fiNA 23 din - Leto XXXVIII - Št. 34 KRANJ, torek, 30. 4. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO REKORDNA UDELEŽBA VESLACEV- Čeprav je bilo na Bledu v soboto in nedeljo slabo vreme, ¥>ni motilo jugoslovanskih veslačev, ki so tekmovali na uvodni, šestindvajseti Prvomajski regati na Blejskem F*eru. Udeležba je bila rekordna, saj je svoje sposobnosti in pripravljenost preverjalo kar sedemstvo .veslačev f konkurenci mladincev, članic in članov. Največ uspeha so imeli blejski veslači, ki so osvojili kar tri prva presta. S tem so dokazali, da so med najboljšimi v državi, še posebno njihov četverec brez krmarja, saj je kan-Pdat za letošnjo svetovno prvenstvo konec julija v Belgiji. Za poslastico pa so kot vedno poskrbeli tudi a*merci, saj je to v veslanju paradna disciplina. Vse o veslanju na športni strani, (-dh) — Foto: F. Perdan kotlovnica na lubje klP-ovem tozdu v Bohinjski Bistrici so slovesno odprli novo j^ovnico, v kateri bodo kurili odpadno lubje, žagovino in skobce, s čimer so razrešili problem odpadkov, prihranili pa bo- Pri dragem kurilnem olju l°hinjska Bistrica — V petek, te?prila, so v LIP-ovem tozdu To-^P* Godec v Bohinjski Bistrici slo-odprli novo kotlovnico, ki po-1 velik prispevek k njihovi smo-Predelavi lesa. V njej bodo na-n. ^ kurili odpadno lubje, žagovino 11 s^oblance iz obeh mehaniziranih ; skladišč v Bohinju, zaradi če-fie bodo imeli več problemov z v'a8anjem teh odpadkov. Ogreva- ln oP >a kuriti dragega kurilnega ^ l ^a bo seveda poceni, ne bo jim ne K ;ir 3|a fv°doma je spregovoril Janez Ar-s b ' Predsednik delavskega sveta v katerem je danes zaposle-,k ^0 delavcev, ki delajo v treh in ^ih. Razžagajo 45 tisoč metrov ^°virte in predelajo 30 tisoč žagajo lesa letno. Direktor LIP-a Bled Bajt je opisal odločitev za iz-*J*vjo nove kotlovnice in potek ri b izgradnje, ki je veljala 140 mi-Lf?^ dinarjev, z zmogljivostjo 18 \C(t ?*vatov toplotne energije pa bo e„l:°ščala za potrebe vseh LIP-ovih ratov v Bohinjski Bistrici do kon-^sočletja in tako omogočila smo !i jši razvoj lesne in kovinske pre- Priznanja inovatorjem Slovesne otvoritve so se udeležili tudi predstavniki gorenjskega in radovljiškega družbenopolitičnega življenja. Predsednik medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko Ivan Torkar je poudaril, da je nova kotlovnica majhen, a zelo pomemben prispevek. Predsednik radovljiškega izvršnega sveta Janez Smole pa je Niku Talerju, vodji oddelka za investicije in vzdrževanje, izročil občinsko medaljo. Podelili so še priznanja inovatorjem, ki so jih prejeli Stane Kobilica, Bruno Hikel, Tomaž Puc, Mirko Zupan in Miran Mozetič, Janez Skalič je bil proglašen za inovatorja leta, pohvale pa sta prejela Edvard Prevc in Miha Koman, ki sta izum prijavila kot patent. Vodja kotlovnice Alojz Sitar je slovesno prerezal trak, s čimer je bila predana v redno obratovanje. Povedati velja še, da so se učenci osnovne šole iz Bohinjske Bistrice dejavno vključili v slovesnost. Ne le, da so pripravili priložnostni kulturni spored in se polnoštevilno udeležili otvoritve, v domu Joža Ažmana so postavili razstavo izdelkov iz lesa, ki daje obete, da pri razvoju predelave lesa v Bohinju tudi s kadri ne bo težav. M. Volčjak Teden Rdečega križa V mednarodnem letu mladine se tudi mednarodni dan Rdečega križa — 8. maj — posveča vprašanjem mladine. Letošnji 8. maj se torej praznuje pod geslom Mladi — sodelovanje — razvoj — mir. V svetu je več kot 250 milijonov članov Rdečega križa, med njimi deluje veliko mladih, ki z izpolnjevanjem svojih določenih nalog pomagajo, da bi ljudje živeli lepše in bolje. Tudi v Sloveniji je organizacija RK z več kot 650.000 člani zelo razširjena, med njimi je skoraj polovica mladih. Skrb za otroke in mladino ima v programih Rdečega križa pomembno mesto. Letos bodo tako mladi kot odrasli opozorjeni na razmere, ki naj mladim zagotavljajo zdravo življenje. Obenem pa letošnje geslo pomeni tudi poudarjanje poslanstva Rdečega križa, organizacije, ki je postala simbol miru in človečnosti, simbol milijonov ljudi, ki želijo, da bi živeli složno in združevali sposobnosti v korist človeštva. __-—-' »Beli dan« na Krvavcu Krvavec — Rekreacijsko turistični center Krvavec prireja ob koncu smučarske sezone v nedeljo, 5. maja, »beli dan«, na katerega vabi ljubitelje smučanja, prijatelje Krvavca in vse, ki so pripomogli, da je to smučišče že drugič zapored prejelo priznanje RTV Ljubljana — »turistični nagelj« in »zlato snežinko« za najbolje urejeno smučarsko središče v Sloveniji. Ob tej priložnosti bo na Krvavcu tudi veleslalomsko tekmovanje za rekreativce. Start bo ob pol enajstih, prijave sprejemajo v Tihi dolini, v primeru slabega vremena pa v Domu na Krvavcu, od 9. do 10. ure. Udeleženci bodo razdeljeni v več-skupin, najboljši v vsaki bodo na razglasitvi ob pol enih prejeli praktične nagrade. Pa še tole: Rekreacijsko turistični center Krvavec je za zadnji dan smučarske sezone" pocenil karte. V nedeljo bodo za vse veljale po 400 dinarjev, (cz) V SREDIŠČU POZORNOST/ Ji maj, praznik dela Kmalu bo minilo sto let, odkar so delavci v Chicagu krvavo plačali zahtevo po svojih osnovnih pravicah, združeno v treh osmicah — osem ur dela, osem ur počitka, osem ur kulture in zabave. Minevala so mnoga leta, ko so bile tako postavljene zahteve samo želje. Svoj praznik so delavci, Čeprav zato preganjani, vedno praznovali. Žal ga morajo tako praznovati marsikje v svetu še danes. Ko v svobodni socialistični domovini praznujemo 1. maj, je prav, da se spomnimo tudi tistih časov in generacij delavcev, ki so z nageljnom v gumbnici v težkih razmerah preganjani in tepeni,pa vendar z internacionalo na ustih slavili svoj praznik. Prav je, da fc vseh tistih generacij spomnimo tudi zato, da bomo znali ceniti tisto, kar imamo in kar smo dosegli v 40-letnem razvoju in svobodi. V naši domovini potekajo akcije za nadaljnjo krepitev socialističnega samoupravljanja, iščemo rešitve in možnosti za prebroditev sedanjih gospodarskih težav. Tudi Gorenjska, vsaka njena občina, je pred pomembnimi odločitvami, od katerih sta še kako odvisna nadaljnji razvoj in socialni položaj ljudi. Mnogi kolektivi se srečujejo z večjimi težavami kot v preteklosti, vendar ni razloga, da bi govorili o brezizhodnih razmerah, kakršne bi nam radi naprtili nekateri. Prav ti, ki širijo take dezinformacije, so pri reševanju problemov najmanj pripravljeni sodelovati, tako kot niso bili niti v preteklosti. Vsem takim lahko ponosno odgovorimo z doseženimi rezultati, trdno prepričani, da imamo pred seboj jasno začrtano pot razvoja in pot v prihodnost, ki sloni predvsem na sposobnosti in iniciativnosti naših delavcev. Ponosni smo lahko na pridne roke, sposobnost in znanje tisočih delavcev, ponosni smo lahko tudi na večino mlade generacije, kiji morajo biti sedanji gospodarski in družbeni problemi izziv in poziv za uveljavitev. Ko se bomo v teh dneh srečevali na praznovanjih našega praznika, 1. maja,.se nam ni treba sramovati preteklosti in tudi ne sedanjosti. Občani Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Radovljice in Jesenic vemo, tako kot vsi drugi v Sloveniji in Jugoslaviji, da je to naš praznik. Že v naslednjih dneh bomo ponovno dokazovali pripravljenost za nove delovne napore, dosežke in-zmage, nove, še boljše rezultate v korist in dobro sebi, bodočim generacijam, uveljavljanju človeka in dela kot največje vrednote naše družbe. IVAN TORKAR Predsednik MS Zveze sindikatov za Gorenjsko POKROVITELJ VUGOSLAV SK/ POOL Začele so se javne tribune Radovljica — Zveza kulturnih organizacij v Radovljici je konec aprila začela z javnimi tribunami o kulturnem življenju v vseh krajevnih skupnostih občine. Prva, s Srednje Dobrave pri Kropi, je že mimo. Čeravno tam ne deluje kulturno društvo, so zlasti mladi kulturniki aktivni in pripravljeni tudi na organizirano kulturno snovanje. Prihodnji teden bodo javne tribune o kulturni dejavnosti še v štirih krajevnih skupnostih. V ponedeljek, 6. maja, se bodo v kulturnem domu zbrali krajani Kamne gorice, naslednjega dne bodo razpravljali v Mošnjah, v sredo bo beseda o oživljanju kulture v domu TVD Partizana v Ljubnem, v petek, 10. maja, pa se bodo razpravi j alci o kulturi zbrali v družbenih prostorih v Begunjah. Vse javne tribune se bodo začele ob 20. uri. Sprehod skozi sliko Škofja Loka — Drevi ob 19. uri bodo v galeriji na Loškem gradu odprli razstavo Sprehod skozi sliko, ki sta jo pripravila galerija in akademski slikar Vinko Tušek, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Marko Koš-nik. lo. sejem malega gospodarstva kranj.14.-18. 5.85 35le1 goranttfu Kranj 5*publiška razstava inovacij za abilizacijo Boris Kidrič — . Mcrovitelj Ljubljanska banka, Pružena banka ^ Dvorana C industrijska kooperacija izvoz in uvozna substitucija inovacije poslovna srečanja in poslovni dnevi it- >ejem je o večnamenska dvorana . do 19. ure. Samo v času sejma je vsa gorenjska proizvodnja pripravila na enem mestu prodajo izdelkov po tovarniških cenah tekstil; konfekcija, metrsko blago, obutev, volna, avtopnevmatike, gospodinjski in električni aparati, čolni In oprema za šport, izdelki kroparske kovaške obrti hala A Šahisti za pokal maršala Tita Bled — Šahovsko društvo Murke iz Lesc prireja od 1. do 4. maja v dvo rani Kazina na Bledu prvi slovensk moštveni šahovski festival — final no tekmovanje za pokal maršala Ti ta na področju Slovenije za člane, članice, mladince in za športno-re kreativne skupine. Nastopila bodo najboljša slovenska šahovska moštva. Otvoritev festivala bo jutri ob 15. uri. V Železnikih glasovali proti združitvi Železniki — Delavci Iskrine tovarne Elektromotorji v Železnikih so na referendumu, ki je bil v petek, 26. aprila, glasovali proti predlagani priključitvi Iskrine tovarne gospodinjskih aparatov v Retečah k svoji tovarni. Za združitev je glasovalo le 35 odstotkov delavcev, proti njej pa 54 odstotkov delavcev. Ocenjujejo, da so delavci glasovali proti združitvi, ker se boje, da bi se gospodarski položaj njihove delovne organizacije zaradi priključitve reteške Iskre poslabšal. Reteška Iskra je namreč že nekaj let v izgubi in rešitev zanjo sc poiskali v predlogu za priključitev k Železnikom. V tej tovarni pa je za priključitev glasovalo 64 odstotkov delavcev, proti pa je bilo 23 odstotkov delavcev Večina delavcev je glasovala za združitev zato, ker so prepričani, da bi s spremembo proizvodnega programa in s priključitvijo v Iskri Že lezniki lahko izboljšali svoj položaj. L. B. D C 1 , k VAB! - KOMPAS vaš turistični servis KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 v. KOM flSjuV PAS GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA Priznanja inovatorjem Radovljica — Na prvomajskem srečanju delavcev radovljiške občine na Šobcu bodo, poleg ostalih priznanj podelili tudi nagrade inovatorjem. Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri Raziskovalni skupnosti Radovljica je letos predlagal, naj podelijo pet nagrad za inovacije, eno za izboljšavo in eno delovni organizaciji, ki uspešno organizira in popularizira raziskovalno delo med svojimi delavci. Inovatorjem iz leske Verige Francu Potočniku, Borisu Kovaču, Tini Arh in Tini Pertnač gre nagrada, ker so uvoženi električni varilni transformator nadomestili z domačim. Stanetu Ru-parju iz Elana podeljujejo priznanje za novo izvedbo gornjih robnikov na smučeh, Francu Lužni-ku iz Verige za krajši in cenejši proizvodni postopek (namesto vrtanja lukenj na veznih členih je uvedel prebijanje), Martinu Horvatu iz Verige za izboljšan drsni obroč, ki ga bodo poslej ceneje izdelovali, in Marku Jenstrletu iz Iskre v Otočah za spremembo tehnološkega postopka spajanja jedrnega magneta. Tudi tu gre za zamenjavo uvoženega elementa z domačim. Na Šobcu bo dobil nagrado tudi prvi inovator iz kmetijstva. Franc Sodja iz Gozdno kmetijske zadruge v Srednji vasi je bil predlagan za občinsko priznanje, ker je izdelal kvaliteten mlečni izdelek, skuto. Pri njeni izdelavi bo sirarna lahko izkoristila sestavine sirotke, zaradi česar bo izdelek kvalitetnejši, hkrati pa milejši tudi problem onesnaženja okolja. Posebno priznanje bodo podelili tudi tovarni Veriga, ki najbolj izstopa po inovacijskem in raziskovalnem delu, saj imajo tam to področje formalno dobro urejeno, pa tudi nagrajevanje inovatorje spodbuja k nadaljnjemu iskanju. D. Ž. Kako na Jošt? Kranj — V torek, na predvečer 1. maja, bo cesta na Jošt zaprta od Javornika do Jošta od 16. do 23. ure. V sreao, 1. maja, pa bo cesta od vznožja Jošta do Javornika zaprta od 7. do 10. ure. Že od 7. ure dalje ne boste mogli z avtom od Javornika do Jošta. Najbolje je, da avtomobile pustite kar ob vznožju, še bolje pa, če »udarite dober trim« in greste kar od doma peš na Jošta. Prireditve ob 1. maju TOREK, 30. APRIIJ, r Jesenice — V sredo, 1. maja, ob 11. uri se bodo Jeseničani in okoličani zbrali na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Poljani. Kranj — Osrednja proslava ob 1. maju bo za Kranjčane tudi letos na Joštu nad Kranjem. Proslava se bo začela ob 10. uri. Tu bodo podelili tudi srebrne znake zveze sindikatov Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovali akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, folklorna skupina Sava, tamburaški ansambel Bisernica, instrumentalni kvintet Sava in ansambel Jevšek. Na predvečer 1. maja, ob 18. uri, bo v Stražišču na Pantah koncert Pihalnega orkestra Kranj, ob 21. uri pa bo na Joštu zagorel kres. Ob kresu bo pel mešani pevski zbor Jože Papler iz Besni-ce. V Cerkljah bo Športno društvo Krvavec Cerklje v torek, 30. aprila, organiziralo za vse ljubitelje hoje v naravo pohod na Ambroža pod Krvavcem. Pohod bo šel z dveh strani: od Grada preko Stiske vasi in od spodnje postaje žičnice po smučarski progi do Ambroža. Vsi udeleženci pohoda se bodo zbrali na Ambrožu ob 21. uri pri prvomajskem kresu. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, harmonikar in re-citatorska skupina. Kres bodo pripravili cerkljanski taborniki. V sredo, 1. maja, pa bo ob 9. uri v Cerkljah prvomajska paradna vožnja za vse člane Avto-moto društva Cerklje. Radovljica — Radovljičani in okoličani bodo 1. maj praznovali pri Šobcu, na tradicionalnem prvomajskem taboru. Prireditev se bo začela ob 10. uri s kulturnim programom, podelitvijo srebrnih znakov sindikata zaslužnim sindikalnim aktivistom in podelitvijo priznanj inovatorjem leta za pomembne inovacijske dosežke v letu 1984. Na predvečer praznika, 30. aprila, ob 21. uri pa bodo na Šobcu zakurili prvomajski kres. Občani Škofje Loke se bodo kot vsako leto 1. maja povzpeli na svoji priljubljeni izletniški točki, na Križno goro in Lubnik. Tržič — Občinski sindikalni svet Tržič organizira prvomajsko srečanje občanov Tržiča v sredo, 1. maja, ob 11. uri pri planinskem domu Pod Storžičem. Tu bodo podelili srebrne znake sindikata, imenovali inovatorje leta ter zaključili prvomajska športna tekmovanja. V kulturnem programu bodo sodelovali pihalni orkester Tržič, kvintet bratov Zupan in folklorna skupina Karavanke. Po svečanem delu bo tovari-ško srečanje, kjer bo za razvedrilo in prijetno počutje skrbel zabavni ansambel Tinčkov trio s pevci. Organiziran bo tudi prevoz za udeležence prvomajske proslave. Odhodi bodo ob 8., 9. in 10.- uri izpred avtobusne postaje v Tržiču. Povratek bo predvidoma ob 16. in 18. uri. Ob 6. uri zjutraj pa bo odšla na pot pohodna planinska enota, ki bo od Zgornjega Loma, do koder jih bo pripeljal avtobus, prišla peš čez okoliške hribe do koče Pod Storžičem. Pod Storžičem bo tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal 1. maja v moški in ženski konkurenci. Tržiški planinci na izletih Tržič — Tudi tržiški planinci radi hodijo na izlete. Letos jih načrtujejo kar 15, med katerimi jih bo nekaj primernih celo za starejše planince, ki se ne morejo udeležiti zahtevnih tur. Nekaj izletov oziroma pohodov, na katerih sodeluje precej planincev, je postalo že tradicionalnih, ker jih prirejajo več let zapored. Takšen pohod v domačem planinskem okolju bodo imeli tudi za letošnji 1. maj, ko bodo obiskali proslavo pod Storžičem. Tokrat se bodo tretjič podali prek Loma čez Konjščico in planino Javornik do prireditvenega prostora ob Domu pod Storžičem. Iz Tržiča se bodo odpeljali ob 6. uri do Zgornjega Loma oziroma Slapar-ske vasi, od tam naprej pa bodo vzeli pot pod noge. Za pohod naj se udeleženci planinsko opremijo, saj je v višjih legah lahko tudi v začetku maja še dovolj snega. Naslednji majski izlet bo pohod ob dnevu zmage na Blegoš. Izlet v škofjeloško hribovje bodo organizirali 12. maja, udeležijo pa se ga lahko tudi mlajši planinci, saj pot ni naporna. Za 19. maj imajo v načrtu planinski izlet na Koroško, kjer bo končni cilj 1577 metrov visoka gora Ojstra, ki se dviga nad dolino Lobnice vzhodno od Železne Kaple. Z nje se odpira čudovita panorama na Kamniške oziroma Savinjske Alpe, na vzhodni del Košute in severn* nja Olševe. Izlet je .namenjen* ro in mlado. Odhod bo ob 6.( pred tržiške avtobusne postaj* voz pa v smeri Ljubelj—Bor°' Sela—Železna Kapla—(vzpon1 stro)—Jezersko—Kranj—Trži' Ivo Bert kresovanje Drevi Rupi Kranj — Praznik Osvo] fronte in 1. maj so proslavil1 krajevni skupnosti Vodovodni V četrtek, 25. aprila, popoldne! v prostorih krajevne skupno^ nostna seja predsedstva krt konference socialistične zvez& se je udeležili tudi predstavni11 stev krajevnih družbenopol1 organizacij in večjih delovni nizacij z območja krajevne s» sti. Na seji so podelili deset1 stih priznanj Osvobodilne iotf Drevi ob 17. uri se bo v sos# pa za krajane z območja celot" jevne skupnosti začelo kreso Taborniški odred iz krajevne nosti bo pripravil tabor in str* z lokom za vse krajane. Po W bodo predvajali še risanke. K* * nje bo za cerkvijo na Rupi P1 nju. Velika akcija v Bobovku Krajani Bobovka v krajevni skupnosti Kokrica so uredili cesto skozi vas Kokrica pri Kranju — V srednjeročnem programu razvoja krajevne skupnosti Kokrica do 1985. leta je bila tudi ureditev ceste v vasi Bobovek. Priprave na to akcijo so se v krajevni skupnosti oziroma v Bobovku začele lani jeseni, ko se je sestal politični aktiv. Sklenili so, da se bodo spomladi s prostovoljnim delom in samoprispevkom lotili te naloge. Takrat so se tudi odločili, da bodo v prvi fazi uredili makadamsko cestišče. Na 625 metrov dolgi vaški cesti v Bobovku so se lotili del 12. aprila. Cesto je bilo treba najprej razširiti in odpeljati okrog 600 kubičnih metrov materiala. Krajani so s traktorji to delo opravili prostovoljno. Ko so cestišče razširili in poglobili, ga je bilo treba tudi utrditi. Zato so na celotni trasi vgradili blizu 1000 kubičnih metrov gramoza. V akciji je sodelovalo več kot 20 krajanov. Razen prostovoljnega dela pa bodo krajani iz 15 hiš v Bobovku prispevali tudi 1,2 milijona dinarjev. Da so akcijo uspešno končali 21., aprila, je v veliki meri tudi zasluga gradbene mehanizacije z Brda pri Kranju, delovne organizacije IBI in SGP Gradbinec Kranj ter zasebnih avtoprevoznikov s tega območja. Vsi ti so namreč pomagali, da so s prostovoljnim delom in denarnim prispevkom cesto lahko uredili v makadamski izvedbi. Krajevna skupnost je za takšno izvedbo prispevala 400 tisoč dinarjev. Vrednost vseh del ocenjujejo na okrog 4 milijone dinarjev. Krajani si zdaj želijo, da bi na novo urejeno cesto čim prej položili tudi asfalt. A. Žalar Od 12. do 21. aprila je v Bobovku v krajevni skupnosti Kokrica trdf akcija za ureditev ceste. Krajani so s širšo pomočjo uredili makado sko cestišče. Vrednost del je ocenjena na okrog 4 milijone dinafl^ Zdaj si želijo, da bi lahko čim prej položili tudi asfalt. — Foto: F. dan i SREČKO MLINARIC: Ne smemo biti zadovoljni z doseženim Celoten razvoj tega srednjeročnega obdobja v jeseniški občini je odvisen od dohodka, le-ta pa od zaposlenih oziroma njihove sposobnosti. Kaže, da se na Jesenicah še vedno bojimo strokovnjakov, vendar sem prepričan, da bomo na tem področju naredili korak naprej. Jesenice — Pred iztekom tega srednjeročnega obdobja je izvršni svet jeseniške občinske skupščine ocenil uresničevanje začrtanih ciljev v zadnjih štirih letih. Sredi maja bo o tem, o gospodarjenju v minulem letu in o rezultatih letošnjega prvega četrtletja razpravljala tudi občinska skupščina. S predsednikom izvršnega sveta občinske skupščine Srećkom Mlinaričem smo se pogovarjali o nekaterih ugotovitvah in rezultatih, -ki se nanašajo tako na minulo obdobje kot na položaj in naloge v prihodnje. »V oceni gospdodarjenja v minulih štirih letih je zapisano, da v jeseniški občini z uresničevanjem ciljev, nalog in usmeritev politike družbenoekonomskega razvoja nikakor ne morete biti zadovoljni.« »Sliši se in tako nekako je bilo tudi rečeno na zadnji seji občinskega komiteja zveze komunistov, da je ocena preveč kritična. Vendar menim, da ne moremo in ne smemo biti zadovoljni z doseženim. Stvarne razmere v tem srednjeročnem obdobju se sicer res močno razlikujejo, vendar pa to ne more biti opravičilo. V enakih razmerah so namreč gospodarili in ustvarjali tudi v širši družbeni skupnosti. Naša občina pa je v obdobju do 1983. leta v republiki nazadovala glede na narodni dohodek za pet mest in tudi glede na dosežene rezultate v minulem letu pričakujemo nadaljnji padec« »V planske dokumente ste poleg razvoja črne metalurgije zapisali tudi prestrukturiranje ko-vinskopredelovalne industrije.« »Mislim, da je sredi tega obdobja prodrlo spoznanje (pa ne le v občini, nasploh), da je tudi turistična deviza pomembna in da se bo del kapitala moral preliti tudi v turistično gospodarstvo. Če smo na tem področju pripravljeni spremeniti miselnost, potem je uspeh zagotovljen. Tu pa je še promet, ki je za našo občino glede na železniški in mejni prehod še kako pomemben. In nenazadnje smo tik pred začetkom gradnje Karavanške* ga predora.