..................•" u u li K m# v J* ft , ^K^L ^B^r ^m ' ^K^S Office of Publlcation: ^^ ^^ ^^^ W - ^^^^ ^^^ ^^ >687 South LawndaU A v«. Talephooe, Ročk w« 11 4904 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * ....................................... ¿."5Sč1^^ '"tTcSJS S 2LSV55. CinCIkGO. ILU PONEDELJEK. M. NOVEMBRA (NOV. aa). 1942 SubacrlpUon 90 00 Vearljr ITEVv-NUMBER 191 Acccptancc for mallin« «t «pedal rato of postafe provided for la lectionllM. Act of Oct 9. 1917. authorlaad on JuM < 1919. _ Predsednik Roosevelt posegal v konflikt VELIKA ¿MAGA UNIJE CIO PEOSyITA ♦ PROSVETA the enlightemmemt ,____ ffl ftlH^ m LASTNIMA SLOVENSKE MABODiE PODFOIWE JEDNOTE al ud yiibllshori bf =* •740 m f)jt m pol tota. S140 m tatet lrtai wie Iele. 99.7» sa pol leiai aa *- riptloa lalasi tor tha üaltoá 1- __ $iJ00 pas r—*. Chicago and Cioaro 9740 w raa». ' _ po dogoToro.—lokopW Soplase ht m m vračajo. Rokopisi lllesarae T»ebé»e<ét, , poami 114.) aa rraojo pošiljatelju to v aluteK 6a to lias an agréassent, I articles will not ba plays, poema. ate« win ba by Mlf-atfémad ead 1 HaatoT aa vsa. kar baa stik a PROSVETA 1SI7-M So. LawaSato Ave- member or tke federated Datum v oklepaju na primar (November 80, lM2)polefvaiefa imenu na naslovu pomeni, da vam Je a tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo prevošaano, da ae vam Ust ne ustavi. ^ _ Odločnost ni tiranstvo! ' V«Č ko dvajset let ie uče fašisti, nacisti in seveda tudi komunisti ter njihovi topli sopotniki, da je demokracija zabita, mehka, ¿mila in nesposobna za vsako oatvarjanje in sploh » vsak boj. Demokracijo lahko vsak bedak potegne in vodi za nos! Ljudska masa je sama nesposobna, da bi>J imeti mogočnega voditelja, vodjo, dučeta, flrarja, ki dela postave za maso in Jo vodi čez drn in strn do napredka in zmag! Ta nauk je prišel do viška, ko Je bila pred dvema letoma strmo-glavljena demokratična Francija v ŠUridesetih dneh. Ali vam „i*mo povedali—so se drli obožOvstelji firarjev, dufctov in vodij in diktatorjev aploh—ali vam nismo povedali, da Je demokracija zan#? Francoska demokracija Je padle kot hišica iz kart in kmalu pojde zanjo angleška demokracija in potem pride na vrsto gnila, korumpirana ln vsa s špehom zalita ameriška demokracija . . . Hura firamtvo!-- Edina neereča demokracije je, ker še nosi otroške hlačice. To pa ni njena napaka. Nihče se ne rodi dorasel možak kosmatih prsi in jeklenih mišic; vsakdo, ki se rodi, je najprvo otrok, ki po-časi raste v moža ah ženo. Tako je tudi z idejami. Vsaka ideja, ko je še mlada, je naravno otročJS—in ko ideja preživi svojo dobo, postane spet otročja. Nobena ideja ne živi v večni mladoeti! Demokracija Je kot ideja še mlada, zato je v premnogih primerih Še slsbs in neodločne; ni še zrssjs v krepkega moža ali ženo. gTo njeno šibkost pa zamenjavajo njeni sovražniki za njeno prirojeno napako. Silno se motijo! Demokracija jo komaj začela dobro živeti, dobro hoditi. . . Danes preživlja demokracija svojo največjo krizo, ampak nobenega dvoma ne sme biti, ds premsga to krizo in ¿ojde naprej v svojo sijajno bodočnost, katero ji je odmerila zgodovina človeštva. Demokracija je v današnji svoji krisi bolj in bolj odločna. Trdo pršema svoje sovražnika, tako trdo, kakor ne bi nikdar storila v mirnem času. Demokracija ae zaveda, da Je to potrebno, ako se hote ohraniti ln premagati to krizo. Njeni sovražniki ps to njeno odločnost tolmačijo drugače. Kakor so prej neprestano gobezdali, da je demokracija premehka, preslaba ln nezmožna, da bi ae postavila na robu in se branila— tako danes gobezdajo, da je postala brezobzirna in tiranska, da doinokraclja ni več demokracija, ker se poslužuje totalitarskih, hltierjevskih metod ln načinov. To je demagoško, zavajalno gobezdanje. Kadar ae pošten človek postsvi v bran ceetnemu roparju, da si ohrani imetje, ki ga nosi pri eebl in morda življenje, ne bo izbiral sredstev. Ce bo le mogel, bo zgrebtl roparja za roko in mu iztrgal orožje, katero bo potem naperil proti razbojniku ln ga ubil. Kaj je storil poštenjak? S samim sredstvom roparja je ubil roparskega morilca! Ali je sato on sam postal ropar, razbojnik ali roparkl morilec? Noben reeen človek ne bo rekel tega, noben zakon civilizirane države mu ne bo dal tega pečata na čelo. V allobranu Je poštenjaku vse dovoljeno! „ , Ta zdrava logika velja tudi za kolektiv, za ljudatvo, za demokracijo, kadat- poči roparskegs morilca, svojegs največjega sovražnikS s njegovim aredstvom. Kadar se possmeznlk ns cesti reši rszbojnlks s tem, ds gs ubije prej, predno je mogel rszbojnik ubiti njegs, prsvimo, ds gs je rešile njegove odločnost. Odločno je nsstopil v kritičnem momentu in rešil se Je! To veljs tudi za demokracijo. Odločno mora nastopiti v kritičnem trenutku, kadar JI gre za življenje ln le to jo reši. Ameriška demokracija nastopa že nekaj mesecev zelo odločno v i.ekaterih primerih, dasi, žal, ne v vseh—tods počsksjmo, vse pride ns vrsto. Odločno nastopa proti sabotcr)cm, za katere ni pardona, a prej ali alej bo morala prav tako odločno naatopltl proti Industrijskim, finančnim in ostslim aabotcrjem, ki aabotirajo vojno v svoje sebične namene. Baš le dni smo čitall odločne besede smerlškegs Italijanskega socialista Gactana Sal vernim ja. ki saree veruje v demokracijo. Ta moi pravi, da je dobro, kar je atorlla ameriška vlada, ko