadra- te, čim ji dajo začetno število, je na prlrncT padla pei »izpitu inteligc;;. <, saj ni ziiala odgo- voriti na nekaj najbolj splošnih VDTašanj. Bmbi^ proti гЧ Britanci so preizkusili nov postopek proti rji. s katerim bodo obvarovali pred korozijo podzemne dele kovinskih kon- strukcij, dele ladij, ki so pod vodno gladino, predvsem bo P^ to važno za očuvanje podze- meljskih naftovodov. ' Rjavenje nastaja zaradi na- ravnega električnega toka, ki nastaja nied zemljo in kovino. Da to preprečijo, postavijo v zemljo elektrodo, medtem ko predstavlja kovinska konstruk- cija vlogo nasprotnega pola: med njima je dovolj električne napetosti, da preprečuje rjave- nje. TU zuBza med londonom in moskuo Tehniki BBC proučujejo mož- nost televizijske povezave med Londonom in Moskvo, TV lini- ja naj bi šla preko treh držav. Švedske, Danske in Francije. Londonska in moskovska tele- vizijska postaja bi imeli v ta namen posebne oddaje. Moskov- ski postaji je baje pred krat- kim že uspelo prenašati svoj te- levizijski program daleč v Sibi- lio» narobe Neki angleški slikar je up)0- rabil kakih 60 let staro sliko in na njeni hrbtni strani naslikal novo. Poslal jo je na rszstavc in dobil prvo nagrado. Razsta- vili so seveda stare sliko, slabo je izbral Ameriški mornar Sharper je bil na dopustu v Kaliforniji. Ra- bil je mnogo denarja. Enostav- no je izfXîlnil ček ter ga podpi- sal z imenom, ki ga je našel v telefonskem imeniku. Toda v banki so ga takoj aretirali. Ime, ki ga je podpisal, je bilo ime direktorja dotične banke. prohibicija V Wippshausenu (Nemčija) je zaprla neka žena siv4)jega moža, ker je morala odpotovati za en dan. samega v hišo. Hotela je preprečiti, da bi se mož napil. Vendar je bil uspeh tega ukre- pa presenetljiv: ko se je žena vrnila domov, je našla moža çk>- polnoma pijanega na divanu. Neki njegov dober prijatelj ga je oskrbel s tekočim gorivom, ki ga je zaklenjeni mož zavžil skozi slamnico in Mjučavnično Inknjo na vratih. Električni lonec Sodobna gospodinja vedn< bolj uporablja električni lonec — pečico. Prednosti tega lonce so velike, ед ni le ekcnomičer in v njem pripravljena jod zelc okusna, nmpak kuha in peči brez vis^ikr.šne kontrole. Tod£ go.spodiniG ie ni ma io do\'olj iz- kušeni s tako pripravo, zate vam bomo povedali nekaj nje- govih značilnosti in posebnosti Električni lonec — pečica ne sme stati nikoli na štedihiiku ali na kakem drugem železnem podstavku. S tem kuhanje ali pečenje zavlačujemo, ker uhaja toplota v odstavek. Lonec naj stoji na slabem prevodniku to- plote, kakor so deska, kos azbe- sta in pKxiobno, Ce kuhamo prikuho, golaž, juho ali pečemo meso, moramo najprej vse to dati v lonec in šele potem s pokrovom vključi- ti tok, Edinole, če pečemo moč- nate jo- goje za to, vztrajno prizadeva- jo, da bi dvignili tonažo svojega pomorskega ladjevja in število plovnih objektov, V razdobju enega leta so po vsem svetu zgradili toliko novih ladij, da se je celotna trgovinska mornarica povečala za 4 milijone bruto re- gisti:skih ton in dosegla ob kon- cu minulega leta 97 in pol mi- lijona brt. Zanimivo je, da gre povečanje predvsem na račun malih ladij in ladij-cistern za prevoz nafte in drugih tekočin. Med evropskimi državami so zgradili največ novih ladij Nor- veška (542 000 brt). Zahodna Nemčija (477.000 brt). Vel. Bri- tanija (430.000 brt) in Italija (343.000 brt). Tonaža ladjevja trgovske mornarice omenjenil držav je danes naslednja: Ve lika Britanija 19 .milijonov brt Norveška 6 milijonov 805 tiso< brt, Italija 3 milijone 798 tiso« brt in Zahodna Nemčija 2 mi- lijona 226 tisoč brt. PTUJSKA KRIMINALNA KRONIKA IZSLEDEN VLOMILEC V IZ- LOŽBENO OKNO »SLAVICE« V PTUJU Organi javne varnosti so iz- sledili vlomilca