« »Ocenjujete, da rezultati niso dobri. Kje so vzroki?« »Od izvršilnih organov v Jugoslaviji se terjajo konkretne rešitve. V isti sapi se sliši, da imajo leti preveliko moč in da je tako zapostavljeno samoupravljanje. Srečujemo se s splošnim razko- rakom. Zvezni izvršni svet, na primer, predlaga 65 ukrepov. Torej od izvršilnih organov vendarle terjamo ukrepanje. Mislim, da je odgovor v začrtanih usmeritvah v resoluciji, ki so bile samoupravno sprejete. Rezultati bi bili prav gotovo drugačni, če bi bil na samoupravni ravni primeren dialog. Tega pa ni. Na vseh področjih smo preveč načelni, kar je konkretno preveč boleče. Marsikomu bo treba v* prihodnje povedati, da pač ni sposoben.« »Občinska skupščina je zadolžila izvršni svet, da mora spremljati resolucijska gibanja in sprejeti tudi program.« »Izvršni svet je skupaj z delovnimi organizacijami to tudi naredilj na primer na področju trgovine. Rezultatov pa ni. Nekdo je torej za to odgovoren. Za kovinskopredelovalno industrijo je potrebno prestrukturiranje. V Železarni se počasi premika. Kako počasi spoznavamo, da po stari poti ne bo šlo naprej, pa je dokaz pravkar končani referendum o združitvi Kovinoservisa in Kovina. V Kovinu niso bili za to. Zastavlja se vprašanje: zakaj?!« »Na seji izvršnega sveta ste rekli: enkrat ena je ena; vendar za jeseniško občino to pomeni še pet tabujev zraven.« »Preveč je najrazličnejših tabujev, ki so predvsem odraz samozadovoljstva. Mislim, da mora biti ambicioznost pogojena s strokovnostjo. Prav tu, v strokovnosti, pa je ključ naše sposobnosti, smelosti.« »Kaj pa turizem?« »Izboljšali smo ga na račun tujih gostov predvsem zaradi padca življenjskega standarda in primerne kurzne menjave. Strokovno pa je bil na tem področju napravljen majhen korak; na Jesenicah sploh ne — oziroma v zasebnem sektorju boljši kot v družbenem. Turistična Zgornje-savska dolina pa le počasi pridobiva na kvaliteti.« »In zasebna turistična ponudba?« »Kompas je v zadnjem letu naredil na tem področju precejšen premik. Pod ugodnimi pogoji je dal posameznikom za okrog 3 stare milijarde posojil, da bodo uredili turistične zmogljivosti, zunanjost. Jeseni je odprl skupno recepcijo. Domačini v Zgornjesavski dolini začenjajo bolj sodelovati. Vendar pa je v občini predvsem preveč zasebnih turističnih sob oziroma postelj z neprimerno kvaliteto. Za širšo turistično ponudbo je pomemben začetek gradnje Jasne, po praznikih pa bo Gorenjska začela graditi apartmaje v Kranjski gori. V izdelavi pa je tudi celovit pro- I* gram razvoja Zgornjesavske doline, ki b° vni del programa turistične ponudbe je*1 radovljiške in tolminske občine.« Jk\ »V oceni minulega obdobja je tudi 2™ g da se težnje po nadaljevanju politike ek* |, nega zaposlovanja zmanjšujejo.« i »To drži, vendar pa je še vedno prem* ^ šotno prekvalificiranje in dodatno izobra^ ^ zaposlenih. Celoten razvoj tega srednje1" ^ obdobja je namreč odvisen od dohodka,' $( od zaposlenih oziroma njihove sposobnog D šni svet se skupaj z delovnimi organizacij teva problemov v dveh smereh: z boljšin1 -darjenjem ustvariti večji dohodek in ose 1 hodek ter s tem manjši odliv delavcev in lo ustrezno kadrovsko oziroma štipendij sk° 0j ko. To, kar se zdaj dogaja s štipendij gi skrajšanih programov, pomeni, da se na' &t cah bojimo strokovnjakov. Zavedati se n1 »t da so Jesenice na vseh področjih pr°* I omejene. Že to terja prestrukturiranje I nje in miselnosti. Le izobraženi domači 11 lahko "zagotovilo za razvoj, večji dohodek % nost jeseniškega delavca ter občana. Prf ![l sem, da bomo na tem področju v prihodnJ ^ dili korak naprej.« , »Kaj menite o bližajoči se gradnji ? škega predora?« * »Izvršni svet pripravlja samouprav^ °1 zume za vse organizacije, ki bodo sodel^ ^ gradnji predora in ki bodo kasneje kakotf jj lovno povezane z njim. Projekt je razde J< tri dele: na gradnjo predora, gradnjo obje *j tako imenovanem platoju in gradnjo ^ Karavanškega predora do Žirovnice z vs* * ti na tej trasi. Tesno sodelujemo z rep^, ? izvršnim svetom ter njegovim komitejen^ ^ met in zveze ter s Skupnostjo za ceste Sl° 11 Po sporazumu bo pri gradnji objektov r»>! J1 sodelovalo kar 20 različnih organizacij. * , ? ka nekako-po programu in kmalu bomo > li v Karavanke'. Za Jesenice, kakor za Jugoslavijo na^fc pak predvsem pomembno ekonomsko ^ ta predor ne sme pomeniti le tunelske jo. Tujca bomo morali primerno sprejet1* J predvsem pokazati, da mu kljub tranzit^ . > ce, Slovenija in Jugoslavija tudi marsikaj } Zato ja^l^bjlza^nje pomemben tudi zun * dez pipior-a in^Mihoda k nam. Mislim, y ' glede tega*|e kako prav krajani Hrušice' * prect?J-spremeniI& ki človeku ne škoduje. Brž-*.°ne se je nehote malce nerodno iz-TQ*il. Ustvarjalno usmerjen človek °Pija sploh ne potrebuje. Morda f&ino v primeru, ko mu ga predpiše Pravnik. ■s, Na (iei0 mnogi še danes gledajo Ko ii W na nekakšno nujno zlo. Tej hu-, * zmoti med drugim botruje tudi Bistvo, da za delo prejemamo na-Pjrade, pohvale in druga priznanja. jjttfco vrednotenje nam je zaenkrat i!® vedno zelo potrebno, v svojem moštvu pa je že drugotnega pomena. pAarei Capekje govoril, da kadar ne P€. kaj bi delal, dela. Delo je na-t^fee tudi globoka človekova duho-["^a potreba. Ne da se je z ničemer flfLdomestiti. Odstotek zblaznelih [fhidi je pri tistih, ki neradi delajo, '^primerno višji kot pri tistih, ki ' *}ajo delo radi. V nedelavnih oko-nh se bohotijo prepiri, spletke, laž, zavist, pačenje, samohvala in podoben plevel. Len človek je čuden človek. Neprestano čuti, da je dolžan nekaj storiti, a se le slabo razdolžuje. Zanaša ga, ker mu primanjkuje zdrave samozavesti. Iz njegove praznine lahko požene kvečjemu domišljavost. Druge ocenjuje nahitroma. Je pristranski in zelo rad pretirava. Kar naprej je v sporu z okolico in s samim seboj. Ob najmanši zaostritvi se razburja. Je zajedljiv in utegne biti tudi hudoben. Potrošniške dobrine so tarča njegovih hrepenenj, pa tudi čast in gospodstvo. Troši ljudi in pri tem, ne da bi se tega zavedal, tudi samega sebe. Dragocena dobrina čas mu dela velikokrat napoto. Beli si glavo, kako bi ga »zabil«. Res je dolgčas preganjati dolgčas. Izmaličene zabave še bolj maličijo njegovega duha. Sanjarjenje mu pokloni bežen užitek, do ustvarjalnega razmišljanja mu pa ni. Nekje v podzavesti pričakuje, da ga bo obiskala neka dobra sreča. Te pa noče biti od nikjer. Ta oris bi se zavlekel, a česa takega, kar bi spominjalo'na še tako skromno vrlino, ne bi mogel podati. Lenoba je pač vseh grdob grdoba. Vsakdo je lahko ustvarjalen, dokler dela njegov um. Tudi star človek in bolnik. Domala celo na smrtni postelji, ko si prizadeva, da bi olajšal delo tistemu, ki mu streže. Ko razum odneha, preostane prazno životarjenje do dokončne smrti. Nagrobni gdvor, ki sledi, ne more niti povečati niti zmanjšati vrednosti tistega, kar je pokojnik za življenja v resnici naredil. Vsako, še tako majhno delo se pri priči vključuje v življenjski tok človeške reke. Ustvarjalčevemu duhu Je dajalo priznanje že za življenja delo samo. Med snovanjem, rastjo in še posebej, ko je bilo dokončano. Ustvarjalni človek je trden. Zaveda se, da lahko svojo moč kjerkoli in kadarkoli uporabi. Ne mara zaiti v položaj, ko bi ne bil odvisen od samega sebe, marveč od kakšne višje sile ali muhave sreče. Vselej ve, kaj hoče, in kaj zmore. Že, ke se pojavi, ugodno vpliva na druge. Ustvarjanje je njegov nezamenljivi slog življenja. Rod visoko ceni in se vese- li, da bo ta živel še po njem. Ko dokončno spozna, da ne bo mogel več ustvarjati, se zlahka sprijazni tudi s tem, da umre. Čisto drugače je s tistim, ki je življenje posvetil premoženjski bogatitvi, častihlepju in oblasti nad ponižanimi. Sebičnik nerad prepušča pridobljeno drugim. Pa tudi že tako je vsako slabo strateno življenje isto kot prezgodnja smrt. Zavest, da te ljudje potrebujejo, je vrhunec življenjske radosti, ki jo neki človek lahko doseže. Vsa opravila, ki koristijo ljudem, terjajo, da jim priznamo enakopravnost. V današnjem času nobeno ne trpi podcenjevanja. Kadar naletimo na delavca pri nehvaležnem delu, bi se nam morala vzne- . miriti vest. Čistilka ima vsak dan opraviti s prostori. Lahko bi kaj povedala tudi arhitektu. Cestni pometač in čistilec kanalov nista priznana umetnika, priznano pa je, da sta potrebna tudi priznanim umetnikom. Še več. Lahko se zgodi v prihodnosti ob visoki življenjski ravni, da ne bo lahko najti ljudi za taka in podobna opravila. Lotili se jih bodo tisti, katerih človeška zavest bo zelo visoka. Danes nam grozijo mnogotera uničenja. Ubranili se jih bomo, če bomo združeni. V isti kaši smo. Tudi to je razlog, da odločneje stopimo drug drugemu ob bok. Podcenjevanje ljudi in poklicev sodi med največje slabosti, ki zmanjšujejo moč človeštva. Saj je dovolj, da smo se sprijaznili z razlikami v osebnih dohodkih. Vemo, da je tako prav, ker bi sicer osiromašili proizvodnjo in sebe. Zato pa še ni treba, da bi se tisti, ki prejemajo več, sramovali iskrenega tovarištva s tistimi, ki prejemajo manj. Če se bomo cenili po denarju, bomo vsi skupaj vredni toliko kot nič. Vzpostavljanje skladnih medčloveških razmerij je zlasti danes izredno pomembno ustvarjalno delo. Obvezuje vsakega in vsakdo ima vsak dan priložnost, da deluje v prid tega smotra. Pri tem je lahko izviren. Potrebuje samo ustvarjalen pristop. Znanost in tehnika sta v razmeroma kratkem obdobju orjaško razvili. Naš duh je ostal daleč za njima. Povprečen zemljan pospeši v svojem življenju razvoj za pol sekunde. Za duhovni napredek bo treba ta povpreček večkratno pomnožiti. Šele takrat bo duh hodil vštric s proizvajalno močjo. Ta je opravila skok, tudi duh bo moral skočiti. Premakniti se je treba. Jalova čakanja in želje brez volje so dim brez ognja. J agrajenci OF na Gorenjskem afXK- • 0 j *lvišje priznanje, zlato značko OF, iT} r|a Gorenjskem prejel Vinko Repe-fi JJavski iz Spodnjih Gorij, nosilec \\ '2&nske Spomenice 1941, dol gole -I, ari»žbenopolitični delavec na tereniv občinskih, regijskih in republi-H forumih. Tovariša Repeta je za Imanje OF predlagal okrožni odbor ■Tastov OF jeseniškega okrožja. Jonska priznanja OF so dobili: |ft **a Jesenicah: Anton Brezovec s b" n *a> Cveto Delavec, Dovje-Mojstra-se Hj *fontina Kernc s Plavža, Danilo ^. ar iz Žirovnice, Pavel Krznarič 'fii q^"Mojstrana, Sonja PeterneLDo iSf l ^jpjstrana, Vitomir Pretnar s Plav &Wna Rožič, KK SZDL Sava, Cil-pavn > iz I Mi ' *7 KK SZDL Sava, Peter Žbontar iz t»» h^avničar, KK SZDL Sava, Vinko il Jj» iz F r6v' Franc Bukovinski iz Velesove-ofl *w aktivno družbenopolitično delo v K( Iji j1** skupnosti in delovni organiza-K 'ga ^erm z Zlatega polja za nepre->f(| l^0- več kot 40-letno delo v krajevni tij* tfiv??sti in občini, Francka Dolenc iz ^.2lšča za aktivno dolgoletno delo v 0 ^jTVru skupnosti, še zlasti pri RK in |^j°aročju socialnega skrbstva, Lojze je 0popr.iz Šenčurja za aktivno družbe-0V W^čno delo v krajevni skupnosti, ^d^110 še za razvijanje humanih let lit •bojnih odnosov, Ciril Hudobiv-je> *a,jp Grada pri Cerkljah za razvijanje cd i^riv116 samouprave in komunalne 5e e- Alojz Kalinšek z Brnika za ut ksti no družbenopolitično delo, še t»(*ts^a področju kmetijstva, Štefka \& Ho d**uJ za dolgoletno družbenopoliti-1 °' posebno v zvezi borcev, An-0 ko ^Pajne z Visokega za vsestran- \ ]u?lo v krajevni skupnosti in v obči- %i n Novak iz Trboj za delo v kra-%j &0ft skupnosti, še zlasti na področju ^ 61q a- Janez Podgoršek s Poženika za ic*t OcjJf krajevni skupnosti, posebno v ti ty}jj.lstični zvezi, Janko Prezelj, Vodo-;>! o, v j^olp, za vsestransko nepretrga-j t $j0 eč kot 40-letno družbenopolitično *Ugn\ krajevni skupnosti, občini in # H^> še zlasti na področju rekreati- Miloš Zupančič iz Stražišča za ni in na Gorenjskem ter Drago Žepič iz Mavčič za uspešno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti. — v Radovljici: Valentin Toman iz Ljubnega za aktivno delo v krajevni samoupravi, v delegatskem sistemu, še posebej pa v skupščinskem sistemu in v socialistični zvezi, Viktor Ravnik z Bohinjske Bele za aktivno delo v društvih, v zvezi kulturnih organizacij ter v krajevni samoupravi, Vinko Jerala iz Podnarta za delo na področju krajevne samouprave, delegatskega sistema ter SLO, Srečko Paul iz Krope za dolgoletno družbenopolitično delo, za delo v društvih, v krajevni samoupravi ter pri negovanju tradicij NOB, Marica Ravnik iz Bohinjske Bistrice za aktivno udeležbo v NOB, za delo v organizaciji RK, v krajevni in občinski organizaciji zveze borcev ter v delegatskem sistemu, Ivan Lunar z Bleda za dolgoletno družbenopolitično delo, za vzgojo gasilskih kadrov, pri oblikovanju občinske gasilske zveze in pri vodenju Gasilskega društva Bled, Ivanka Žmitek iz Stare Fužine za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, za nesebično pomoč krajanom, Stanka Zupan iz Bohinjske Bistrice za dolgoletno delo v kulturnih organizacijah, za družbenopolitično delo, posebno še v socialistični zvezi ter za delo v delegatskem sistemu. Lokalne radijske postaje »Triglav« Jesenice je dobila priznanje ob njeni 20-letnici za dobro obveščanje občanov radovljiške občine o vseh področjih življenja in dela, Muzej talcev Begunje pa ob 40-letnici osvoboditve Begunj za aktivno vlogo pri osveščanju domačih in tujih turistov v borbi proti vojni in njenim grozotam. — v Škof ji Loki: Zofka Bernik, učiteljica razrednega pouka v osnovni šoli Peter Kavčič — podružnična šola Bukovščica za svojo vsestransko aktivnost v družbenopolitičnem in kulturnem delu kraja, Vinko Krajnik s Trate za aktivno družbenopolitično delo in Stane Pečar iz Podlubnika za 40-letno povojno delo v vseh družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v zvezi borcev, lovski družini, posebno pa še za raziskovanje dogodkov v NOB na škofjeloškem območju. Osnovna šola Javorje je dobila priznanje OF zaradi njenega tesnega sodelovanja s krajevno skupnostjo, Planinsko društvo Železniki pa za skrb, namenjeno koči na Ratitovcu. — v Tržiču: Jože Benedičič za njegov doprinos k razvoju samoupravljanja, Marija Karo za dolgoletno družbe: nopolitično delo v občini in v krajevni skupnosti, Janez Klemene za njegovo aktivnost pri uveljavljanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in v krajevni samoupravi, Jože Klofutar za njegovo delo v socialistični zvezi, za njegovo družbenopolitično aktivnost v občini in v republiki pa tudi v skupščinskem sistemu, Jože Meglic za aktivnost na družbenopolitičnem in kulturnem področju v Podljubelju, Stane Mešič za prispevek socialistični zvezi in dolgoletno politično delo v občini Tržič, Franc Primožič za aktivno družbenopolitično delo, posebno v socialistični zvezi in društvih ter Janko Švab za dolgoletno delo v krajevni skupnosti Senično, za aktivno delo v samoupravnih organih BPT Tržič. D. D. ^i^iavnosti in v organizaciji zveze ' ,v> Miloš Zupančič iz Stražišča za ^nje in uveljavljanje obrti v obči Računalniški dan v Tržiču — V petek, 26. aprila, je Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Tržič priredila v paviljonu NOB računalniški dan. Pokrovitelj prireditve je bila BPT Tržič, ki letos praznuje 100-letnico obstoja. Tako se je slikarski razstavi Milana Pikla pridružila še vrsta računalnikov —• šest z Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, štirje iz osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici, kjer že nekaj mesecev deluje računalniški oddelek. Šolarjem iz vseh tržiških osnovnih šol in njihovim mentorjem so prikazali delo računalnikov, mladi pa so tu svoje znanje lahko tudi preizkusili. V spodnjih prostorih paviljona je ta dan Marko Bedina, organizator v računalniškem centru Peka, predaval o poslovnem računalništvu, otroci pa so si ogledali Pekov računalniški center. Za »posladek« pa jim je Tržičan Iztok Tomazin pripravil še predavanje o poletu z zmajem s Kilimandžara, ki ga je spremljal s prikazovanjem diapozitivov. Da bi bili šolarji seznanjeni tudi z najnovejšo računalniško literaturo, je v paviljonu razstavila tuje in domače knjige o računalništvu Mladinska knjiga iz Kranja. Zanimanja za računalnike je bilo veliko in kar prekratek je bil otrokom iz Grajzerjeve šole (na sliki) čas, ko so lahko pokazali, kaj vse že znajo. — Foto: D. Dolenc Prvomajska nagrajenka dela Viktorija Jauh Če je človek pošteno plačan, z veseljem dela • V Beogradu ob prazniku dela podeljujejo tradicionalne prvomajske nagrade dela. Letošnjo je dobila tudi tekstilna delavka iz Kranja Viktorija Jauh. O priznanju je odločilo njeno dobro delo pri tkalskih strojih v tovarni IBI v Kranju in skoraj tridesetletno predano delo v samoupravnih orgaJ nih in sindikatu Kranj — »Zakaj ravno meni, saj vsi delamo,« v zadregi sprašuje Viktorija Jauh. Res, v kranjski tovarni IBI vsi dobro delajo, toda ko so presojali, koga naj predlagajo za prvomajsko nagrado dela, so odločila jasna merila, ki jih imajo v tovarni za količino in kvaliteto dela. Za desetletje nazaj so izračunali, kako so delavke dosegale in presegale normo in kolikšna je bila kakovost njihovih izdelkov. Viktorija Jauh, že 28 let tkalka v IBI, je bila po izračunih med najboljšimi. Ko so k temu dodali še delo v sindikatu in nekajkratno članstvo v delavskem svetu, je bil predlog za priznanje dela docela utemeljen. Urica kramljanja z letošnjo nagrajenko dela je navrgla nekaj misli o delu, njegovem nagrajevanju, delovni disciplini, uspehu, načinu življenja .. . • Kaj vam delo pomeni? »Z delom se v prvi vrsti preživljaš, vendar je prav, če ti je delo tudi v veselje. Rada delam, čeprav si v mladih letih nisem mislila, da bom kdaj tkalka. Šivilja ali frizerka sem hotela postati, potem pa je že tako naneslo, da sem prišla v IBI in si tu pridobila kvalifikacijo za tkalko. 28 let sem tu, 12 let sem delala tudi v treh izmenah, zdaj sem v dveh. Delo je enolično, naporno, utrujajoče, toda ker je dobro plačano, ga z veseljem opravljam. Ne le zaradi plače, tudi zato, ker mi dohodek da vedeti, da je tudi moje delo cenjeno. Tkalka je v naši tovarni bolje plačana kot denimo delavka v administraciji in tako je kar prav. Pravični odnosi pri delitvi dohodka te še bolj spodbujajo k delu.« • Kako vrednotijo vaše delo? »Norme so napete, vendar me to ne skrbi, saj sem že dolga leta za stroji. Na skrbi jih imam trinajst. Če bi bil material vedno prvovrsten, bi najbrž lahko stregla še kateremu stroju več. Ves čas je treba paziti, da se v blago ne prikrade napaka. V komadu sme biti največ šest napak, da ga še uvrstijo v prvo vrsto. Pri plači se nam napake odračuna-vajo. Ker nas napake lahko drago stanejo, nas to sili, da se poleg skrbi za doseganje norme trudimo tudi za čim boljši izdelek. Izpolnjevanje norme in doseganje-kvalitete dela nam vsak dan sproti izračunajo, zapišejo in izobesijo na oglasno desko. Tako vsakdo lahko vidi, ali nam gre dobro ali slabo. V prvem primeru si zadovoljen, v drugem pa potiho robantiš in bolj poprimeš. Rezultati na tabli so morda videti kot tekmovanje, toda jaz še nikoli nisem delala zaradi tekmovanja.« • V IBI dobro zaslužite. Kolikšen je vaš osebni dohodek? »Od 45 do 50 tisočakov, odvisno pač od norme in kvalitete.« • Kako živite? »S štiričlansko družino (sin je odrasel, hči še v osemletki) živim v dvosobnem, 45 kvadratnih metrov velikem, stanovanju na Zlatem polju. Stanovanje nas stane 2500 dinarjev, kurimo ga s premogom. Okrog petnajstega v mesecu z možem, ki je zaposlen v Savi, dobiva plačo in tja do dvajsetega plačava položnice. 'Debel' denar gre nato za hišo, ki jo gradimo na Kokrici, drobiž pa za življenje. Kadar gre le preveč za hišo, zadnji teden pred plačo malo bolj stiskamo. Za skromno življenje, kakršnega živimo tudi mi, bi moral delavec zaslužiti 40 tisoč dinarjev. Ne čudim se, da nekateri, ki dobijo pol manj, ne morejo poravnavati svojih obveznosti in da morajo prositi za socialno pomoč. In to zdravi in dela sposobni! No, počitnic si zadnja leta, kar gradimo, nismo privoščili, prej smo letovali pod šotorom. Otroci so kdaj pa kdaj odšli smučat na Krvavec. Otroke sva zamlada z možem sama obvarovala, zdaj se je sin že osamosvojil in tudi že prispeva v družinski proračun. Tudi ort je zaposlen v IBI. Hči pravi, da pojde na obutveno srednjo šolo. Prav, naj se otroci izšolajo, da bodo imeli nekoč lažje delo kot je najino.« • Kaj menite, zakaj je vaša tovarna tako uspešna? »Ker vsi delamo, od vodstva navzdol. Direktor je že uro pred drugimi v tovarni. Tako lahko od delavcev pričakuje, da bomo ob' šestih vsi s stroji vred v polnem pogonu. Dobro in tudi slabo delo se nam vsem pozna v kuverti, zato se tudi potrudimo.« D. Z. Žlebir mmmmMoiLAS 4. stran. GOSPODARSTVO TORBI J§. APRttA r 20 let SGP Tržič Zaupati v lastne sile Pred 20 leti se je razformirala gradbena organizacija Novogradnje, na ostankih te pa je z veliko volje in samoodpovedovanja zrasla trdna in uspešna delovna organizacija Splošno gradbeno podjetje Tržič, danes združena v sozd Imos so govorili, da je bilo dovolj že Novogradnje, da je en polom dovolj; kaj bi silili v nove probleme. Vseeno je prišel njihov predlog na skupščinski dnevni red. Ne kot posebna točka, pod razno. Ob polnoči je bila razprava še burna, večina občinskih mož je bila proti. Ob pol enih zjutraj pa je bilo odločeno: V Tržiču bo ustanovljeno gradbeno podjetje. Sklep je bil tu, začetnih sredstev so imeli 10 milijonov dinarjev. Kupili so star italijanski buldožer, rabljen madžarski kompresor, star kamion in kombi, tri stare mešalce, nekaj orodja in podpornikov. 