jo umaknila italijanske državljane Iz kategorije aovrainlh Inosem-cev—ampak u čin ne bo nič pomagal, pač pa bo šo poelabšal situacijo, ako ameriška oblast takoj ne začne proceea sa odvsetje ame-rlškega državljanatva vsem onim fašističnim Italijanom v tej deželi. ki že dvajaet let pri po v trd u jejo drugim ameriškim Italijanom, da je ameriška demokracija gntla in ncapnedbne ln Amerika potrebuje dučeja! Val U Italijan» ao po krivem prlaegli Ameriki, ko ao dobili ameriško driavljanstvo in zdaj jim mora Amerika odvzeti državljanake pravice in jih vtakniti na varno, da ne bodo več gobezdali aovražnusti. In takih ameriških državljanov" Je ne tiaoče in tlaoče tudi med drugimi imigranti. Strinjamo se s Selveminijem. Odločno je treba nastopiti zojmi vse te fašiste in naciste, ki drsno pojejo alsvo dučetu ln flrarju. sede pa tukaj ns varnem tn tedo maslen ameriški kruh Ti ljudje ne apedajo v Ameriko! Prav tako ne apadajo v Ameriko ln ameriško demokracijo tisočer« domačini, tukaj rojeni, razni fašlatt tn drugi sovrstniki demokracije, ki neprestano mečejo vlsdi polena pod noge, ne store pa ničesar za zmago demokracije Ta odločnost nI nobeno tiranstvo. nI nobeno hitlerjevstvo—je le Hsmobran zdrami jene in čuječe demokracije, ki mora bili odločna, če hoče zmagali ln J i veti. Glasovi iz naselbin Poročilo zeeftopnika Herminio. Pa. — Nadaljujem, kjer sem zadnjič končal. Pri Sc Jakovih v Star Cityju, W. Va.J smo se pogovarjali dolgo v noč. Tone Zupančič se je poslovil in se odpeljal proti domu, mi pa smo šli k počitku, ker je moral Lovrenc drugi dan, v soboto, na delof Z mamo sva se zjutraj še pogovorila. Ponovila je Cankarjev glasnik, kupila Adamičevo knjigo What's Your Name in povrhu sta še dala dva dolarja Proletarcu v podporo. Bil je torej uspelen obisk pri Selakovih. Nato sem se podal na agitacijo po Scott Runu, Osagu, Jerryju in Casvillu, Jt Franetič se je naročil na Proletarca. On bi rad videl, da bi prišli primorski Slovenci nazaj pod Slovenijo, ampak o kakem kralju neče nič slišati, kakor tudi ne 99% Slovencev, s katerimi jaz pridem v dotika V Scott Runu je ponovil Prosveto John Flore,1 ki je začel delati v farmarskem rovu, prej pa se j« dalj časa ukvarjal le s farmarstvom. Ponovila jo je tudi Mary Lenček, ki se peča z gro-cerijo, ampak tudi rada čita. Prosveto je ponovila tudi Trances Sajn, ki ima dva sina pri vojakih, eden Je že preko "luže" in je poročnik, drugi sin pa je že major. Zadnji je v San Fran-ciacu, kjer sta se oba brata zopet srečala po troh letih, Oba služi- ta pri pomorščakih. Frank, ki inga. Zadnji je blagajnik dru je avanziral za majorja, je napravil odvetniški izpit na Mor gantown University in tudi Louis Je študiral. Vsa,čast materi, ki je že več let vdova. Iz Scott Runa sem šel z vla kom v Nemacolin. Že sem enkrat pisal, da so tam najlepše hiše, kar sem jih še videl okrog premogorovov. Cena stanarini in elektriki je še vedno zmerna, kurjava na furnace, tekoča voda in lepe sobe. Edina težava je, Ker no moreš ni^or, nimaš vozila, ker nI* nobene trans-portacije. V tej naselbini imajo tudi k* toliškega duhovnika. Letno moral plačati $25 farne članarine, ako hočeš moliti $oga v cerkvi. Povrhu tega pa Še dežujejo kuverte med vernike in manj ne smeš dati kot copak. Poleg tega pa župnik prodaja še knjige po j»t dolarjev in imeti jo morata vssk svojo, mož in Žens, če oba spadata k cerkvi, čeprav je eno in isto Čtivo. Neka žena se je radi tega pritožila, toda ni nič pomagajo. Gospod je tudi oznanil v cerkvi, da nima nič proti temu, če verniki kupujejo vojne bonde in znamke, ami>ak pozabi ti ne smejo, da je cerkev prva, ki potrebuje podporo. Ta duhovnik se torej razume na striženje ovac in koštrunov. Mislil sem si, koliko takih ljudi ni zavarovanih pri nobeni podporni organizaciji. Ko pride bolezen, nimajo s čim plačati zdravnika ln bolnišnice, marveč ao odviani od miloščine davkoplačevalcev. Oj, glava, kje je tvoja pamet! V tej naaelbini je prav malo Slovencev, toda kolikor jih je, so precej dobri in imajo društvo. Proletarca je Um ponovil L. Ma-jer, Luka Zaubi in Mike Kumer pa Prosveto. Pri zadnjem sem prenočil in drugi dan, v nedeljo, me je še zapeljal v Masontown in me izročil Broniceljnu (?), ki sedaj živi pri novi ženi in v lastnem domu. Ko sem bil zadnjič tam, mi je pomagal do par novih naročnikov Prosveti in tako tudi sedaj. Dopoldne me je zapeljal v Smithfield do Maroltovih, ki so ponovili Proletarca in enako Mo-žetovi ter povrhu še povabili na kosilo. Tisti dan so tam imeli sejo. In ker je njih društvo majhno, so govorili, da bi se združili z društvom v Mason-townu. Sejo so imeli isti dan tudi v Mason town u in predsednik me je povabil, naj spregovorim par besed. Govoril sem o Sloven skem narodnem kongresu in posledica je bila, da so izvolili de-legata v osebi mojega spremljevalca Bronkeljna. On je bil v starem kraju sosed Andreja Vi dricha, gl. porotnika SNPJ, in mu je bilo žal, ker ga ni obiskal zadnjič, ko je-bil na proslavi v Republiku. Enako se je izrazil tudi njegov drugi sosed Istenik. Po tej seji sem dobil še dva nova naročnika Prosveti, Johna Va-lenčiča iz Masontowna in Toneta Wallencfceka iz Grays Land štva 570. Na seji so bile tudi ženske dobro zastopane. In ker je tajnik Volk odstopil, je bila na njegovo mesto izvoljena Wal-ienehokova žena. Zapisnikar je Klemene. Po