v izložbeno oknc trgovskega podjetja »Sla vi ca« t; Ptuju v osebi Mimika Franca iz okolice Celja. Ta človek, ki ima na vesti vreto večjih golju- fij. med njimi znano goljufijo v Vinogradniškem posestvu lit- merk pri Ormožu, je 29, septem- bra t. i, razbil izložbeno okno imenovanega trgovskega pod- PYanca Kocuvana iz Vitianairc 63 je neznanec Tistrelil y levo roko; Ignaca Germina iz Rjav- cev 17 je neznanec ustrelil v vo nogo; Antona Hojnika ^ Rotmana 34 je neznanec ixstrelil v levo nogo; Otilija Potoraik iz Obreža 98 je padla z drevesa in si poškodovala levo nogo; i^ia Petek iz Preroda si je poškodo- vala levo nogo; Staoiko Voglar iz Ptuja ^ je udaril po levi no- gi; Franc 2kipenič iz Stonjc 11 je padel s kolesom in si poško- doval desno roko; Mariji Fajt iz Brezovca štev, 66 je krava po- škodovala levo nogo; Stanko Korpar iz Sel 36 se je pri pad- cu nataknil na kol; Jože Mere iz Repišča 23 je prišel z desno nomače pesmi in popevke za rriietno nedeljsko jutro — vmes ob —6,10 Forchila m угетелзка napo- ved. 7.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved ш objava dnevuega spo- reda. 7.15 Reklame. 7,30 Radijski kole- daj in priieditve dneva. 7.35'Nekaj za Vas . . , (operetna, laiika in zabavna glas- ba). 8.30 0'troška prečstava — Pearl Buck: Zgodba o Len WJei (radijska pri- redba). 9.18 Naši zbori pojo. 9,45 Se pomnite, tovariši . . , .Miha Petel.n: Parti- zani se smejejo. 10.15 Nedeljski stm.íoni¿- nt koncert: Franc Schubert? Rozamenda. uvertira ¡Antonin Dvorak: Koncert za če- lo Ш orkester v h-molu; Paul Ducas: Crro^ölec. 11,15 Oddaja za Beneike Slo- vence. 11.35 V vedrem tonu (spored za- bavnîîi melodij), 12.00 Pogovor s poslu- šalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda ifl obve-stila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Že- leli ste — poslušajte! — I. del. 15.00 Napoved časa, poročila, vremensia na- poved in obvestila. 15.15 Želeli ste — rnslukajte! — II. del. 16.00 Od Aten do Melbourne (reportaža). 16,30 Prome- nadni koncert. 17.30 Radijska igra — Gisela Prügel: Apolon na Seijii (роио- vitev) 18.35 V zabavnem ritmu. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame, 20,00 Večerni operni spo- red. L. van Beethoven: Fidelio, uvertura. Ch. Golnod: Faust, zakljí^ni prizor in re- citattv ter arija iz 3. dejanja — Leo Delibes: Lakme. duet iz 2. dejanja — G. Verdi: Otelo, duet iz 1. dejanja, R. Wa- gner: Walküre, \o!onovo slovo, 21,00 Kulturni razgledi. 21.15 V svetu ritmov in melodij. 22.00 Napoved časa, тч>г(^. čila, vremenska napoved, pregled dnev- nega six>reda za naslednji dan, 22,15— 23,00 Nočni koncert. .Marjan Lipovšek: Toccata quasi apertura. Dane Skerl: Concertina za klavir in godalni orkester. Slavko Osterc: Suita. 22.15—23,00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—24-00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba), družine z občnimi zbori pohitijo. Vrsta tekmovanj z zračno puško v predstoječi sezoni in ostalim orožjem v prihodnjem letu, ki so planirana po planu MESTNI KINO PTUJ predvaja od 26. do 28. oktobra ameriški barvni film »Ljubica z divje- ga zapada«; od 30 okt. do 1. nov. poljski film »Pokolenje«. KINO SREDIŠČE predvaja 27. in 28'. akt. argentinski film »Motne Vode teč^ejo«; 3. in 4. novembra jugoslovansäci film ?