91 delavcev je začelo delati pod novim vodstvom, od teh jih je bilo šest v režiji. Ni bilo žerjavov, vse so kopali na roke, ljudje so trpeli, se spominja direktor Jakob Štabuc. Njihov delov- Tržič — V dvorani obnovljenega tržiškega doma TVD Partizan je bila v četrtek, 25. aprila slavnostna seja delavskega sveta SGP Tržič, na kateri so delavcem, ki so ostali zvesti delovni organizaciji od prvega dne, podelili priznanja in nagrade za 20 let dela. Podelili so jih tudi tistim, ki v njej že 10 let združujejo delo. Ob tej priložnosti so se spomnili začetkov, ko so zaorali ledino, začeli iz nič. Direktor SGP Tržič Jakob Štabuc, ki že 20 let vodi delovno organizacijo, je kratko, a zelo slikovito orisal njeno zgodovino. Peščico je takrat v Tržiču prevzemala misel, da bi začeli na n di ^ večji poslovni partnerji nemškega gospodarstva. Letos je bila to Turt ja; Zato je tudi Iskra prikazala svoje dosežke na področju sistemov ™rn avtomatizacijo in komunikacije v cestnem in železniškem prometu & J^Cri energetiki s predstavitvijo referenc v Turčiji. i?.0* V znameniti hali CEBIT, ki je namenjena računalništvu in inf"f 'l&i matiki, je Iskra razstavila svoje informacijske sisteme in naprav* »H Med njimi so računalniški sistem Iskra-Delta 800 in softvvarski pak«' IDA (Iskra-Delta arhitektura). Med razstavljenimi napravami je bil tU di lepo oblikovan modem, zlasti pa telefon ETA 80, ki je zbudil vel$ zanimanja. Telefon je prejel že številna visoka priznanja za dobj oblikovanje. Najuglednejše je vsakakor priznanje Znak G, ki ga je2 kvalitetno oblikovanje podelilo japonsko Ministrstvo za mednarod^L trgovino in industrijo (MITI). Ob tej priložnosti so visoke japonsk V( osebnosti izrekle niz laskavih ocen na račun tega originalnega izdelk8 ^j.. Telefon ETA 80 pa je bil v središču pozornosti v Hannovru še ^ radi nečesa drugega. Inštitut BUSSE DESIGN iz Ulma v ZRN nam^ *rk podeljuje vsako leto v okviru Hannovrskega velesejma »nagrad"? k PLAGIARIUS za posebno nesramno kopiranje in krajo industrijskež1 'tok oblikovanja. Letos je ta visoka »čast« doletela dve ameriški firmi. ^5?°v grado PLAGIARIUS — kip kičastega palčka, sta prejeli firmi v':un< TRON iz države New York in TELE QUEST iz Kalifornije za kopiranj Iskrinega telefona ETA 80, ki ga je arhitekt Davorin Savnik projek*1 ral leta 1977. J* Tudi letos je sejem v Hannovru potrdil velika prizadevanja Evf*^1 pe, slediti svetovnim* dosežkom v profesionalni elektroniki. RazVi" svet se namreč najresneje loteva informacijskih tehnologij (peta gefl1 racija računalnikov — umetna inteligenca, ekspertni sistemi itd.) »Je Zapisan svojemu poklicu Janko Dolenc, vodja komerciale in avtoparka v KZ Škofja V Več kot petindvajset let je že, odkar se je Janko Dolenc, sedaj vodja komerciale in avtoparka KZ Škofje Loke, zapisal zadružništvu. Že leta 1949, ko je kot udarnik prišel iz delovnih brigad, z gradnje Titana v Kamniku, se je zaposlil v obdelovalni zadrugi v Poljanah. Kasneje so zadrugo likvidirali in združili z zadrugo v Gorenji vasi, leta 1963 so se vse zadruge poljanske in selške doline ter Škofje Loke združile v KZ Škofja Loka. Janko Dolenc je kljub spremembam v zadružništvu z veseljem opravljal svoj poklic in mu ostal zvest do danes. »Ko sem se zaposlil v Poljanah, sem delal kot administrator, knjigovodja, lesni manipulator, delal sem vse in kar je bilo potrebno. Za vse delo pri vodenju sem bil sam, čeprav sprva nisem imel niti svoje pisalne mize. Večkrat sem delal vse sobote in nedelje, vendar mi je bilo delo tako všeč, da sem vedno z veseljem opravljal svoj poklic. Šel sem tudi v knjigovodski tečaj in kasneje še v ekonomsko šolo.« • Po združitvi v KZ Škofja Loka se je najbrž marsikaj spremenilo? »V komerciali nas je sedaj zaposlenih pet delavcev, zato je tudi delo bolje razporejeno. Moja prva skrb, ko pridem v službo, je, da vsem šoferjem tovornjakov priskrbim delo. Če vsi šoferji dobijo pravo delo, se to kasneje pokaže tudi pri rezultatih dela in uspehu avtoparka. Razen tega skrbim za nabavo reprodukcijskega materiala in kmetijskih strojev.« • Kakšna je trenutna preskrba z reprodukcijskim materialom in kmetijskimi stroji? »Razen cementa trenutno skoraj nikoli ne manjka reprodukcijskega materiala. Tudi pri nabavi kmetijskih strojev je sedaj veliko manj težav. Včasih je bilo treba tudi po več let čakati na določene stroje in traktorje, sedaj pa je nabava redna in le redko je treba na stroj čakati več mesecev.« • Nabava kmetijskih strojev je danes velik strošek za kmeta. Ste morda opazili, da se kmetje zato združujejo v vaške skupnosti? tovi voži 0 »Visoke obrestne mere, ki jin. pić va pa je ugotovitev, da so 80 odstotkov prometnih nezgod povzroCT ,^an: prav kranjski vozniki in sicer v oddaljenosti okoli 15 km od doma. Zakaj tako? Promet na cestah lani ni bil gostejši, ceste niso bil* Ifoj^ slabše, vozila tudi ne. Pač pa bo treba večji del krivde za toliko profltf''glas tnih nezgod pripisati prav voznikom samim. Znano je namreč, da vo* J^a . niki domače ceste običajno zelo dobro poznajo, vendar pa kljub tenf^Tv vozijo tako, da se to slabo konča zanje in za njihove avtomobile. Vo* )tena.^c njo je pač treba vedno in kjerkoli prilagajati prometnim razmera^ »kume Toda voznik, ki vsak dan vozi po isti cesti, vozi kot pravimo »na P* )evmk met« in nemalokrat niti ne opazi sprememb oznak, drugačnih situaOi gojeni na cestah in podobnega. Temu se pridružijo še splošna nepazljivost površnost in nepremišljenost — žal značilnost domačih voznikov " ^ajni vsem pa je skupna neprevidna vožnja v prometu. V S tako vožnjo domačih voznikov se seveda srečujejo tudi drugo* j*, do saj je znano, da so vozniki od drugod na njim neznanih cestah previ'' ^iai nejši. Vozniki, ki v prometu vozijo vsak dan po istih cestah, bi se mor8' ^ p8 li zavedati, da do nesreče pride lahko kadarkoli, še posebej pa takra1 j9.3o-j kadar voznik zaradi znanih razmer pozabi na previdnost. Mrak Zadeva: nedovoljen poseg v parkirne prostore Kranj — Zadeva se je bolj razplamtela (pa tudi zapletla), kot je najbrž pričakovalo dvanajst stanovalcev v ulici Juleta Gabrovška 34 na Planini II v Kranju. Zaradi številnih tatvin in vlomov v avtomobile v pokritih parkirnih prostorih v tako imenovanem pokritem parkirnem objektu B na Planini II, so se odločili, da v kletni etaži zagradijo dvanajst boksov in jih s tem preuredijo v zaprte garaže. Delo so naročili pri delovni organizaciji Monter iz Ljubljane. Najprej je kazalo, da gre za naročilo hišnega sveta, kasneje pa se je izkazalo, da so bili naročniki stanovalci sami. Med potekom del konec marca je dpravljalec pokritih parkirnih prostorov KOGP Kranj tozd Komunala o nedovoljenem posegu najprej opozoril Postajo milice. Ker ta ni ukrepala, se je obrnil na urbanistični inšpektorat Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Urbanistični inšpektor je takoj zahteval ustavitev gradnje, vendar izvajalec — delovna organizacija Monter — tega ni upošteval. Poseg je odločno obsodila tudi krajevna skupnost Bratov Smuk in zahtevala, da se garaže podrejo in parkirni prostori dobijo prvotno obliko. Nedovoljen poseg v javne pokrite parkirne prostore je tako čez noč postal zelo odmeven. Tako je urbanistični inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko v sredo, 24. aprila, sklical sestanek, ki so se ga udle-žili predstavniki komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Komunalnega obrtnega podjetja Kranj, Domplana, Uprave javne "varnosti, krajevne skupnosti Bratov Smuk in predstavnika dvanajstih investitorjev. Ugotovili so, da so pokriti parkirni prostori na Planini II namenjeni tako stanovalcem kot obiskovalcem. Ob projektiranju tega naselja je pri- 50 v \> šlo do takšne odločitve, ker bi o" ' koie parkirani prostori zavzeli pf jNa prostora. Res pa je tudi, da so $ ^Usr lastniki ob nakupu stanovanj p'1 ar del parkirnega prostora. Vseh j kirnih prostorov je v primer]* stanovanji premalo. ^m« Stanovalci ugotavljajo, da i? ^ V pokriti javni parkirni prosto11 ir£ Planini II številne pomanjkljiv Vo' Zelo pa jih motita tudi nered tef bo vzdrževanje. Razen prizo* &0t številnih tatvin in vlomov so ti J> p0 stori postali nekakšna shram" stare avtomobile, začasni prosti ^ čolne in predvsem zelo priffl* hjj \ prostor za takšno ali drugačno; * Rec lako. Upravljalec KOGP KrafJ Jzal prav tako strinja glede nekateri" manj kij ivosti. Glede vzdrževanj' ^ ugotavlja, da ob prevzemu v t* 1^-men ni dobil nikakršnih sredst^ ^0 p to bi morali poskrbeti oziroma re> skrbeti vsekakor tudi stanovale*, ^ roma hišni sveti in se dogovor1 „ ^ krajevni skupnosti. V takšnem»! Vq naselju lj * - dem« stanovanjskem na samem začetku to težko so se strinjali udeleženci sestal Ne glede na razmere in se' stanje so se udeleženci strinjaj ^Pei takšnega samovoljnega posega P j^jja meznikov v javne pokrite par^ ^ prostore ni moč dovoliti in zgraJ koa garaž tudi ni moč legalizirati. P j*drE vorjeno je bilo, da bodo stanova'f M 24. aprila do 24.00 ure vgrajene*!1 grade in vrata odstranili, ur^^L-čni inšpektor pa bo podal ovadb" %^ per delovno organizacijo Mon^ "ju Ljubljane in zoper dvanajst i"! ^ dualnih investitorjev garažnih 1 % Glavni problem, nered, tatvi" ^0 podobno, pa s tem najbrž ne 0° ^ šen, če se ga vsi odgovorni (tudi(\^ jevna skupnost, hišni sveti in S* Valci) ne bodo lotili vsak na $' področju. A žaljJ Višje sodišče spremenilo kazen K Medtem ko je višje sodišče v celoti potrdilo kazen Vojku f° ^* carju za napeljavanje mladoletnikov k tatvinam, pa je za dfj ta dejanje prikrivanja zaradi sprememb zmanjšalo kazen in s f H( tudi enotno kazen ^ Kranj — Višje sodišče v Ljubljani je spremenilo kazen Vojku Pogačar-ju iz Kranja, ki je bil novembra lani pred Temeljnim sodiščem v Kranju obsojen zaradi dveh kaznivih dejanj in sicer zaradi napeljevanja h kaznivim dejanjem in zaradi prikrivanja. Sodišče prve stopnje mu je za prvo dejanje izreklo kazen 1 leto in 4 mesece zapora, za drugo dejanje pa eno leto zapora, tako da se je enotna kazen glasila 2 leti zapora. Drugostopenjsko sodišče je potrdilo kazen za prvo dejanje, to je napeljavanje h kaznivim dejanjem, in sodbe v tem delu ni spreminjalo. Ugotovilo je namreč, da ni nobenega dvoma, da Pogačar ne bi napeljeval štirih mladoletnikov h kaznivim dejanjem. Pogačar je namreč na svojem domu svetoval mladoletnikom, naj vlamljajo v avtomobile, iz katerih so nato jemali vredne predmete kot so avtoradio, zvočniki, fotoaparat. Vse to so potem nosili k Poga-čarju. Ta jih je tudi nagovoril, da so vdrli v stanovanjsko hišo v Sp. Gorjah, kjer so vzeli več vrednih predmetov, vlomili pa so tudi v stanovanje na Planini in tudi tam vzeli nekaj predmetov. Pogačar je v bistvu izrabil madoletnike, ki so živeli v neurejenih družinah in so se po malem sicer tudi ukvarjali s kaznivimi dejanji; s težjimi kaznivimi dejanji so se začeli ukvarjati in v večjer" segu so mladoletniki začeli M9 ko so se spoznali s Pogačar j efl1 je od njih sprejemal predmete učil, kako se posamezna dejanj9 S rede, kako je treba paziti na m odtise, dal jim je tudi izpiljen 1 za odpiranje kleti. Obenem pa j1* grozil, da jih bo prijavil, če ga n* do ubogali. Takšna dejavnost *• carja je bila že blizu organizi** hudodelske družbe. Višje sodišče je podrobneje P1 dilo, ali je Pogačar kriv tudi de< zajetih v kaznivo dejanje pri^ nja. Ugotovilo je, da sem sod1« dve dejanji od petih, za -katereJ Pogačar obsojen na prvostoF skem sodišču na eno leto zapor* t* to je višje sodišče določilo tudi^ *t kazen in sicer štiri mesece za? ^ enotna kazen pa se glasi 1 leto & ^ zapora. Ob tem je višje sodiš™. £ pravilo kazni, na katere so bil1? ? sodiščem prve stopnje obsoje^ ^ štirje obtoženci zaradi kazniveg ^ janja prikrivanja. Višje sodis^j odpravilo denarne kazni, na W so bili obsojeni. Enemu pa je P.j no kazen šestih mesecev zma^ na štiri mesece. Kazni je odpr9 ker je zaradi spremembe kaze^\ ga zakona SR Slovenije v pretep letu kazenski pregon za ta deJ že zastaral. S 30. APRILA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KINO 7. STRAN (miSmMM^lCSLAS TELEVIZIJSKI SPORED J11*, 3. maja 8 ?V v šoli: TV koledar, Sil; glasbena vzgoja, nem-aTV gledališče - I. Vojno-|je »;.Na terasi, Poročila (Zg) - ž{4 -ŠOIi ,Lgrad - 850 p°gled- P°u" ■h m • Davna nanizanka - 9.20 to"1 'e8ende — antični miti: Dl |J - I. del - 9.35 Ko je po-ta |U'. Kadar kupuješ, se ne aV BL Prehitro, nanizanka -* j Periskop - 10.30 Republi-■ w!ieviJa MPZ Zagorje'84 -1C» ^aaja - 10.55 Računalništvo, 0p " v'tev 4. dela angleške seri-i »I lin 0 Čudeži narave: Načrt JjJ^g - 11.45 Poročila - do ' i * 14.15 Oddaja resne glasih' 6pn5o(> Prenos iz Spominih t»f £' !9.30 TV dnevnik - 20.00 lb" lda2a danes, dokumentarna it« kŽT™ Beograd - 21.00 Zr- l^dna - 21.25 Egipčanska if^ij' egiPtovski film " 2330 Jki H. TV mreže: S un >vi» NePokorjeno mesto, po-Jf| Ito^ TV nanizanke - 17.45 Lij z nami, otroška oddaja-5^ V. Komadina: Herojski V0l Vol ~ 1845 Pesm> o Titu in ' Ijo^ciji - 19.30 TV dnevnik -Ju?-Bntten: Vojni rekviem 'i? Športna sobota - 21.25 hjg* : 22.15 Poročila - 22.25 I izza vrtne ograje, zad-vzhodnonemške nadale - do 23.15 "l^freb I. program [fl 35^2°braževalni spored (do j tU i/ : U-00 Poročila - 14.05 |l<. °'edar - 14.15 Oddaja re-Jr^'asbe - 15.00 Prenos iz ,jjlfto '^skega centra Josip Broz rti 'Cl5,55 Bil Je to 4- ma3 198G-*ni ntarna oddaja - 16.40 o življenju govori, do-entarna oddaja - 17.10 To ?0 $ h- Ki P ne S 1 I i o? i i lili mati več ne rojeva, glasbena oddaja - 17.55 Tri, jugoslovanski film - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Tito za danes -dokumentarna oddaja - 21.00 M. Mirić: Bombaški proces -drama, drugi del - 22.15 Dnevnik - 22.35 Pregled sporeda za nedeljo NEDELJA, 5. maja 7.45 Poročila - 8.50 Živ žav: Risanke", Pravljice z vseh vetrov -9.45 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 10.10 Ch. Dickens-D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebvja, 5. del angleške nadaljevanke - 11.05 Tamburaški orkester Sava Vukosavljeva, oddaja TV Novi Sad - 11.35 625 - oddaja za stik z gledalci -12.00 Kmetijska oddaja (Zg) -13.00 Poročila - do 13.05 - 14.15 Mostovi - 14.45 I. Štivičić: Kam gredo divje svinje, ponovitev 2. dela nadaljevanke TV Zagreb - 15.45 Poročila - 15.50 Ko slavčki pojejo (koncert Seida Memiča Vajte z gosti), oddaja TV Sarajevo - 16.40 Tolpa angelov, ameriški film - 18.45 Ob 40-letnici ustanovitve prve slovenske vlade, reportaža - 19.05 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 V. Pe-trovič-F. David: Ljubezenske zgodbe - Ubijalec, nanizanka TV Beograd - 21.05 Slovenci v zamejstvu - 21.45 Športni pregled - 22.30 Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Jadran -22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA in igrani film - do 12.00 - 14.30 Glasbeno popoldne - 17.00 Zaječar: PJ v rokometu (m) - Kristal : CZ, prenos - 18.25 Vladimir Ščekič, oddaja iz kulture - 19.10 Prometni krog - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj človeške vrste, angleška dokumentarna serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 TV kinoteka - igrani film - do 22.50 TV Zagreb I. program 9.30 Brazde, kmetijska oddaja v madžarščini - 10.20 Poročila -10.30 Nedeljsko dopoldne za otroke - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Dva obroka z ene trate, izobraževalna oddaja - 13.30 Tudi tega leta . .., izobraževalna oddaja - 14.00 Mali koncert -14.15 Proti vetru, filmska nanizanka - 15.05 Včasih v nedeljo -17.15 Noč orlov, angleški film -18.55 Smrkci, risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Brisan prostor, dramska nanizanka - 20.55 Dnevi zmage, dokumentarna nanizanka - 21.55 Športni pregled - 22.40 Dnevnik - 23.00 Pregled sporeda za ponedeljek PONEDELJEK, 6. maja 8.45 TV v šoli: TV koledar, Obramba pred utapljanjem, Slovenščina, Za učitelje, Gradbeništvo v severni Hrvaški, Poročila (Zg) - 10.35 TV v šoli (Bg) - 12.30 Poročila - do 12.35 -17.30 Poročila - 17.35 Pogled, poučnozabavna nanizanka TV Sarajevo - 18.00 Ciciban izletnik - 1. del - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Vam, oddaja za mlade - 19.15 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 N. Mailer: Rabljeva pesem, 2. del ameriške nadaljevanke - 20.55 Aktualno - 21.55 Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Jadran - 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Beograjski TV program -18.55 Premor (samo za LJ 2) -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 Dinastija, 45. del ameriške nadaljevanke - 22.00 Premor - samo za LJ 2 - 22.05 Glasba iz ateljeja, pon. zabavnoglasbene oddaje -do 22.50 TV Zagreb I. program 8.45 Izobraževalni spored (do 12.35) - 16.20 Videostrani -16.30 Preprečitev utapljanja -16.45 Oddaja za predavatelje -17.00 Graditeljstvo na severnem Hrvatskem - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Srečanja s pisci, oddaja za otroke - 18.00 Vhod v Arkadijo, nanizanka za otroke - 18.15 Muzeji pod vedrim nebom, izobraževalna nanizanka - 18.45 Vam, oddaja za mladino - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Metalec nožev, drama - 21.35 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.05 Izbrani trenutek - 22.10 Dnevnik - 22.30 En avtor, en film - 22.50 Pregled sporeda za torek TOREK, 7. maja 8.55 TV v šoli: TV koledar, Zagreb, Potret Karla Marxa, Izbrali smo za vas, Mačva, Poročila (Zg) - 10.35 TV v šoli (Bg) -12.30 Poročila - do 12.35 - 16.10 Šolska TV: Sutjeska, Gibanje zračnih gmot - 17.30 Poročila -17.35 Republiška revija MPZ -Zagorje 84, 9. oddaja - 18.05 Miti in legende - Antični miti— Iliada - 2. del, nanizanka TV Beograd - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 »Manj dijakov, da bo manj divjakov«, dokumentarni' film - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.05 Ferdo Godina: Ilegalček, drama - 21.05 Omizje - 23.05 Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Jadran - 23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Čas knjige -18.45 Želeli ste, poglejte - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Žrebanje lota -20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Zagreb, l.del dokumentarne oddaje - 21.55 Izobraževalna oddaja - do 22.25 TV Zagreb I. program 8.45 Izobraževalni spored (do 12.35) - 16.30 Videostrani -16.40 Mačva - 17.10 Mestu heroju: Zagreb je Zagreb - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Dokumentarna oddaja za otroke - 18.15 Čas knjige - 18.45 Želeli ste, glejte ... SREDA, 8. maja 9.15 TV v šoli: Zagreb mesto heroj, Zgodovinska pripoved, Poklicno usmerjanje, Poročila (Zg) - 12.30 Poročila - do 12.35 -17.25 Poročila - 17.30 Slovenske ljudske pravljice: O burji -17.45 Ko je pomlad: Zaspanka Andreja, nanizanka - 18.25 Se-vernoprimorski obzornik 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija - 19.05 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.40 TV dnevnik - 20.00 Slovesna akademija ob 40-letnici dneva zmage, prenos iz centra Sava - 21.15 Svet na zaslonu -22.00 Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Jadran - 22.10 Film tedna: Kdo tam poje, jugoslovanski film - 23.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Sokoli, otroška serija - 18.15 Plus minus 16 let, izobraževalna serija - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Rahma-ninov: Rapsodija na Paganini-jevo temo, balet (tudi za JRT 2) - 20.25 N. Bimski-Korsakov: Španski capriccio, op. 34 (tudi za JRT 2) - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Mali koncert -21.15 Zagreb, 2. del dokumentarne oddaje - 22.05 Jazz - do 22.50 TV Zagreb I. program 8.45 Izobraževalni spored (do 12.35) - 15.55 Ljudsko zborovanje ob dnevu osvoboditve Zagreba in sprejem Titove štafete, prenos - 17.20 Videostrani -17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Sokoli, nanizanka za otroke - 18.15 Plus minus 16 let, izobraževalna nanizanka -18.45 Osem tamburašev s Pe-trovaradina, oddaja narodne glasbe - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Prenos svečane akademije iz zvezne skupščine ob dnevu zmage - 21.10 Kačje jace, švedski film - 22.50 Dnevnik - 23.10 Pregled sporeda za četrtek ČETRTEK, 9. maja 9.45 Poročila - 9.50 Srečanje v Dražgošah: Pihalni orkestri JLA - 10.55 Beograd: Vojaška parada v počastitev dneva zmage, prenos - 12.15/30 Pesmi o Titu, glasbena oddaja 12.45/13.00 Poročila - do 12.50/13.05 - 16.10 Poročila -16.15 Šolska TV: Sutjeska, Gibanje zračnih gmot - 17.35 B. Čopič: Pravljica o sestri Ko- viljki - 17.50 Partizanski obrazi Božidarja Jakca - 18.00 Partizansko lutkovno gledališče -18.15 Ringa raja, glasbena oddaja - 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.05 Vojaška parada v počastitev dneva zmage, posnetek - 21.25/40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.35/50 L. Maroti: Franz Liszt, 1. del madžarske nadaljevanke - 22.25/40 Reportaža kolesarske dirke Alpe-Jadran -22.35/50 Retrospektiva domače drame z vsebino iz NOV: J. Messner: Vrnitev - 23.40/50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Boško Buha, jugoslovanski film - 16.45 Otroški spored vseh TV studiov - 18.15 Do zmage in naprej in 40 let v svobodi, dokumentarna filma -19.30 TV dnevnik r 20.00 Večni klic, sovjetska nadaljevanka -8. del - 21.10 Poročila - 21.15 Umetniški večer - do 22.35 TV Zagreb I. program 9.50 Poročila - 9.55 TV koledar - 10.05 Igrajo vojaški orkestri: pihalni orkester sarajevskega armadnega območja - 10.55 Vojaška parada v čast dneva zmage, prenos - 12.30 Pesmi o Titu - 13.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda - 14.50 Boško Buha, domači film za mladino - 16.45 Oddaja za otroke - 18.15 Do zmage in naprej in 40 let v svobodi, dokumentarna filma -19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.00 Vojaška parada v čast dneva zmage, posnetek - 21.20 Z licem v lice v Neaplju, drama - 22.30 Dnevnik - 22.50 Pregled sporeda za petek r RADIJSKI SPORED KINO SOBOTA, 4. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Koncert za besedo - Junak -18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Literarni nokturno - Pesmi o Titu - 00.05-5.00 Nočni program - glasba Prvi program NEDELJA, 5. MAJA 5.0C-8.00 Jutranji program glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program, - glasba Prvi program PONEDELJEK, 6. maja 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami -21.05 Državni simfonični orkester Sovjetske zveze - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Prvi program TOREK, 7. maja 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Iz mladih grl -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 +glasba -18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -21.05 Radijska igra - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Prvi program SREDA, 8. maja 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 14,05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Naj narodi pojo - 18.30 S knjižnega trga - 20.00 V zarji svobode -21.05 Na predvečer praznika -22.30 Zimzelene melodije -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program, - studio Maribor Prvi program ČETRTEK, 9. maja 05.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Otroška posebna oddaja - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Praznične matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.45 Prenos parade + glasba - 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Koncert za besedo -Maj - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja -18.30 Poema - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer -22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Prvi program PETEK, 10. maja 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 P. I. Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G-du-ru, op. 61 - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Vsa zemlja so z nami zapela ... - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Zakaj imamo radi ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 . Iz naših sporedov -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program -glasba ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE PFAJFAR iz Zgoše 10 ^zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in (^T^cem ter vsem, ki so nam izrazili pisna in-osebna sožalja, JjjjJPVali vence in cvetje ter jo v tako valikem številu pospre-Hai 118 nJem zadnji poti. Zahvala zdravstvenemu osebju ZD 0vljica, posebno dr. Černetu in dr. Grmovi za dolgoletno Celjenje, ter Rezki Kralj in medicinski sestri Saši. Hvala Dra u za obred, govorniku Kejžarju za lep poslovilni govor, lulP^ščaku, nosačem, ženskemu pevskemu zboru Lipa iz ^°vljice za petje žalostink ter Valantovim iz Lesc za vse-s*ransko pomoč v času bolezni in ob smrti naše mame. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Begunje na Gorenjskem, Radovljica, 19. aprila 1985 DOMA PRI VAS, DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS KRANJ CENTER — 3. maja: amer. barv. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 16., 18. in 20. uri, 4. maja: amer. barv. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. srhljivke GROZLJIVI VIKEND ob 22. uri, 5. maja: amer. barv. mlad. film BENJI - ŠTIRINOŽNI DETEKTIV ob 10. uri, amer. barv. film GOSPODAR ZVERI ob 15., 17. in 19. uri, premiera nem. barv. filma ŠOKANTNA AZIJA ob 21. uri, 6. in 7. maja: amer. barv. grozljivka GROZLJIVI VIKEND ob 16., 18. in 20. uri, 8. in 9. maja: brazil. erot. film SANJARJENJE NEKE ŽENSKE ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC - 3. maja: amer. barv. film STREL V LUNO ob 16., 18. in 20. uri, 4. maja: ital. barv. komedija RAZGRETI DUHOVI ob 16., 18. in 20. uri, 5. maja: amer. barv. komedija JERRY IŠČE DELO ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. komedija RESNIČNE ZGODBE ob 16. uri, premiera ital. barv. filma STEVARDESA IN GANGSTERU ob 20. uri, 6. in 7. maja: ital. barv. film STEVARDESA IN GANGSTERJI ob 16., 18. in 20. uri, 8. maja: kanad. barv. akcij, film MOČ RAZDEJANJA ob 16., 18. in 20. uri, 9. maja: amer. barv. komedija JER-RY IŠČE DELO ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 3. maja: angl. barv. film RAZUZDANA LADY ob 18. in 20. uri, 4. maja: hongk. barv. film NORA MISIJA ob 16. uri, amer. barv. zgod. spektakel HUNDRA ob 18. in 20. uri, premiera ital. barv. filma STEVARDESA IN GANGSTERJI ob 22. uri, S. maja: amer. barv. film BENJI — ŠTIRINOŽNI DETEKTIV ob 15. uri, amer. barv. zgod. spektakel HUNDRA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma GROZLJIVI VIKEND ob 21. urt 6. in 7. maja: nem .barv. dokum. film ŠOKANTNA AZIJA ob 18. in 20. uri, 9. maja: amer. barv. film BITKA MED ZVEZDAMI ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM - 3. maja: angl. barv. erot. komedija FANNY HILL ob 18. in 20. uri, 4. maja: amer. barv. komedija JER-RY IŠČE DELO ob 16. uri, angl. barv. film RAZUZDANA LADY ob IS. in 20. uri, premiera nem. barv. dok. filma ŠOKANTNA AZIJA ob 22. uri, 5. maja: ital. barv. film BANANA JOE ob 15. uri, angl. barv. film RAZUZDANA LADY ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma SAHARA ob 21. uri, 6. maja: slov. barv. film LETA ODLOČITVE ob 18. in 20. uri, 7. maja: broz. barv. erot. film SANJARJENJE NEKE ŽENSKE ob 18. in 20. uri, 9. maja: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri DUPLICA — 4. maja: jugosl. barv. film POSLADKANA VODICA ob 20. uk, 5. maja: amer. barv. film SAHARA ob 15. in 17. uri, amer. barv. film MODRA LAGUNA ob 19. uri, 8. maja: ital. barv. akcij, film STEVARDESA IN GANGSTERJI ob 20. uri, 9. maja: hongk. barv. komedija POGODBA ob 20. uri JESENICE RADIO — 3. maja: amer. barv. krim. film POLICAJ IZ BRONXA ob 17. in 19. uri, premiera braz. barv. erot. fil- ma SANJARJENJE NEKE ŽENSKE ob 21. uri, 4. in 5. maja: amer. barv. akcij, film DO POSLEDNJEGA DIHA ob 17. in 19. urL 6. maja: kanad. barv. akcij, film MOČ RAZDEJANJA ob 17. in 19. uri, 7. In 8. maja: amer. barv. film SAHARA ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ - 3., 4. in 5. maja: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri, 6. maja: amer. barv. film SAHARA ob 18. in 20. uri, 7. maja: amer. barv. komedija JERRY IŠČE DELO ob 18. in 20. uri, 9. maja: nem. barv. film ŠOKANTNA AZIJA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA - 3. maja: amer. barv. film JERRY IŠČE DELO ob 18. uri, 4. maja: ital. barv. film BANANA JOE ob 20. uri, y. maja: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri DOVJE — 6. maja: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 19. uri, 5. maja: slov. barv. film LETA ODLOČITVE ob 19. uri RADOVLJICA — 3. maja: angl. barv. film VEDEŽEUNA RITA ob 20. uri, 4. maja: ital. barv. film UUDOŽRCI AMAZONE ob 18. uri, franc. ital. barv. film NOVA EMANUELA ob 20. uri, S. maja: franc. barv. film NOVA EMANUELA ob 18. uri, ital. barv. film UUDOŽRCI AMAZONE ob 20. uri, 6. maja: franc. ital. barv. film NOVA EMANUELA ob 20. uri, 7. maja: hongk. barv. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 20. uri, 8. maja: hongk. barv. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 20. uri, 9. maja: amer. barv. film DEKLE IZ INDIJE ob 20. uri BLED — 3. maja: amer. barv. film BITI ALI NE BITI ob 20. uri, 4. maja: ital. barv. film JOR, LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 18. in 20. uri, 5. maja: amer. barv. film BITI ALI NE BITI ob 18. uri, amer. barv. film POLNOČNI MAŠČEVALEC ob 20. uri, 6. maj: ital. barv. film UUDOŽRCI AMAZONE ob 20. uri, 7. maja: angl. barv. film VEDEŽEUNA RITA ob 20. uri, 8. maja: franc. ital. barv. film NOVA EMANUELA ob 20. uri, 9. maja: hongk. barv. film PET ZMAJEVIH KREMPUEV ob 20. uri BOHINJ — 4. maja: amer. barv. film BITI AU NE BITI ob 20. uri, 5. maja: ital. barv. film JOR, LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 18. uri, jugosl. barv. film GROZNICA UUBEZN1 ob 20. uri, 9. maja: franc. ital barv. film NOVA EMANUELA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA - 3. maja: amer. komedija ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 18. in 20. uri, 4. in 5. maja: amer. film SATANOVO REZILO ob 18. in 20. uri, 7. in 8. maja: amer. spektakl OKRUTNI KALI-GULA ob 18. in 20. uri, 9. maja: amer. glasb, film BREAKDANCE ob 18. in 20. uri POLJANE — 3. maja: amer. komedija UUBEZEN V RIU ob 19. uri, 4. in 5. maja: amer. vojni film DAN POTEM ob 19. uri, 7. maja: amer. glasb, film BREAKDANCE ob 19. uri ŽELEZNIKI OBZORJE - 3. maja: amer.Jilm SATANOVO REZILO ob 20. uri, 4. maja: amer. komedija ZADNJA AMERIŠKA DEVICA ob 20. uri, 5. maja: amer. komedija UUBEZEN V RIU ob 18. in 20. uri, 8. maja: amer. film DAN POTEM ob 18. in 20. uri ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice in tete FRANČIŠKE KRMELJ iz Gabrka 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, prav tako pa tudi sodelavcem Ter-mike Trata in Bodovlje, Odeja Škofja Loka in vaščanom za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje, ter številnemu spremstvu na njeni zadnji poti. Lepa hvala dr. Debeljaku in patronažni sestri Ljubici za nudeno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za obiske na domu med njeno boleznijo ter za pogrebni obred in povcem ob odprtem grobu. ŽALUJOČI VSI NJENI Gabrk, 24. aprila 1985 ZAHVALA Ob smrti drage in nenadomestljive žene, mame, stare mame in sestre MARIJE DRAKSLER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim kolektivom: Planiki, Iskri, Savi, Tekstilindusu, Triglav konfekciji in Brivsko-frizerskem podjetju. Posebno zahvalo smo dolžni kvintetu Gorenjci za pevsko spremljavo pogrebne svečanosti. Hvala župniku za opravljen obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Podreča, Mavčiče, Šenčur, Kranj, Hrastje, 23. aprila 1985 mmmmmsiLAS 8. stran TOREK. 30. APRILA! Blejsko veslaško regato in blejske veslaške objekte sije v soboto ogledala tudi komisija mednarodne veslaške zveze. Bled naj bi leta 1986 organiziral svetovno prvenstvo veteranov. To svetovno prvenstvo veteranov naj bi bilo uvertura, saj Bled kandidira za izvedbo članskega svetovnega prvenstva leta 1987. Šestindvajseta Prvomajska regata na Bledu Odlični veslači Bleda Bled — Blejsko jezero in blejski veslaški delavci pri prvomajskih regatah, ki so uvod v novo veslaško sezono, res nimajo sreče z vremenom. Tako kot prejšnja leta jim je tudi v soboto in nedeljo zagodlo vreme. Na sporedu je bila že šestindvajseta Prvomajska regata, ki je zbrala kar nad sedemsto veslačev in veslačic iz vseh jugoslovanskih klubov. Čeprav so bile vse tekme na višini, pa je vendar to odlično pripravljeno uvodno jugoslovansko regato spet Na uvodni preskušnji 115 tekačev škofja Loka — Zveza telesnokultur-nih organizacij Škofja Loka in sekcija za teke pri društvu Partizan sta pripravila tradicionalni, 4. tek »Treh sporrie-nikov« na 15 kilometrov dolgi progi. Ze na uvodni letošnji tekaški preskušnji »na suhem« je bila udeležba množična, saj je nastopilo 115 tekačev in tekačic. Pionirji so tekli na tri kilometre. M. Kalamar Devetnajsta mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria Letošnja dirka za svetovni pokal B kategorije Ljubljana — Letošnja mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria, ki bo na sporedu že devetnajstič, bo to mednarodno kolesarsko karavano popeljalapotrehdeželah. Karavana več ko stotih kolesarjev iz Avstrije, Italije, ZRN, Poljske, Madžarske, ČSSR, prvič tudi Švice, in Jugoslavije bo tokrat prekolesarila sedemsto tri kilometre. Vse etape bodo potekale po Sloveniji, Avstriji in Italiji. To bo spet dirka sožitja in prijateljstva med Koroško, Furlanijo-Ju-lijsko Krajino in Slovenijo. Na tekmi letos ne bo predstavnikov iz SZ in NDR. Prav kolesarji Nemške Demokratične republike so se odločili, da bodo to sezono nastopili raje na dirki Po Jugoslaviji. Vsi nastopajoči pa se bodo letos potegovali tudi za točke svetovnega pokala B kategorije. Poleg najboljše jugoslovanske kolesarske reprezentance bodo v moštvenem delu nastopile tudi reprezentanca Srbije, Hrvaške in Slovenije. Mednarodna kolesarska karavana bo startala 5. maja ob 10. uri na prvo etapo Ljubljana — Jezersko — Borovlje. Etapa bo potekala tudi skozi Kranj na Jezersko in Borovlje in bo dolga kar 135 kilometrov. Druga etapa bo 6. maja popeljala vse iz Borovelj na 167 kilometrov dolgo pot do cilja v italijanski Varian. Naslednji dan bodo kolesarji iz Varia-na do cilja v Ljubljani prevozili po Julijski Krajini in Furlaniji 161 kilometrov. Iz Ljubljane bodo nato v četrti etapi vsi nastopajoči krenili na Roglo (135 km) in nato še iz Zreč do Celja (105 kilometrov), kjer bo končni cilj in proglasitev najboljših. v__±~ pokvarilo vreme. V soboto in nedeljo je bil Bled zavit v meglo, deževalo je in v nedeljo močno snežilo. Vendar to ni motilo nastopajočih v mladinski konkurenci in v konkurenci članov in članic. Blejski veslaški delavci so namreč kljub nevšečnim vremenskim pogojem izvrstno izpeljali oba dneva regate. Doseženi časi veslačev so bili zaradi mrzlega vremena, snega in dežja nekoliko slabši od prejšnjih, a vseeno lahko zapišemo, da smo videli v obeh dneh res pravo jugoslovansko veslaško prireditev. Le-ta je bila boljša tudi zaradi velike borbenosti vseh čolnov, od skifa do osmerca. Tako kot v članski konkurenci so se v konkurenci mladincev najbolje znašli vsi čolni Bleda. Odličen je bil tudi nastop blejskega osmerca, ki je po dvaindvajsetih letih spet veslal za svoj klub. Čeprav so bili na startu vsi osmerci iz našega veslaškega športa, se je blejski osmerec izvrstno odrezal irf premagal vse svoje konkurente. Posadka osmerca je bila sestavljena iz zmagovalcev drugi veslaških kategorij. Med njimi tudi naš najboljši čoln, blejski četverec, ki je s svojo zmago dokazal, da je odlično pripravljen za letošnjo sezono in je res edini čoln, ki bo nastopal na svetovnem prvenstvu konec julija v Belgiji. Na nastop v Belgiji čaka tudi skifist Milorad Stanulov. Najuspešnejša veslača dvodnevnega regatnega tekmovanja sta bila domačina Robert Krašovec in Milan Janša. Oba sta namreč osvojila kar tri zlata odličja. Bila sta zmagovalca dvojca, skupaj s Ferčejem in Prešernom sta zmagala tudi v četvercu brez krmarja in ta četverica je bila tudi v zmagovitem blejskemosmercu. Tako kotnjiho- vi starejši vrstniki so prva, druga in tretja osvajali tudi mladinci Bleda. Tako brez težav in res s pravim optimiz-mom. lahko zapišemo, da je Bled postal-s svojimi veslači najboljši klub v Jugoslaviji. Za vse uspehe naše iskrene čestitke. V teh dneh se je na Bledu sestalo tudi predsedstvo veslaške zveze Jugpsla-vije. .Veliko so govorili o težkem veslaškem finančnem položaju in sklenili šo, da bodo naši veslači na mednarodnih tekmovanjih nastopali s pomočjo republiških zvez in klubov, v katerih nastopajo. Ukinjeno je bilo tudi mesto zveznega trenerja. To delo bo sedaj opravljal strokovni svet v sestavi: Slivnik (Slovenija-trener Bleda), Boranič (Hrvaška) in Jankovič (Srbija). Letošnje državno prvenstvo naj bi bilo od 18. do 21. junija v Jajcu, vendar bi bilo bolje, če bi bilo na Bledu. Bled bo junija organiziral že tradicionalno mednarod-. no regato. D. Humer Foto: F. Perdan Kranjski tekači odlični na teku Treh src KRANJ — Na prvi letošnji tekaški preizkušnji, na Teku treh src v Radencih,-so se odlično odrezali tudi tekači iz Kranja. Absolutni zmagovalec maratona je bil Kranjčan Močnik, ki je zmagal tudi v svoji starostni konkurenci. Odličen je bil tudi zmagovalec kategorije od 18 do 30 let, Kranjčan Hribernik. Tako kot Močnik je tudi Hribernik član športnega društva Kokrica. Na teku Treh src v Radencih so nastopili tudi tekači in tekačice kranjskega Partizana. V svoji starostni skupini v teku na dvainštiri-deset kilometrov je bil prvi Grego-rič iz Partizana Kranj. V teku na enaindvajset kilometrov, ki je bil hkrati tudi republiško prvenstvo, je bil v kategoriji od 41 do 50 let najhitrejši Rok Štros, Fortuna je bil četrti, v kategoriji od 50 do 60 let pa je Miran Rant bil tretji. V tej konkurenci so startale tudi ženske. Najvidnejšo vlogo je igrala Greta Rozman, ki je bila absolutna zmagovalka malega maratona in republiška prvakinja v kategoriji nad štirideset let. Odlično je tekla tudi Darinka Erzetič, ki je bila zmagovalka v skupini od 31 do 40 let in druga na republiškem prvenstvu v kategoriji žensk od 14 do 40 let. Razen teka Treh src se je Kranjčan Kaučič udeležil tudi sedmega maratona Djura Djakoviča in Nikole Hečimo-viča na petindvajset kilometrov. Kaučič je bil prvi v svoji skupini od 40 do 49 let. Vsem tekačicam in tekačem iskrene čestitke za odlične uvrstitve. -dh Po končani zimski plavalni sezoni Kranjski Triglav dosegel skoraj vse Skrb za naraščaj Škofja Loka — Zveza telesnokultur-nih organizacij Škofja Loka je v sodelovanju s smučarskima kluboma Alpi-na in Alpetour ter z društvoma Iskra in Poljane pripravila v minuli zimi tekmovanje v veleslalomu za pokal »ciciban« in »pionir«. Po štirih tekmah je bila razglasitev na Soriški planini, kjer so najboljši v vsaki kategoriji prejeli priznanja in darila. Vrstni red: pokal »ciciban« — cici-banke — letnik 1978 in mlajše: 1. Barbara Kalan 75 točk, 2. Mojca Hočevar 45, 3. Tanja Zavrl 20; letnik 1977: 1. Špela Bračun 75, Alja Kolenc 60, 3. Tina Bogataj 50; letnik 1976: 1. Nina Čes-nik 75, 2. Tina Dolinar 60, 3. Anja Kalan 55; letnik 1975: 1. Katja Šink 75, 2. Nadja Mihovilovič 60, 3. Tanja Cerov-ski 50; letnik 1974: 1. Lea Ribarič 75, 2. Urška Hafner 60, 3. Tjaša Tičar 50; cicibani — letnik 1978 in mlajši: 1. Uroš Krek 70, 2. Boštjan Božič 70, 3. Luka Dijak 47; letnik 1977: 1. Jure Podlipnik 75, 2. Lenart Štancar 65 3. Savio Tomič 45; letnik 1976: 1. Luka Šink 75, 2. Boštjan Rupar 65, 3. Mohor Maretič 50; letnik 1975: 1. Borut Ravnik 75, 2. Denis Giacomelli 55, 3. Matej Križaj 40; letnik 1974: 1. Grega Rupar 70, 2. Samo Petrač 57, 3. Rok Kejžar 5Q; pokal »pionir«: mlajše pionirke: 1. Patricija Zor-jan 65, 2. Bina Kavčič 57, 3. Rebeka Kr-melj 47; mlajši pionirji: 1. Tomaž Rant 70, 2. Aleš Šubic 51, 3. Milan Benedičič 50; starejše pionirke: 1. Petra Poljanec 75P 2. Adrijana Burjek 60, 3. Katjuša Bizjak 45; starejši pionirji: 1. Gorazd Podrekar 75, 2. Boris Eržen 65, 3. Janez Oblak 36. NOGOMET Kranj — V nedeljo bo nadaljevanje v vseh slovenskih nogometnih ligah. Nogometaši Nakla bodo v nedeljo ob 10.30 gostili na svojem igrišču enajsterico Jadran Lame iz Sežane. Nogometaši Triglava iz Kranja pa bodo na stadionu Stanka Mlakarja ob 16.30 igrali z moštvom Rudarja iz Trbovelj. Na tradicionalni šestindvajseti regati, ki je uvod v letošnjo veslaško sezono, so v konkurenci mladincev veslali tudi mladinci VK Bleda. V dvojnem dvojcu sta se izkazala Franci Sebanc in Ivan Mezeg, ki sta v velikem finalu osvojila četrto mesto. — Foto: F. Perdan KRANJ — Letošnja zimska plavalna sezona se je za naše najboljše jugoslovanske plavalce in plavalke končala pred nekaj dnevi na mednarodni tekmi na Madžarskem z njihovo reprezentanco. Mladi tekmovalci v konkurenci pionirjev pa so imeli še zimsko srečanje med Avstrijo, Furlanijo-Julijsko Krajino in Slovenijo. Tako so končali dolgo in dokaj uspešno zimsko sezono 1984—85. Po kratkem odmoru so se spet začeli pripravljati za letošnjo, ki se začne že sredi maja. Vrhunec bo avgusta v Bolgariji, kjer bo v Sofiji letošnje evropsko prvenstvo. Vse naše najboljše pred tem prvenstvom čakajo nastopi še v mednarodni konkurenci, balkanskem prvenstvu in za državne ter republiške naslove v letni sezoni. Med nastopi v domačih in tujih zimskih bazenih so spet igrali najvidnejšo vlogo tekmovalci kranjskega Triglava, ki so ponovno dokazali, da so med najboljšimi v državi. Čeprav v tej zimski sezoni nista plavala brata Petrič, so vsi ostali dokazali, da so za razred boljši od ostalih. Borut Petrič je prenehal s plavalnimi nastopi, medtem ko se Dajan Petrič za to sezono resno in skrbno pripravlja na Reki, kjer služi vojaški ' rok. Kranjski plavalci in plavalke so že začeli z delom za poletno sezono, saj so prvomajske praznike izkoristili za skupne priprave v Dolenjskih toplicah. Na teh pripravah je tudi njihov najboljši plavalec Darjan Petrič, ki so mu vojaške oblasti dovolile, da se uspešno pripravlja za letošnje evropsko plavalno prvenstvo. Vendar so prav vsi tekmovalci in tekmovalke v vseh konku-rencah v zimski sezoni dosegli take uspehe, kot že dolga leta ne. Vsi so na tekmovanjih dosegali odlične rezultate, ki so jim prinesli zaslužena državna in republiška prvenstva in enako uspešni so bili tudi v mednarodni konku- Teniške novice Umag: največji uspeh Primožča Starca — Več kot štiristo mladih teni-sačev, starih od 12 do 18 let, se je na 24 igriščih v Umagu merilo v nemogočih razmerah — pihala je namreč močna burja — na mednarodnem turnirju za pokal Katoro. Primož Stare, član kranjskega Triglava, je z uvrstitvijo na glavni turnir med osmerico najboljših mladincev dosegel svoj doslej največji uspeh. Barbara Mulej se je med pionirkami uvrstila med osmerico, Dunja Je-zeršek pa v isti starostni skupini med 16 najboljših. Uspeh kranjskih tenisa-čev je dopolnil še Aljaž Stare z zmago v tolažilni skupini pionirjev do 14. leta. Portorož: Barbara Mulej zmagala na odprtem prvenstvu — Z odprtim prvenstvom Portoroža se je začela letošnja teniška sezona v Sloveniji. Med pionirkami do 12 let so se v polfinale uvrstile same Kranjčanke, zmagala pa je Barbara Mulej, ki je v finalu gladko odpravila klubsko tekmico Jezerškovo. Med pionirji do 14 let sta se med štiri najboljše prebila Janškovec in Por; prvi se je uvrstil tudi v finale, kjer pa je moral priznati premoč Stražarju (Olimpija). Reka: uspešen nastop kranjskih igralk — Na odprtem prvenstvu Reke sta med pionirkami do 14 let nastopili tudi igralki kranjskega