seji smo šli na večerjo k Broniceljnu, potem pa naa je še zapeljal v Grays Landing. Tam sem še isti večer obiskal Uleta, ki je ponovil Prosveto, kakor tudi stari Anton Ceglar. Prenočeval sem pri Zadelovih, ki imajo "beer garden." Tam je vaaoval tudi Inoj stari znanec Charlie Ule. Ker je tudi mrs. Zadel zgovorna, smo se pogo varjali pozno v noč. Zjutraj sem obisksl mrs. Costelitz, ki 1o poznam že več let in so se pri njih včasih vršile seje soc. klu ba, kamor sem bil pred več leti tudi jaz povabljen na predavanje. Mrs. Costelitz je še vedno Istega prepričanja kot je bila takrat, radi čeetr je bila že večkrat prezirana, ampak ona se ne da omsjsti. Žena je ponovila Cankarjev glasnik. Nato sem ae odpeljal proti Uniontownu in se niimogrede ustavil pri Andy ju Kravanju> ki že več let trpi radi proletarske naduhe. Ts ga tako muči, da ne more niti ležati. Seveda so take noči mučno in dolge. Ustavil sem se tudi v Fairchancu, kjer so vmi ponovili Prosveto Vrtač-nikova mama, Proletarca pa M Murin. Ker Je šel njih * sin v Uniontown, sem se peljal z njim. Vprašal sem ga, če pozna Antonijo Šabec. Da, pozna jo in živi poldrugo miljo daleč in še par drugih slovenskih družin. Pd- nni nudil je, da me zapelje tja in tako je bilo. Ona je tudi vdova, toda še mlada in me je bila vesela. Pri njej živi tudi sin, ki je učitelj in pozna Adamičeva dela. Pokazal mi je tudi revijo, v kateri je bil članek o Adamiču. Mrs. Šabec je ponovila Prosveto in pokazala še par drugih rojakov. Sterletovemu sinu sem prodal Adamičevo knjigo Native's Return, nakar mi .je dal ride" v Uniontown. On dela na okrajni sodniji, njegov oče ps je bil tisti dan na lovu in tako nisva seznanila. Tam sta še stara zakonca Kožel, menda že 51 let v Ameriki in imata več sinov pri vojakih. , V Uniontownu sem prenočil pri L. Dorniku. Tudi tam je naša debata trajala do ene zjutraj pri sladki kapljici. Lojze je imel drugi dan težlp glavo, ko je bilo treba na delo. On je tudi delegat za Slovenski kongres. Lojze mi je "prišparaT naročnino za Prosveto za Louisa Mlakarja. Mlakarjeva žena se vedno joka, ker so ji vzeli vse tri sinove k vojakom in eden, ako ne dva, je že tudi preko morja ¿ena Je pač mehkega srca in toke ljudi to težko zadene, posebno še, če so otroci dobri. Tam sta r Prosveto ponovila tudi Urban Rupnik in John Moč nik, pri kftterib aem tudi prenočil. Tudi oni imajo dva sina pri vojakih in eden je poročnik; sedaj se boje, ds bo moral iti ie tretji in zadnji sin,.ki je sicer oženjen. Drugi dan sem mislil iti še v Wick Haven, toda je dež tako padal, da sem moral iti proti domu. Iz Uniontowna do Greensburga sem se vozil štiri ure, tako da se človek' že naveliča. Tako je bila zaključena moja osemdnevna tura. Anton Zor nik« zastopnik. Kako Je bilo na svstbl Hermlnle* Pa*—Že sem vam povedal, da delam sedem dni v tednu. Zdaj pa bom1 vam povedal, da sem bil zadnjič, 7. oktobra, povabljen na "surprise par ty." Ampak bila ni samo "surprise party," bila je tudi "ohcet." To se reče, da je Joe Hran iz Claridga vzel za ženo mrs. Vo-dopivec iz Yukona, oziroma ženo brata mojega svaka. Mož ji je umrl pred par leti in Hren je tudi izgubil ženo in tako se je ta dvojica sparila. Kjer je mož brez žene ali žena brez moža, je pač nekaj naravnega, da si poišče par. To je zakon narave, pa če je tako prav aH ne. Povabilo sem sprejel, ali to me je grelo, ker je bilo rečeno na povabilu, da se "party" prične ob osmih zvečer, ko moram biti na delu. Žena mi pravi, naj| mojim partnerjem zamenjam šiht, kajti drugače ne morem iti. Nekaj časa gledam gor in dol in pravim, da iz te moke no bo kru ha. Družini svetujem, naj gredo ob določeni uri, jaz bom pa prišel tja, ko skončam moje delo. In tako je bilo; Ce bi bil jaz šel ob osmih, ne bi lepo Izgledalo, ko bi moral pustiti lepo družbo pri polnem sodu pivs. MoJe grlo je pa tudi toliko vredno, da ga enkrat na vsako kvatre pošteno nemažem a peklenskimi solzami. Tako sem naredil in ob dveh zjutraj sem bil v Yukonu. Našel sem prsv' veselo dr\ižbo z muziko vred, za katero sts skr- PONEDELJEK, 23 Novem», bela John Rožanc iz Rufisdela • politične akcije in njegov kompanjon. Kot sem videl, so bili vsi židane volje razen muzikanta in pa John Ko-pin se je nekaj upiral, da ne bo več glave nazaj nagibal Ampak na moje povelj« jo je vseeno dvakrat nazaj nagnil. Ne bom poimensko našteval, kdo vse so bili tam, kajti vseh tudi nisem videl, ker nekateri, Id so prišli bolj zgodaj, so bili že odšli k počitku, ko sem jaz prišel tja. Anton Kaferle in njegova boljša polovica s^a bila še tam. Annie Kaferle mi poda skledo s pripombo: "Tukaj je in jej!" Tako sem se zamislil v tisto kuro, da sem se še pozabil odkriti. Potem, ko sem bil že gotov, sem šole spoznal, da som kršil pravila etikete, ampak bilo je že prepozno, kajti pečena kura je bila že pod mojo streho. Na tej zabavi sem videl veliko st%rih znancev iz Yukona in okolice, katerih že nisem videl več odgovorili soglasno, da Jlš akciji potrebni za oUtoj skega naroda v domovi^ t«n so si vsi edini, ne versko al, politično pre^j Nasprotstvo kongresu m tako zaplenkam v svoieTS natizmu, da ne vedo, da lu£ ne gre za vodstvo ene ali dn» verske ali politične struje pak gre za rešitev slovenj naroda v starem kraju mu preti žalosten pogin, akoJ mi ne združimo in mu vsai nI Skusimo pomagati. Jaz bi Z vedel, kdc