>2^nji most«. KINO MURETINCI predvaja 27. in 28, okt. angleški barvni film »Doktor v hiši«; 3. in 4. nov. ameriški film »Greh ene noči«. KINO »VEiDRGST«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 28. okt. mehiški film »La red«; 4. nov. mehiški film »Vedno tvoja«. V nedeljo je imelo Šahovsko društvo Ptuj v gostih močno ekipo Šahovskega kluba Celje, s katerim se je srečalo v prven- stveni tekmi. Ptujčani so pod- legli z izidom 3 in pol : 4 in pol. Kegljači, pozor! V dnevih 2., 3. in 4. novem- bra 1956 bo nagradno tekmo- vanje v kegljanju na novem dvosteznem kegljišču SD Drave. Vabljeni so vsi člani in nečlani, da se udeleže tega zanimivega tekmovanja. P. A. Rojstva: Žižek Kristina, Hajdoše 85, je rodila Ido; Pihler Gera, Pacinje 14 — hčerko; Fi- štravec Jožefa, Gajevci 7 — Martina; Kolarič Jožefa, Heroja Polaka 4 — hčerko; Mlakar Pavla, Majski vrh 11 — Anto- na; Potočnik Terezija, Slamnjak 29 — Olgo; Fridan Ljudmila,. Drbetinci 48 — Silvo; Erjavec Terezija, Veliki vrh 6 — Mar- jana; Vinkler Milena, Slape 9 — Bogdana; Zoreč Mar-ija, Mestni vrh 103 — Terezijo; Cerljenko Štefanija, Vičava 16 — Stanislava; Gole Ivana, Po- povci 14 — Jožefa. Smrti: Strajnšak Kristina, Terbegovci 40, roj. 1893, umrla 16. okt. 1956; Luknjar Nada, Krčevina 11. rojena 1956, umrla 16. okt. 1956; Urlep Katarina, Sarajevo, rojena 1886, umrla 17. okt. 1956; Fogec Julijana, Višnjica 86, rojena 1942, umrla 18. okt. 1956: Knez Elizabeta, Ob Studenčnici 4, rojena 1883, umrla 20. okt. 1956; Seguía Jera, Ob Studenčnici 7, rojena 1884, umrla 23. okt. 1956. Poroke: Vidovič Alojz, Ptuj, Vičavska pot 16, in Lubec Danijela, Ptuj, Vičavska pot 12; Roškar Franc, Ljubljana, in Lozinšek Angela, Gorišnica 44. KOBILARNA TURNISCE PRI PTUJU bo priredila za zaključek letoënje dirkalne sezone v nedeljo, dne 2S. oktobra 195¿ ob 14. uri na svojem dirkališču na Tur- nišču na katerem bodo nastopili najboljši kasaški konji lastne izreje. Sodelovala bo tudi 2rebčama Pragersko z jahalnimi žrebci in Klub za konjski šport »Drava« iz Ptuja, Vljudno vabi uprava! RAZPIS Upravni odbor Kmetijske za- druge Rogoznica razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoji: 15-letna praksa — praksa v kmetijstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Upravni odbor KZ Rogoznica OBJAVA NA.roENIH PREDMETOV V hrambi ObLO Ptuj se na- hajajo sledeči predmeti, ki so bili najdeni na IV. okrajni go- spodarski razstavi v Ptuju: 6 različnih ključev 1 ključ Za vešanko 1 nalivno pero 1 navadna očala 1 ženska zapestnica 1 moška denarnica z manjšo vsoto gotovine 1 ženska ruta 1 žens»ka jopica 1 ženska torbica iz polivinila 1 ceker iz slame 1 ženska torbica iz usnja Lastnike najdenih predmetov pozivamo, da se zglasijo pri tu- kajšnjem uradu zaradi prevze- ma svoje lastnine. Iz pisarne oddelka za splošne in notranje zadeve ObLO Ptuj OPOZARJAMO KMETOVALCE na predavanja radijske Kmeč- ke univense, in sicer dne 27, ok- tobra 1956. ko bo predaval ob 12.30 Božo Jurak o temi: Mladi zadružniki in kmetijsko gospo- darske Šole. in na predavanje inž, Valme Pirkovič dne 30. ok- tobra 1956 o temi: Zene v za- družništvu. Tudi to predavanje bo ob 12.30. POSESTVO prodam na Zg. Bre- ga v Ptuju. Pojasnila daje Franc Kranj C, Ptuj, Zg. Breg, Mariborska cesta. ENOSTANOVANJSKO HI§0 z gospodarskim poslopjem in 28 arov zemlje prodam. Vprašaj- te Frčeč, Apače 109 VISOKO ŽELEZNO PEC pro- dam. Vprašajte Sernec Viktor, Krčevina 25. PRODAM točilno mizo in nekaj starih foteljev. Naslov v upra- vi. PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v centru ali bližini mesta Ptuja iščem. Dam 5000 din nagrade. Naslov v ирга\а. HONORARNEGA CUVAJA ko- les iščemo. Naslov v upravi. r^^SiO MANJŠE POSESTVO Z HISO iščem v najem. Naslov v upravi. NOVO UREJENI BIFE v ptuj- skem Mestnem kinu oddamo s 1. novembrom v najem. Pred- nost ima dosedanji najemnik. Interesenti naj se oglasijo v upravi Mestnega kina. PROSTORE, primerne za skla- dišče, oddam v najem. Naslov v upravi. FEKALIJE (stranišče) brezplač- no odstopim tistemu, ki izpraz- ni greznico. Naslov v upra- vi. PREKLIC! Preklicujem neres- nične bsede o Jeri Podgoršek. Marija Obran.