Triglava: Barbara Mulej je bila druga in Dunja Je-zeršek tretja. Tekači na Pokljuki Gorje — Športni delavci iz Gorij so priredili v ugodnih snežnih razmerah na Mrzlem studencu na Pokljuki eno zadnjih letošnjih tekmovanj v smučarskih tekih. Čeprav'so se v dolini že začele poletne rekreativne prireditve, se je organizatorju teka na Pokljuki prijavilo kar 71 tekmovalcev. Progo je speljal gorjanski trener Pavel Kobilica in je vodila tekače od Mrzlega studenca v Majene-Kranjsko dolino in odtod nazaj do štartnega (in ciljnega) mesta. Največ uspeha so imeli tekmovalci kranjskega Triglava. Rezultati — mlajše pionirke (3 km): 1. Betka Popovič (Gorje), 2. Tanja Kozina (Triglav), 3. Lucija Larisi (Gorje); mlajši pionirji (3 km): 1. Tomaž Zemva, 2. Jožko Poklukar, 3. Miha Larisi (vsi Gorje); starejše pionirke (5 km): 1. Andreja Grašič, 5. Urša Kaučič (obe Triglav); starejši pionirji (5 km): 1. Matej Ažbe, 2. Andrej Ažbe (oba Triglav), 3. Andrej Zupan (Gorje); mlajše mladinke (10 km): 1 Barbara Hočevar (Triglav); mlajši mladinci (10 km): 1. Borut Nunar, 2. Mitja Kolman, 3. Franc Prevodnik (vsi Triglav); starejši mladinci (10 km): 1. Lojze Katrašnik, 3. Matej Kordež (oba Triglav); starejše mladinke (10 km): 1. Katra Kavčič, 2. Ivi Be-šter (obe Triglav); mlajši člani (15 km): 1. Robert Slabanja (Dol), 2. Milan Katrašnik, 3. Jure Kumer (oba Triglav); člani (15 km): 1. Janez Reberšak, 2. Tine Zupan (oba Gorje); ekipno: 1. Triglav 126 točk, 2. TVD Gorje 66, 3. SK Logatec 35 itd. J. Ambrožič renči. Člani, mladinci, starejši P1" in mlajši pionirji v kategoriji A na državnih prvenstvih osvojili P druga in tretja mesta. Starejši in ši pionirji so poleg republiških m< nih naslovov osvojili tudi v obeh kurencah državne moštvene naj .Pri starejših pionirjih so se iz* Stojan Jocič, Zala Kalan in njihov« fete in tako v posameznih discip osvojili kar sedemindvajset drz8 posameznih odličij. Enako uspeŠ^ njihovi starejši vrstniki so bil1 mlajši pionirji. Na državnem Pj stvu so se izkazali Roni Pikec, * Vojičič, Žiga Ogrizek in njihove št* ter tako osvojili kar dvanajst zlati" lajn. Na članskem prvenstvu so n* višje stopnice stopili Andrej Manj! Zala Kalan, Simon Šolar, Igor Ve« vič in Aram Jocič. Vsi ti so bili ej uspešni tudi na mednarodnih tej vanjih v Trentu, Bonnu, na M*" skem in na mednarodnem miti« Zagrebu. Enako je bilo tudi v vse? tegorijah na slovenskih prvenstv" konkurenci pionirjev se niso iz*J samo Triglavani, temveč so bili' šni tudi Radovljičani. Polona Rob protnikova, Zadravec in še bi labkj štovali, so v konkurenci pionirjev' gorije A osvajali republiške in dr** posamične naslove. Tako imam" Gorenjskem razen Triglava še us] plavalni klub Radovljica. D. HuJ SPOROČILI STE NAM Kranj: Mazi zmagovalec šahovslj prvenstva Iskre — Sindikalna š8! ska sekcija Iskre (Kibernetike matike in Električnih orodij) je vila šahovsko prvenstvo za ' de'' Iskre. Med 14 šahisti in dvema Š8* kama je zmagal Leon Mazi (Elekf1 orodja) s 7 točkami pred Branetom1 želakom 5,5, Alojzem Deželakorn l Kibernetika) s 3,5 točke ter Jož* Cimpermanom in Dušanom Čeb' jem (oba Telematika). — J. Reže* Tržič: končano cicibansko tekij'jj nje za Pokal Tržiča — Smučarski * Tržič je v letošnji zimi prvič pripj cicibansko tekmovanje za Pokal ča. Mladi smučarji so se dvakrat pj fe* rili v veleslalomu. Najuspešneje XV prejeli medalje, vsi pa spominsk* H| plome. Končni vrstni red — cicib* (1974/75): 1. Tanja Ahačič, 2. U j Janškovec, 3. Patricija Uzar, 4. Ks* ^ Hribar, 5. Darja Belak; cicibanke ( p, in mlajše): 1. Anita Bogataj, 2. y Jurjevčič, 3. Maja Meglic, 4. Maj* lipčič, 5. Tanja Praprotnik; cicj (1974/75): 1. Marjan Zupančič, 2. šteh, priden fant je bil. Hudo je' ta, ko so Nemci tiščali v Toplice in so jih oni zadrževali1 * nQ nasprotni strani, proti Podturnu.1 J!ug : dni so bili takrat na položajih, W ?° ] hrane. Vršičke smrek so jedli, V°t z drevja. Kako je bil potem dober' ružni sok! A Nemci le niso prišli" Ko Pa patrole tja proti Kočevju! Tri« gosti po snegu, da se ti je vdiralo po P8, J0 ii Vse vasi požgane. Za kakšen zid e d se stisnili in stražo so postavili pa Jj Vs drug drugega budili, da niso zm^ ^So li. Okoli njih pa so tulili volkovi', Prer Kako lepa je bila potem svot^ ^Up Dan po osvoboditvi so prišli v J*, e'al bljano. Praznično, veselo, belo M jda bljano. A skoraj še bolj veselo je^ ^ v' 29. novembra 1945, ko je ustavo* J* n, na skupščina v Beogradu razgl9' al U Jugoslavijo za republiko. V buflf Devetdesetletnik JOŽE MARINIČ iz Podnarta Danes nam je lepo, nekdaj pa smo težko živeli -_,___.________________„ —l nrt „ui „a„ :______j_____• ___i .,____ i__n_. a _i_______ • -.. ... . ..iti Podnart — Obiskal sem ga dan pred praznikom Osvobodilne fronte. Bilo je ravno sredi dne, zato sem ga zmotil pri jedi. »Samo tole juho pojem, potlej pa se lahko pogovoriva,« me je prijazno sprejel mož suhljate in rahlo upognjene postave ter dodal: »Na Gorenjski glas sem že dolgo naročen in ga rad berem. No, pa boste zapisali še kaj o meni, čeprav nimam kaj prida povedati o svojem trdem življenju!« Najbrž je kar pravšnji čas, da se ob 1. maju spoznate z Jožem Mari-ničem, ki je izkusil mnoge tegobe delavskega stanu v preteklosti in še danes ostaja zvest njegovemu naprednemu prepričanju. Pa še en globlji razlog je za njegovo predstavitev. Kmalu, 11. maja 1985, bo praznoval 90. obletnico svojega roj stva, kar tudi ni vsakdanji dogodek. »Verjetno mi je trdoživa narava poklonila toliko let,« je razmišljal in razlagal naprej: »Tudi gorenjski zrak mi dobro dene. Če bi ostal na Primorskem, kjer pijejo vino namesto vode, me gotovo ne bi bilo več, tako kot so vsi moji sorodniki od tamkaj že pomrli.« Doma je iz Višnjevika v Brdih, kjer so prebivali v revni bajti. Preživljali so se z delom pri kmetih in prodajo vina iz malega vinograda. Pa je bilo le malo hrane — največkrat je to bila polenta — za šestero otrok, ki so se Joževi materi rodili v dveh zakonih. Izgledalo je, da bo bolje, ko se je šel učit za zidarja, vendar so ga že pred koncem uka vpoklicali v avstro-ogrsko vojsko. »Šest let sem služil cesarju,« je nadaljeval, »najhuje pa je bilo na ruski fronti, kamor so me poslali 1916. leta. V neki bitki sem bil hudo ranjen v prsi. Po treh dneh so me našli Rusi in me komaj živega prepeljali v moskovsko bolnico, kjer sem se zdravil dva meseca. Potlej je sledilo bivanje v ujetništvu. Kmalu so nas poslali v Sibirijo, kjer sta nas pestila mraz in lakota. V teh krajih sem spoznal tudi boljševike, ki so me najprej imeli za špijona, nato pa so spoznali, da nisem nevaren in so me dali v njihovo kuhinjo. Zatem sem še služil pri njihovih ljudeh.« Leta 1921 se je Jože Marinič iz ujetništva vrnil domov. Znal je bolje rusko kot slovensko; še danes mu je ostalo v spominu precej be- sed v tem jeziku. A zlagoma se je privadil novemu življenju, nad katerega so se takrat zgrinjale sence fažizma. Ker doma ni bilo zaposlitve, se je odpravil k sorodnici v Maribor. Potem je taval za priložnostnimi deli, čeprav brez veljavnih dokumentov za našo deželo, od Savinjske doline in Dolenjske do Gorenjske. Na Jesenicah se je pri železnici vdinjal med zidarje. Zaprosil je tudi za jugoslovansko državljanstvo, kar so mu odobrili, ne spominja se povsem natanko, 1925. ali 1926. leta. Ostal je pri železnici, kjer je popravljal škarpe na raznih krajih. Leta 1930, ko se je poročil s pridno ženico iz bližine Kranja, se je naselil v čuvajnici v Besnici. V Mariničevi družini se je rodilo šest otrok, a so le štirje ostali živi. Z Jožico prebiva oče Jože v skupnem gospodinjstvu, v njihovi hiši v Podnartu 39 pa živi tudi sin Marijan. »Po osvoboditvi domovine,« je opisal sogovornik, »so prišli boljši časi. Postavili smo si celo svoj dom, čeprav smo ga dograjevali kar tri desetletja. Kako je bilo med drugo vojno? Silno težko; najprej sem si pri delu poškodoval glavo, zatem pa so me še Nemci zaprli v Begunjah zaradi suma sodelovanja s partizani in pogostega rušenja mostu v Besnici. Tudi takrat je moje življenje viselo na nitki, pa so me le spustili iz zapora, ker je kljub moji odsotnosti most letel v zrak. Po vojni si nisem več opomogel z zdravjem. Težavam v glavi, še danes imam vrtoglavico, se je pridru- žila zastrupitev noge. Upokojili me kot invalida. Ker sem se moj izseliti iz železniškega stanovanj smo za silo pozidali klet,-iz katfl je pozneje počasi zrasla hiša. Danes nam je lepo, nekdaj { smo težko živeli. Tovariš Tito omogočil napredek in poskrbel» di za boljše življenje revnih IJ**' Sedaj nikomur nič ne manjka hrane so mnogi celo presiti.« Ko je Jože Marinič to pripoveoj val, je lesk v še vedno prenika očeh, ki so uzrle mnogo sveta i*1 dolgih letih videle več slabega M dobrega, izdajal njegovo notrai zadovoljstvo nad sedanjostjo, s skromno pokojnino, pravi, se živeti, če ni človek prezahtev Njemu zadostuje, da mirno prebi1 v svojem kotičku in dobi toliko 1*: ke hrane, kot jo prenese njegov čutljiv želodec. V edino razvedr^ mu je prebiranje časopisov, iz \ terih izve, kaj se dogaja doma >> po svetu. _ i »Kako bom proslavil praznik', mi je vprašujoče nastavil zanj slabega sluha uho bližje k moj'' ustom in brž odgovoril, da bo izo" sil zastavo. Ko sem mu še enkr* ponovil, da ne mislim delavsk^ V praznika, ampak njegov življenj5* ^ jubilej, je odvrnil: »Brez zastal skromno. Zbrali se bomo dom1 in se malo poveselili.« Za naprej ima Jože Marinič samo željo. Rad bi, da ne bi m slabše, pri življenju in zdravj Morda mu bo narava, se nadej naklonila še nekaj let. To mu isk1* no želimo tudi mi! Stojan Saje Krniški 1. maj Krnice — Z Robidniškega brda, kjer se svet prevesi s poljanske na cerkljansko stran, 'cjer se stikata Gorenjska in-Primorska in ko-ler voda z ene strani strehe teče v Jadransko lorje in z druge v Črno morje, se cesta spusti proti Krnici. Ni najvišja vas v Poljanski dolini oziroma bolje, v poljanskih hribih, je pa prav gotovo med najbolj odmaknjenimi. Visoko v strmih senožetih in bregu nad Kopačnico so, kdo ve, zakaj, postavili hiše že davni predniki. Dolgo je bila ne samo od boga, temveč tudi od ljudi pozabljena in še danes si morajo domačini pomagati predvsem sami, če hočejo vzdržati v negostoljubnih robeh. Ko je spodaj v dolini že vse zeleno v cvetju, so pri njih pogosto še zameti. Najhujši so prav na cesti, ki vodi čez Robidniško brdo proti Leskovici, do katere je skoraj šest kilometrov. Od tam odpelje vsako jutro šolski in delavski avtobus, do Ho-tavelj pa je devet kilometrov. Do šole v Gorenji vasi, kamor sc vozijo otroci od petega razreda naprej, pa je še kake tri kilometre več. Najmlajši imajo šolo v Leskovici. Do tja pa morajo peš. Zato mora Milan Jeram, ki obiskuje šolo usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki, zjutraj ob štirih sesti na moped, da je deset minut do petih v Leskovici, ko od tam odpelje avtobus, in do sedme v šoli. Pozimi, ko so zameti, pa mora od doma ob treh in krepko stopiti dve uri peš do Hotavelj. Ko pride domov, le še malo povečerja, saj v temi odide in v noči pride in gre spat. Nič bolje se ne godi tistim, ki hodijo v službo. Ob štirih zjutraj morajo od doma, čez približno 12 ur so nazaj. Vendar imajo povsod doma še zemljo, vzorno obdelane skromne njive in tudi lepo urejene hiše. Pot na delo pa jih seveda tudi veliko stane. Ko odleze sneg, se vozijo s svojim avtom ali mopedom, da so popoldne prej doma in da lahko več postore na polju. So pa trdno odločeni, da bodo vzdržali in vztrajali, saj imajo vsaj pri polovici od Janez Rejc Franc Jeram Maks Šinkovec Milan Jeram osmih hiš naslednike in se tako ni bati, da bi se domačije izpraznile. - »Ker je cesta čez Robidniško brdo pozimi neprevozna, saj so zameti visoki tudi do tri metre — kot bi Gorenjska in Primorska tekmovali med seboj, katera bo nasula več snega — smo se odločili za gradnjo nove ceste. Potegnili jo bomo od Krnic do Kopačnice, tako da bo pot do tja več kot trikrat krajša in še zametom se bomo ognili. Od Krnic do Petrove se-nožeti, v dolžini 1625 metrov, jo že delamo. Od tam do Kopačnice pa je potem le še dobrih 300 metrov. Na prvem delu so narejena že groba dela, saj od začetka februarja naprej na njej dela buldožerist,« pripoveduje predsednik gradbenega odbora Franc Jeram, ki je po poklicu kamnosek — monter in zaposlen v hotavelj skem Marmorju, doma pa skupaj s starši in ženo obdeluje tudi manjšo kmetijo. »Do sredine aprila je bilo na cesti opravljenih 140 strojnih ur dela, 489 ur pa smo vašča-ni delali udarniško. Problem pa je, ker nas je zelo malo. Osem hiš je vezanih na to cesto, vendar smo samo pri polovici tudi mlajši ljudje, ki lahko pomagamo, zato smo z delom zelo obremenjeni.« Investicija je veliko breme za vaščane. Leta 1983 so izračunali, da bi gradnja krniške ceste veljala 2,670.000 dinarjev, danes bi lahko to številko podvojili. Nekaj manj kot polovico vrednosti predračuna so dobili od občinske komunalne skupnosti in tovarn, v katerih so zaposleni Krničani. »Nismo se še točno dogovorili, koliko bo moral vsak vaščan prispevati v denarju in koliko ur bo moral opraviti, vendar bo vsak prispevek huda obveznost. Vsi smo že zaradi urejanja domačij zelo obremenjeni, zaslužek od kmetij pa je tukaj zelo majhen,« pravi Franc Jeram. Vendar pa cesto hočemo imeti, potrebujemo jo, zato moramo delati. Veliko dela smo imeli že.preden smo cesto začeli graditi. Nič koliko poti je bilo treba narediti, da smo dobili vsa dovoljenja in da smo prišli v fi- nančni program občinske komunalne skuj? sti. Če nam ne bi toliko pomagal nekdan]1 rektor Marmorja Lojze Štemfelj z Voka^ je vesel vsakega napredka v naših kraj1" se je pripravljen zanj tudi potruditi, bi & uspeli.« »V tako hudem bregu še nisem kopal $L za cesto,« pravi buldožerist Maks ŠinkoV* Hotavelj. »Čeprav je precej ovinkov in sefr tin, bo cesta še vedno strma, vendar pa j° pozimi laže vzdrževati in je ne bo sproti z*JL tal sneg. Tudi meni se zdi prav, da jo gtm saj pozimi ni bilo prav nič prijetno riti s P gom ali .frezerjem' skozi zamete.« »(Jesta bo zadržala mlade doma, saj imeli precej bližje na delo. Vidijo, da se tU1 hribih napreduje in bodo tu doma zgradil1 ve hiše, česar sem zelo vesel,« pravi J* Rejc, ki je tudi v gradbenem odboru za & »Kmetijo je že prevzel sin, vendar oba s ho hodita delat. Sin dela v Termiki v vljah, snaha v Gorenji vasi v Alpini. Dv« čez štiri morata zjutraj od doma, da ujaflj Termikin avtobus, ki vozi iz Kopačnice tem bosta imela vsaj uro na dan prihranje Čeprav so bili pred vojno na italij*11' strani, so bili Krničani zavedni Slovenci 111 se priključili narodnoosvobodilni borbi. majhna, a je osem vaščanov darovalo nje za svobodo. Tudi po vojni so bili vedno le sedaj, vztrajni in vneti za napredek. *f 1954 so s Primorske dobili elektriko, leta 1 so napenjali vaški vodovod, leta 1980 do ^ potegnili telefonsko omrežje in zato Q° eno telefonsko številko, lani so začeli gTt cesto. V načrtu pa imajo še gradnjo pro žarnega bazena. V bližini namreč ni no} take močne grape, da bi lahko uporabil1 zgalno, če bi v vasi zagorelo. Krničani so se morali vedno zanašati P' vsem nase in na svoje roke. Na tisto, fcfll prigarali na domačih njivah in senožetih |J tovarnah v dolini. Zato je 1. maj resnično hov praznik. L. Bogata) llROREK, 30. APRILA 1985 REPORTAŽA ri Je bil tam na koncu okraja, kjer je «anes SDK, so metali bombe. Takrat 1 bil ves Kranj pokonci. . ste e ^e bil dol8a leta v Iskri: moJ" • v industrijski šoli, sekretar to-Arne, obratovodja v proizvodnji in et avtoparka. Skromen, priden, za-ji in ^aen, predan. Vsestranski družbe-t je' ^Politični delavec: v zvezi korauni-ladJ Jjjv, zvezi borcev, socialistični zvezi, je b j11 Je prvi predsednik zbora proizva-944- Jucev v Kranju. Vrsto priznanj je enj» r|bil v teh 40 letih predanega dela /al', *?novo, socialistično družbo: red za-nu.1 !'ug za narod II. in III. stopnje, Zve-h, bj ?° Plaketo ZZB NOV in števime bp0r10?ge* Danes 3e Pridal še priznanje •i b ^ borci, ki so vse svoje dolž-Tri» Mi in delo opravljali z vso vestno-3 ?f » in P°lno odgovornostjo, tudi Sta-z 0l danes zadovoljen. Ne more biti, i P8 oJ^em terri, kar nas je doletelo. »Ni tatif ^govornosti,« razmišlja ob tem, »vjjj Pomalo smo delali. Vsak le zase, za 0 \ d, Pn°st je pa že vsem odveč. Če bi v J v?'ali tako, kot smo delali po vojni, lo « ^anes ne bilo tako zavoženo. Tako je - ™ vsak pozna le pravice, dolžnosti < Kne" Titov splitski govor bi se mo-elal *1 uresničiti, pa bi bilo drugače ...« D. Dolenc Pesmi o gorah, ljubezni, vojni 11. STRAN ©§)MgS5JJ©IEnGLAS Scabiosa Trenta Ti listi, v vetru razmetani, popisani z besedo malokdaj veselo, s poezijo, vzniklo med gorami, z ljubezni bolečino, v solzi zablestelo, s spomini, ki človeštvo jih je že preklelo — v tej skromni knjižici so zbrani... Uvod, ki ga je Branko Slanovic z Bleda napisal na prvo stran svoje pesniške zbirke. V rokopisu je še, pripravljena za tisk. Bolje povedano, čaka, da bi šla v tisk. Naj bo torej naše pisanje prispevek k temu, da bi Listi v vetru ugledali beli dan. Sem in tja so bile njegove pesmi že objavljene. V publikacijah in časopisih, ki so izhajali na Jesenicah, kjer je živel dvajset let, kjer je kot farmacevt delal v jeseniški lekarni. Zdaj, ko je upokojen in se je vrnil na Bled, ima več časa. Malce tudi zavoljo ženinega prigovarjanja jih je zbral in uredil v poglavja, iz katerih se kot listi v vetru usipajo pesmi. Kot bi veter njegove misli gnal v daljno preteklost, med pri- anflj l? bi' M a ikra' Dji' m 3^ a bi se nikoli več ne ponovilo — Srečanje internirank iz nemških Koncentracijskih taborišč in zaporov Aichach, Raioensbriick in Au-chuiitz v petek, 26. aprila, v kranjskem domu JLA, je izzvenelo v oster oo°4nSt pWti fa^izrnu> Proti strahotam vojne. Srečanje v Kranju so se Q, . °~*etotci osvoboditve udeležile interniranke z vse Gorenjske, iz , Cln Šiška, Šentvid in Kamnik, do koder je med vojno segalo gorenj-ko vojno področje. Prišlo jih je prek 180. Dopoldne so si ogledale Br-°» popoldne pa jim je minilo v tovariškem srečanju ob bogatem kul-"Hiern programu, ki so jim ga pripravili kvartet Zvonček, citraši pod °dstvom Rada Kokalja in mlada flavtistka Urška Gros, ki jim je zai-Srala partizanske pesmi. — Foto: F. Perdan U ni bil LVJi ki 'i up nji a A iP m A T i Varujmo gozd pred ognjem , a Po daljšem obdobju deževnega in hladnega vremena lahko priča-J111 jemo izboljšanje in otoplitve. Z bližanjem poletja in naraščanjem ^niperatur pa se bodo povečale tudi nevarnosti za nastanek požarov, suhe in ogrete snovi toliko raje zagorijo. Tokrat vas želimo opozori na previdnost pri kurjenju ognja v naravi, zlasti v bližini gozda. Menite, da je opozarjanje odveč? Podatki potrjujejo nasprotno; tudi Gorenjskem zakrivi kar dve petini vseh požarov malomarnost. Ponavadi gre za človekovo neosveščeno ravnanje s snovmi, ki netijo Og^nj, le-ta pa se ob kančku neprevidnosti lahko sprevrže v požar z ob-Sežnimi posledicami. Čeprav je izmed vseh lanskih požarov le 7 odstotkov odpadlo na Sozdne požare, ta številka nikakor ni zanemarljiva. Gozdnih požarov Namreč ni moč vedno hitro in učinkovito pogasiti. En sam požar, ki se Razširi na večji obseg lesnega bogastva, pa lahko pozvroči zelo veliko s«odo. ^ Kdo naj bi skrbel, da bi v naših gozdovih čim manj krat zagorelo? ^edvsem vsi tisti, ki iz kakršnegakoli vzroka zahajajo v gozd ali nje-Šovo bližino! Teh pa je kar nekaj; od tistih, ki jih tja privedejo razna °Pravila, do drugih, ki se v naravo namenijo za razvedrilo. Gozdni delavci dobro vedo, kako se je treba obnašati v gozdu. Vse-er»o se tudi med njimi lahko najde kak malomarnež. Dovolj je, na pri-?*er, da odvrže neugaslo cigareto na tla, ta bo počasi zanetila plamenik v listju, zagorelo bo grmovje in nazadnje tudi drevje, če ognja ne 0 Prej nihče opazil. . Kmetje v višjih legah še niso očistili vseh travnikov in gozdov. Po ^kih opravilih kaj radi zažgo odvečni material. To morajo storiti po-sebno previdno, nikakor pa ne smejo kuriti v bližini gozda ali v vetrovom vremenu. Bolj nevarni od delavcev so izletniki, ki se v naravi ustavijo za ves Oan. Takrat ponavadi zakurijo ogenj, da bi na njem kaj spekli za pod *°b. Če nimajo s seboj sestavljivega ražnja, naj ognjišče ogradijo s ka-^njem, predvsem pa naj zanj izberejo varno mesto. Nikar naj ne po-*abijo na otroke, ki kaj radi neopazno sežejo po vžigalicah in v igri ?ažgo še "kaj več kot papirček ali listje. Pred odhodom domov se morajo še enkrat prepričati, ali so zagotovo pogasili vso žerjavico na °8njišču. . Če v naravi slučajno zanetijo ogenj, se morajo odrasli hitro znajti n Prisebno ukrepati. Kjer ni v bližini vode, lahko goreče mesto naglo Pokrijejo z odejo, zagrnejo s prstjo ali tolčejo z vejami toliko časa, Jj°kler se ne pogasi. Če je ogenj že zajel večji del travnika, grmovja ali *"evja in ga sami ne morejo pogasiti, naj kar najhitreje obveste o na-?