je dal avtoriteto'2 mandat nekaterim ljudem i toko glasno zapišejo: Mi kaj čani, mi naprednjaki. mi soc,. Usti, odklanjamo to in * ¿j njamo ravno nasprotno. Da r* bi vedel, kdo vam je dal pra* co, da govorite v imenu slov*. let in sem jih že polovico zgre-šiL Mrs. Marvich mi pravi, kaj jo gledam, mar je ne poznam? Seveda je ne poznam, nakar mi pove, kdo je. In še več jih je bilo, Id jih v resnici nisem poznal. Predno smo se poslovili, smo se pa vsi spoznali in tudi zapeli tisto: "Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan." In tako je bilo. Petelin je zapel Wli dan in mi smo se razšli vsak na svoj dom. Ob štirih popoldne sem se mora! pa zopet okomatati in iti na delo. Moj svak Louis Vedopivec iii žena in Frank Korbar iz Warrsella so bili tudi navzoči z družinami. Novemu paru želim srečo in zdravje, k obletnici pa kakega novega člana v mladinski oddelek SNPJ. Tako bomo povečali samega sebe, društvo in jed noto, drugo bogastvo pa samo pride; samo da so zdrave roke in dobra Volja, pa se vse premaga. Premaga se tudi trnjeva pot, po kateri gazimo sem in tja; nekateri pridejo z nje, drugi ne. Ta ko gremo naprej k večnemu zatonu. List za listom prihajamo na ta puklasti svet in odhajamo v pozabnost. Ce me boste še povabili, bom Še prišel, kajti vesela družba me bolj okrepči kot karkoli drugega. Pa ne pozabim omeniti Mihata Korbarja iz Yukona. On tako spretno sname dva kot bi gor pogledal, potem pa pravi: "Ali je Še kdo živ, ali sem samo jaz . .." On je vedno vesel, kadar ga Človek vidi, in tako tudi njegova boljša polovica. frank Fink, 200. Netoleranca ln Slovenski sklican, ko jo Rusija proslavljala U-letnico beljševtške Chicago.—Pred seboj imam pismo od Councila Against Intolérance in Amerika. V tem Coun-cilu, oziroma odboru, so osebe, katere v resnici zastopajo vsa verska in politična naziranja vse Amerike. Vseh skupaj je 73 oseb. Naj navedem samo nekatere: W. Warren Barbour, George G. Battle, Arthur Capper, Dr. Henry A. Atkinson, Annette Smith Lawrence, John Becker, James Waterman Wise, Bishop Edgar Blake, Israel Goldstein, Bishop James É. Freeman, Frank Knox, William Green, Monaignor John A. Ryan, Alfred E Smith, Dorothy Thompson, Robert F. Wagner, Frank E Gannett, Herbert Agar, Harold L. Ickes, Thomas E. Dewey in drugi V zgoraj omenjenem pismu je odstavek, Id se glaai takole: "Our beloved country stands ln greater peril today than at any Ume in American history. Powerful and ruthless foes seek to overthrow democracy and extinguish our liberties. Not only abroad, but here in the United Sûtes, theee torn sre plotting to deetroy Americs by dividing it" Zs naš Slovenaki kongres meni zdi ta odstavek solo ker tudi med nami ao pojavljajo ljudje, kateri so netolerantni in imajo zelo, zelo ozko obsorje. Vssk dan čitamo in slišimo, češ, poglejte. socishsU m naprednjaki, pa aedije pri Isti mizi s katoličani, da In celo z župniki , . . In obratno ee očita katoličanom, da prodajajo tfttje versko prepričanje naapggfetkom Sedaj nastane vpraéanje. od kje prihajajo U nasprotstvs in očitanja. Ali od alovensteofa naroda v Ameriki? Kaj šo. Stopile mod našo ljudi to jih vprašajte, kaj mialijo gleda. pMBoins in akege naroda v Ameriki. 1 Dne 5. in 6. decembra se t> vršil prvi kongres v zgodovj* ameriških Slovencev, ki bo i resnici zastopal vse Slovence it edino odbor, kateri ho izvol^ na tem kongresu, bo imel pn. Vico, da govori v imenu viefc ameriških Slovencev, ker na tat kongresu bodo kljub naspr* stvu nekaterih zastopani vsi Slo-venci brez razlike verskeg« at političnega prepričanja. Cital sem, da se je izpustilo k povabila župnije, oziroma tk>. venske fare. Tako more pisati le oni, ki ne razume povabila, 4 pa ga noče namenoma razumeti V povabilu ni bilo nikjer zapisano, da se vabijo socialist^ napredne ali katoliške organu», cije. Povabilo je bilo na vte d» venske ustanove, organizaciji itd. Kolikor je meni slovenju znana, so bile z besedo "usta» ve" povabljene tudi fare, ozire ma Župnije, ker vsaka župniji je verska ustanova, oziroma or ganizacija. Spet drugje sem čital, češ, p» glejte, rekli so, da naj se ceh slovenski socialisti povabijo 1 Washington. Kakšne zverine p so ti socialisti, sli niso Slovenci Sedaj niso na dnevnem redu pi liiična ali verska naziranja, an pak je na tehtnici usoda slovel skega naroda, in ako bomo skup no uaatopili, je ie mogoča rei tov. Če pa nismo zmožni slom nega nastopa, bomo krivi pogin slovenskega naroda v stana kraju in tukaj. Velik narodni greh im m kdo, kdor nasprotuje sedaj nemu delu. Kaj bi rekli, ako \ videli fanatičnega človeka, k* ri se potaplja in bi ne spnj« roke v rešitev, katero mu ponuja njegov nasprotnik? Norec ji tako bi rekli. In to je tudi «du pravi izraz, ker takemu flovdfl ni rešitve, potopil se bo. Nekateri ameriški Slovenci i radi hvalijo, da so v tej de* 30, celo 50 let. Ali so se tudi» navadili od Amerike? Netoi pač, drugi pa zelo malo. Tudi v Ameriki imamo verske in politične struje, re se ob času volitev, in v n* malnih časih, lasajo, da je k« Tods, ko je prišla vojna in ■ varnost za obstoj Amerike, sel vse struje strnile skupaj m» zagotovile zmago Ameriki ■ njenimi sovražnik» Tudi nu J kaj rojeni Slovenci pncajoij mood vas, ds se združite m i ko rešite gotovega pogin« vi in naših staršev rojstno dom<*i no Slovenijo. . Naj vas zbudi Se en odrtse iz zgoraj omenjenegs P* namreč: -Divided We Wj ted We Conquer." Ne kazioj farizejskim prstom na rop kateri ima drugo prepričanimi sami, ker vsska robs * ma hvali; in tako tudi potrebe, ds se hvslimo^a "T mi smo pošteni in venci.PrapusUmo ■(palje ns t. ftrsnu Illino** Pred draje«*imi (Iz Prosveto, 23 novembrs Domače vestL V mVFumrl Mstt Pintsr. SNPJ. i Delavske vesti-darji se še vodno niki zaradi mezde v» Nem**' nik Ebert šo vedno ^ ljudi za novo vlad" _ lusila poslali Japonski noto pelmriooowM 23. NOVEMBRA Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov IZVIRKA VEST O BOJIH V SLOVENIJI Iz ilegalo*» čaaoplaa "Zarja Svoboda" štev. • a dna 1. JunUa 1942, ki lakaja nekje v Sloveniji, posnemamo naaladnjo poeo&lo Na Notranjskem so sa v maju odigrali težki dogodki. Podaja mo jih, kakbr so jih doživeli naši ljudje v loški dolini. Od 1. maja naprej je zajela vso Notranjsko mrzlična propaganda, ki je prepričevala ljudi, da se sovražne fronte lomijo, da je nastopila splošna zavezniška ofenziva in da bo vojne skoraj konec. Ceš vsi tlačeni narodi Evrope so se že dvignili k splošnemu uporu. Zdaj je že tudi Slovenija skoro vsa osvobojena. Treba je le še majhnih naporov, da se preženejo Italijani iz vseh preostalih delov Slovenije in zssi-jala bo zopet svoboda in pravičnejši socialni red. Pojavili so se plakati, ki so naznanjali, da morajo po 10. maju prenehati z delom vsi obrati, vsi delavci na žagah, na progi in cestah. Istočasno pa je ustna propaganda napovedala za dan 13. maja splošno mobilizacijo vseh moških od 18. do 50 lets. Ts propaganda je dosegla po polen uspeh, ker je ljudje radi neurejenih razmer niso mogli kontrolirati niti po radiu niti drugače. O tej propagandi so bili obveščeni tudi Italijani. Med 11. in 12. majem so se vsi Italijani, tako uradništvo, kakor orožniške straže in vojaške posadke, umaknile iz Loške doline. Odpeljali lo se z avtomobili — in po vsej dolini je šel kot ogenj glas "Italijani beže". ' / Kdorkoli prej Še ni verjel, je bil ¿da^ prepričan, da je vojne konec — Jtaiijani beže! Še isti dan so prišle v dolino manjše skupine "partizanov" v civilnih oblekah, ki so zasedle vse občine in ura$e in prevzele oblast. V Ložu je "politkomi-sar" izdal proglas, s katerim je objavljal osvobojenje Slovenije, odpravo zakonov, dal razna prehodna navodila, prepovedal plenjenje in pijančevanje. Tudi v Grahovem so objavili tak proglas, podpisan od poveljnika bataljona Slavkota Smelega in Mpo-litkomissrja" Florjana Notranjskega. Vsi prebivalci so bili pozvani na zborovanje v Stari trg pri Ložu, kjer so bili obveščeni, da je Slovenija že do mala vsa osvobojena. ' Iz vrst domaČe "Narodne zaščite" je bila nato odrejen^ posebna krajevna straža in posebna straža za politični komiaari-jat, s katerega je visela slovenska zastava s peterokrako zvezdo. Na zborovanju v Starem tr-Ku jo bil tudi postavljen poseben terenski odbor, ki je prevzel oblast v Ložu in vsej dolini. Partizanov" ni bilo veliko, ali bili so zelo disciplinirani. Med tem časom se Je tudi splo-*n< zatrjevalo, da preko Hrvaške >n Like prodira Mihajlovičeva armada, da Jo že na meji Slove-n>Jt in da pritiska tudi na Iatro. Tako je bilo 12., 13. in 14. ms-r* V petek, dne 15. maja, pa 10 partizani" nenadoma zapu-11,11 Už in Stari trg. Varstvo °b«-h krajev sp prepustili le do-»fči Narodni zaščiti", ki je bl-«* i'»rožena lo s puškami. V soboto, dne 16. maja, so pri-d,1< v Lož Italijani in to od vseh «'aru Pehota, artilerija, oklop-m avtomobili ln tanki, vse to Je navalilo na šibke oddelke doma-' ' ki niso imeli drugega o-' kot puške. junaško dršali. vendar ' |H»vom in ročnim grana-' mogli uspeti Padlo )< «dih fantov, od katerih Je Najstarejšemu 94, najmlaj-P*- f« m>U I« Trupla padli' iM,t<*r «o Italijani zverinsko -Kanu, da jih Je bilo mogoče * 'neti le po obleki. Ko so u-mdentitoto ubitih, so do tal požgali njih domačije. Tudi Italijani so imeli več mrtvih in ranjenih. V borbah okrog Grahovega sta bila ubita dva Italijana, pet pa je bilo ranjenih; od domačinov je bil eden ubit, dva pa ranjena. Tri hiše so močno poškodovane, Levarjevo gostilno je porušila artilerijš, gospodarska poslopja so pogorela. Domačini so se razbežali, nekateri so se dne 18. maja vrnili, drugi pa so odšli s "partizani". Sedaj pe j« sledil drugi del "junaške" borbe, ki Italijanom najbolj ugaja. Podivjani vojaki so pretepali vse vprek, otroke, žene, može in starce. Plenili so po hišah in iskali "komuniste" po vseh sobah, shrambah, kuhinjah, omarah in predalih — povsod, kjer se je dale kaj odnesti. Odnesli so vse zaloge živil, tudi iz zadruge. Dolina je sedaj brez hrane. Vse to se je dogsjalo med div jim rjovenjem vojakov, strelja njem, pokanjem ročnih granat, požari in jokom preplašenega ljudstvs. Najstrašnejše je bilo, ko so rušili hiše ne glede na to, da so še ljudje bili v njih. Čudežno je ostal živ otročiček v he-ki sobi, kamor je vojak vrgel ročno granato. Prestrašena mati je planila v sobo. Otrok je nepoškodovan sedel na postelji in smeje vzklical "Mama, bum, mama bum . . ." Ko so opravili delo in rušenje v Ložu in Starem trgu, so Italijani odšli proti Pudobu in Iga vasi, zažgali so nekaj hiši druge pa oplenili. Oplenili so dalje vasi Vrhnika, Polica, Nadlesk, Pod-cerkev, Dane in Gornje jesero. Italijani so večino moških, katerih niso pobili ali ki niso odšli s "partizani", odpeljali s seboj. V dneh 21. in 2g. maja ao I-talijani obstreljevali vas Otok in jo z granatami porušili ln zažgali. Ker so baje v cerkvenem stolpu našli skrito orožje, so po-lovili vse moške od 14. lets navzgor in jih odpeljali s seboj, vsega okrog "1 moških. Med obstreljevan Jej 11) bilo več ljudi u-, bitih. Tako je Loška dolina zopet izgubila svobodo. Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Psosveti) 12. oktobrs 1042. Danes sva imela z mladim prijateljem burno debato. Razpravljala sva najnovejše vesti iz Slovenije. Reče mi: "Slovenci smo vedno hlapčevali, mali narod mora gledati samo na to, da se ohrani—na moralen ali nemoralen način." To me je pogrelo: "Slovenci nimamo ničesar drugega, kakor poštenost in dostojnost, če zavržemo še to, nam ne ostane ničesar. Če smo hlapčevali, smo hlapčevali, ker nismo imeli moralne hrbtenice. Veste, da je bila vsa moč starega Masa-ryka in češkoslovaške stvari z njim v njegovi strogi moralnosti? Veste prigodo starega Ve-nizelosa, največjega med modernimi Grki? Nemški minister mu je med zadnjo vojno ponujal nove zemlje, Če prelomi pogodbo s Srbijo in gre v vojno proti njej. "Gospod minister, Grčija je veliko premajhna dežela, da bi si mogla privoščiti tako veliko nepošotnost." Tako je mnenje velikih državnikov, ki so bili blagoslov svoji zemlji." Pogum, ponos, modrost, vztrajnost: to drži male narode pokonci. Ne klečeplazenje, ne laž, zahrbtnoat, ozkosrČnost. "Dobro, kaj bi mogli mi, mali, proti veliki sili Nemške in Italije?"— "Edino, kar moremo, je, da ne pomagamo tujcu na naši zemlji. To ni mnogo? Veliko več, kakor so nekateri Slovenci napra-vili za naš narod. Velika je razlika, če ljudje—posebno odgovorni ljudje—odklanjajo vsak opravek s sovrsžnikom, ali pa Če 'aodelujejo' z njim. Boj bi bil nepotreben samomor, ali popolna nedostopnost vsega naroda je mogoča. In videli bi, da združen narod, ki ima čieto vest, predstavlja veliko silo, tudi če so mu roke uklenjene." "Pomisliti morste, ds vse to L P" Ur 11 k,. 'sodelovanje' izhaja iz dobre volje, pomagati ljudem, izboljšati razmere."—"Če je dobra volja iskrena, je pamet pomanjkljiva: Zdaj bi že lahko vedeli, kam privede narode klečeplazenje in paktiranje z diktatorji. Male narode so zapisali poginu, izberemo si lahko, Če hočemo umreti na pošten ali nepošten način." Tako sem pustila mladega prijatelja, ker vem, da sva si po mišljenju tako različna, da se ne bi nikdar o ničemer strinjsla. AU to še ni konec tega poglavja. Slovenci smo občutljivi ljudje, Čutimo se odgovorne za grehe svojih drugov. Sram naa jih je, pa hočemo izbrisati ta greh tako, da se drugi obnsšajo nadčloveško pogumno. V kolikor ena stran skuša sodelovati s tujci, v toliko se druga podaja v brezumen boj proti njim. To je zgodba Osvobodilne fronte. Poročilo iz Ljubljene: "Ns dsn 20. msjs, ko grmijo lsški topovi z Gradu in slpljejo granate na partizane pri Črni vasi na Barju. Zlasti živi so bili levičsrji. Ti so ilegslno znali živeti ln delati že prej in bilo jim je v nekako zadoščenje, ko je bil sedaj na isto stopnjo potisnjen tako-rekoč ves narod. Hoteli so zbrati vso mlsdino brez rszlike nazorov in strsnk v Osvobodilno fronto. Pridružili so se ji krščan-ski socialisti, krščanski sktivi-sti okoli Kocbeke, del Sokole, mnogo intelektuslcev, zbranih v novi formac^i Stara in nova pravda (dosti novotarska družba z izrazito narodnifn, morda bolj jugosl9vansko kakor pa slovensko težnjo, s s komunističnim, rsdikslnim gospodarskim in socialnim programom) ... V tej formaciji so videli in mnogi še vidijo edino resno moč, ki bi mogla in hotela postsviti družbo na nove temelje, ki nima volje, vse postsviti v prejšnji red in tir, v tisti red. ki je doživel tak polom v aprilu lanskega leta ... Kakšna je danes moč OP? Brez dvoma je to akcijsko najmočnejša skupina. Po številu bi seveda ne dobila večine ali po kvaliteti ljudi; ki sodelujejo pri akciji, po drznosti, neizbirčnoati sredstev, bojevltosti, so to ljudje, ki dsnes strahujejo veČino krajev . . . Akcije na terenu so res nepremišljene in prezgodnje, ne morejo voditi do uspehov in nas staatjo silnih žrtev, a isto velja sa sabotaže in akcije drugod po «vptu . . Izredno inteligentno in nepristransko poročilo, ki mu lahko verjamemo. Danes je sredi Slovenije svoboden otok, ki obsega polovico italijansko zasedene dežele, ki je pod oblastjo OP. Svoje volitve imflo tam: "OF poziva vae prave Slovence, da pri svobodnih volitvah izkažejo zaupanje preizkušenim borcem za svobodo — aktivistom OF." Ozemlje je pod Oblastjo ln upravo slovenske armade OF, svojo kolhoze imajo topi, svoj .časopis. Poročilo od 6, jpnija letos: V Sloveniji je OF ¿proglasila neza-visno republiko ha ozemlju Kostanjevica - Novo mesto - Kočevje - Lož - CarKnica - Trebnje, odkoder so se Italijani umaknili." Poročilo od 14. Junija: "V rudarskih revirjih Litija - Zidani most: položaj sličen, kakor na Dolenjskem; «trboveljski rudnik zalit z vodo (baje za 6 let)." Zadnje poročilo iz Ljubljane 21. avgusta: "V Ljubljanski provinci so že od IS. julijs v toku velike operscije proti partisa-nom. Čeprav ao udeležimo tri divizije, ni do danes nikakih uspehov, ker so Italijani isogib-ljejo gozdov ln nastane pri njih nered ob najmanjšem napadu. Partizsni se spcfttno izogibljejo večjih bojev ln napadajo Italijane večinoma ponoči. Zato |pa Italijani vse vasi, skozi katere gredo, požgo in postrele in pobijejo večino prebivalcev." Taka hrabrost sahteva žrtve, nedolžne ¿rtvo. Poročila nam to potrjujejo. Ljudje instinktivno obsodijo one, ki prinsšajo naal-lje nad nedolžne, divja pri naa prqva državljanska vojna. "Kmet se nahajs ts-korekoč med dvema frontsms ln je popolnoma zbegan." In naši so po večini kmečki ljudje. Komu naj ljudje prootovoljno sa-upajo, komu naj sledijo? Mladi, ki ao šil prvi in edini v boj proti sovražniku, polni, nebrzdanega idealizma, ne morWjo zaslužiti ljubezni naroda, če imajo tako krvave roke. Postali bodo "ubijalci nedolžnih", na oni, ki so— z domovino samo v mislih—dne 6. sprils 1941 prosili tradicionalne slovenske strsnke, ds bi smeli sodelovati s njimi, da bi bil ves nsrod združen proti sovražniku. "Zastopniki komunistlčns strsnke so po svojih predstsvnl-kih izrazili željo, da bi tudi sodelovali z Narodnim odborom. Ta želja Je bila soglaano odbita iz razloga, ker so načelno morali Narodni .odbor zastopati samo predstavniki organiziranih in priznanih političnih strsnk." To je dobesedno in zanesljivo poročilo, ki je prišlo sem šele eno leto po dogodkih, ki jih opisuje. Radi kratkovidnih in egoi-stičnih načel priznanih političnih strsnk je prišlo do dsnašnje tragedije. Radi bresobzirne ne- SUka kale vojake t akciji aa kavluški kompromisnosti OF trpijo »nedolžni. Nims pomena gledati nasaj. Potrebno je bilo le v toliko, ds dobimo jasno—v kolikor je to mogoče—aliko, ki vodi do aeda-njosti. Zakon narave je, da ml» d i ne morejo živeti bres starih, še manj stari bres mladih. Slovenija ae mora sediniti, Če hoče živeti. Državljanska vojna mora prenehati. Danea ao trije sovražniki na naši zemlji: Nemei, Italijani in Madžari Drugih ao-vražnikov ni. De ae aemlje osvobodi teh sovražnikov, potrebuje vseh svojih sil. Edino, kar moremo danes napraviti za k plaes ln Grand Lan. trsi Palace, th* nrmy'ii n.w indue, tltn wnUr temveč da so le nsvadni razbojniki v tujčevi službi. Ustaškim tolovsjem ni bilo dovolj, da so v Zsgrebu oplenili imovitejše Srbe in Žide ter s tem sadali hrvaškemu gospodarstvu pogubonosen udarec, temveč so večja podjetja celo izročili Nemcem in Itslijsnom. Zdsj so rasširill svoje ropanje tudi na manjša mests. Ne gre več le sa velika podjega — tudi v malem so' fte zsčeli krasti. V Bjelovaru so odvzeli Jeleni VuČ kovič delavnico sa okraske (ss šenske klobuka). Sandoru Vuč-koviču so vseli gostilno, v kateri smo imeli skosi dolgs desetletja politična posvetovsnjs — stari Sandika je najbrže moral zaradi tega trpeti in poginiti, sll ps ja prišel na baraŠko palic« V Gruhišnem Polju, kjer sem bil skosl 80 let voljen sa narod noga poslancs, so, moji srbski prijatelji isgubili gostilne, briv niče in vse, kar so imeli. Nikdo več ne sme biti Srb. Klocin Bo-žar, Boženov Milan, Preradovič Ljuba ln vsi oatsli, ki,trpite — ako še živite, dvignite glavo, kajti kmalu bo prišlo odreše-nje. Dobro pa si zspomnito in sapišite vse zločince, kajti vsi bodo morali plačati za svaja zlodela. .Glasovi iz naselbin \ (N sds I J» vsa J« s I, strani. ; glm in spoštujmo prepričanje in naziranje svojegs rojaka, Čas Ja preveč krotek in važen, da bi ga tratili s očitanji in vlačili stara grehe ns dsp. Ksj je kdo bil pred leU, ni vsžno, Zelo pa je važno, kaj Jo kdo danes, ku gre sa obstoj slovenskega naroda. Posabtmo ras-like v prepričanju in mišljenju vsaj za toliko Časa, da bo rešen nsrod. Kadir bo Slovenija svo-bodna, jo pa sopet lahko udari» mo vssk v svojo stran. Sedaj morsmo nsstopiti kot en mož in pokszsti vsemu svetu, da nas ne loči versko sll politično preprl-čenje ln ds nismo nič drugegs kot smerlškl Slovenci, kateri govorimo v Imenu sssužnjenih bratov v starem krsju. Dobro jé, ds vsskdo pove svoje mnenje, toda ko gre za skupen kongres ln nastop, vrzi-mo obleko sovrsštvs lz preteklosti s sebe In obleclmo vsi skupaj lepo cvetočo slovensko narodno nošo Kot smerlškl držav« IJsnl nimsmo ssmo pravico, ampak sveto dolžnost, ds savpljemo ns ves glas, ds se godi teptsni Sloveniji v nebo vpijoče krlvlcs in ds nsj nastopi nsša ameriška vlada skupno s svojimi zsvezni-ki in reši slovenski narod goto-• « t:a pogina. Slovenci moramo biti in nič drugega, ako hočemo, da bo imel naš glas ln protest kaj veljave Majhen Je naš narod In ne šteje dosti med velikimi narodi , Ako sedaj ne bomo skupno naatoplll, izginil bo, ln če se to zgodi bres našega skupnega nastope In pro-, potem nismo vredni, da bili rojeni Slovenci. Anion Kraponc. ael, kar ae Je zgodilo v Ljubljani leta 1808 po Tevtoncih in njih s U) venski h priliznjenclh, ki ao bili v strahu zs svoje službe, da je Cankar sapisal: "Za hlapce ro-m ni, sa hlapce vzgojeni..." Na steni moje sobe imam sliko dveh dobro snanih žrtev nemškutar-stva, Lundra in Adamiča. Lun-der je takrat delal v tiskarni bil prijatelj družine mojega strica v Ljubljani, h kateremu aem zahajal ln sva se s vrlim mladeničem dobro posnela. Po tistem žalostnem dogodku Je na moje veliko veselje združil ves slovenski narod brez ozira, kaj je kdo ali kaj veruje. Klerikalci in liberalci so se sgr-mli skupaj, da proteatlrajo proti umoru omenjenih dveh mlade-ničev. Ampak čes kskih deset dni Jo bilo ns mojo žalost konec (e skupnosti in sopet se je pričel strsnkarskl ravs in kavs in končno Je prišlo do sedanjosti, ko Tevtonec sopet tlači naš mali narod. Več o tem ne bom piaal, marveč naj le pristavim k Jero-mijadam rojaka Tekavca, da mlačnoat ni vdomačena samo v Chiaholmu, marveč po vaeh naših naselbinah v Ameriki. Povsod so rojaki, ki niao bili le rojeni ln vsgojeni sa hlapce, marveč tudi hočejo oststi hlapci. Zato Jo Jako veselo slišati o alovenakem kongresu, ki ae vrši prihodnji mesec v največji slovenski nsselblnl v Ameriki. Naj vedo vsi povsbljenci ns kongn-h in tudi nepovabljeno!, da proč s frazami ln starim strankar-stvom, proč s napadi (vsaj sa ta čas) in pozabi naj se vsaks mrž-njs. Kdor ima vero, naj jo sedaj javno nikomur ne ponuja. Ssj je Učenik vere rekel: "Kadar opravijal vero (molitev), zs- Bi sa v hram ., ,M Ne pa vpiti, o Ja katoličan aU sopet Jugoslovan. Taka hvala ni sedaj ns mostu, Sedaj se naj opusti tudi vsa hvalisanje, koliko Jo kdo dobrega storil. Sedaj, ko naš mali narod, kolikor Je lo Živega, toliko trpi, sodaj si zapomnimo to, do v edinosti Jo moč, ne pa v (ra- leM^Tšvedski filozof zapisaV Slovani, združite so in boste najmočnejši na svetu. V tej smeri so delovali nali nezabni prodniki od Trubarja in njagovih prijateljev naprej, posebno pa Vodnik, Preteren, Gregorčič, Cankar, Tavčar, Hribar In drugi. Slovenski kongres Jo kot svezda zasijal na nebu s klicem : Slovenija, vstanil Matija Pogorele. smo % pela Bil n zopet nekoliko na po* tovenju po Minneaoti, slišal In videl marsikaj—potovanje opišem pozneje Premišljeval »em o slovenskem kongresu in pri-šel ml Je na mlael Isrek Matijeta Oubra: *Le v kup, le vkup, uho» ga gmajna i .* 2op4 drugo mi prihaja na mi- Zanimaaje sa Slaranskl Bsrion. O. ~ V nedeljo, IS. novembra, aa Ja vršila soja tukajšnje postojanka 29 JPO-SS s sadežem v Bridgeportu. Zastopanih je bilo 18 drultev, ln sker It. 4, 13, 176, 383, 288, 275, 883, 407, M2 in 840 SNPJ, It. 33 in 133 KSKJ in društvo 188 ABZ, Svoje delegate so si Izvellls sledeča društva skupsj; It 4 in 84 SNPJ zastopa Florjan Plahek, It. 333 SNPJ in 188 ABZ John Vitez, It, 23 in 133 KSKJ Joo Fabjan. Tudi ostala društva ao se izrekla, da poUJeJo skupno snegs delegata ln so isvollla brata Georga Tomaža. Klub Naprej in konferenco PM JSZ bo sestopal Joaeph Skoff. Svojega za-stopnlka je Isvollla tudi okrožna federseljs SNPJ. Torej bo last delegstov zastopalo to okolico na kongresu 8. in S. decembre v Clevelandu. ■Razprave na seji so bila bolj krstke, toda so bile ps tiste toliko bolj pomembne. Blagajnik nam J4 poročal, koliko se je lo doaedaj nabralo sa pomožno akcijo in koliko Ja bilo poalanega JPO-SS Nato ao bile volitve odbora postojanke It. 38 in izvoljeni so bili: Predsednik Joaeph flnojr, podpredsednik Frank Koleno, tajnlk-biagajnik John VI-tez, zapisnikarja Keroiina Bte-fanieh, nadzorniki ao Joo Fabjan. Joe Skoff tn Rosi MihalAIČ. Po tej aeji ae Je vršila letna seja tukajšnje federaoijt SNPJ. Ne bom razpravljal o njej, kar bo piiobčen za planik v Preeveti. I m toliko naj otnanisa, kar je razvidno tudi že l#sraj, da Je bil kot delegat sa slovenski kon-grea izvoljen Frank Kolenr. 'In,v) I/I*t)e in aeetas ter rojaki v tej okolici, kadar imate kak cent za uboge trpine v starem krsju. Uročite ali pošljite na naslov John Vi les. Ros 848, liertoo, O. Jaha Vile«, tajnih blagsJaHh , PONEDEUME, 23. NOVEMU A strani ao itriele »trme \ ffWl da nam ni kazalo drugeeTki £<#* i dSMLJ J"» hodiu P° rtnigi poti*! ./ |3HM katerem je tekla čista m ^^ i 1 j voda. ' 14 i' , 1 (Dalje prihodnjič.) " 1 MALO POJASNILA NARoCaT Zadnje čaae prihajalo priWk. "r«di Počaanega ali naprrZ! S* doatavljanja Proavate. N«k». teri celo kritizirajo upravo ra* ^^MM^IflKkffl taga. kot da ml no skrbimo ^ voU sa to stvar, kar pa ai r*. |a akrbimo kolikor naj rac moqoCi HHP^^I «a hitrost ln točnoet odpoiiij^ USSSm^^mf^Pl i Proaveie. Ampak iu ao xdaj dr«. IrairaMiMMI V* razmero. Mi iirimo t u^ nlh časih valed vojn. in pro^ I ■ JjjlBPiM^^^^^B^ da bl naročniki to upoatorali h ineU malo potrpljonja. Za pri-aero naj navedemo dal pianu, ki amo ga prejeli iz gl. urada čikaa-wmm^^^^mmgm k» pošte. kjer pišejo mad dr«. gim tudi tole: "*a tiaoče Izurjenih delan* HH^HSHMMPIl le v armadi In veliko poštnih «. ■■^■■BBHHHhR radov je. katerim primanjkuj« i learned flint hand that ^ laveibanih ualuibancw, ion—but they'll never tel! PoU® ^ ** »•!<> tasks h another body |a aprawled * nekaterih alučallh akoro asu» r the Marines when they( »oče vzdrževati tovorno avtoa» »a landings, made success-, bile In druge odpošiljat™* po-the island to battle with trebttine. Transported* a TojnJk tfondomno fleld» — divizij In materiala j« tudi p». rzročila veliko noradnoat mad čereh ali pa prodirati skozi go- poštnimi vlakL sto džunglo. Vee to pa bo še bolj aersdas Ko smo zapustili karensko vas r*dl ▼•^•S» potovanja in pm* Ban Dibloe, smo dospeli v ozko, ***** Prihajajočo botieao dolgo sotesko. Ob desni ln levi •*00am-buaov grm. Zdaj pa zdaj je vatal ta ali oni ln vrgel nekaj polen v terjavieo; ogenj je zopet vzpla* pola I tn obarval šatorlšče in okolico. Neprijetno je odmeval ako-vik «ove. Mnogo mrčesa tn pomičnih metuljev je izginilo v plamtečem ognju. Rjovenje nekje v diungli je naznanjalo, da m- klati ne daleč od nas leopard. Zver je luls »labe volje, kakor aem spoznal po tclaau. Na n«-tM»ikein «vodu Je svetilo tikoč in tiaoč zvezd. Skupina "južnega križa", pred katero pa-