^nku požara najbližje gasilsko društvo ali postajo milice. Za ostale seveda najbolje, da se nevarnosti umaknejo in ne ogrožajo svojih ži-vljenj. S. Saje lju, okupaciji, Radovni, Begunjah ... Ti, ki hodil boš tod mimo, pa — kdorkoli si, popotnik moj, vedi, da svoj sen tu spimo, v krvi, v ognju pomorjeni, v kletvi neizgovorjeni . . .! V tišino le prisluhni, pomni to, da umrli smo za narod svoj! Če tujec si, ki bereš to, v svobodi brat si nam Idhko, mi hlapci ne — četudi mrtvi smo ...! Pesmi, ki jih je pisala ljubezen do rodne zemlje. Groza, ko je izvedel, kaj vse se je zgodilo doma, ko je njega vojni vihar vrgel daleč stran, na prisilno delo, med nemške soldate, ko je ubežal in pet mesecev hodil domov, kjer ga je ujel konec vojne. M. Volčjak Nekje na svetu je košček zemlje raztrgane, ki se divje vzpenja v nebo, ki se kot biserna slika zrcali, kot pesem visoka nesmrtnih valov ... Ta zemlja je zibel drvarjev, dom skromnih, tihih kožarjev, divjih lovcev in gorskih vodnikov — Scabiosa Trenta slovenskih gornikov. Tu je kakor v pravljici okameneli, resnica, kakor nedosanjan sen: na sinjem nebu oblaki beli, se dvigajo iznad vrhov in sten, v dolini trak svetal se vije, kjer Soča bistra v divjo tesen bije ... Nekoč so cvetko malo tod iskali, v sivi, nedostopni trentski skali, pa je niso, našli — Scabioso Trento, našli so le Trento — scabioso Trento... povedke in bajke, med mogočne vršace, ki se pno za Bledom, na papirju je sladki piš ljubezni pustil nežne stihe, vojni vihar občutene pesmi o nasilju, ki mu je bilo vselej tuje. Tako so dedje pripovedovali: bilo je davno, ko lepote Žive njih davni dedje do oboževali... Prve pesmi segajo v davno preteklost, ki jo je prebudil Prešeren s Krstom pri Savici. Epska pesnitev, napisana v tercinah in enajstercih, je vsebinsko sorodna, le da gre za drugo zgodbo, za tragično ljubezen mladega kneza Bojevita in knegi-nje Slavine v času nasilnega pokristjanjevanja Slovenov, ko Bojevit umira v boju za stare bogove in spozna, da noben bog nič ne pomaga. Kjer se vzpenjajo divje, martuljške gore z vsem veličastjem v modro nebo, v belino oblakov, kjer večno lepi, temno zeleni gozdovi šume in njih šum se zliva v piš vetra, ki veje, ječi, divja in tuli čez ledene plazove — tam se porajata drug iz drugega sen in resnica, tam se teža življenja in bes viharjev zlijeta — v bajke. Moto, napisan k pesmim o gorah; o planikah, orlih, viharnikih, Triglavu, Jalovcu, Mojstrovki, Sedmerih jezerih, Zlatorogu ... Svet, ki ga človek občuduje, ki mu kot del prirode pripada. In naprej. Kdorkoli si, ki hodiš po naših gorah, vedi, da so s slovensko krvjo prepojene, da v njihovih gozdovih pokriva mah grobove nepozabljene, čeprav zapuščene; spoštuj te sive, neupogljive skale, prisluhni, o življenju bodo šepetale. Kot predah k ljubezenskim so prigodne pesmi, lahko bi jim rekli pesmi o vsakdanjem življenju, h katerim je napisal Kako malo je tistih dni, ko se v svetlobi pomudi misel, v tesen senc ujeta, da humor se v njej sprosti ... Ljubezen. Le kateremu pesniku ni pustila na papirju nežnih stihov, rojenih v samoti drhtečega srca? Kdo pesmi ljubezni naj poje. ?! Komu odprem naj svoje srce.?! Življenje mar komu je moje, polno samote, nade trpke . ..?! Kamnita roka. Minuta molka. Krvave stopinje. Črni pajčolan. Iz njih se usipajo pesmi o vojni, nasi- Med kmeti narašča zanimanje za urejanje planinskih pašnikov Nazaj v planinski raj! Razkmetenje (deagrarizacija) podeželja in napredek v načinu obdelovanja zemlje in pridelovanja hrane sta vnesla velike spremembe v hribovsko kmetijstvo. Odvečna delovna sila se je odselila v mesta ali v bližino industrijskih središč in si tam poiskala boljši kos kruha. Na kmetijah je ostala le peščica delovnih rok, ki ni zmogla več redno kositi na strmih pobočjih, sekati grmičevja na koše-nicah in goniti živine na oddaljene pašnike. Stroji in umetna gnojila so sicer prinesli napredek, hkrati tudi povzročili, da so kmetje začeli zanemarjati težje dostopne travnike, ko-šenice, senožeti in planinske pašnike. Z obilnejšim gnojenjem so lahko pridelali zadosti krme na ravnini ali v bližini doma, kamor je bil tudi možen dostop s kmetijskimi stroji. Zadnja leta je dokončno prodrlo spoznanje, da je treba vsaj preprečiti nadaljnje zaraščanje planin, če že ni mogoče vrniti kmetijstvu površin, ki jih je nekdaj že izkoriščalo. Kmetje so postavili velike hleve, nabavili kmetijske stroje, povečali stalež živine ... Spet so se zazrli v planine, kjer bi lahko čez poletje prepasli svojo čredo, v ravnini pridelano krmo pa prihranili za zimo. Povsod na Gorenjskem so se odločili za oživljanje paše na planinah, najodločnejše pa so se tega lotili v škofjeloški kmetijski zadrugi, kjer pospeševalec Stane Rupnik skrbi samo za urejanje planinskih pašnikov in za druge koristne posege v kmetijsko zemljo. Lani so veliko naredili, za letos in za prihodnja leta imajo še obilo načrtov. Na Soriški planini niso le ugodni smučarski tereni in dobre možnosti za razvoj turizma, tu je bilo do nedavnega tudi precej neizkoriščenih pašnikov. »Na planini smo že pred leti usposobili za pašo 40 hektarov; lani smo izdelali načrt, ki ga zdaj uresničujemo, še za ureditev 100 hektarov. Na skupno 140 hektarih površine naj bi se paslo okrog 100 goved in 400 ovc iz Sorice in njene okolice ter tudi z ravninskega področja škofjeloške občine. Že lani je bilo na planini več goved, kot smo zapisali v ureditveni načrt — 125, razen tega še 270 ovc. Letos je zanimanje za oddajo živine na to planino še precej večje, kot so njene zmogljivosti. Zadruga je za ureditev planine prejela na natečaju Zveze kmetijskih zemljiških skup- J Mojstrovine umetne obrti — V Likovni galeriji Janeza Repanška v Radomljah je odprta razstava izdelkov, povečini samih mojstrovin iz kristala, usnja, tkanja; tu so tudi znane gorjuške pipe, škofjeloški kruhki, zlati in srebrni nakit — unikati, keramika, tapiserije in drugo — večina izpod rok izdelovalcev, ki si si že na dosedanjih razstavah domače in umetne obrti prislužili naziv mojstrov obrti. Razstava bo odprta še do 10. maja. nosti Slovenije 4,8 milijona dinarjev. Že lani ta denar ne bi zadoščal za postavitev vodnih napajališč in ograje za električnega pastirja, za razdelitev pašnika v čredinke, za gnojenje, apnenje in druga dela, letos bo načrt . zaradi velikih podražitev še toliko težje uresničiti. Brez pomoči in udarniškega dela članov pašne skupnosti Soriška planina in ostalih kmetov, ki nameravajo poleti oddati živino na pašo, ne bo šlo. Na planini se je nekdaj paslo 50 do 60 govedi iz Bohinja; letos bo tu le živina iz škofjeloške občine, zato tudi ni bojazni, da bi se na paši med kravami in telicami pojavili biki.« Ponovno ste se zazrli na Mlake in Ratitovec? »Lani smo začeli urejati 57 hektarov pašnika na Mlakah in 104 hektare na Ratitovcu. Na Mlakah so doslej pasli le kmetje iz bližnjega Pod-lonka. Živino so zjutraj prignali na pašo in jo zvečer nagnali domov v hleve. Po programu, ki smo ga izdelali v zadrugi, naj bi se na tem področju paslo poleg 30 krav še 60 plemenskih telic. Še prej nas čaka veliko dela: pašnik se je namreč v preteklosti zaradi paše premajhnega števila govedi zarastel, tako da bo treba na njem najprej posekati grmičevje, ga pognojiti, urediti čredinke, postaviti ograjo za električnega pastirja, solnice in napajališča. Načrtujemo, da bodo na Mlakah poleg kmetov iz Podlonka pasli živino tudi člani zadružnih enot Češnjica in Selce.« Podobne, če ne precej slabše razmere so na Ratitovcu, kjer se na škofjeloški strani planine več kot poldrugo desetletje ni pasla »domača« živina. Na tem področju bomo uredili le 104 hektare pašne površine, čeprav zemljiška knjiga izkazuje samo na Ratitovcu in Klomu še 160 hektarov pašnika. Žal se dejansko stanje precej razlikuje od podatkov v knjigi, saj so se nekdanji pašniki do danes že močno zarasli in se spremenili v pravi gozd. Letos bomo dali prednost Mlakam, medtem ko se bomo Ratitovca lotili prihodnje leto. Urediti moramo umetni zbiralnik za"" vodo in postaviti napajalnike, sku- ' paj z gozdarji speljati do planine dostopno pot ter z denarjem od prodanega zadružnega lesa obnoviti zavetje za živino in pastirja. Tudi za Mlake in Ratitovec velja, da samo z denarjem Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije (8,3 milijona dinarjev) teh pašnikov ne bomo uredili; pomagati bodo morali tudi kmetje. Lani se je na planinah škofjeloške zadruge paslo že 296 goved, 420 ovc, in 10 konj. Goveda so se v času pašne sezone zredila za 12,7 in ovce za 4,7 tone. Letos je zanimanje za pašo na planinah še poraslo. »Kmetje iz Zaprevala in Četene ravni so združili zemljišča na Starem vrhu, ustanovili pašno skupnost in dali zadrugi pobudo za ureditev skupnega, 17 hektarov velikega pašnika, na katerem se bo lahko paslo 33 plemenskih telic. Pospeševalna služba je že izdelala ureditveni načrt in če bomo na republiškem natečaju kmalu dobili tudi denar, potem se bo še letos okrog koče na Starem vrhu pasla živina. Večje kot so možnosti in zmogljivosti, je tudi zanimanje za pašo na Blegošu. Na tej planini se bomo lotili del šele potem, ko bomo uredili lastniške odnose, razmejili, kaj pripada kmetijstvu in kaj gozdarstvu, in razčistili, ali je paša v gozdu škodljiva ali ne. Veliko dela nas še čaka: zaraščeni ali slabo izkoriščeni pašniki, ki bi bili potrebni načrtne ureditve, so še v zgornji Danjarski dolini, na Prtovču/ na škofjeloški strani Porezna ...« C. Zaplotnik GLAS 12. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK. 30. APRILA 19« 9 KOPER Filiala Kranj Filiala Jesenice Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj. SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE — KAMNIK OBČINSKA KONFERENCA ZKS KAMNIK OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK OBČINSKA KONFERENCA ZSMS KAMNIK OBČINSKI ODBOR ZRVS KAMNIK SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI KAMNIK Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 7. maj in jim želimo še veliko delovnih uspehov. % let i" AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ Vsem svojim članom ter delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — /. maj. ODEJA ŠKOFJA LOKA Tovarna prešitih odej, p. o. Škofja Loka Kidričeva 80, telefon: 064-62-162 Vam priporoča bogat izbor najkvalitetnejših prešitih odej, okrasnih posteljnih pregrinjal, nadvložkov za ležišča, vzglavnikov in spalnih vreč ter vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela, 1. maj. GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ Z DELOVNO ORGANIZACIJO OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Zdravstveni dom Bohinj, Zdravstveni dom Jesenice, Zdravstveni dom Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Zdravstveni dom Radovljica, Zdravstveni dom Škofja Loka, Zdravstveni dom Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika Z DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE BOLNIŠNICE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošna bolnica Jesenice in Psihiatrična bolnica Begunje IN DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE LEKARNE ČESTITAMO ZA 1* MAJ — PRAZNIK DELA m JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela, 1. maj. TEHTNICA KRANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj. J GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA n. sol. o. Kidričeva cesta 75 VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SODELA VCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ J —\ Irth loške tovarne hladilnikov Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj Kompas Kranj, . Vj^j vaš turistični servis, i i/nMDAC OO ^ "70 nO ^70 KOMPAS IUGOSI AVI IA tel. 28-472, 28-473 J88§!L30. APRILA 1985 PRAZNIČNE ČESTITKE 11 STRAN - • Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 7. maj. Sukno — industrija volnenih izdelkov z.n.sol.o.Zapuže SUKNO — Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj URAR SAMO ZEVNIK Tavčarjeva 7, Kranj Čestita vsem delovnim ljudem in obča-nom Gorenjske za praznik dela — 1. maj. J Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku dela sodobna zasnova — izbran les — tradicija — kvaliteta, ki se potrjuje na evropskem trgu TO SO INOVAK OKNA VEZANA OKNA S POLKNI GIBLJIVA POLKNA SOBNA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA industrija , stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 telefon (061) 861-411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles J K, 30. APRILA 1985 OBVESTILA, OGLASI .15. stran (mimmmmsiLAs ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge MANJ ZAHTEVNA VZDRŽEVALNA OPRAVILA Kogoji: — PV vzdrževalce, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje se skleneza nedoločen čas. Interesenti naj dostavijo pisne vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja ~SSS, Združene lesne industrije Tržič, Ste Marie aux Mineš 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po objavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS. POLIKEM TRGOVINA TOZD CHEMO Prodajalna KRANJ Takoj zaposlimo PRODAJALCA za nedoločen čas. OD okoli 34.000,00 din. Pisne ponudbe z dokazili oddajte na gornji naslov. Kompas JUGOSLAVIJA Komisija za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora °bjavlja prosta dela in naloge: Vodjo strežnih obratov hotela kompas in podjo strežnih obratov hotela alpina P" za nedoločen čas Pogoji: višja ali srednja šola gostinske smeri — smer strežba, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece, OD približno 60.000 di-narjev. ^osebni pogoji: uglajen nastop, komunikativnost, organizacijske sposobnosti VODJO KUHINJE HOTELA ALPINA P" za nedoločen čas ^Ogoji: srednja ali višja izobrazba gostinske smeri — smer kuharstvo ali izpit za VKV kuharja ter izpit iz higienskega minimuma, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece. OD preko 55.000 dinarjev. VEC NATAKARJEV I - za nedoločen čas Pogoji: srednja ali višja izobrazba gostinske smeri — smer kuharstvo, ali izpit za VKV kuharja ter izpit iz higienskega minimuma, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece. OD preko 55.000 dinarjev VODJO RECEPCIJE HOTELA KOMPAS r za nedoločen čas Pogoji: višja ali srednja izobrazba, aktivno znanje dveh tujih jezikov in pasivno znanje dveh tujih jezikov, tri leta ustreznih delovnih izkušenj v recepcijski službi, poskusno delo tri mesece, OD brez dodatkov približno 60.000 dinarjev. Konec meseca maja bo imela temeljna organizacija na razpolago **ekaj stanovanjskih enot. Hok prijave je 8 dni od objave. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TO Kompas hoteli Kranjska gora. TERMOPOL predelava plastičnih mas 64225 Sovodenj podlagi sklepa delavskega sveta in v skladu z določili statuta DO razpira komisija DO Termopol razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA dobo 4 let individualnega poslovodnega organa je lahko imenovan,kdor izpolnjuje Naslednje pogoje: ^* da je državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, organizacijske ali pravne smeri, ft- da ima 5 let delovnih izkušenj, ^ da ima aktiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja in drugih vrednot naše samoupravne socialistične družbe, skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na 8°rnji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za zbiranje Prijav Iskra ISKRA TELEMATIKA KRANJ Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve TOZD TI V objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. DIPL. ING. KEMIJE ALI METALURGIJE Pogoj: VS izobrazba kemijske ali metalurške smeri. 2. TISKARJE (za delo v sitotisku) Pogoj: PŠ ustrezne smeri. 3. GALVANIZERJE (za večizmensko delo v proizvodnji) Pogoj: PŠ ali PO in odslužen vojaški rok. Komisija za kadrovske zadeve TOZD RR objavlja prosta dela in naloge: 1. EKONOMIST TOZD Pogoja: — VS izobrazba ekonomske smeri — ustrezne delovne izkušnje Komisija za kadrovske zadeve TOZD PTN (Blejska Dobrava) vabi k sodelovanju: — dipl. ing. elektrotehnike — smer telekomunikacije za delo na razvoju pretvornikov in drugih elektronskih sistemov Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba, Ljubljanska 24/a, 64000 Kranj. ABC POMURKA HTDO GORENJKA, n. sol. o. Jesenice, Prešernova 16 Odbora za medsebojna razmerja TOZD Hoteli Kranjska gora in TOZD Gostinstvo Jesenice objavljata prosta dela in naloge: 1. KUHINJSKE BLAGAJNIČARKE v hotelu Larix Pogoji: — srednja šola — smer kuharstvo ali strežba ali KV kuhar ali KV natakar, — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — poskusno delo en mesec, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2. POSLOVODJA V HOTELU poŠta Pogoji: — končana gostinska šola, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — 3-mesečno poskusno delo, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 3. KUHARJA V RESTAVRACIJI TURIST Pogoji: — končana gostinska šola — smer kuharstvo, — 3-mesečno poskusno delo, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 4. 4 NATAKARJEV V TOZD GOSTINSTVO JESENICE Pogoji: — končana gostinska šola, — 3-mesečno poskusno delo, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 16, kadrovska služba. podjetje za vzdrževanje avtocest AVTOCESTA Ijubljana p.o. titova 64 Podjetje za vzdrževanje avtocest AVTOCESTA LJUBLJANA, p. o. Titova 64 Po sklepu delavskega sveta podjetja objavljamo naslednja prosta dela in naloge: 1. Za novo odprti odsek avtoceste Ljubljana—Naklo I. POBIRALCA CESTNINE - 12 delavcev na cestninski postaji TOROVO (Torovo pri Vodicah) II. VODJE TURNUSA NA CESTNINSKI POSTAJI TOROVO — 4 delavci Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — KV delavec ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok. pod 2. — delavec s srednjo strokovno izobrazbo prometne, ekonomske ali gradbene smeri, 2 leti delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov Podjetje za vzdrževanje avtocest Ljubljana, Titova 64, kadrovska služba. Ptošnje pošljite v roku 8 dni po objavi. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Vloge brez dokazil o strokovni izobrazbi ne bomo obravnavali. fflixalxasD KAKOVOST Z GARANCIJO SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja razpisuje prosta dela in naloge OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE na Jesenicah. Za sodnika za prekrške je po določilih Zakona o prekrških in Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju lahko izvoljen: diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. Poleg navedenih pogojev in dokazili, da so izpopolnjevali svojo strokovno izobrazbo v skladu z zgoraj navedenima predpisoma, morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje za sprejem na delo v državnem organu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Skupščina občine Jesenice, Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, Jesenice, Cesta Maršala Tita 78. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. GLASBENA SOLA KRANJ Trubarjev trg 3 razpisuje vpis učencev v šolskem letu 1985/86 za naslednje oddelke: skupinski pouk male glasbene šole (letniki 1978—80) h* individualni pouk kljunaste flavte, prečne flavte, oboe, klarineta, trobente, roga, pozavne, tolkal, violine, violončela, solopetja, klavirja, harmonike in kitare. Šola bo s tem razpisom in starostno stopnjo kandidatov ter na podlagi dispozicij vpisala po uspešno opravljenih izpitih, ki bodo v Glasbeni šoli Kranj, Trubarjev trg 3, v petek, 24. maja (od 15. do 18. ure) v soboto, 25. maja (od 8. do 11. ure). Število učencev je omejeno. Pogoja za sprejem v glasbeno šolo sta pozitivno opravljen sprejemni izpit in možnosti glasbene šole. PAŠNA SKUPNOST MOŠNJE-LANCOVO, RADOVLJICA išče PASTIRJA za pašo govedi od 10. maja do 30. septembra letos na nižinskih pašnikih in planinskih pašnikih na Jelovici. Plačilo po dogovoru. Pisne ali usne ponudbe pošljite na naslov: Vinko Berce, Radovljica, Mlaka 1. DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE za nedoločen čas. Pogoji: — srednja šola ekonomske ali splošne smeri, — kandidati bodo opravljali preizkus praktičnega znanja • Rok prijave je 8 dni po objavi. Prijave pošljite na gornji naslov s pripisom Komisiji za delovna razmerja. / -1 KDOR JE NAROČEN NA GORENJSKI GLAS, L VARČUJE 0ENAR IN ČAS GLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 30. APRILA}! 4» LIP BLED, TO FILBO, Ajdovska 2 Bohinjska Bistrica objavlja prosta dela in naloge ELEKTRTČARJA Pogoji: — dokončana srednja tehnična šola (smer elektro) — tri leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Komisijo za delovna razmerja LIP Bled, TO Filbo, Ajdovska 2, Bohinjska Bistrica. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu SREDNJE TEKSTILNE IN OBUTVENE ŠOLE KRANJ razpisuje za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM — poučevanje fozike — poučevanje kemije — poučevanje zgodovine in STM — poučevanje obrambe in zaščite — poučevanje strojeslovja — poučevanje OTP (2 delavca) — poučevanje strokovnih predmetov v programu obutveni tehnolog — poučevanje praktičnega pouka v konfekcijskem programu — poučevanje praktičnega pouka v programu obutveni tehnolog ( 2 delavca) — vodenje knjižnice Nastop dela 1. septembra 1985. ZA DOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM — poučevanje matematike (od 1. septembra 1985 — 31. decembra 1985 — nadomeščanje delavca na služenju vojaškega roka) — poučevanje praktičnega pouka v programu tekstilni kemik (od 1. septembra 1985 — 31. avgusta 1986) — poučevanje praktičnega pouka v programu tekstilni kemik (od 1. septembra 1985 — 19. marca 1986) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oz. so določeni z vzgojnoizo-braževalnimi programi. Za delavca za poučevanje fizike je na razpolago stanovanje. Odbor za delovna razmerja Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: — vzdrževalca delovnih sredstev ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM Pogoj: poklicna kovinarska šola širokega profila. Poskusno delo 2 meseca. — snažilke ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM. Pogoj: nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj Poskusno delo 1 mesec. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo — na razpis v 15 dneh — na objavo v 8 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. O rezultatu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice p. o. 64270 JESENICE, H. Verdnika 22 razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 28. 2. 1985 ter v skladu z določili 75. in 76. člena statuta DO, pravilnika o razvidu del in nalog ter pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJE GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA za mandatno dobo štirih let. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šola ekonomske ali organizacijske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti smisel za analizo problema, natančnost in marljivost pri delu in sposobost za motiviranje delavcev. 2. VODJA RAZVOJNO-TEHNOLOŠKEGA SEKTORJA za mandatno dobo štirih let. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šola strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. 3. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA za mandatno dobo štirih let. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom.morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šola komercialne, ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri — 4 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti sposobnosti vodenja in organiziranja ter sposobnosti komuniciranja. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22 64270 Jesenice v* V Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po ' končanem razpisu. Umetno kovinska obrt UKO KROPA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. VARILCA Pogoj: — ustrezni izpit za elektro in plameno varjenje in dve leti prakse. 2. ORODJARJA Pogoj: — poklicna šola in 2 leti delovne prakse. Pisne ponudbe pošljite na UKO Kropa, Komisija za delovna razmerja. Rok prijave je 15 dni od objave oglasa. VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ, p. o. Prešernova 11/11 Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge ČIŠČENJE PROSTOROV za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom in poskusnim delom dva meseca. Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11/11. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku objavljenega roka. MURKA LESCE n. sol. o. TOZD Maloprodaja, n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1. PRODAJALKE ŽIVILSKE STROKE za prodajalno Sadje Lesce. 2. PRODAJALKE ŽIVILSKE STROKE za prodajalno Samopostrežba Lesce. 3. PRODAJALKE TEKSTILNE STROKE za prodajalno Moda Radovljica. Pogoji: — šola za prodajalce živilske in tekstilne stroke, — zaželene 1-letne delovne izkušnje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO Murka Lesce, TOZD Maloprodaja Lesce, Alpska 62. PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge OSKRBNIKA Doma Borisa Ziherla na Lubniku s sposobnostjo opravljanja gostinskih storitev, priprave hrane in vzdrževanje objekta. Delo je primerno za zakonski par. Zaposlitev do 3. januarja 1986. Osebni dohodek po dogovoru in prometu. Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi Planinskemu društvu Škofja Loka, p. p. 65, Informacije po tel.: 60-434. ROLETARSTVO NOGRA- ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imemo žaluzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž 64224 GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja pro dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. VODJA PRIPRAVE PROIZVODNJE JAME 1 delavec] 2. TEHNOLOG I 1 delavec 3. NADZORNIK JAMSKIH DELOVIŠČ 2 delavcBJ 4. RAZNA RUDARSKA DELA z obvezno prekvalifikacijo v KV rudarja 5. RAZNA RUDARSKA DELA - KV RUDARJI več delavcev več delavcev POGOJI: pod 1: — diplomirani inženir rudarstva, — 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca; pod 2: — diplomirani inženir rudarstva, — 3 leta delovnih izkušenj. — zaželeno znanje tujega jezika in osnov AOP, — poskusno delo 2 meseca; pod 3: — rudarski tehnik, — strokovni izpit, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca; pod 4: — KV delavec, lahko tudi delavec s končanimi osmimi razred* osnovne šole, — poskusno delo 1 mesec, — starost najmanj 21 let in ne več kot 35 let, — obvezna prekvalifikacija v KV rudarja; pod 5: — KV rudar (3-letna poklicna rudarska šola), — 3 mesece delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec, — jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let. Delovno razmerja se za vsa dela sklene za nedoločen čas s polniO1] delovnim časom. , Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljej^j na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor &\ ogled delovnih pogojev, O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po kofl' čani objavi. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja večje število prostih del in nalog ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoji: — dokončana poklicna šola lesne stroke (KV mizar) in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom dnevno- Poskusno delo traja 30 dni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili do 10. maja 1985 fl* naslov Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ S. Žagarja 19, Kranj Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje nasle^' njih del in nalog: 1. ŠOFERJA - VZDRŽEVALCA za nedoločen čas Pogoji: — končana osnovna šola, — en mesec delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije, — poskusno delo, začetek dela 1. junija 1985 2. HIŠNIKA za nedoločen čas Pogoji: — končana poklicna šola — smer elektrikar, — najmanj tri mesece delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije, — poskusno delo, začetek dela 15. avgusta 1985 3. KV KUHARJA za kuhinjo Najdihojca — za določen čas Pogoji: — poklicna gostinska šola, smer kuhar, — najmanj 3 mesece delovnih izkušenj, — nastop dela 1. junija Kandidati naj vložijo prijave v roku 8 dni po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Kranj, Staneta Žagarja 19, Kranj, tel.: 24-381. SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku dela — 1. maju. t. 30. APRILA 1985 OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE .n. stran (smm GLAS PREDNAROČNIŠKA CENA DO IZIDA 4900 din PO IZIDU 6100 din 260 bogatih nagrad *a prednaročnike Atlas Slovenije mladinska knjiga geodetski zavod srs 336 stran 109 kart i merilo 1 : barvne si posnetki, spremna SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 66 tel. 9943-4227-23-49 Iz naše posebne ponudbe: margarina 1/2 kg 19,90 Asch riž 1 kg 9,90 Asch Alvorado Kava 1 kg 89,90 Asch ZELO UGODNA MENJAVA CENTRALNO SKLADIŠČE ZA ALVORADO KAVO HANS MARESCH ŽAGA VVEIZELSDORF deske za oblaganje — 16 mm že od 55 Asch naprej za kv. m. povprašate lahko tudi v trgovini Sparovec. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, n. sol. o. TOZD Gradnje b. o., Kranj, Mirka Vadnova 1 °bjavlja prosta dela in naloge: % VODJE PE OPERATIVA Kogoji: — višja šola gradbene smeri, strokovni izpit, izpit iz varstva pri delu ter 3 leta delovnih izkušenj ali gradbeni tehnik, strokovni izpit, izpit iz varstva pri delu ter 4 leta delovnih izkušenj. Plovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. 2- STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - 3 delavci ^°goji: — izpit za strojnika TGM in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj. Plovno razmerje se sklepa za nedoločen Čas s poskusnim delom tri mesece. 3- KV KAMNOSEKA ^ogoji: — kvalificiran oziroma priučen kamnosek ter 6 mesecev delovnih izkušenj Plovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. 4- ADMINISTRATORKE - BLAGAJNICARKE ^°goji: — ekonomska ali upravnoadministrativna šola, — 1 leto delovnih izkušenj Plovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. s ^SSS objavlja prosta dela 5- CISTILKE PROSTOROV ^°goji: — nedokončana osnovna šola, poskusno delo en mesec. Plovno razmerje se sklene za nedoločen čas. J^ndidati za navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, ^omisija za delovna razmerja TOZD Gradnje oziroma DSSS, Kranj, Ulica M. vadnova 1. za prijavo je 8 dni od dneva objave. mm ŽELEZARNA JESENICE sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Družbena prehrana objavljamo prosta aela in naloge za nedoločen čas J- KUHARICO I. šifra 9518 D-3, 8 kat. - 2 osebi VODJA KUHINJE Kazina, šifra 9104 D-4, U. kat. J GOSPODARJA SAMSKIH DOMOV IN RESTAVRACIJE ŽJ, 9204, 6. kat. J^osta dela in naloge za določen čas — 6 mesecev: !■ KUHARJA II, šifra 9519, D-2, 6. kat., 2 osebi f- KANTINERKE II. šifra 9019, D-2, 4. kat., 2 osebi P°goji: Pod i. !*"" poklicna gostinska šola — smer kuhar, 2 leti delovnih izkušenj, W dvomesečno poskusno delo; Pod 2. ~* poklicna gostinska šola — smer kuhar, t 3 leta delovnih izkušenj, & trimesečno poskusno delo. Pod 3. triletna poklicna šola, Pod 4 "~ Poklicna gostinska šola — smer kuhar, L. dvomesečno poskusno delo, Pod 5. Šola za prodajalce ali dokončana osnovna šola, *" dvomesečno poskusno delo , k ^andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi kadrovski sektor, Železarne Jesenice, Cesta Zelezarjev 8, Jesenice, z oznako »za J°2d Družbena prehrana.« Ljubljana — Ta prikupna naslovna fotografija na posebnem prospektu že v vseh turističnih poslovalnicah opozarja na novost v Kompasovi turistični ponudbi: prvi jugoslovanski počitniški klub v Sutivanu na otoku Braču. Seveda ideja ni nova, saj jo v mnogih turističnih deželah izvajajo že vrsto let. Letos prvič pa je »počitniški klub« nared tudi za domače goste, vse, ki dopusta nočejo nameniti le sončenju in kopanju. In kaj natančno pomeni počitniški klub? To je bogat počitniški paket s hitrim, udobnim in zanesljivim prevozom, toplo dobrodošlico in prijazno namestitvijo, organizirano rekreacijo in zanimivimi športnimi tekmovanji, brezplačnim strokovnim varstvom in plavalno šolo za otroke, brezplačno uporabo športnih objektov in najemnino"rekvizitov, večernimi zabavnimi prireditvami, pikniki, poučnimi izleti in zabavnimi potepi in še marsičem, za kar bo skrbela stalna Kompasova ekipa. O samem Sutivanu, njegovem kaštelu in sončni uri ne bomo pisali, saj je mestece, ki se je zares srčno pripravilo na to, da je gostitelj Kompasovega počitniškega kluba, treba videti in predvsem doživeti. Za goste je Kompas rezerviral namestitve v lepih zasebnih hišah v krogu 300 metrov glede na plažo in osrednjo restavracijo v Kavanjinovem dvorcu. In kakšne so cene počitnic v Kompasovem klubu? Za teden dni počitnic z letalskim prevozom v glavni sezoni boste odšteli 22.500 din na osebo, približno toliko pa tudi za paket s prevozom z vlakom v spalniku. Nekaj cenejše so variante z ležalniki. Za 10-dnevne počitnice pa je treba v glavni sezoni dodati 3.700 din na osebo. To so cene za termine od 10. julija do 14. avgusta, za ostale pred in po višku sezone pa so za cel paket že precej nižje. Omeniti moramo tudi ugodne cene za otroke, tako za prevoz kot bivanje. Vsekakor je to zanimiva in glede na program tudi ugodna počitniška ponudba. KRAJEVNA SKUPNO*-"' ŽIRI Na podlagi sklepa Sveta KS* objavljamo prosto delovno »sto in naloge REFERENTA ZA INFESTICIJE Pogoji: — višja ali srednja strokovna šola gradbene smeri, — 2 leti delovnih izkušenj na področju vodenja investicij, — aktiven družbenopolitični delavec. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Krajevna skupnost Žiri, Trg osvoboditve 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po zaključenem roku o izidu izbire. POSOJILNICA - BANK BOROVLJE s PODRUŽNICO v Brodeh v prostorih stare gostilne Malle ČESTITA VSEM GORENJCEM OB PRAZNIKU DELA Prisrčno vabljeni v našo bančno enoto, kjer vam poleg najugodnejše menjave nudimo tudi vse bančne storitve! KRAJEVNA SKUPNOST ŽIRI Na podlagi sklepa Sveta krajevne skupnosti objavljamo prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽIRI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje: — da imajo višjo ali srednjo šolo pravne ali ekonomske smeri, — da imajo 3 leta delovnih izkušenj, — da so moralnopolitično neoporečni. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Krajevna skupnost Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po zaključenem roku o izidu izbire. ISKRA TOZD ELEKTROMOTORJI Železniki, Otoki 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA za opravljanje del in nalog na profesionalnem programu — konstruiranje servo in koračnih motorjev Pogoji: — diplomirani strojni inženir — konstrukcijska smer, — tri leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Iskra TOZD Elektromotorji, Železniki, Otoki 21,15 dni po objavi v časopisu. Združena lesna industrija Trzic Delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem čestitamo za dan OF in praznik dela Obiščite naš salon pohištva v trgovskem centru DETELJICA v Bistrici pri Tržiču GLAS 18. STRAN OGLASI, OBJAVE TOREK, 30. APRILA 1SSI gorenjska predilnica Škofja loka Kidričeva cesta 75 PRODAJA NA JAVNI LICITACIJI NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: fotokopirni stroj TOSHIBAFAX električni pisalni stroj OLIVETTI pisalni stroj OLVMPIA hladilec pijač SHP-200 električni pisalni stroj FACIT električni računski stroj ASTRA lestenec elektr. kalkulator DIGITRON lestenec 4 telefone 2 boji«*rja IZKLICNA CENA 5.000,- din 2.000,- din 2.000,- din 2.000,— din 1.500,- din 1.000,— din 1.000,— din 600,- din 400,— din 300,— za kos 200,— za kos Licitacija bo v torek, 7. maja 1985, ob 12. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva cesta 75. Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije. KOVIN Kovinsko podjetje Jeseni«*«, p. o. H. Verdnika 22 Objavlja na osnovi sklepa delavskega sveta DO z dne 27. 2.1985 ter v skladu 66., 67. in 68. členom statuta DO ter 18. členom pravilnika o delovnih razmerjih razpis INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za mandatno dobo 4 leta Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni in družbenimi dogovori, — da ima najmanj višjo izobrazbo pravne, ekonomske ali organizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov. Kandidat mora razpisni komisiji priložiti tudi opis in način, kako namerava doseči postavljene naloge in smotre, ki izhajajo iz opisa del in nalog poslovodnega organa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter ostale zahteve iz razpisa posredujejo na naslov: Kovin, kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22, v zaprti ovojnici z oznako »za razpis PO« v 8 dneh po objavljenem razpisu. Iskra ISKRA TELEMATIKA KRANJ Industriju za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Svet TOZD Raziskave in razvoj razpisuje prosta dela in naloge DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTJO: VODJE SLUŽBE ZA RAZVOJ TELEMATSKIH SISTEMOV Pogoji: — diplomirani inženir elektrotehnike, — 5 let delovnih izkušenj na področju razvoja telekomunikacijskih sistemov, — poznavanje standardov CCITT, CEPT, — aktivno znanje angleščine, — izpolnjevanje kriterijev, določenih v 61. členu Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba imenovanja je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Telematika Kranj, Kadrovska služba, Ljubljanska 24 a, Kranj, z oznako »za razpis TOZD RR«. Smo solidno, ugledno podjetje — veletrgovina ploščatega stekla — in čimprej sprejmemo v zaposlitev - STEKLOBRUSAČA - STEKLOGRAVERJA za naš obrat v Celovcu (Klagenfurt). Nudimo dobro plačilo, urejen delovni čas in prijetno počutje V obratu. Ponudbe s podatki o dosedanjih zaposlitvah, pošljite,prosimo, na naslov: FIRMA OPTIMUS, NEUR PLATZ 7/1, H-9020 Celovec (KLAGENFURT) Iskra ISKRA TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI, Otoki 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: — visokošolska izobrazba pravne, upravne, organizacijske ali poli tične smeri, — tri leta ustrezne prakse. ali — višješolska izobrazba enake smeri, — 5 let ustrezne prakse Kandidat mora aktivno obvladati enega od svetovnih jezikov. Poleg omenjenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Škofja Loka. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba ISKRA TOZD Elektromotorji, Železniki v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisa. KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA Komisija za mesebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA ' Pogoji: — da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske usmeritve, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delih Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Interesenti naj dostavijo pismene vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja, Ključavničarstvo Radovljica, Gradnikova 111. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije. SOtfCL Uraru industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Takoj zaposli v TOZD DRUŽBENA PREHRANA IN SAMSKI DOMOVI 1. 2 KUHARJA s poklicno izobrazbo za pripravljanje in razdeljevanje hrane (delo je v treh izmenah) Eno delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. V TOZD VZDRŽEVANJE 2. DELAVCE, stare nad 18 let, s končano osnovno šolo.za vzdrževanje dvorišč in nakladanje odpadkov. Delo je samo v dopoldanski izmeni. Potrebujemo tri delavce, s katerimi bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. 3. DELAVKE s končano osnovno šolo za čiščenje delovnih prostorov in sanitarij. Delo je samo v popoldanski izmeni. Potrebujemo 3 delavke. Eno delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — 9 mesecev, kot nadomeščanje zaradi bolezni odsotne delavke. 4. DELAVCE stare nad 18 let, s končano osnovno šolo, za troizmensko delo v proizvodnji Ostali pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, — pod 1. — uspešno opravljen predhodni praktični preizkus, — pod 2. in 3. — enomesečno poskusno delo. Vabimo vas, da se v zvezi s to objavo oglasite osebno v kadrovskem sektorju v ponedeljek, 6. ali 13. maja 1985,ob 8. uri ali pošljete pisno prijavo v 8 dneh po objavi. S seboj prinesite tudi dokazila o izobrazbi. /9 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, n. sub. o. Kranj Na podlagi sklepa 15. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 26. 4. 1985 delovna skupnost objavlja dela in naloge: 1. STROKOVNO SVETOVANJE V SEKTORJU DEVIZNEGA POSLOVANJA V PE KRANJ 2. VODENJE DEL V ODDELKU DEVIZNIH REŽIMOV V SEKTORJU DEVIZNEGA POSLOVANJA V PE KRANJ 3. Črpanje in odplačevanje deviznih kreditov in-garancu v SEKTORJU DEVIZNEGA POSLOVANJA V PE KRANJ 4. PRIPRAVNIKA S SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO — 7 izvrševalcev in sicer: — štirje izvrševalci za PE Kranj — dva izvrševalca za PE Jesenice — en izvrševalec za PE škofja Loka Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva: podi. — visokošolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj; pod 2. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 3. — srednješolska izobrazba finančne, ekonomske ali splošne smeri, — dve leti ustreznih delovnih izkušenj; pod 4. — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri. Delovno razmerje sklenemo pod 1., 2. in 3. točko za nedoločen čas.pod 4. pa za določen čas — za čas usposabljanja za samostojno delo (6 mesecev). Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi za dela in naloge v PE Kranj, za dela pod 1., 2., 3. in 4. na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, JLA 1; za dela in naloge v PE Jesenice (druga alineja 4. točke) na naslov LB, TBG, PE Jesenice, Cesta Maršala Tita 8; za dela in naloge v PE Škofja Loka (tretja alineja 4. točke) pa na naslov LB, TBG, PE Škofja Loka^ Titov trg 3 a. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po zaključeni objavi. CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Po sklepu delavskega sveta Delovno skupnosti skupnih služb komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE PLANSKO-ANALITSKEGA SEKTORJA 2. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev,določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visoka ali višja šola gozdarske ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj; pod 2. — visoka ali višja šola gozdarske, komercialne ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj n. sol. o., Delovna skupnost skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, Komisija za delovna razmerja v roku 15 dni po objavi v časopisu. M H MARMOR HOTAVLJE Industrija naravnega kanu* Hotavlje 40, 64224 Gorenja va* na podlagi sklepa kovnisiJe za delovna razmerja z dne 22.4. 1985 vabi k sodelovanju: a) več delavcev r.a delo I proizvodnji b) več strojnih ključavničar* jev za delo na vzdrževa* nju strojev in naprav Pogoji: a) — starost 15 let, — poklic KV delavca, lahko tudi NK za priuči- tev, — splošna zdravstvena sposobnost. b) — poklic KV strojni ključavničar, . — splošna zdravstvena sposobnost. Kandidati naj vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: DO »MARMOR HOTAVLJE«, Hotavlje 40 , 64224 Gorenja vas, Komisija za delovna razmerja. Po končani izbiri bomo kandidate o iz1" du obvestili pisno v roku 30 dni. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA KRANJ Na podlagi 26. člena zakona o družbenem pravobranilci samoupravljanja (Ur. Hs* SRS, št. 21/75 in 2. odst-12. člena Samoupravnega sporazuma o združenju dela delavcev DPS Kranj) družbeni pravobranilec samoupravljanja Kranj razpisujem prosta dela in naloge POMOČNIKA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA ZA EKONOMSKO PODROČJE Kandidati za pomočnika DPS morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ, — da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, — da pozna družbenoekonomske odnose na pp' dročju samoupravljanja in družbene lastnine. Kandidati naj vložijo prijavo skupaj z dokazili o izpolnje' nih pogojih pri DPS Kranj. Trg revolucije 3, v 15 dneh po objavi. IKINOKB4NJ KINOPODJETJE KRANJ Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge BLAGAJNIKA -ADMINISTRATORJA za delo v skupnih službah j11 blagajni Kina Center i11 Storžič za določen čas — nadomeščanje delavke v čas^ porodniškega dopusta Pogoji: — ekonomski ali -admin1' strativni tehnik, — poskusna doba traja * meseca. — dela in naloge se opra' vljajo tri dni v tednu v skupnih službah, ostal*1 dva dneva popoldne v. blagajni kina Center aH Storžič, vsak mesec se dela opravljajo tudi dve soboti in nedelji popo»' dan — interesenti naj se javijo V skupnih službah ali pisn° na naslov Kinopodjetje Kranj _i $REK, 30. APRILA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. stran (gomusJMsnca^AS ^ALI OGLASI H: 27-960 &ODAM L 5306 c rodam MARMOR briton 30x50 Lilošče. Sv. Duh 107 (pri gradu), 5307 S&Loka ;vodnik, Brode 14, Škofja Loka T^ar>i rabljena OKNA in VRA-».^odam otroški POSTELJICI - '54 !u 135 x70- Rozman, Podlubnik p^*ofJa Loka 5309 dol j; ^ES za ostrešje, špirovce, Kavr?-6 7 m m dimenzije 12 x 15 cm. hek ' Zasavska c 26, Kranj, Ore-p. . 5310 Pj s?farn SPREJEMNIK iskra HI-^OrtJ60 z zv°č -iki in kasetofon 2l-lfti NG C-300 metal- Telefon 5311 Popoldan l-KA GARDEROBA: obleke, 54/jgVlce> hlače, puloverji, velikost Kran' n,alo nošena, ugodno prodam. 3 tel. 21-345 5312 Wi IVALNI STROJ, nemški, 2l^,ke AEG, prodam. Telefon jV* 5313 lik ?B am MARATON za BSC. Pože- site k 200 kvm OPAlOV, de-Bl^p^kine, punte in 14 dni starega p^A. Babni vrt 5, Golnik 5315 JaVn m m»ško KOLO 5. Klemen, urnik, Struževo 14, tel. 28-758 kiin ni Prodam trajnožarečo PEČ ^Pefsbusch. Praše, tel. 40-012 5317 Kblpdam semenski in jedilni ^JMPIR lgor. Voklo 13 5318 TfiT»dam hrušov MOŠT in KUPIM u^NSPORTE »za kidanje gnoja «vic«. Vrbnje 3, Radovljica 5319 prodam SENO. Orehovlje 13, £nJ 5320 Ca r»^arn dve meseca starega BIK- ^ Voklo 32, Šenčur 5321 prodam semenski KROMPIR prve. „ ste avrora, 300 kg in 120 kg drobca KROMPIRJA. Sp. Brnik 32 c Prodam KUNCE za pleme. Ahčin, • grškega odreda 36, Kranj 5323 mii ^ am klavirsko HARMONIKO e'odiJa. Zg. Bela 55, tel. 064/45-249 GD^dam GRADBENO DVIGALO (ORviv s košarama. Telefon 49-082 T' P° 19- uri 5325. 1 Vodarn KULTIVATOR s frezo - p^res. Voglje 40 5326 Prodam 3200 kosov nove cementne STREŠNE OPEKE. Telefon 061/832-258 5343 Ugodno prodam novo žensko rogo-vo KOLO. Radovljica, Cankarjeva 3l/A, stanovanje 2 5344 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Voklo 13, Šenčur Prodam semenski KROMPIR igor (original). Voklo 49, Šenčur, tel. 49-141 5346 Prodam SEDEŽNO GARNITURO za v dnevno sobo in otroško dvodelno OMARO. Gorenja vas 21 — Rete-če, Škofja Loka 5347 Poceni prodam 5 m OGRAJO za balkon ter dve ležišči. Bled, Finžgar-jeva 1 5348 Prodam staro sobno POHIŠTVO, dobro ohranjeno ter dva KAVČA in KUHINJSKE ELEMENTE. Šilar, Zg. Bitnje 163. Ogled popoldan 5349 Ugodno prodam štiridelno OMARO za v dnevno sobo, cena 4 SM. Informacije po tel. 064/74-478 5350 Prodam 4 tone APNA v vrečah. Lahovče 19 5392 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Drago Krt, Kurirska pot 7, Kranj-Primskovo 5393 Prodam ZVOČNIKE JBL 2 x 140 W in kasetofon sansui SC 5100. Telefon 064/21-021 5394 Začeli smo s prodajo BRŠLINK, FUKSIJ in SLOVENK. Vrtnarija »GOMZI« Podbrezje 5395 Prodam SENO. Tavčar, Sp. Danje 14, p. Sorica 5396 .Prodam dve TELIČKI, stari 6 tednov in 14 dni. Janez Kovač, Suha 32, Kranj 5397 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč in dva fotelja). Telefon 26-817 Prodam zgodnji semenski KROMPIR. Sekne, Voglje 66, Šenčur, tel. 49-147 Prodam KRAVO, ki bo maja teleti-la. Bogataj, Moškrin 2, Škofja Loka Prodam novo, 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 10 % ceneje. Te.efon 26-738 5401 Prodam MOTOKULTIVATOR gorenje muta special, komplet s kosilnico. Marija Rakovec, Sp. Duplje 1 Prodam SENO. Tenetiše 33, Golnik 5410 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, cena 6,5 SM. Košir, Leskovica 27, Gorenja vas 5133 TOMOS 15 SLC, letnik 1981, prodam. Zakotnik, Suha 8, Škofja Loka Prodam GOLFA, letnik 1979, s petimi vrati. Janez Jesenko, Virmaše 36. Škofja Loka 5138 Ugodno prodam ohranjen avto ZASTAVA 750, letnik 1979, cena 19 SM. Ogled možen od 15. ure dalje. Hribar, Galetova 8, Kokrica, Kranj Prodam R-4, letnik 1983. C. na Brdo 43/A, tel. 24-221 5151 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Bojan Delovec, C. Kokrškega odreda 16, Kranj 5156 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Voklo 47, Šenčur 5353 Ugodno prodam R-4, potreben manjšega popravila, letnik 1977, registriran do 16. 3. 1986. Telefon 41-076 5354 Prodam R-4, karamboliran, za rezervne dele. Telefon 61-414 — Fra-kelj 5355 Prodam MOPED tomos VN .4. Britof290 5P56 Prodam ZASTAVO 101, 1976, registrirano, 93.000 km, cena 200.000 din. Telefon 064/75-286 po 18. pri 5357 Prodam osebni avto POLONEZ, letnik 1983. Adergas 46, tel. 42-373 DISKOTEKA SAS na Ga-šteju, 100 m od trgovine na Laborah, je odprta vsak petek in soboto ob 21. uri. Diskoteka bo odprta tudi v sredo in četrtek, 1. in 2. maja. Dekleta imajo PROST VSTOP. * Vni7°dam semenski KROMPIR igor. J\ UJlIIVI uP°vlje 12, Cerklje 5327 Plin °am ŠTEDILNIK gorenje (2 W 2 elektrika), star 4 leta, brezhi-KiJj|E,PIH 2 x 3 m in PLOŠČE ter Lin »Francoščina za odrasle d "guaphone«). Mandelj, Moša Pija- Vf. tel. 21-726 5328 K/odam KOSILNICO laverda 15 J> z vozičkom. Adergas 24, Cerklje 'irAdiam nekaJ Plemenskih ZAJKL ^AJBICE. Bobovek 2, Kranj 5330 tedn am dva BIKCA, stara osem pT^-.Sp. Bela 9, Preddvor 5331 13 rodarn iesene VILE. Zabukovje Pr i 5332 kiri 7 m Par mladih KRAV, po iz- *«jc, Valburga 15, Smlednik Deltam 7 tednov stare PUJSKE. t^rjak, Smoldno 5, Poljane 5334 deltam TRAKTOR štore 402, 300 ^"vnih ur. Alič, Trata 15, Škofja pa 5335 NlK/^am dobro ohranjen ŠTEDIL-dre* * Plin- 4 elektrika). Zelnik, Po- p d /7, Mavčiče, tel. 40-046 5336 2lCp5am nov globok OTROŠKI VO- p*-K tribuna. Telefon 77-656 5337 Co 0dam AVTO-KAMP-PRIKOLI-eieutZa u\ osebe z baldahinom in elekt'Ux hladilnikom na plin in p*lr'ko. Telefon 24-493 5338 ne T?^m PRIZME za svetlobne ste- p^lefon 24-493 5339 KAp0dam SURF HI-FLY in JUGO Uk • Telefon 62-040 - Škofja J? 5340 ^em I3"1 14 dni staro TELIČKO si-*W 8 °- A-kontrola. Marija Mesec, p1 *. Selca, tel. 65-065 5341 *W am SEDEŽNO GARNITURO. Q0slje 12, Kranj 5342 Kupim nov, bel ali temno rjav kombiniran ŠTEDILNIK, širine 50 cm. Ponudbe po tel. 49-016 — Štirn, Hrastje 205 5402 Suhe bukove PLOHE, debeline 5 cm, kupim. Miha Tarman, Log, C. na Brdo 18, 61351 Brezovica, tel. 061/653-708 5403 Kamnit polkrožni OKVIR za vhodna vrata iz peraškega kamna — tufa, kupim zaradi obnove kmetije. Po-renta, Janševa 11, Ljubljana, tel. 061/325-450 5129 Kupim GUMO tiger TG 505 radia! 155 SR 12 tupe tupe. Telefon 24-786 vsak delavnik od 17. do 15. ure 5351 Kupim do pol leta starega VOLČ-JAKA — PSA čuvaja. Ivanka Dež-man, Lancovo, tel. 74-848 5352 VOZILA URAR ROBNIK FRANC KRANJ Cenjenim strankam čestitam za praznik dela — 1. maj in jim sporočam, da sem se preselil iz Tavčarjeve 7 na Vodopivčevo; (Mohorjev klanec) Prodam LADO 1200, registrirano do leta 1986. Telefon 24-625 5404 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Anica Kuhar, Župančičeva 25, Kranj 5405 Poceni prodam registrirano DIA-NO 6, letnik 1977. Izidor Arh, Črnivec 8, Brezje '5406 Prodam TOMOS 3 AM avtomatu Britof 159 5407 WARTBURG, izredno ohranjen, prodam. Telefon 061/328-348 danes popoldan 5408 PEUGEOT 204 karavan, letnik 1968, primeren za dele (obnovljen), prodam. Telefon 28-427 4692 Prodam FORD EXCORT 1100, letnik 1972, celega ali po delih. Colna-rič, Podbrezje 34 5359 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Sr. Bitnje 66/A 5360 Prodam FIAT 1500 (1300), letnik 1979, registriran do aprila 1986. Logar, Hrastje 93, Kranj 5361 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno. Cerklje 261 AMI 8, letnik 1974, vozen, ugodno prodam. Željko Jarić, Šolska 11, Škofja Loka 5363 Ugodno prodam PEUGEOT 204, nevozen. Anton Ovca, Lahovče 48 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976. Kokrica, Kranj, Betonova 7 5365 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Mlaka 41, Kranj 5366 Ugodno prodam JAWO 350. Telefon 75-227 5367 Prodam ZASTAVO 750, letnik september 1980, prevoženih 28.000 km. Telefon 65-089 5368 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970, WARTBURG karavan, letnik 1974 in rotacijsko KOSILNICO 165 cm. Jože Hribernik, Dorfarje 17 5369 Prodam SIMCO 1307 GLS in pred-šotor za prikolico adria 380. Janez Knific, Oprešnikova 29, Kranj, tel. 24-631 5370 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Visoko 76, Šenčur 5371 Prodam DIANO, letnik 1978. Telefon 27-787 5372 GOLF, letnik 1979, 40.000 km, prodam. Janez Peternelj, Zabreznica 19/A, Žirovnica 5373 Prodam VVARTBURG limuzina, letnik 1976, registriran do oktobra. Podhom 1 l/A, tel. 77-734 5374 Prddam ZASTAVO 101 mediteran, letnik december 1979. Šmid, Dražgo-še 30, Železniki 5375 Poceni prodam ZASTAVO 101 po delih, motor,-menjalnik. Ogled vsako popoldne. Potočnik, Zg. Gorje 54, tel. 77-292 — int. 46 dopoldan 5376 Prodam R-4 TL, letnik 1977, registriran do oktobra 1985. Tomislav Kokalj, Posavec 28, Preddvor, tel. 70-537 5377 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, I. registracija 1976, registriran do aprila 1986, cena 5 SM in 10-litr-ski BOJLER. Matjaž Korbar, Jesenice, Titova 41 5378 Prodam R-18. Porenta, Sv. Duh 44, Škofja Loka 5379 Prodam MERCEDES 14-18 kiper, 10 ton, letnik 1967, registriran do aprila 1986. Ogled po 17. uri ali v nedeljo dopoldan. Ulčar, Čopova 6/A, Bled 5380 Prodam nov sprednji desni in zadnji levi BLATNIK za VW, starejši letnik (poševnih luči). Telefon 57-015 ali popoldan 50-167 5381 »FIČKA«, starejši letnik, zelo ugodno prodam. Vinko Habjan, Voš-če 9, Radovljica 5382 STANOVANJA V najem vzamem SOBO v Škofji Loki. Šifra: Reden plačnik 5383 Dvosobno STANOVANJE v Šorli-jevi ulici, zamenjam za trisobno; in prodam ŽENSKO GARDEROBO, št. 38. Telefon 25-946 5384 Takoj vseljivo komfortno, dvosobno STANOVANJE, 44 kv. m, v Škofji Loki, prodam. Prednost imajo zdomci. Informacije po tel. 61-103 zvečer POSESTI_ DELAVNICO oziroma LOKAL za mirno obrt (okoli 50 kv. m) v centru Kranja ali okolici, išče obrtnik. Dobro plačilo. Telefon 28-427 4796 V Škofji Loki kupim dvo ali trisobno STANOVANJE ali del HIŠE. Sama starejša oseba plača z gotovino. Ponudbe po tel. 62-401 5271 ZAPOSLITVE Iščem MIZARSKEGA pomočnika. OD po dogovoru. MIZARSTVO Peternelj, Škofja Loka, tel. 6(f-956 5275 Zaposlim delavca za KLIUČAVNI-ČARSKA DEI .A, z znanjem varjenja. Rcpovž, Strahinj 34, tel. 47-409 delavnica, 47-504 stanovanje od 18. ure dalje 5386 OBVESTILA TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični, indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd. . . .) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije ter popravila, naročite ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5286 GRADITELJI! Kompletne načrte za prizidke, nadzidave, delavnice, gospodarska poslopja, adaptacije, izdelujemo po naročilu ali pa izberite tipske načrte. Telefon 061/322-502 Na zalogi zopet podloženi NE-DERČKI. Titov trg 24, I. nadstropje, Kranj 5387 PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO Virmaše — Sv. Duh prireja 1. maja PRVOMAJSKO VESELICO v prostorih KUD Ivan Cankar Sv. Duh, s pričet-kom ob 20. uri. Igra ansambel IVANA RUPARJA. VABIJO GASILCI! V počastitev praznika dela bo v Škofji Loki v torek, 30. 4. 1985 velika VESELICA s kresom s pričetkom ob 18. uri. V programu bosta sodelovala KOMORNI PEVSKI ZBOR LOKA iz Škofje Loke in glasbena skupina SEX APPEAL. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. V primeru slabega vre mena bo prireditev v NEDELJO, 5. maja od 14. ure dalje 5298 KOGP — TOZD OPEKARNA KRANJ, Pevska 18, ^razišče enem mestu vam po ^pnkurenčnih cenah nu-^•rno ves gradbeni mate-r,al od temelja do strehe. ^formacije tel. 21-140, 21-195 Se priporočamo! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, očka in brata ANTONA STAMENKOVIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje in izrečeno »sožalje. Zahvala tudi kolektivu Alpetoura Kranj za skrbno opravljen obred, pevcem in godbi na pihala, zastavonošem praporov ter govorniku za tolažilne besede o našem nepozabnem, komaj zaživelem sinu. ŽALUJOČI: oče Milan z ženo Jelo, sin Sašo, sestra Mira z družino, sestrične, bratranci, tete in strici iz Slovenije in Srbije Kranj, 20. aprila 1985 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega sina, brata, nečaka in zaročenca TONETA STAMENKOVIĆA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrdzili sožalje, podarili cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Hilariju iz Alpetoura, tozd Tovorni promet, tov. Rebcu iz ZŠAM Gorenjske za organizacijo pogreba ter pevcem in godbi. VSI NJEGOVI Kranj, 20. aprila 1985 ZAHVALA V 87. letu je umrla draga in nepozabna mama IVANA DRINOVEC roj. MRAK Posebno zahvalo izrekam družinam Novak iz Jame in Škofje Loke, ki so mi stale ob strani, vsem sosedom, posebno Sušnikovim, sorodnikom, znancem in prijateljem in vsem, ki ste mi izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA: hčerka z možem Ivanom Meja, 15. aprila 1985 OSTALO Sprejmem OTROKE V VARSTVO. Naslov v oglasnem oddelku. 5390 Oddam mlade MUCKE. Telefon 064/74-531 539! IZGUBLJENO V Kranju se je izgubil 6-mesečen črn NEMŠKI OVČAR »Jaro«. Telefon 25-717 5388 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem gasilcem in \ aščanom za pomoč pri gašenju hiše. Drago Šturm, Potok 15, Železniki ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tašče in sestrične ROZALIJE REZMAN roj. TRAVEN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem, znancem, Matijevi mami ter sodelavcem za pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi predstavnikom društev in organizacij, govornici, pevcem in duhovščini ŽALUJOČI VSI NJENI Luže, Naklo, Britof, Srednja vas, 14. aprila 1985 ZAHVALA V 58. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JANEZ ZORMAN Štingelčev ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni izreči družini Petrič za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se dr. Beleharju, ki mu je lajšal bolečine ob težki bolezni, kakor tudi vsem, ki ste ga obiskovali med boleznijo. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Zg. Brnik, tov. Zormanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku in gospodu Kr-melju za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se kolektivu IBI Kranj, Sava tozd Klinasti jermeni, Jolandinim sošolkam, Inex adrii in KK Krvavec. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSAKEMU POSEBEJ IN VSEM, KI STE GA V TAKO VELIKEM ŠTEVILU POSPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI! ŽALUJOČI: žena Milka, hčerka Jolanda, sin Milan in hčerka Milka z družinama Zg. Brnik, Stražišče, 17. aprila 1985 ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega očeta in brata IVANA ERŽENA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo sosedom iz Zg. Besnice, Pesnice in Rakovice, dr. Udirju, zdravstvenemu osebju Hematološkega oddel ka UKC Ljubljana, KUD Jože Papler Besnica, Planinskemu društvu Kranj, oktetu Vi-gred in kolektivoma Astra in ZKO Kranj. VSEM HVALA! VSI NJEGOVI Besnica, 18. aprila 1985 Obvestilo bralcem Zbor delavcev Časopisnega podjetja je sklenil, Izdajateljski svet pa dal soglasje pc novim cenam časopisa Go-jjrenjski glas. Od 1. maja dalje bo za naročnike polletna naročnina (znašala 1.250 din oziroma 25 [din za en izvod. Cena enega izvoda časopisa v prodaji bo 40 din. Večina časopisov se je podražila že prej. Stroški papirja, stavka in tiska, na katere nimamo vpliva, so se v prvem tromesečju v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 141 odstotkov (indeks 241). Ti stroški predstavljajo med vsemi stroški že prek 60 odstotkov. Zato, žal, nismo imeli druge izbire, kot da tudi mi povečamo cene. UREDNIŠTVO Prejeli smo Skrb ža knjige — skrb za ustrezne knjižnične prostore Da bi bil občan celoviteje poučen o knjižničarski dejavnosti v Kranju in o usodi knjige, za katero namenja denar, nekaj pojasnil oziroma dopolnil v zvezi s prispevkom Drugačen odnos do knjige, tovariši knjižničarji, objavljenim v časniku Gorenjski glas 16. aprila 1985 na deveti strahi. Knjižni sklad Osrednje knjižnice znaša 261.976 enot. Gradivo Splošnega oddelka, ki znaša 60.475 zvezkov, in Pionirskega oddelka, ki znaša 40.719 zvezkov, je v prostem pristopu. Fond Potujoče knjižnice šteje 26.190 knjig, izposojevališča Stražišče, Šenčur, Naklo in Preddvor pa razpolagajo s 33.120 knjigami. Knjižni fond Študijskega oddelka šteje 101.550 knjižnih enot in se izposoja uporabnikom po načelu pult-nega sistema. Osrednja knjižnica občine Kranj sodi torej po knjižnem skladu med večje knjižnice II. kategorije v Sloveniji. Skupna kvadratura prostorov znaša 1930 m2. Ni treba posebej poudarjati, da s tem ne dosegamo niti 50 % s standardom predvidene površine in' da ne razpolagamo z ustreznimi knjižnimi skladišči. Najbolj pereč je ta problem v Študijskem oddelku, katerega prostori so prenatrpani bolj kot vse, še tako omiljene zahteve stroke dopuščajo, še več, veliki vertikalni pritiski preizkušajo statično vzdržljivost objekta. V takih okoliščinah so bili prostori v Kies-selsteinu, ki nam jih je leta 1980 dodelila Kulturna skupnost Kranj, zelo do- brodošli za odlagalno skladišče. Prostore smo prepleskali in opremili s ključavnicami, knjižno gradivo pa namestili na police. Kljub temu pa prostorov nismo mogli povsem izkoriščati, ker so bila okna večkrat razbita in fond razmetan, o čemer smo obvestili tudi ustrezne organe. Pred revitalizacijskimi deli v gradu smo gradivo evidentirali in zaščitili. Med deli pa je bila zaščita odstranjena in del fonda razmetan. Kakorkoli že, primerno odlagalno skladišče Osrednja knjižnica nujno potrebuje in odkar vemo, da za knjižnico ni predvidenih prostorov v adaptiranem objektu, si jih prizadevamo najti drugod. Ob tem ne gre prezreti, da kljub nespodbudni prostorski situaciji Osrednja knjižnica vidno presega nekatere strokovne standarde: 141.000 obiskovalcev, 359.000 izposojenih knjig in periodike, kar pomeni poprečno 10 knjig na prebivalca v mestu in 5 knjig na prebivalca v občini. , S številčnimi prikazi in podatki smo želeli ilustrirati našo temeljno dejavnost v luči prostorske problematike, hkrati pa ustrezno dopolniti bržkone dobronameren zgoraj omenjeni prispevek v Gorenjskem glasu. Anatol Štern direktor Osrednje knjižnice občine Kranj Obilen pridelek odtehta drago seme r Srednja vas pri Šenčurju — V kranjski občini so zaradi močne okuženosti krompirjevih nasadov, predvsem z virusom zvijanja krompirjevih listov, kot prvi v Sloveniji sprejeli odlok o obvezni menjavi in uporabi semena predpisane kakovosti. Odlok zajema približno dve tretjini krompirišč v kranjski občini — 427 hektarov v cerkljanski zadrugi, 130 v kranjski Slogi in 29 hektarov v nakelski zadrugi, med drugim vključuje tudi področje Srednje, vasi pri Šenčurju, kjer smo izbrali sogovornike za današnjo Glaso-vo anketo. li večjih težav; še vedno smo dobili pri kmetih, ki v sodelov* nju z ljubljansko Semenarno p1*' delujejo semenski krompir, L* no posadimo okrog tri hektajf* krompirja, ob tem redimo še 2* glav živine. V zdajšnjih razmera* se še najbolj splača pridelovfl* krompir, medtem ko govedorej* zaradi predragih krmil in ostal* ga reprodukcijskega materiala1* več donosna.« V. • Jože Kern: »Večina kmetov, ki s pridelovanjem krompirja ustvarja glavni dohodek na kmetiji, ni čakala na občinski odlok, temveč je v skrbi za čim večji pridelek (in zaslužek) že pred tem redno menjala krompir in sadila le seme ustrezne kakovosti. Odlok je bil potreben zaradi vseh tistih, ki tudi po petnajst ali dvajset let niso zamenjali bolnega in okuženega semena z zdravim. Na naši kmetiji, kjer posadimo vsako leto okrog 3,5 hektare krompirja, menjamo seme vsako drugo oziroma tretje leto, odvisno od njegove kakovosti. Zmotno je mišljenje, da se krompirja ne splača redno menjati. Obilen pridelek odtehta drago seme. Kdor na hektaru ne pridela vsaj 25 ton krompirja, ta dela prej sebi v škodo kot v korist.« • Alojz Štern: »Pri sorti desi-ree zamenjamo seme na vsaki dve leti in pri igorju na tri leta. Z nabavo semena doslej nismo ime- • Franci Kern: »Odlok ni v m čimer spremenil dela in kmetov?' nja na naši kmetiji, kjer krompj prinaša glavni dohodek in je za™ tudi razumljivo, da mu namen]* mo največ skrbi. Že doslej srn namreč redno vsako tretje \^ menjali seme. Za letošnjo sp? mladansko setev smo ga nabavjf v cerkljanski zadrugi in v Kmettf sko živilskem kombinatu Gorert' ske. Ni res, da ga je manjkal? Kdor se je zanj pozanimal jesen'-ga je lahko dobil pravočasno in zadostnih količinah.« C. Zaplotnik KOLESARSKI REKREATIVNI MARATON - Kolesarska sekcij*] športnega društva Kokrica je v soboto organizirala že tradicional^} kolesarski rekreativni maraton Kokrica—Dražgoše. Pod pokrovitelji stvom delovne organizacije IBI se je sobotnega maratona kljub slab? mu, deževnemu vremenu udeležilo nad stopetdeset rekreativcev iz v& Slovenije. Na tem množičnem maratonu ni bilo odstopov in ne zmago* valcev, saj so vsi složno pripeljali nazaj na Kokrico. (-dh) — Foto: Perdan Rešitev nagradne križanke pošljite do 8. maja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 —- z oznako Praznična nagradna križanka. 1. nagrada 500 din 2. nagrada 250 din 3. nagrada 150 din in sedem nagrad po 100 din Naročnikom, bralce^ in sodelavcem Gorenjskega glasa želimo prijetno praznovanje | ČP Glas Naslednja številka Gorenjskega glasa bo izšla v torek, 7. maja. >IMS3SMJ©IEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni ure'dnik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Gh».s Kranj — N» Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Z«j> ( Andrej Zalar In Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, s,avk<']!,|Fl Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot polt^. jA januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenj.skjt' jj) ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-o" t 28-463, redakciju 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, <• Telefoni: direktor in glavni urednik vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje^