NOB SLOVE O F  1941 194 5 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE september 2024 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana AKTUALNO Priključitev Primorske k matični domovini UVODNIK Praznik vse Slovenije Mir Varnostnega sveta OZN, kjer vsak dan in vse dni v dveh letih svoje- ga članstva razpravlja o najtežjih vprašanjih vse slabše mednarodne varnosti. V tem položaju morebiti ne more veliko storiti, lahko pa te- žave dobro vidi in razume in – ob primernem trenutku – prispeva kakšno misel, ki bi pomagala pri preprečevanju drsenja v katastrofo. Da bi to bilo mogoče, je treba imeti jasno predstavo o pomenu miru. Globalni mir je samostoj- Dr. Danilo Türk, strokovnjak za na vrednota in pogoj za reševanje mednarodno pravo in mednar- vseh težav – političnih, gospodar- odne odnose, tretji predsednik skih, okoljskih in drugih. Mir je prva prednostna naloga sveta. Republike Slovenije V sedanjih razmerah so pred- nostne naloge zagotavljanja glo- Svet je v najtežjem obdobju balnega miru povezane z vojno v po koncu druge svetovne vojne. Ukrajini. Tudi druge vojne, pose- Simptom tega stanja so oboroženi bej vojna v Palestini in vojna na spopadi. Teh je – po analizi Global- območju razpadajočega Sudana, nega indeksa miru (»Global Peace imajo daljnosežne posledice, uso- Index«) ta čas skupno 56. Kar 92 dnega pomena pa je ta čas vojna držav sodeluje v oboroženih spo- Na trgu v Vipavi je bila 15. sep- vlade dr. Robert Golob. »Kot vrt današnji dan ni le praznik nas Pri- v Ukrajini. padih zunaj svojih meja. Medna- tembra osrednja slovenska prosla- brez rož, kot obraz brez nasmeha, morcev, ampak praznik vse Slove- Ta vojna se ni zgodila v vakuu- rodni sistem je ohromljen. Prav va ob 77. obletnici pridružitve Pri- kot Jadran brez pesmi škržatov. nije,« je v uvodu povedal premier mu. Ruska invazija februarja 2022 mogoče je, da bodo zgodovinarji morske k matični domovini. Pote- Takšna bi bila danes Slovenija brez dr. Golob. Več o proslavi v prihod- je bila seveda kršitev Ustanovne v prihodnosti opisovali naš čas kot kala je pod geslom Moja pesem Primorske, dežele sonca, gosto- nji številki Svobodne besede. listine OZN. Toda bila je tudi od- zgodnjo fazo tretje svetovne voj- je himna srca. Slavnostni govor- ljubnosti in predvsem svobodo- govor na resno ogrožanje varnos- nik na prireditvi je bil predsednik miselnih ljudi. Zato verjamem, da Foto: Danijel Novakovič/STA ne. Vprašanje je, ali obstaja kak- ti Rusije, ki se je povečevalo vse šen izhod iz tega položaja in mo- od leta 2008, to je od najave pri- rebiti celo prehod v novo obdobje hodnjega članstva Ukrajine v zve- stabilnosti in miru. Odgovor na to zi NATO. Nasilen prevrat, ki se je AKTUALNO Koncentracijsko taborišče Rab vprašanje je mogoč ob dobrem ra- februarja 2014 zgodil v Kijevu, in zumevanju globalne geopolitične prevlada skrajnih nacionalističnih »Fašizem in nacizem še živita« dinamike. sil v Ukrajini v letih, ki so sledila, Vzorec globalnih odnosov, ki je sta imela ves čas in imata še danes bil vzpostavljen po koncu hladne politično in vojaško podporo zaho- vojne, torej zadnja tri desetletja, dnih sil, ki so tako soodgovorne za Na otoku Rabu v naselju Kampor zdaj razpada. Prevlada zahodnih vojno. Pritiski ZDA in Velike Brita- je med drugo svetovno vojno od držav pod vodstvom ZDA se je nije so preprečili tri poskuse usta- 27. julija 1942 do 11. septembra končala. Na sceni so močni igral- viti vojno v marcu in aprilu 2022, 1943 delovalo italijansko fašistično ci, ki vzpostavljajo večpolarni svet. na njenem samem začetku. Sledila koncentracijsko taborišče. V njem Vprašanje, kako bo potekalo na- je zaostritev vojne, ki prav ta čas je trpelo okoli 15.000 slovenskih in daljnje vzpostavljanje novega sve- dobiva nove in še bolj nevarne raz- hrvaških internirank in interniran- ta, kjer bodo poleg ZDA še drugi sežnosti. cev, pa tudi 2243 Judov iz Dalma- veliki igralci – Kitajska in Rusija ter cije. Zaradi nevzdržnih življenjskih države skupine BRICS – je odprto. NATO ne zagotavlja razmer, pomanjkanja hrane, bo- Upravljanje tega procesa je največ- varnosti. Nasprotno, lezni in nasilja so otroci, ženske, ja naloga našega časa, neuspeh pa njegova širitev starčki in možje množično umirali. lahko postane največja katastrofa v Po nepopolnih podatkih je umrlo zgodovini. na Ukrajino je skoraj 4700 internirank in interni- In kje je tu Slovenija? Naša dr- destabilizirala svet. rancev. Doslej so identificirali 1488 žava je dolgo živela »v mehurčku« umrlih, med njimi tudi 163 otrok, – prepričana, da smo za varnost mlajših od 15 let. in blaginjo v glavnem poskrbe- Kako torej obrniti te razmere v V spomin na umrle in vse, ki so Slovesnosti ob 71. obletnici osvoboditve taborišča se je udeležilo več kot 200 ljudi, li z vključitvijo v zvezo NATO in smer miru – in predvsem kakšen trpeli na Rabu, sta ob 81. obletnici največ iz Slovenije. Evropsko unijo in da se lahko pre- naj bo trajen mir? Marsikaj bo od- osvoboditve taborišča ZZB NOB dajamo našim političnim igricam visno od razvoja položaja na bo- Slovenije in mesto Rab 7. sep- »Sloga, ki je takrat krasila tabo- ložnost, da utrdimo mostove med brez prave odgovornosti za priho- jišču, kjer Ukrajini ne kaže dobro. tembra pripravila spominsko slo- riščnike, mora v nas graditi zaveda- prijateljskima narodoma in država- dnost. Za varnost naj bi skrbela To spravlja v zadrego tudi njene vesnost. Slavnostna govornica na nje, da so za obstoj vsake posame- ma. Skupaj moramo tudi kot opo- zveza NATO, za blaginjo pa Evrop- najtesnejše prijatelje. Prevladujejo prireditvi je bila predsednica Dr- zne države, mednarodne skupnosti mnik vsej mednarodni skupnosti ska unija. vedno nove oblike zaostritve voj- žavnega zbora Republike Slovenije in ne nazadnje človeške civilizacije ponavljati: nikoli več! Danes vsakdo vidi, da ni tako. ne. V Ukrajini je nakopičen največ- Urška Klakočar Zupančič. nujni medčloveško spoštovanje, »Obžalujem, da danes z nami ni NATO ne zagotavlja varnosti. Na- ji vojaški potencial v Evropi – in to povezovanje, sožitje in miroljubna najvišjih političnih predstavnikov sprotno, njegova širitev na Ukraji- brez jasnega strateškega koncepta. politika. Živimo v nemirnem svetu, Italije, a prepričana sem, da bodo no je destabilizirala svet. Evropska Vojna do zadnjega Ukrajinca – in ko ne tako daleč od naših meja po- nekoč zbrali dovolj poguma, da se unija pa je po letih kriz in stagna- do zadnjega evra – ni strategi- tekata dve vojni. V obeh plačujejo nam pridružijo na skupni slovesno- cije spoznala, da je njeno tehnolo- ja, ampak posledica pomanjkanja ceno za zločinske politike navadni sti, saj bi bil to pomemben sprav- ško in gospodarsko zaostajanje za strategije. ljudje, državljanke in državljani,« ni korak in predvsem simbolično ZDA in Kitajsko ustvarilo položaj, Hkrati ob eskalaciji vojne poteka je med drugim dejala predsedni- dejanje, s katerim bi sporočili, da ko na svetovnem odru morebiti ne preizkušanje možnosti za začetek ca državnega zbora in poudarila, prepuščamo zgodovino stroki,« je bo mogla igrati samostojne vloge. pogovorov. Te možnosti še niso Slavnostna govornica je bila predsednica da smo Slovenci in Hrvati svojo na spominski slovesnosti dejala Potrebne bodo reforme. obetavne, saj obe strani še vedno Državnega zbora Republike Slovenije sedanjo svobodo skozi zgodovino Urška Klakočar Zupančič. Izrazila Slovenija lahko danes vse te stavita na vojaško zmago. Urška Klakočar Zupančič, ki je k obelisku v plačali s številnimi žrtvami, zato so resne težave podrobno opazu- spominskem parku položila tudi venec. tovrstne slovesnosti izjemna pri- NADALJEVANJE NA STRANI 2 je, posebej ker je nestalna članica NADALJEVANJE NA STRANI 2 ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 september 2024 NADALJEVANJE S STRANI 1 DOGODKI Kožbana Mir Ob 80. obletnici velikega Nekaj pa je že jasno: modeli po- Iz dosedanjih izkušenj je že mo- govorov, kakršnega je letos junija goče izluščiti osrednje načelo take preizkusila Švica, ne morejo uspe- nove varnostne arhitekture. To je volilnega shoda ti. V pogovore morata biti vključeni načelo nedeljive varnosti: nobena tako Ukrajina kot Rusija, na mizi pa država ne sme svoje varnosti kre- 7. julija smo počastili spomin na 80. predelih. Spomnil je na govor Jane- ta OZN. Na to smo lahko ponosni. morajo biti vsi dosedanji predlogi piti tako, da ogroža varnost drugih. obletnico velikega predvolilnega za Stanovnika pred desetimi leti tu v Vendar današnjo Evropo vznemir- za mir. Pomagalo bi tudi, če bi se To osrednje načelo je bilo v prete- zborovanja v Brdih. Organizatorji Kožbani, ko je ta med drugim dejal, jajo številne težave: interesi kapita- pred začetkom pogovorov omejile klosti že sprejeto v ključne doku- so bili občina Brda, KO ZB za vred- da so bili Primorci borci za sloven- la, politična nestabilnost, podnebne oborožene akcije. mente Organizacije za varnost in note NOB Brda, Združenje borcev sko mejo in brez Primorske ne bi spremembe, množične migracije, Pomembna pa bo tudi vizija pri- sodelovanje v Evropi (OVSE), ni pa za vrednote NOB Nova Gorica in bilo slovenske države. Naš narodno- rusko-ukrajinska vojna, za katero hodnjega miru. Kadar se razmišlja dobilo potrebne institucionalne in OZVVS Brda. Prisotne je nagovoril osvobodilni boj je vgrajen v temelje ni pripravljenosti za pogajanja, in o začetku mirovnih pogovorov, je operativne strukture. V prihodnje Žarko Kodermac, predsednik KO naše državnosti. vojna na Bližnjem vzhodu. Nekaj je koristno imeti pred seboj predsta- bo treba poskrbeti za mehanizme, ZB za vrednote NOB Brda. Nago- V svojem nagovoru je Ladislav Li- gotovo – o končanju vojn bodo od- vo o celotni strukturi miru. Vojna ki bodo osrednje načelo zagotavlja- vor je imel tudi predsednik ANPI iz pič še poudaril, da je Slovenija člani- ločali veliki takrat, ko bodo doseženi v Ukrajini ni le vojna med dvema li v stvarnosti. Ti mehanizmi bodo Čedada Luciano Marcolini Proven- ca EU, NATA, OZN in letos že drugič njihovi interesi. Žal med njimi ne bo državama in zgolj vojna za ozemlje. morali postaviti v ospredje pre- za, ki je svoj govor prebral v sloven- nestalna članica Varnostnega sve- Evrope, ki je s svojo politiko izgubila Je tudi evropska in na neki način ventivno diplomacijo. Oborožene status globalnega igralca. svetovna vojna, saj so vanjo močno konflikte je treba preprečevati. To Prisotni so bili številni praporšča- vpletene vodilne svetovne sile – in pa seveda pomeni opustitev hege- ki, udeleženci Ljubljanske sekcije to politično, gospodarsko in vojaš- monizmov – velikih, globalnih, in BBO, domačini in gostje iz sosednjih ko. Zato bo tudi mir moral biti ši- manjših, regionalnih. občin. Kulturni program so oblikova- roko zasnovan. Sporazum o konča- Je svet sposoben ustvariti trajen li: Ženska vokalna skupina Zimzelen nju oboroženega konflikta v Ukra- in vzdržen mir? Tega danes še ne Nova Gorica, zborovodja Uroš Cej, jini je nujen, a ne tudi zadosten vemo. Vemo pa, da sedanje stanje Darko Nikolovski, učenki Osnovne pogoj za mir. Mir bo zavladal, ko vzajemno zagotovljenega uničenja šole Alojza Gradnika Dobrovo, mo- bo vzpostavljena nova in vzdržna ne zagotavlja prihodnosti. Svet pot- derator programa Dominik Rusjan. evropska varnostna arhitektura. rebuje vzajemno zagotovljeno preži- Program srečanja se je končal s pe- Šele ta bo vojno zares končala. vetje. Mir je nujen pogoj preživetja. smijo Vstajenje Primorske. Slavnostni govornik v Kožbani v Goriških brdih je bil Ladislav Lipič. Milena Beguš NADALJEVANJE S STRANI 1 skem jeziku. Slavnostni govornik je »Fašizem in nacizem še živita« bil Ladislav Lipič, predsednik Zve- O tem dogodku je v dokumentu Štaba BBO NOV in POS, št 52, Na položaju, 5. VIII. ze veteranov vojne za Slovenijo. 44, Kronika BBO za mesec julij 1944, Štabu IX. korpusa NOV in POJ, Propagandni je upanje, da bodo tri prijateljske Košir, podžupan občine Kočevje, Ladislav Lipič je po pozdravu odsek (str. 2 in 3) med drugim zapisano: »V nedeljo 9. VII je bil v Brdih največji države – Slovenija, Italija in Hrva- ki začasno opravlja funkcijo župa- spomnil na praznik dneva državnos- praznik. Tega dne se je prvič v zgodovini vršil veliki in svobodni volilni shod na ška – gradile svojo prihodnost na na. Spomnil je na prihajajočo 40. ti z naslednjo čestitko: »Spoštujmo planoti v hrastovem gozdičku nad vasjo Kožbana. Udeležilo se ga je nad 2000 sporazumevanju, mirnem urejanju obletnico pobratenja, do katerega svojo državo in ljubimo svojo domo- ljudi, ki so manifestirali za našo osvobodilno vojsko in izgradnjo naše nove odprtih zadev, sožitju in zagotavlja- je prišlo tudi zaradi skupne zgodo- vino.« V nadaljevanju je na kratko demokratične in federativne Jugoslavije. Okrašena tribuna, slike Stalina, Churchila, nju blaginje za svoje državljanke in povzel ta dogodek leta 1944, ki do- Roosevelta in Tita so razobešene okrog in okrog. vine, saj sta obe občini doživeli ita- državljane. lijansko okupacijo. O pomenu spo- kazuje, da je bila partizanska vojska *** »Sporočila slovesnosti, kakršna polnopravna članica velike medna- Od članov tujih vojaških misij je bil prisoten angleški major Tucker, našo vojsko pa minjanja skupne zgodovine je tok- je današnja, so vedno večplastna. rat že desetič v vlogi župana Raba rodne protihitlerjevske koalicije, če- je zastopal član odreda tov. Tine in kot zastopnike briških žena tovarišica Pavla. Ohranjamo spomin na žrtve voj- sar nekateri tudi danes nočejo ali ne Italijanske partizane sta zastopala brigadni politkomisar tov. Vanni in nam. brig. zbranim govoril Nikola Grgurić Komandanta tov Sasso. nega nasilja in zgodovinska dej- in poudaril, da se v občinski upravi morejo razumeti zaradi lastne kola- *** stva, hkrati pa sedanje in prihod- Raba trudijo, da ne bi pozabili ne- boracije s silami zla. S sodelovanjem Tovariš župnik Taras pa je poudaril svoj gnus nad narodnimi izdajalci in svojo nje generacije opominjamo, kako dolžnih žrtev za našo prihodnost. predstavnikov italijanskih partiza- trdno vero v bližjo svobodo. »Jaz se te svobode ne bojim,« je dejal med drugim, pomembna vrednota je mir med Preteklosti namreč ne moremo nov pa se je potrdil skupen boj proti »mi vsi se je ne bojimo, če je pa še kdo med nami, ki je do danes okleval, naj mu narodi in državami,« je še dodala spremeniti, vendar je prihodnost nemškemu okupatorju, italijanske- ta shod odvzame poslednje pomisleke…« in se ob koncu zahvalila vsem tis- v naših rokah in rokah novih ge- mu fašizmu in slovenski belo-plavi *** tim, ki ohranjajo spomin na žrtve neracij, ki jih moramo usmeriti na gardi za osvoboditev, ki je bila tudi Major Tucker je izrazil svoje veliko občudovanje nad zavednostjo, s katero se ne koncentracijskega taborišča Rab in pravo pot, da bodo spoštovali in ce- pogoj za ureditev odnosov med ita- samo posamezniki, ampak vsa množica slovenskih kmetov žrtvuje v borbi proti Gonars. nili vsako človeško življenje. Eden lijanskim in slovenskim narodom na okupatorju. še redkih preživelih taboriščnikov, obmejnih in narodnostno mešanih Slavko Malnar iz Čabra, letos ni bil prisoten, zato pa so navzoči lah- ko slišali njegovo pretresljivo pis- DOGODKI Italijanski zločini mo, v katerem je opisal življenje v taborišču, kot ga je doživel sam in kot pričevalec o njem govori že Pod streli omahnilo 16 nedolžnih Slovencev 80 let, saj se zaveda, da je genera- cija pričevalcev vse manjša in tudi 10. marca 1942 so Italijani v Toma- procesu na smrt obsodilo vojaško 1942 je bila razglašena kruta, kri- vsi preživeli ne želijo govoriti o teh čevem ustrelili 16 Slovencev (Cirila sodišče v Ljubljani. Nedolžni fantje vična, neizprosna sodba: 28 na smrt nečloveških časih. Gabrovška, Ernesta Godca, Fran- in možje iz Borovnice in okoliških obsojenih, 12 na dosmrtno ječo, štir- Med govorniki iz Slovenije in ca Babška, Janeza Žigmana, Vin- krajev so bili zaradi diverzantske je na 30 let zapora, pet na osem let Hrvaške je bil tudi predsednik Ta- ka Ogrina, Franca Letonjo, Jakoba akcije v decembrski noči leta 1941 zapora, en na pet let, 19 oproščenih. boriščnega odbora Rab - Gonars Krašovca, Antona Miklaviča, Mar- obtoženi napada na železniški most Zadnji trenutek je bila dvanajstim Herman Janež ml., hrvaško bor- tina Tomažina, Franca Vrhovca, čez Ljubljanico pri Preserju. na smrt obsojenim kazen spreme- čevsko organizacijo SABA je zasto- Mihaela Riharja, Antona Debevca, Devetinšestdeset aretiranih fan- njena v dosmrtno ječo, 16 nedolžnih Delegacijo ZZB NOB Slovenije je na pal podpredsednik Dinko Tama- Franca Riharja, Alojza Palčiča, Kar- tov in mož so odpeljali v ljubljanske pa je v zgodnjem torkovem jutru za Rabu vodil predsednik Marijan Križman rut, hrvaški sabor pa odposlanec la Ogrina in Ivana Debevca), ki jih zapore, jih zaprli v samice, zasliše- vedno omahnilo pod streli. (v sredini), v njej pa sta bila tudi član predsednika sabora Gordana Jan- je v tako imenovanem preserskem vali in nečloveško mučili. 7. marca S. B. predsedstva ZZB NOB Slovenije Janez drokovića Josip Borić, v italijan- Alič (desno) in predsednik Taboriščnega ski delegaciji pa so bili predstavniki odbora Rab Gonars Herman Janež - mlajši. VZPI-ANPI iz Rima, Trsta in Vid- SPOMINI Koncentracijsko taborišče Dachau ma. Omeniti velja še prisotnost slo- Udeležence je nagovoril tudi venskega veleposlanika v Zagrebu predsednik Zveze združenj borcev Gašperja Dovžana in Matjaža Med 2720 zaprtimi duhovniki 30 slovenskih za vrednote NOB Slovenije Ma- Ravbarja, v. d. generalnega direk- rijan Križman. Poudaril je, da je torja Direktorata za vojne veterane V nacističnem taborišču Dachau po posredovanju papeža Pija XII. pijskem stadionu v Berlinu 23. ju- spominjanje težkih časov skupne in vojaško dediščino, ki bo skupaj z je bilo med množico zapornikov smeli imeti kapelo, kjer je en du- nija 1996 kot mučenca razglasil za zgodovine nujno, saj je zgodovina občino Rab v prihodnjih dneh začel tudi 2720 duhovnikov iz vse Evro- hovnik ob nedeljah maševal, drugi blaženega (Karl Leisner goduje 12. naša učiteljica. Ne smemo misliti, obnavljati osrednji obelisk na spo- pe, med njimi okoli 30 iz Slove- pa so bili pri maši. avgusta). Med duhovniki, ki so pri da je fašizem padel leta 1943 in na- minskem pokopališču, saj je po 70 nije. Duhovniki taboriščniki so Decembra 1944 se je v tisti ka- tem novomašnem slavju sodelo- cizem leta 1945, saj fašizem ni pa- letih potreben temeljite obnove. bili v posebnih barakah, ločenih peli zgodilo nekaj izrednega: 29-le- vali, je bil tudi slovenski duhovnik del, le spotaknil se je. Danes faši- Kulturni program so soustvari- za duhovnike nemške in poljske tni nemški diakon Karl Leisner, ki Maks Ledinek, ki je bil v Dachau zem in nacizem živita v lepih oble- li Kvintet trobil Slovenske policije, narodnosti, bila pa je še skupna je bil v Dachauu od leta 1940 in je od aprila 1943 do 29. aprila 1945, kah in kravatah in se tudi obnašata rabska recitatorka Maja Belič, pev- »baraka narodov«. Duhovnike so bil hudo bolan, je v največji tajno- ko so ameriški vojaki osvobodili drugače in govorita drugače. Toda ka Ani Frece, kitarist Marko Moze- ločili od drugih zapornikov zato, sti prejel mašniško posvečenje in Dachau. njuni cilji so isti, le prilagojeni na- tič ter voditelja Irena Ivić in Urban da niso mogli uresničevati svoje- daroval svojo prvo sveto mašo, ki šemu času. Pipan. Navzoči pa so bili tudi gardi- ga poslanstva in sotrpinom vlivati je bila zanj tudi edina v življenju. Pater Bogdan Knavs Udeležence, zbralo se jih je več sti Slovenske vojske. poguma ali jih pripravljati na smrt. Tega pričevalca je sv. papež Ja- (prebral v župnijskem listu domače kot 200, je nagovorili tudi Gregor Jani Alič, foto: Iztok Pipan V eni od barak za duhovnike so nez Pavel II. med mašo na olim- župnije Mošnje) september2024 3 DOGODKI Loška dolina SPOMINI Alojz Sedmak Pohod do obeležij partizanskih Iz italijanske vojske bolnic pod Snežnikom v partizane Krajevna organizacija Združenja leto dni. Nemci so ju isti dan požga- in njegove sestre ob odprtju jame Alojz Sedmak iz Juršč je prazno- borcev za vrednote NOB Loška li. Vsi ranjenci in osebje so se pra- spoznali sina oz. brata in so iz po- val stoti rojstni dan. Rodil se je na- dolina je julijsko soboto pripravi- vočasno umaknili. Bolnica Stari trg leg njega zakopane steklenice vzeli mreč 13. septembra 1924 v družini la spominski pohod po obeležjih je delovala do osvoboditve. njegove stvari in zapis o vzroku nje- z desetimi brati in sestrami. Oče je partizanskih bolnic pod Snežnikom Ob vračanju smo se ustavili na gove smrti brez podpisa, ki ga je po večkrat odšel v Ameriko s trebu- (SVPB-S). Županovem lazu, kjer stoji spome- vsej verjetnosti zapisal zdravnik ob hom za kruhom, nazadnje pa se je Pohod je bil poklon strokovnosti, nik, posvečen partizanskim bolni- ugotovitvi smrti. le vrnil domov. Alojz je moral kot neizmerni požrtvovalnosti in iznaj- cam pod Snežnikom, ki so delovale Ob vrnitvi v Babno Polje smo se mladenič služiti v italijanski vojski. dljivosti zdravnikov, zdravniškega od leta 1942 do 1945. ustavili pri grobnici ob cesti, kjer Po razpadu Italije je prišel domov in in tehničnega osebja, ki so v težkih Iz pisnih virov smo se seznanili, počiva 49 posmrtnih ostankov ne- se na Mašunu pridružil partizanom. razmerah oskrbovali in zdravili ra- kako so v bolnicah potekali pogreb- znanih padlih borcev NOV, pri- Postal je član Šercerjeve brigade. njence in bolnike, ter poklon veli- ni obredi, ki so bili dosledno vodeni padnikov Notranjskega odreda in Z brigado je z Mašuna odšel pre- ki solidarnosti vaščanov najbližjih in so svojcem omogočali povojna ranjencev, umrlih v partizanskih ko Ognjic v Loško dolino. Brigada vasi, tudi iz sosednje Hrvaške, in izkopavanja, saj so bile vse lokacije bolnicah pod Snežnikom. Prižgali se je utaborila nad Cerknico. Alojz partizanskih enot, ki so skupaj os- pokopa skrbno dokumentirane in je smo svečo in se njihovemu spomi- je bil v enoti minercev, ki so minira- krbovali bolnice s hrano. bila pri vsakem pokojniku zakopana nu poklonili z minuto molka. li progo Rakek−Postojna. Z brigado Alojz Sedmak iz Juršč Trideset se nas je zbralo v Bab- steklenica, v kateri so bili njegovi Pohod smo končali na rednem le- je nadaljeval pot proti Velikim Laš- nem Polju, od koder smo se z avti osebni dokumenti. Tudi poročne tnem občnem zboru Krajevne orga- čam, kjer so januarja 1944 napad- drvarnico. Nemci so takrat že mno- odpeljali proti Županovemu lazu. obrede so imeli določene. Štirje pari nizacije Združenja borcev za vred- li nemške bunkerje. Iz cerkvenega žično zapuščali Reko, saj je vanjo Ogledali smo si obeležja bolnic so se namreč poročili v bolnišnicah. note NOB Loška dolina. Predse- zvonika so jih napadali z minometi, prodrla 4. armada. Zvečer se je Hrib, Podgora, Pudob in obnovlje- Iz zapisa, ki ga je imela ena od dnik Zvonko Vidovič je predstavil kar je povzročilo veliko mrtvih in Alojz odpravil proti železniški po- no bolnico Stari trg. udeleženk pohoda, smo spoznali delovanje v minulem letu, prevla- ranjenih med partizani. staji, da bi se odpeljal domov proti Član krajevne borčevske organi- tragično zgodbo mladega partiza- dovale so slovesnosti v spomin na Zatem je partizane pot vodila v Ilirski Bistrici. Zamudil je vlak, zato zacije Tone Mohorič je pri vsakem na. V svojih rosnih letih je izkusil dogodke iz narodnoosvobodilnega Suho krajino, kjer so se združili s 14. je kar peš odšel proti domu. Pri Jel- obeležju predstavil namen posa- vso tragedijo vojne, in ko se je po boja, vzdrževanje spominskih obe- divizijo, ki je odšla na pohod proti šanah je srečal skupino partizanov, mezne bolnice in njeno delovanje. dolgem času ustavil v domači hiši, ležij, udeležba na slovesnostih po Štajerski. Alojz je bil razporejen v 9. ki so ga naložili na tovornjak in ga Niso vse bolnice delovale sočasno. se je s samokresom nesrečno sam Sloveniji, obiski naših članov jubi- brigado 18. divizije. Njegov drugi ba- odpeljali v Ilirsko Bistrico na kme- Bolnica Hrib je bila namenjena za ustrelil. Oče ga je z vozom peljal lantov in žalne slovesnosti ob smrti taljon je marca odšel v Brkine in se tijo Oblak, kjer je prespal. Nasled- ranjence, ki so bili predvideni za v bolnišnice pod Snežnikom. Žal naših članov. vključil v Istrski odred, kjer je ostal nji dan je po skrivnih poteh prišel prevoz v Italijo z letališča v Nad- je bila rana prehuda. Vseh udele- Na občnem zboru se nas je zbra- do konca vojne. V začetku februarja domov na Juršče. Doma je bil dva lesku v Loški dolini, saj je bila naj- žencev pohoda se je še posebej lo lepo število in sobotno popoldne 1945 se je odred odpravil proti Ilir- dneva, nato je odšel v Pivko, da bi bližje vasi Babno Polje. Bolnici Pod- dotaknil zapis o povojnem izkopu je minilo v prijetnem druženju. ski Bistrici v smeri Šembije−Koritni- izvedel, kje je njegova enota. V Piv- gora in Pudob sta delovali manj kot tega mladega partizana, ko so oče Ida Turk ce, kjer so se utaborili v barakah nad ki je našel komandanta komande Koritnicami. Ko je bil na izvidnici, so St. Peter na Krasu, tovariša Buha - ga presenetili Nemci. Aretirali so ga Boruta, ki mu je povedal, da je nje- ZLOČINI OKUPATORJEV Koreno in odpeljali v Ilirsko Bistrico, kjer so gov odred v Trstu. Z vlakom se je ga mučili in zasliševali. Po enem me- odpeljal v Trst, kjer je našel svoje secu je prišel v celico nemški oficir, tovariše. Junija so se morali umak- Vaščane pometali v goreče hiše ki mu je prinesel kramp in lopato ter niti iz Trsta in njegov odred je od- ga odpeljal na hrib nad Ilirsko Bistri- šel v Ilirsko Bistrico. Komandant ga co. Ukazal mu je, naj izkoplje jamo, je nato poslal v Ljubljano v glavni Združenje borcev za vrednote premoženje so kmetje, ki jih je sov- meter široko in dva metra globoko. štab divizije. Tam so ga predlagali NOB Lukovica je pripravilo slo- ražnik v to prisilil, odpeljali iz vasi. Ko je jamo izkopal, mu je oficir uka- za odhod v oficirsko šolo v Beog- vesnost ob obletnici požiga vasi Nemški vojaki so bili izjemno kru- zal, naj se uleže vanjo. Bil je prepri- rad. Leta 1949 se je demobiliziral. Koreno. Tovariš Marjan Križman, ti, pretepali so vaščane in celo ne- čan, da ga bo ustrelil. Na njegovo Jesen življenja Alojz preživlja v predsednik Zveze borcev za vred- pokretno vaščanko v postelji polili presenečenje mu je oficir ukazal, naj svoji rojstni hiši na Jurščah, kjer note NOB občine Lukovice, je vse z bencinom in jo zažgali. Razbijali izkoplje še drugo jamo. Šele takrat je zanj vzorno skrbita obe hčerki. V navzoče najprej pozdravil in za- so okna, kar je pospešilo gorenje ugotovil, da koplje zaklonišča in ne vojni je veliko pretrpel, a o tem ne tem v nagovoru orisal dogajanje skromnega premoženja. Izjemno svojega groba. govori, saj je po naravi skromen in pred 82 leti. kruto in maščevalno so zažigali še Iz Ilirske Bistrice so ga odpeljali se v življenju ni nikoli hvalil z zas- »Mineva 82 let od najbolj ža- žive vaščane, da bi jih odvrnili od v zapore na Reko. Vsako jutro so iz lugami, ki jih nedvomno ima. Da- lostnega in krutega dogodka, ki je sodelovanja s partizani. Bilo je tudi tamkajšnjih zaporov odpeljali sku- nes obsoja krivice, pohlep in krajo, prizadel vas Koreno. Okupator je nekaj poskusov bega pred kruto pino jetnikov na streljanje. Čez ne- predvsem pa ga boli, kako nekateri obkolil vas, jo izropal in požgal, 16 usodo, vendar so se vsi tragično kaj dni so naložili na tovornjak tudi v politične namene zlorabljajo in vaščanov je pometal v goreče hiše, končali. Kljub strašni krutosti in njega in ga odpeljali. Na srečo so potvarjajo zgodovino narodnoo- veliko domačinov pa je odgnal v ta- neizmernemu trpljenju vaščanov tovornjak pri Sušaku napadli parti- svobodilnega boja. borišče. Kot v številnih primerih je pa sovražniku ni uspelo zatreti že- zani. Jetniki so se razbežali, vendar bil okupator obveščen, da vaščani lje po svobodi. Naša obveza je, da so jih Nemci polovili in odpeljali Livij Knafeljc sodelujejo z partizani, jih podpira- in za majhne ugodnosti sodelovali ti dogodki ne utonejo v pozabo, da nazaj v zapor. Proti večeru istega (To življenjsko zgodbo sem zapi- jo in hranijo, zato se je odločil vas z okupatorjem, za kar so bili števil- se s hvaležnostjo spominjamo lju- dne sta v klet zapora vdrla dva civi- sal po Alojzovem spominu. Sem kaznovati. Mnogo trpljenja in gorja ni pravično kaznovani. Sovražnik je di, ki so svoje življenje darovali za lista, podrla zid in skupino jetnikov njegov sovaščan. Borci KO Pivka so povzročili ljudem sicer redki iz- zgodaj zjutraj začel ropati, vlamljati svobodo.« rešila pred gotovo smrtjo. in postojnsko območno združenje dajalci, ki so se našli med vaščani v hiše in odganjati živino. Naropano Marjan Križman V zaporu je bil tudi neki Rečan, borcev, vsi vaščani in prijatelji mu ta ga je odpeljal domov in skril v želimo še veliko zdravja.) DOGODKI Kavče Kurirčkovo pošto predali Mariji Kuhar Praznik dan upora proti okupatorju smijo prikorakali do prireditvenega nja. Program je popestrila skupini- sta tudi letos zaznamovala tradici- prostora pred Domom krajanov v ca partizanov ob tabornem ognju. onalni pohod Po poteh spominov Kavčah, kjer so jih pričakali drugi Slavnostni govornik, župan in tovarištva in proslava s slovesno udeleženci spominske slovesnosti. mestne občine Velenje Peter Der- predajo kurirčkove pošte. Pohodni- Zbralo se je več kot sto obiskoval- mol, je v svojem govoru poudaril ki, ki so se na pot podali s treh iz- cev od blizu in daleč. pomen Osvobodilne fronte. Le tis- hodišč, so se družili pri spominski Slavnostno prireditev smo začeli ti, ki so izkusili grozote vojne, vedo, plošči na Jakcu, nato so se združeni s himno. V imenu krajevne skup- kako pomembna sta danes mir in sprehodili po delu Podkraja in Kavč nosti Kavče, Športnega in kultur- svoboda. Prav tako je poudaril, da so po poteh, po katerih so med drugo no-umetniškega društva Kavče in se partizani postavili na pravo stran Tovarišica Marija Kuhar je sprejela kurirčkovo pošto. svetovno vojno kurirji prenašali po- Krajevne organizacije zveze borcev in da smo danes mi odgovorni za rija je ena od otrok, ki so jih nacisti in ob njenem pripovedovanju se je što. Pot jih je vodila mimo krajev, za vrednote NOB Podkraj - Kavče to, da se nikoli ne pozabijo njihova med drugo svetovno vojno iztrgali iz marsikatero oko zarosilo. Prireditev kjer so partizani in terenci imeli jav- je predsednica krajevnega odbora pogumna dejanja, vredna največje- rok slovenskih staršev in jih poslali v se je končala s prelepo slovensko ko, mimo Partizanske bolnice Jelka- najprej vse navzoče prijazno poz- ga spoštovanja. Ob koncu prireditve taborišča, kjer so bili podvrženi ger- pesmijo in povabilom, da se ob letu -Breza ter mimo Klavževe sušilnice, dravila in nato je sledil kratek kul- so na prizorišče prikorakali mladi ku- manizaciji. Ko je Marija iz rok mladih osorej spet srečamo. Po končanem kjer je spominska tabla v spomin turni program, v katerem so sode- rirčki, ki so prinesli kurirčkovo pošto kurirčkov sprejela kurirčkovo pošto, uradnem delu pa je sledilo še prijet- na konferenco Komunistične parti- lovali Kavški pevci, ženski pevski in jo slovesno predali letošnji častni je otrokom in vsem navzočim delila no druženje s pogostitvijo. je Slovenije. Okoli 15. ure so s pe- zbor DU Velenje in recitatorka Ja- gostji Mariji Kuhar. Tovarišica Ma- svoje spomine na takratne hude čase Metka Grabner 4 september 2024 DOGODKI Maribor 80 let od dogodka v Hrenovi ulici Spomladi leta 1944 je okupator ok- Aldo Debeljak, ki so ga gestapovci dustrije predstavil Železniške de- repil svoje delovanje pri odkrivanju pripeljali iz zapora, da bi aktiviste lavnice, ki so sooblikovale maribor- postojank in sodelavcev Osvobo- nagovoril k predaji. Ti ga niso spoz- sko odporniško gibanje, in razmere dilne fronte v Mariboru, zaradi iz- nali in so ga ustrelili. Smrt članov na delavskih Studencih. daj je padla večina postojank, kar okrožnega vodstva v Hrenovi ulici V kulturnem delu sta se nam je močno zavrlo odporniško delo- je bila hud udarec osvobodilnemu predstavili članici Recitacijske sku- vanje, težišče dela okrožne organi- gibanju v mestu, saj so padli v času pine Vedrina, ki domuje v MČ Stu- zacije osvobodilnega gibanja pa je velikih uspehov štajerskih partiza- denci. Danica Zlatar nam je reciti- bilo preneseno na podeželje. nov in novega poleta odporniškega rala Kajuhovo pesem Ko človek bo Člani okrožnega vodstva, ki so delovanja v Mariboru. človeka prepoznal, Ksenija Šešerko ostali v Mariboru, so se večinoma Združenje borcev za vredno- pa nas je navdušila z avtorsko pe- zadrževali na Studencih, da so bili te NOB Maribor je v sodelovanju smijo Veš, oče. bližje Pohorju. Trije člani okrožne- z Mestno četrtjo Studenci pripra- Pred začetkom okrogle mize smo ga vodstva KPS Maribor – Ivan Ko- vilo okroglo mizo z namenom, da v prostorih MČ odprli potujočo kol, Ivan Zagernik in Robert Filipič osvetli spomin na tragični dogodek razstavo ZZB NOB Slovenije NOB – ter član mestnega komiteja KPS iz julija 1944. 1941–1945, ki je bila teden dni na Jože Kovač so se 14. julija 1944 Okrogli mizi smo dali naslov 80 ogled krajanom. preselili v Hrenovo ulico 4, kjer naj let padca okrožnega vodstva osvo- Po končanem uradnem delu so si bi se jim naslednji dan pridružilo bodilnega gibanja v Mariboru. So- navzoči ogledali razstavo in se še kar še nekaj članov okrožnega odbo- delovali so dr. Marjan Žnidarič, Studenci. Navzoče sta pozdravila sedanji čas. Dr. Žnidarič je predsta- nekaj časa zadržali v prijetnem po- ra OF, kurir pa bi jih nato odvedel zgodovinar, muzealec in eden naj- Matej Vodopivec, predsednik sveta vil svetovne razmere leta 1944 in jih govoru ob dobri kapljici in prigrizku. na okrožno konferenco Osvobodil- boljših poznavalcev narodnoo- mestne četrti Studenci, in Jože Vrh- povezal z razmerami v Mariboru in Dogovorili smo se, da bomo v pri- ne fronte zunaj mesta. A četverica svobodilnega boja na slovenskem njak, predsednik ZB NOB Maribor. okolici; prikazal je delovanje osvo- hodnje pripravili še kakšen skupni je bila izdana. Nacisti so 15. julija Štajerskem, upokojeni zgodovinar Oba sta pozdravila skupni projekt, bodilnega gibanja s poudarkom na projekt, ki bo povezal preteklost, se- obkolili hišo in v neenakovrednem Muzeja NO Maribor Marjan Matja- ki osvetljuje dogodke iz preteklosti tragičnem dogodku 15. julija. danjost in tudi prihodnost. tri ure dolgem spopadu so vsi štirje šič ter članice recitacijske skupine v lokalnem okolju in prenaša vred- Marjan Matjašič je kot odličen aktivisti. Peta žrtev spopada je bil Vedrina, ki deluje v mestni četrti note narodnoosvobodilnega boja v poznavalec razvoja mariborske in- ZB NOB Maribor DOGODKI Andraž Zbornik ob 70. obletnici delovanja 6. septembra je Krajevna organiza- visoki jubilej in izdajo zbornika. vseskozi uresničevala svoje pos- cija Združenja borcev za vrednote Visoko obletnico Krajevne orga- lanstvo. Dosledno je delovala na NOB Andraž pripravila predstavi- nizacije je s svojo udeležbo počastil temeljih vrednot narodnoosvobo- tev zbornika ob 70. obletnici usta- tudi Marijan Križman, predsednik dilnega boja, skrbela za socialno novitve te organizacije. Prireditev ZZB NOB Slovenije. V svojem na- stanje bork in borcev, šolanje ot- je potekala v okviru praznovanja govoru je poudaril pomen tovrstnih rok padlih partizanov, redne ses- praznika občine Polzela 2. oktobra organizacij in Krajevni organizaciji tanke in sprotno reševanje odprtih v spomin na domačine, ki so bili na Združenja borcev za vrednote NOB problemov. Vseskozi je namenjala ta dan leta 1942 na dvorišču pred Andraž čestital ter ji zaželel še veli- posebno skrb ohranjanju in vzdrže- mariborskimi sodnimi zapori ustre- ko uspeha v prihodnje. vanju spominskih obeležij NOB, ljeni kot talci. V slavnostni večer Predsednik krajevne organizacije spominskim pohodom in priredit- je goste popeljal Vokalni kvintet ZB Jože Krk in glavni urednik zbor- vam ter pogrebnim slovesnostim Lastovka s ponarodelo pesmijo Slo- nika Srečko Rajh sta v pogovoru, ki za svoje članice in člane. Leta 2021 venec sem. Župan občine Polzela ga je vodila Karmen Kreže in pri- je krajevna organizacija ZB prejela obogatila Vokalni kvintet Lastovka malo družili in se dobro počutili, je Jože Kužnik je v svojem nagovoru reditev tudi povezovala, na kratko zlato plaketo za najboljšo krajevno in Jure Marinčič, ki je na ustne or- poskrbela kulinarična sekcija Kul- pozdravil obiskovalce in Krajevni opisala prehojeno pot te organi- organizacijo, kar zagotovo pome- glice zaigral pesmi Počivaj jezero v turnega društva Andraž ob podpori organizaciji Združenja borcev za zacije in poudarila, da je krajevna ni veliko čast in potrditev njenega tihoti in Pesem o svobodi. Da pa so občine Polzela. vrednote NOB Andraž čestital za organizacija v 70-letnem obdobju dela. Večer sta z glasbenimi vložki se obiskovalci po uradnem delu še Karmen Kreže DOGODKI Žabja vas Urh nas Rjuha opominja Zima 1944. Jutro, na pragu kurirka Jožica, Načrtovani letošnji izlet smo v KO Tonca, v bolnici Zalesje ZB Žabja vas preoblikovali v stro- primanjkuje povojev. kovno ekskurzijo, saj je to nare- Nimam jih, zbrala bom rjuhe, kovala sama vsebina: obisk Spo- razrezati jih je treba, zviti, minskega območja Urh, Spominske oglasi se jutri. hiše II. grupe odredov v Podlipogla- Tonca gre od hiše do hiše, vu ter Muzeja novejše in sodobne zbira rjuhe, zgodovine. izogne se le siromašni Za udeležbo na izletu smo preko Vrabčevi domačiji s petimi otroki. Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto povabili vse krajevne Udeleženci strokovne ekskurzije Poldne, organizacije za vrednote NOB, a pred vrati Vrabčeva mati. kaže, da so številni člani kljub na- sko območje Urh nam je zgodovi- predsednica krajevne organizacije. ljujoč prav vodnikovemu znanju in Prinesla sem ti rjuho, šemu zaprosilu ostali neobveščeni. nar Premk podrobno predstavil, kot Njen predhodnik nas je pospremil predstavitvi. pri hiši sta samo dve, Za pomoč pri pripravi in sprejemu zna le on: mežnarijo, kleti, ki vzbu- do nekaj impozantnih spomenikov S simbolnimi darovi smo se zah- ena naj bo za ranjence, na Spominskem območju Urh se jajo srh, ko se spustiš vanje, pa cer- vojnega časa. valili svojim gostiteljem in jim izro- drugo bom hranila za pare. moramo se še enkrat zahvaliti Jul- kev in lipi v bližnjem gozdu, ki so Po vsestransko odličnem okrep- čili publikacije Naše besede. Ob slo- Mulci bodo še naprej spali ki Žibert, predsednici MO za vred- bile prizorišča vojnih zločinov. čilu v gostilni Pri Micki smo si mo- vesu smo jih povabili, da spoznajo na senu, brez rjuh. note NOB Ljubljana, ki smo ji tudi Pobočja Pugleda in Janč ter bli- rali vzeti več časa za vodeni ogled naše kraje pod Gorjanci, od koder Revni smo, a glej, čestitali za podeljeni naziv častne žnjih gričev, povezanih z ozkimi do- razstave o slovenski zgodovini od je nekaterim morilcem po razkritju da nikoli več meščanke Ljubljane, enako tudi linami, so bila območje prvih parti- obdobja pred prvo svetovno vojno tako imenovanega Štajerskega ba- ne obideš naše hiše. dr. Martinu Premku za strokovno zanskih enot leta 1941. Medvojno pa vse do današnjih dni. Dvourno taljona uspelo pobegniti v postojan- vodstvo po območju, tovarišici Miji zgodovino teh krajev nam je v nji- odlično vodenje s poudarkom na ko na Urhu in v bližnje zaselke, kjer Ana Marija Cetin Lapajne Kocjančič, predsednici KO ZB za hovi spominski hiši, poimenovani zgodovini druge svetovne vojne je so nadaljevali svoje morilske poho- (Vir: Ana Marija Cetin Lapajne. Žarek. vrednote NOB Zadvor - Sostro, in tudi Pugled, ob prigrizku dobrodo- bilo večini veliko dopolnilo sicer ši- de po tamkajšnjih zaselkih v dolini. Brezovica pri Ljubljani: Lara 2014, tovarišu Jožetu Martiniju. Spomin- šlice predstavila Mija, neutrudna rokega znanja tega obdobja, zahva- Tone Murgelj str. 64.) september2024 5 AKTUALNO KOLUMNA Nova razkritja o britanskem kolonializmu (3) Jože Poglajen miru in iz gole humanistične skrbi formi volilno pravico imel le vsak za dobrobit Indijske podceline. Bela 250. Indijec. Prav tako je bila zgolj Evropa naj bi domnevno edina raz- simbolična participacija izvoljenih polagala z umom in racionalnostjo, predstavnikov indijskega ljudstva Veseloigra zato naj bi ji bilo »usojeno podrediti pri sprejemanju in izvajanju politik. si ljudstvo, ki so ga njegova narava Britanci so namreč zadržali primat o je Tomaž Ve- ki šteje 27 članov, v njej je v pre- in bestialne navade domnevno že nad ključnimi vejami oblasti, dav- Ksel prek kabineta teklem mandatu sedelo 11 žensk. vnaprej pripravile za vprego v tuji ki, zakonodajo in javnim redom in Lilijana Burcar predsednika vlade Šefica Evropske komisije Ursula jarem«. mirom. Hkrati je ta paket reform sporočil, da odsto- von der Leyen očitno meni druga- britanskim guvernerjem po pokraji- pa od kandidature če. Po njenem mora biti komisar- Da bi evropski kolonizatorji lah- Krvavo zatiranje uporov nah in viceguvernerju Indije podelil za evropskega ko- ska ekipa proporcionalna mešani- ko opravičili okupacijo, nasilen domorodcev pravico, da po svoji presoji nakna- misarja, in je Golobova vlada na ca moških in žensk. Zato je težko odvzem zemlje in surovin ter pod- Takšne rasistične in genocidne po- dno razveljavijo vse zakone, ki so njegovo mesto postavila nekdanjo verjeti uradnemu sporočilu, da je jarmljenje in izkoriščanje ljudi, sebe litike britanskega imperija, navzven jih že sprejeli izvoljeni predstavniki novinarko, v času Alenke Bratušek Vesel odstopil zaradi nesoglasja z pa postavili za umišljene nosilce označevane kot humanitarne, so indijskega ljudstva. Tako imenova- veleposlanico v Nemčiji in zatem v omenjeno prvo damo Unije o vse- napredka in civilizacije, so vse oku- dobile svoj posebni zamah vsakič, ni Rowlattov zakon iz istega leta pa Švici, se je z vseh strani in še po- binskem delovanju komisije EU. V pirane in izkoriščane na osnovi bar- ko so se poteptani in zatirani pre- je britanskim oblastem podelil pra- sebej z vrhov opozicijskih SDS in oči pade tudi dejstvo, da je pred- ve njihove kože označili za »druge« bivalci indijske podceline združili v vico, da lahko brez naloga aretirajo NSi usula ploha privoščljivih kritik sednica komisije zahtevala zame- in razglasili za neljudi. Kot skupini skupnem boju in zahtevali, da se jim domačine in domačinke, jih prive- na račun – predsednika vlade Go- njavo kandidatov za komisarje s so jim namerno pripisali izmišlje- prizna status človeka. Ko so tako ra- dejo pred sodišče in v odsotnos- loba. A kritika je le deloma upravi- kandidatkami v manjših državah, ne negativne lastnosti, ki naj bi do- sistično ožigosani in razčlovečeni ti porote obsodijo veleizdaje proti čena. Golob (in njegovi svetovalci) kjer niso na oblasti stranke njene kazovale njihovo manjvrednost v drugi pokazali svojo intelektualno britanskemu imperiju. si jo zasluži predvsem v tistem delu konservativne koalicije ljudskih primerjavi z belskim človekom. To zrelost in svojo racionalnost, so bile To je aprila 1919 med indijskim komisarske zgodbe, ko sta z Vese- strank. Bolj verjetno torej je, da je je bila posebna oblika kolonizator- njihove zahteve po priznanju njiho- prebivalstvom pripeljalo do mno- lom v postopek imenovanja evrop- bil nekdanji predsednik računske- jevega ideološkega in duhovnega vih temeljnih svoboščin in statusa žičnih protestov. V znak maščeva- skih komisarjev vstopila, še preden ga sodišča odstopljen, ker je Ursu- nasilja nad staroselci, kateremu je človeka zatrte v potokih krvi. To nja in kot represivni ukrep je britan- se je ta začel. Povedano drugače, la von der Leyen Golobu postavila vedno sledilo tudi fizično nasilje. se je zgodilo že po prvem vsesplo- ska vojska izvedla množični poboj njuna predpostavka, da bosta tako ultimat: če boš vztrajal pri Veselu, Razčlovečeni drugi naj ne bi bili šnem indijskem uporu proti britan- civilistov, ki so se naslednjega dne, za Slovenijo lažje (pri)dobila po- bo ta dobil nepomemben resor, če sposobni racionalnega razmišlja- skemu kolonizatorju leta 1857, ki ga 13. aprila 1919, zbrali na verskem membnejši komisarski resor, se je ustrežeš zahtevi, naj bo komisarski nja, zaznamovale naj bi jih od- je Britanija zatrla s pobojem več kot praznovanju v Armitsarju. Vse iz- izkazala za napač- kandidat ženska, sotnost uma in duha, kaotičnost in 100.000 civilistov. Krvavo zatiranje hode s kraja praznovanja je vojska no. Cilj sta torej lahko računaš na zgolj intuitivnost, nezrelost in hkrati upornosti se je nadaljevalo tudi po pod poveljstvom generala Dyerja v celoti zgrešila. prvi svetovni vojni. zablokirala in začela streljati na lju- Z vidika stvarnih resor, v katerem živalskost. Zato naj bi bili glede na Očitno sta tudi se vrti več de- rasistične evolucijske teorije, ki jih Namesto da bi po prvi svetov- di vključno z otroki in ženskami. V onadva podlegla slovenskih interesov narja in vpliva. je v zagovor svojih imperialističnih ni vojni britanski kolonizator Indiji desetih minutah je bilo izstreljenih zadnje čase v po- podelil pričakovani status domini- 1650 krogel, pod katerimi je oble- je vendarle treba Z vidika stvarnih osvajalskih politik postavila belska litičnih krogih in slovenskih inte- Evropa s svojo psevdoznanostjo ona, kot je storil v primeru belske žalo 1516 ljudi, od tega po britan- zato deloma tudi v priznati, da je Golob resov je vendar- 19. stoletja, eno z živalmi oziroma v Kanade in Avstralije, je Indijce in skih uradnih podatkih 379 mrtvih, javnosti prevladu- Indijke znova izigral. Namesto ob- vključno z otroki. Civilizirani bri- ravnal prav. le treba priznati, najboljšem primeru eno z večnimi jočemu prepriča- da je Golob rav- otroki, ki še niso dosegli razsvetlje- ljubljene samouprave jim je leta tanski okupator ni dovolil, da bi se nju, da je Sloveni- nal prav. Žrtvo- nja in umske zrelosti. Zato naj do- 1919 vsilil tako imenovani Monta- ranjenim v 24 urah približali njihovi ja pomemben de- val je Vesela morodci ne bi imeli pravice do gue-Chelmsfordov paket reform, sorodniki in jim dali prvo pomoč ali javnik odločanja v upajoč, da bo s upravljanja samih sebe in svojih hkrati je sprejel tako imenovani jih oskrbeli z vodo. Tako je poskr- Uniji in celo v sve- tem utrdil polo- dobrin, kvečjemu naj bi jih uprav- Rowlattov zakon. V okviru prvega bel, da je umrlo še več ljudi, po ne- tu. Tako prepri- žaj Slovenije v ljal beli človek. Evropejci z Britanci je volilna pravica za Indijce osta- uradnih podatkih 1499. čanje ustvarjajo Golob in njegov Uniji. Zato so kritike na njegov ra- na čelu naj bi domnevno prihajali v la simbolična, saj je tudi po tej re- (nadaljevanje v prihodnji številki) (bolj natančno Vovkov) kabinet ter čun v tem delu odveč. zunanje ministrstvo na čelu z mini- Tudi sicer bi bilo za naše politike DOGODKI Ocinca strico Fajonovo in seveda osrednji dobro, če nam EU ne bi slikali kot slovenski mediji. Pomembnost naj stroge demokratične tvorbe, kjer bi dokazovali številna potovanja pri odločanju zmagujejo argumen- Partizani Dolganove čete in pogovori političnih veljakov po ti in predpisana procedura. Unija svetu, blejski prepotentno imeno- to ni, in kot kaže, še dolgo ne bo. vani »strateški« forum, enomeseč- Kljub lepim besedam je predvsem Skoraj mesec dni trajajoče prazno- no predsedovanje očitno brezzobe- zapleten vozel interesov večjih in vanje sežanskega občinskega pra- mu Varnostnemu svetu Združenih vplivnejših članic na čelu z Nem- znika je vrhunec doživelo s slav- narodov itd. Vse to jim kar dobro čijo, Francijo in Italijo. Ter seveda nostno sejo občinskega sveta, na uspeva, ker smo Slovenci zgodo- ZDA. Temu primerno bi veljalo tudi kateri so podelili občinska prizna- vinsko – posamezna obdobja, kot je nastopati, se pravi se ne napihova- nja, in s tradicionalnim srečanjem bil čas narodnoosvobodilnega boja, ti tam, kjer Slovenija od tega ne bi na Ocinci, s katerim se spominjajo so seveda izjema – prežeti z manj- imela nič. Zagotovo ženske kvote zgodovinskih dogodkov, ko je prvih vrednostnim kompleksom. von der Leyenove niso glavna te- sedem partizanov Dolganove čete Potem pa pride streznitev. Tokrat žava Unije. Dejstvo je, da Evropska pod vodstvom Ervina Dolgana - Ja- pri – sodeč po dosedanjih izkušnjah unija v svetu z velikimi Kitajsko, neza 28. avgusta 1941 prikorakalo – dokaj nepomembni zadevi, kot je ZDA, Indijo itd. ni več konkurenč- na Vrhe in od tam do Kobolov v do- svetla točka narodne zavesti in po- nov za ohranitev narodne svobode sestava nove ekipe 27 evropskih na. Že nekaj časa Evropske unije lini Zgornje Branice, kjer jih je spre- meni plemenito zgodovinsko deja- in slovenskega jezika. Sicer pa so komisarjev. Izkušnje nam namreč von der Leyenove nihče od velikih jela Kantetova mati. nje, ki smo mu dolžni globokega in Vrhovci zadovoljni, saj so po be- povedo, da je pravzaprav vseeno, ne vpraša več za mnenje o kakšnem 25. avgusta letos so na na Ocin- spoštovanja. Boj za ohranitev naro- sedah Jane Drožina letos obnovili kdo sedi na komisarskem stolčku. pomembnem razvojnem ali geopo- co prišli praporščaki pod vodstvom da je pri Slovencih v krvi že stole- pročelje in uredili novo streho na Je mar kakšen od naših komisarjev litičnem vprašanju. Unija ne zaos- Bruna Kocjana, veterana vojne tja. Zavednemu narodu gre zahvala, stari osnovni šoli, želijo pa si, da bi oziroma komisark res kaj bistve- taja le pri gospodarski rasti, vse bolj za Slovenijo. Številne zbrane so v da fašizmu ni uspelo zlomiti volje in se jim izpolnila dolgoletna želja, in nega prispeval k delovanju EU ali se od omenjenih držav odmika tudi imenu organizatorjev pozdravili moči naroda za svobodo, slovenski sicer obnova ceste Štjak–Kazlje. napolnil slovenski proračun? Mor- v znanstveno-tehnološkem razvoju. predsednica KS Štjak Jana Droži- jezik in slovenske šole. Uporne Vrhe Prireditev, ki jo je povezova- da je bil izjema prvi, to je Janez Po- Eden od razlogov za to umiranje na na, predsednik Združenje borcev so dajale zatočišče aktivistom in la Janja Novoselc, so s kulturnim točnik, drugi pa so bili bolj ali manj obroke je iluzija o zahodni večvred- za vrednote NOB Sežana Bojan Pa- partizanom številnih brigad. Borci programom popestrili pevci Vo- anonimni. Tokrat je bil ta izbor za- nosti. A še pomembnejši razlog se hor in sežanski župan Andrej Sila. in aktivisti so zaupali domačinom, kalne skupine Kersnik z zborovod- beljen še z veseloigro, imenovano skriva v tem, da se v zdajšnjem Slavnostni govornik je bil sežanski kar je velika vrednota, ki je vredna jo Miranom Žitkom in sežanske »ženske kvote«. Saj ne da bi bila sistemu odločanja težko dogovo- častni občan dr. Stanislav Renčelj, spoštovanja. Domačini so prispe- Kraške pihalne godbe pod vod- zapovedana 40-odstotna ženska rijo za ukrepe, ki bi jo okrepili. To eden vodilnih slovenskih strokov- vali hrano, oblačila in drugo blago,« stvom Iva Bašiča. Pevci so prire- kvota pri volitvah v Evropski parla- je zdaj ključno vprašanje obsto- njakov za mesnine in avtor več kot je med drugim dejal Renčelj in po- ditev končali s primorsko himno ment nepomembna. Gotovo je pri- ja EU, takšne, kakršna je danes, 50 knjig. udaril tudi pomembno vlogo žensk Vstajenje Primorske. Srečanje so spevala k temu, da v njem sedi 38 kjer še toliko opevanega prostega Renčelj je poudaril velik delež, aktivistk, ki so prav v Štjaku imele udeleženci nadaljevali ob divja- odstotkov žensk. Toda za trditev, pretoka ljudi in kapitala čez meje ki so ga v narodnoosvobodilni voj- pokrajinsko konferenco. činskem golažu, ki ga je pripravila da bo ta številka močno povečala članic tako rekoč ni več. Glede na ni dale Vrhe, in prav Ocinca je kraj, Ohranjanje spomina na žrtve Lovska družina Vrabče - Štjak, in kakovost dela in učinkovitost par- to, kakšne kalibre à la Grims člani- kjer se je zanetil upor proti fašistom, narodnoosvobodilnega boja je ča- ob drugih dobrotah vrhovskih go- lamenta in Unije nasploh, ni opri- ce pošiljajo v Bruselj, ni kakšnega ki so več kot dve desetletji potuj- stno in plemenito dejanja, ki od- spodinj in vinarjev. jemljivih dokazov. Podobno velja velikega upanja, da se bodo nujne čevali slovenski narod. »Ta upor je raža kulturo, prizadevanja domači- Olga Knez tudi za sestavo Evropske komisije, spremembe kmalu zgodile. 6 september 2024 KRIK ZA SVOBODO Kultura in saniteta med NOB (9) Sanitetna šola VII. korpusa Črt Kanoni iskali največjo razpoložljivo sobo. v razmerah, v kakršnih so bili, lahko Mizarji v bolnišnici so naredili klopi opremili in uredili. Kapitulacija Italije je ustvarila in kar je bilo še potrebnega. Glede Za konec: razmere za ustanovitev bolničarske učil je bilo preprosteje, saj je ravno V približno stotih slovenskih par- šole, saj je bilo šolanje bolničarjev tisti čas vrhovni štab izdal knjižico tizanskih bolnišnicah se je v času dotlej prepuščeno prizadevnos- dr. Mirka Černiča z naslovom narodnoosvobodilnega boja zdra- ti zdravnikov v posamičnih bojnih Ranjenec, na Primorskem pa so že vilo okoli 11.000 ranjencev in bol- enotah, ki so izmed borcev, največ- sredi leta razmnožili novo izdajo nikov. Po nekaterih virih je v tem krat pa tistih, ki za boj niso bili spo- Anatomije. Tako je šolanje pote- boju sodelovalo 183 zdravnikov od sobni, priučili bolničarje z znanjem, kalo natanko mesec dni. Sledili so osemstotih, kolikor jih je tedaj pre- ki je ustrezalo konkretnemu delov- izpiti, razdelili so spričevala in nas- mogla dravska banovina. Štirje so nemu področju. lednji dan so tečajniki odšli v svoje bili iz drugih republik, osemnajst pa Prvi tečaj bolničarske šole se je enote, njihova mesta pa so zapolnili je bilo tujcev. Od 350 medicincev končal v Slovensko-hrvaški voj- novi »učenci«. V tej partizanski bol- jih je v partizane odšlo dobrih dves- ni partizanski bolnici v Žumbera- nišnici se je delalo in veselilo. Vsa- to!? Partizanska saniteta je živela Zdravniki predavatelji v Višji sanitetni šoli ku. Takoj sta mu sledila še drugi kemu resnemu opravilu je sledilo svoje še bolj burno življenje tudi zu- dovini slovenske medicine nasploh! Gabrovšek, Franjo Gerlovič, Vla- in tretji tečaj. Kakih dvesto četnih razvedrilo. Rekli so mu kar miting naj bolnišničnih postojank, se pravi Pa vendar! Tisto, česar ni mogel dislav Jermol, Rudolf Kac, Mihael bolničarjev je sanitetna šola izob- in za najbolj rednega gosta takih v samih bojnih enotah, kot mobilna sovražnik uničiti v vojni, smo v prvem Kamin, Viktor Kocjančič, Stane Ko- razila do novembra 1944. V njej so mitingov je daleč naokoli veljal av- saniteta z raznimi organizacijskimi letu samostojne države Slovenije uni- lar, Robert Kukovec, Gustav Marasc, učili dr. Ivan Pintarič, dr. Stane stralski kirurg, sicer major britan- oblikami, do najbolj kakovostnih, čili v miru mi sami. V Univerzitetnem Vladimir Milavec, Dušan Mravljak, Lajevec, dr. Igor Tavčar in dr. ske vojske, Lindsay L. Rogers, ki se pravi do potujočih kirurških ekip, kliničnem centru UKC v Ljubljani je Mavricij Neuberger, Karel Petrič, Janez Kanoni. Za učne pripo- je svoje strokovne članke večkrat ki so s svojimi vrhunskimi operater- bil v avli vrsto let na ogled zemljevid Janez Podboj, Mirko Pokorn, Julij močke so na ciklostilni stroj raz- prispeval v Partizanski zdravstveni ji obvladovale naloge tedanje vojne (relief) Slovenije z označenimi parti- Polc, Josip Potrata, Otmar Potrč, množili precej učbenikov: Tavčar- vestnik in vnesel kar nekaj novosti kirurgije in ki so takoj pomagale kar zanskimi bolnišnicami. Že dolgo ga ni Bogomir Premrov, Slavko Prevec, jevo Anatomijo, Epidemiologijo, v zdravniško nego ranjenih borcev. v bližini vojnih operacij. več! Tako neideološki in tako bleščeč Vladimir Saje, Metod Spindler, Ve- nauk o boleznih idr. Poleti 1944 so Zadnje leto vojne je bil že Edinstvena je bila slovenska spomin, ki je pričal o herojstvu ma- ruša Štolfa, Stanislav Škulj, Vla- vzgojo četnih bolničarjev v večini vzpostavljen zračni most za naj- partizanska saniteta, edinstvena v lega naroda, je bil odstranjen zaradi dimir Vojska, Pavel Vrankar, Tine primerov prevzele divizijske pre- težje ranjence. Številni Belokranjci, požaru, ki je gorel po Evropi. Za- subjektivne presoje takratnega gene- Zajc. mične bolnišnice in v znatni meri aktivisti, borci in zdravniki so pog- vezniki po vojni, pa tudi tisti, po ralnega direktorja UKC Ljubljana in zadostile potrebam bojnih enot. ledovali na ravnico in spremljali, večini britanski. opazovalci, člani nikakor ne zaradi objektivnih okoli- Medicinci: Sanitetni oddelek je zato sklenil, kako je čez polje ob Kolpi hitela zavezniških misij ki so se zadrževa- ščin, ki naj bi jih narekovala prenova Leo Adamič, Janko Arnšek, Miro naj se v Žumberaku namesto niž- siva pika, se odlepila od tal, se v li med partizani, so lahko le nemo avle, saj je še vsaj petnajst let ostala Bagar, Anton Batič – Gojko, Vilka je ustanovi Višja sanitetna šola VII. zavoju dvignila pod nebo in izginila opazovali vrhunsko organiziranost nespremenjena. Čenčič, Rajko Černoš, Anton Čo- korpusa, ki bo izobraževala bata- proti jugu. Srečno! Odleteli so … naše sanitete. Sovražnik se je lo- Veliko žrtev je zahteval ta ne- kan, Helena Dobravec, Janez Drnov- ljonske bolničarje, usposobljene za Kot blisk se je od Žumberaka do teval vsega, da bi jo ohromil ali jo izprosni boj na življenje in smrt, šek, Niko Drvenik, Boris Habermut, težje in bolj zahtevno delo, zlasti Vinice razširila vest, da se v Dal- uničil. Zakaj? Z njenim uničenjem veliko junakov in veščakov v zdra- Alojz Jakše, Franc Janežič, Borivoj na bataljonskem previjališču med maciji snuje oporišče Glavnega šta- bi omajal in nazadnje uničil bojno vstveni stroki pa je rodil in vzgojil. Jelenič, Ivan Kastelic, Franc Keh, boji. Učni načrt za tako šolo je bil ba Slovenske vojske. 25. februarja moralo partizanskih sil. Da bi to Že zaradi njih bi moralo odstranje- Jože Kenda, Janez Konšek, Milenko dokaj bogat: anatomija s fiziologijo, 1945 je bilo na Čurilah pri Metli- dosegel, se ni obotavljal uporabljati no znova biti vrnjeno na svoje mes- Kos, Ladislav Legiša, Janez Magister, prva pomoč, epidemiologija, higie- ki zbranih kakih osemsto ljudi, ki zverinskih, sadističnih metod. Boj to. Za spomin in opomin. In mem- Jože Marinček, Bogdan Marinič, na, nauk o boleznih … bodo poleteli v Dalmacijo, kjer bo z njim je spreminjal svoj obraz, na oriam! Ljubomir Marion, Dragotin Mešnik, Stiska za bolničarje v brigadah in nov štab Slovenske partizanske slehernem koraku pa je terjal silno Dolga je vrsta padlih partizanskih Konstantin Nahtigal, Peter Novak, odredih pa ni dovoljevala, da bi taki vojske. V Zadru se je po zaslugi dr. čuječnost, premetenost, drznost in zdravnikov in zdravnic, medicincev Marjan Pakiž, Rado Primic, Srečko tečaji trajali dlje od enega meseca. Janeza Milčinskega - Petra na osebno junaštvo. Samo z globoko in medicink, mučencev – talcev, ki Puc, Marjan Pungeršič, Marjan Ra- Predelati ves učni program je bilo noge dvignila prenovljena in poso- in predano vero v zmago partizan- so izgubili svoje življenje za svobo- kič, Blaž Roeck – Ivan, Tatjana Sa- mogoče le zato, ker so bojne eno- dobljena sanitetna šola. Tečajniki ske vojske je bilo mogoče razviti te do in blaginjo slovenskega naroda: jovic, Maks Stermercki, Majda Šilc, te pošiljale v tečaj le tiste, ki so že so tja prihajali od vsepovsod. Sre- lastnosti in kreposti, ki so kljubo- Vera Šlander, Emil Štraus – Rudolf, obiskovali bolničarski tečaj in ki so di aprila 1945 je bil nekdanji hotel vale krutim sovražnikovim silam in Zdravniki: Franc Šumak, Jože Tovornik, Janko že dalj časa opravljali delo četnega Bristol prenovljen v pravo vojaško nakanam. Partizanska medicina je Josip Benčan, Zdenko Budič, Vrabič, Majda Vrhovnik, Jože Zajc, bolničarja. Za šolo so v Dučičih po- bolnico z vsemi oddelki, ki so si jih herojska in pomeni epopejo v zgo- Stanko Černelč, Peter Držaj, Jože Vinko Železnikar. DOGODKI Jamnik 10. pohod k Tehniki Meta Primorski veter preko Ratitovca je kem času delovanja (oktober in no- verodostojno obveščanje sta med 22. junija v dolino zjutraj potisnil vember 1942) natisnila okrog 600 drugim bila tudi poslanstvo Tehni- saharski prah, ki se je zažrl celo v izvodov gorenjske izdaje Sloven- ke Meta. vasi ob vznožju Jelovice. Na Jamni- skega poročevalca, veliko število Za kulturni program so z recitaci- ku je bil zrak spet čist in svež. Na letakov in skupaj več kot 10.000 lis- jami poskrbele članice domače KO zbornem mestu se je napovedoval tov različnega izobraževalno-pro- ZB NOB Mojca, Alenka in Nuša. lep pohod na vrh jamniške gore, k pagandnega gradiva. Hrastnik se je vsem navzočim zah- Partizanski ciklostilni tehniki Meta. Komaj začeto delovanje parti- valil za udeležbo, predsedniku KS Kolona pohodnikov je po pol ure zanskega tiska pa je v decembru Podblica Vitu Tomažiču pa za sode- vzpenjanja prispela na rob jamniške prekinil naravni nasprotnik: zgo- lovanje in pogostitev, ki je sledila. gore, od tod pa v desetih minutah k daj je zapadel sneg. Sledi bi tehni- Vsem pohodnikom je zaželel sreč- partizanski tehniki. Franci Hrastnik, ko kmalu izdale, popolna tajnost ni no vrnitev v dolino. predsednik KO ZB NOB Besnica - bila več mogoča. Tehniko Meta so Lado Nikšič Podblica, tokrat tudi slavnostni go- zato v začetku januarja 1943 pre- vornik, je najprej pozdravil 30 ude- selili v bunker v Mišačah, h kmetu ležencev pohoda, ki je posvečen Cirilu Pečniku, kjer je takoj začela spominu na junaška dejanja naših delovati. Požgana vas zavednih ljudi v odporu proti oku- Kot marsikje po Sloveniji se je patorju in tudi počastitvi dneva dr- tudi tu kmalu našel domači izdaja- žavnosti. V svojem govoru je opisal lec. Nemci so 8. aprila 1943 obkolili Temen in poln prsti pomen, delovanje tehnike in gradi- hišo Cirila Pečnika. Zakrivili so štiri šel sem na borov panj, vo, ki ga ji je uspelo natisniti. žrtve, vključno s Pečnikom. Njego- Deseti pohod k tehniki Meta sredi požganih gmajn Še preden je bila tehnika usta- vo družino so izgnali. veter me z dimom duši. novljena, je okupator v začetku Govornik je ob koncu prireditve septembra 1942 začel obsežno tehnikov je ostal živ le Adolf Ari- glerju poiskati udobnejšo in varnej- poudaril, da je v dandanašnji (pre) ofenzivo na Jelovici, v kateri je bil gler - Bodin. šo votlino, v kateri so od 8. do 12. obilici virov težava verodostojnost Toda čemu sem obstal? na Lipniški planini zadan eden huj- Štab 1. grupe odredov je nato že- oktobra 1942 uredili vse potrebno informacij. Prihaja tudi do zlorab Dokler vasi gore, ših udarcev partizanskemu giba- lel čim prej vzpostaviti novo tehni- za delovanje tehnike. Po Kebetovi in izkrivljanj zgodovine narodnoo- človek naj več ne ve, nju. Od 50 borcev jih je padlo 18, ko. Ta je najprej delovala v manjši smrti 20. oktobra so jo na predlog svobodilnega boja, proti čemur se kdaj je nazadnje spal. 12 pa je bilo ujetih. Padli so tudi opuščeni rudniški votlini, ki pa je Vinka Hafnerja poimenovali Meta. moramo boriti vsi, ki vemo, kaj je komandant 1. grupe odredov Jože bila premalo zakrita in neudobna za Tehnika je pod vodstvom Ariglerja, res, kdo se je boril proti okupator- Gregorčič, komisar in komandir bivanje. Člana štaba Vinko Hafner prvega organizatorja partizanskih ju in kdo kolaboriral. Prikazovanje Jože Šmit čete ter tehnika Aleš in Fedor. Od in Stane Kersnik sta pomagala Ari- tehnik na Gorenjskem, v dokaj krat- resnice o boju proti okupatorju in september2024 7 GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (32) KOMENTAR Spopad na Mošenjski planini Na gorenjski planoti Jelovici, ki se razprostira v trikotniku med Savo Bohinjko in Savo pod Radovljico, je raztresenih blizu 50 partizanskih Dr. France Križanič obeležij, več skupaj jih je v Dražgo- šah in okrog Vodiške planine. Lepo je vedeti, da nobeno ni bilo uni- Državna poraba vzdržuje čeno. Med jeloviške spomenike bi lahko prišteli še grobnico v Graj- skem parku v Radovljici, kamor so gospodarsko rast po vojni prekopali partizane Can- karjevega bataljona in iz drugih onjunktura v sve- skupna naročila v predelovalnih enot, padle na Jelovici. O partizan- ščini na Jelovici govori vrsta knjig in člankov, npr. Cankarjev bataljon in dražgoška bitka Ivana Jana, dru- gi avtorji so Ivan Križnar, Marijan Ktu, kakor jo kažejo dejavnostih (živilska industrija, pro- podatki o svetovni izvodnja pijač, itd.) avgusta letos za trgovinski menjavi pet odstotnih točk, povpraševanje (CPB World Trade v storitvenem sektorju pa za štiri Grob partizanov na Mošenjski planini leta 1946 Monitor), se krepi. odstotne točke boljša kakor pred Masterl, Franc Konobelj, Bogdan Junija letos je bil obseg svetovne letom (pri obeh so se rezultati zad- Osolnik idr. tini sredi gozda. Po izdajstvu jih je živ v roke. Bička sta bila iz primor- trgovinske menjave za 2 odstotka nji mesec krepko izboljšali), med- Med jeloviškimi obeležji imata naslednjega dne, 13. januarja po- ske družine, ki je pred Italijani po- večji kakor pred enim letom. Sve- tem ko je bila pričakovana prodaja posebno mesto spomenika na Mo- poldne, napadlo 50 policistov nem- begnila v Jugoslavijo, Henrik je bil tovna trgovina se nihaje povečuje v trgovini na drobno nižja za štiri šenjski in Lipniški planini, ki spomi- škega smučarskega oddelka. pred vojno nogometaš, Franc pa je od lanskega novembra. Trgovinska odstotne točke, skupna naročila v njata na dve bitki Cankarjevega ba- Že prve krogle so prebile lesene bil komandant v več partizanskih menjava omogoča delitev dela in gradbeništvu pa za pet odstotnih taljona leta 1942, obe sta se končali stene, kdor je poskusil zbežati, je enotah in nazadnje tankist. specializacijo, kar vodi v rast go- točk. Kazalnik zaupanja potrošni- s številnimi partizanskimi žrtvami. bil ubit. Ranjenci v kleti koče so Obstreljevanje je trajalo 13 ur, spodarske dejavnosti in porabe kov (tudi ta je del indeksa gospo- Revizionistični »domoljubni« zgo- zmrzovali, saj je bila temperatura umrlo je dvanajst partizanov. Naj- dobrin (Adam Smith, Bogastvo na- darske klime) se je v zadnjem letu dovinarji žrtve spopada na Mošenj- −32 °C, zaradi mraza je odpoveda- mlajši med padlimi je bil 18-le- rodov: raziskava o naravi in vzrokih izboljšal za deset odstotnih točk. ski planini 13. januarja prištevajo lo tudi orožje. Štirje težko ranjeni tni čevljarski pomočnik Stanislav bogastva narodov, 1776). Počasna slovenska gospodarska kar k dražgoški bitki nekaj dni prej, so prosili tovariše za milostni strel. Oman iz Hotovlje, najstarejši pa Ob ugodnem gibanju menjave na rast, kot jo kaže realno povečanje da bi izenačili padle na slovenski Henrik Biček, ki je v Dražgošah s 53-letni kranjski mizar Ivan Kova- svetovni ravni ima Slovenija ven- BDP med prvo polovico leta 2023 in nemški strani in tako zmanjšali skale nad vasjo, ki se danes ime- čič, tako kot številni drugi borci v darle težavo. Države evrskega ob- in 2024, je slabša kot na primer v njen pomen ter jo prikazali kot par- nuje po njem, z mitraljezom ko- enoti primorski begunec; njegov močja (Nemčija, Španiji (za sko- tizanski poraz. sil med napadalci, je bil dvakrat sin Janez je padel dva dni prej v Francija, Italija raj tri odstotke), Dražgošah. …), naše glavne Ob ugodnem gibanju podobna kot v Preživelim je uspelo pobegniti po trgovinske par- menjave na svetovni Franciji (en od- rovu, ki so ga izkopali skozi dva me- tnerice, zmanj- stotek) ter boljša tra visok sneg do gozda. Prvi pre- šujejo uvozno ravni ima Slovenija kot na Švedskem boj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni povpraševanje. ali pa Nizozem- uspel, drugi pod poveljstvom Fran- Junija 2024 je vendarle težavo. skem (povečanje ca Bička v drugo smer med drugo bil ta uvoz real- za manj kot od- in četrto uro zjutraj pa je bil uspe- no šest odstotkov pod primerljivo stotek). Nemški BDP je v enakem ob- šen. S seboj so vzeli štiri ranjence. lansko ravnjo in deset odstotkov dobju realno upadel za 0,2 odstotka. Sovražnik, ki ni imel nobene žrtve, nižji kakor junija 2022. Upada pa Anketa, izvedena po metodolo- je kočo skupaj z mrtvimi zažgal. Po od septembra tega leta. Verjetno je giji Mednarodne organizacije dela, bitki so se borci 2. čete vrnili na to povezano z vojaškim konfliktom za drugo letošnje četrtletje kaže, da planino Kališnik, kjer se je Cankar- v Ukrajini. Posledica je dva odstot- je v Sloveniji slab milijon delovno jev bataljon preoblikoval v manjše ka nižji slovenski izvoz blaga in sto- aktivnih oseb in 35.000 ljudi brez partizanske enote. Izdajalca, goz- ritev v prvi polovici 2024 kakor v dela. Z anketo ocenjena stopnja ne- darja Košmrlja, so partizani spo- enakem obdobju lani. Če se ne bi zaposlenosti je 3,4-odstotna. Po teh mladi likvidirali. povečale druge oblike porabe, bi se izračunih je bilo v drugem četrtletju Miran Hladnik zmanjšanje izvoza preneslo v upa- 2024 delovno aktivnih za 2000 de- Spomenik na Mošenjski planini danje slovenske gospodarske de- lavcev več kakor pred letom ter za javnosti in odpuščanje zaposlenih. 7000 delavcev več kakor v enakem Po bitki v Dražgošah sta se 12. ranjen. Prvič je dobil dva strela v Do sredine letošnjega leta do tega obdobju 2019. Nezaposlenih je bilo januarja 1942 dva voda Cankarje- nogo, ko se je skušal prebiti, dru- Napis na spomeniku pri nas vendarle ni prišlo. za 2000 manj kot v primerljivem vega bataljona, Bičkov in Pečnikov, gič mu je krogla presekala lobanjo. Slovenski bruto domači produkt obdobju lani ter za 8000 manj ka- skupaj okoli 40 borcev, z ženskami Ranjenega Henrika, ki je bil komaj ŠE MRTVI SO JIM BILI V NAPOTO (BDP – vrednost novoustvarjenih kor v drugem četrtletju 2019. in otroki 60 ljudi umaknila v kočo še pri zavesti, je pred prebojem iz VRGLI SO JIH V GOREČO KOČO dobrin) po odvzemu vpliva infla- V prvi polovici leta 2024 je bila re- na Mošenjski planini na Jelovici. koče ustrelil njegov brat Franc in 11 BORCEV JE KAKOR ŽRTVENI DAR cije počasi narašča. V prvi polovi- alna raven neto plač na zaposlenega Izbira zatočišča strateško ni bila tako izpolnil njegovo željo, da nih- ZGORELO ZA NAŠO PROSTOST. ci leta 2024 je bil merjeno v evrih pri slovenskih pravnih osebah le za najboljša, saj je koča stala na čis- če od njiju ne bo padel Nemcem za skoraj šest odstotkov, realno pa odstotek višja kakor pred letom. Pri za dober odstotek večji kakor pred tem so bile neto plače v javnem sek- letom. Pri tem je bil vendarle sko- torju realno za slab odstotek manj- raj desetino nad primerljivo ravnjo še, v zasebnem sektorju pa za 2 od- AKTUALNO Okrožnica leta 2019, ki sta ji sledili krizi zara- stotka višje od primerljivih lanskih. di pandemije covida 19 in nato še Gospodarska rast, ki poteka ob zaradi umetno povečanih cen elek- zniževanju izvoza, lahko privede do Geopedija danes in nikoli več trične energije. težav s financiranjem potrebnega Podatki o končni porabi našega uvoza. Sledita upadanje proizvo- BDP kažejo, da je njegovo letošnjo dnje in inflacija. Tak zaplet smo si rast dosegla država z izrazitim (re- tisti, ki smo v nekoliko odmaknjenih 8431 partizanskih spomenikov na spomenike, literarne poti itd.). Po- nja, bi moralo biti gostovanje na alno kar za deset odstotkov) pove- letih, lahko ogledali v slovenski go- zemljevidu Geopedije ni okrogla znavalce sprašujemo, kaj je na vo- platformi zastonj; čanjem svojih izdatkov, medtem ko spodarski krizi osemdesetih let prej- številka, ki bi klicala po okrožnici, ljo po svetu, saj v okviru te drža- • da bi bilo mogoče iskati in filtrirati so ob upadu izvoza osebna poraba šnjega stoletja. Danes teh težav ni. razlog zanjo pa je žalostna novi- ve interesa za našo zbirko (okrog zadetke po posameznih 12 poljih v in naložbe v osnovna sredstva sta- V prvi polovici leta 2024 je bil naš ca, da je podjetje Planet, ki je lani 40.000 fotografij in okrog 10.000 sloju; gnirale. Zanimivo je, da se pričako- izvoz blaga in storitev za 1,9 milijar- prevzelo Sinergise in z njim tudi strani besedila) ni, čeprav jo dr- • da bi registrirani uporabniki sloj ali vanja slovenskih direktorjev, kot jih de evrov ali osem odstotkov večji Geopedijo, pred dnevi sklenilo, žavnim zemljevidom ponujamo zadetke lahko izvažali v katerem od kaže indeks gospodarske klime (iz- od ustreznega uvoza, na tekočem da bo sredi leta 2025 Geopedijo zastonj. Kdo nas bo vzel pod stre- popularnih podatkovnih formatov; računava ga Statistični urad Repu- računu plačilne bilance (poleg razli- opustilo in zaprlo. Zdaj se namreč ho pod podobnimi pogoji kakor do • da bi polja lahko sprejela tudi po- blike Slovenije), izboljšujejo. Naše ke med izvozom in uvozom dobrin ukvarja z drugimi posli. Objokova- zdaj? Zbirka partizanskih spomeni- samezne izčrpnejše opise in večje gospodarstvo slovenskim nosilcem upošteva tudi obresti, plače in druge nje spletišča, na katerem smo se kov naj bi bila še naprej; število slik (trenutno do 12) ločlji- ekonomske politike (Vlada Republi- dohodke od dela, licenčnine, profite, v enajstih letih lepo udomačili in • odprta sleherniku za ogled, pr- vosti 1600 px za posamezni spo- ke Slovenije, Banka Slovenije) zau- transferje, ipd.) pa smo imeli za sko- se nanj navezali, ne bo pomagalo, gišču registriranih uporabnikov pa menik. pa bolj, kakor bi sodili ob spremlja- raj 1,6 milijarde evrov presežka. najti moramo nadomestno platfor- tudi za vsakodnevno urejanje; Vsaka strokovna sugestija bo do- nju medijev. Avgusta letos je bil in- Spodbujanje gospodarske rasti s mo. Admin Sergej Maršnjak nam je • nova platforma opremljena tudi brodošla. Če se oglasi računalnikar deks gospodarske klime v Sloveniji povečevanjem porabe države lahko pripravljen nanjo prestaviti celotno s slovenskim državnim satelitskim prostovoljec, ki bi znal in hotel zbir- za pet odstotnih točk boljši od pri- ob omejenih zmogljivostih gospo- podatkovno zbirko s slikami vred, oz. ortofoto pogledom, ki spada ko postaviti na samostojno sple- merljivega lanskega. darstva vodi v inflacijo, a je pri nas pa tudi druge sloje, ki smo jih tam med odprte podatke Slovenije oz. tišče, npr. pri Arnesu, mu v zahvalo Pogled na dinamiko ocen direk- tudi ta obvladana. Avgusta letos je ustvarili (dogajališča slovenskih bi ga bila pripravljena uvoziti; postavimo spomenik. torjev slovenskih podjetij o povpra- znašala le 0,9 odstotka. Umirja se zgodovinskih romanov, literarne • ker nimamo nobenega financira- M. H. ševanju po sektorjih kaže, da so bila od lanskega septembra. 8 september 2024 JUBILEJ 180. obletnica rojstva Simona Gregorčiča »Če sam je, pasti mora še junak.« Dr. Maca Jogan membno vplivale širše družbene Gregorčič v političnih tendencah, ki čolnič pogube otmimo!«. Zelo do- okoliščine, v katerih se je izobra- so se izražale znotraj monarhije po sledno so v najtežjih časih za obstoj Sredi oktobra bo minilo sto osem- ževal in ̶ zaradi revnega stanu v nastanku združene kraljevine Itali- naroda temu prisluhnili tudi borci in deset let od rojstva Simona Gregor- neskladju z osebnimi željami in je, razkrival prihodnje smeri njene- borke Gregorčičeve brigade (usta- čiča (15. oktober 1844), čigar poe- talenti ̶ postal duhovnik. Naloga ga bojevitega imperialističnega de- novljene 11. aprila 1943), množično zija je »duhove vnela« že v času ze- »dušnih pastirjev« v drugi polovi- lovanja, hkrati pa je kot goreč bra- pa ob stoti obletnici pesnikovega dinjene Slovenije in pozneje mno- ci 19. stoletja pa je bila v Katoliški nitelj slovenskega jezika in naroda rojstva (1944) večina Primorcev. ga »srca vžgala« v boju za narodni cerkvi vedno bolj strogo določena s svojim nagovorom reki Soči naka- obstoj. Čas beži in vprašamo se lah- in podrejena zahtevi papeža, da se zal na (na naravne sile oprt) upor ko, ali tudi v 21. stoletju melodije »ovčice« obvarujejo pred največjim slovenskega življa. tega »goriškega slavčka« še vedno zlom stoletja, pred »svoboduhar- Pesnikova upornost pa se ni na- netijo ustvarjalni nemir in blago- stvom«; to pa je pomenilo boj zo- pajala le v »nevarnosti z juga«, V pepelnični dejno ogrejejo dušo; še v njih žari per vse oblike svobodomiselnosti, temveč tudi v spoznavanju velikih plamen upora zoper nacionalno in ki da zastruplja verno ljudstvo, boj neenakosti med vernimi, ki jih je noči versko nasilje, ali še privlačno zveni zoper organizirana (predvsem de- opažal pri vsakdanjih verskih opra- njegov klic k pogumnemu sodelo- lavska) prizadevanja za zmanjšanje vilih, zlasti pa pri mašah ob velikih (Odlomek) vanju zapostavljenih in zatiranih v neznosne revščine, za večjo druž- cerkvenih praznikih. Kdor je v tis- prizadevanjih za pravičnost in mir- beno enakost. tem času klical z besedami (čeprav Končano! – Ne! – Čuj, duri tam no sožitje med ljudmi. Ali ni hrup Dve leti po rojstvu Simona (1846) »le Bog jih sam je čul«), »Le vsta- ječe zaškripljejo, visokotehnološko razvite družbe je papeški prestol zasedel Pij IX., ki ni, vborni narod moj, / do danes v in nove trume v božji hram preglasil nežnih spevov milih strun, je s prvim vatikanskim koncilom prah teptan, / pepelni dan ni dan skoz nje se usipljejo. ali je morda želja, da »Slovenja, (1869 ̶ 1870) in odlokom o papeže- več tvoj, / tvoj je ̶ vstajenja dan!«, mamka mila, / vse v ljubezni nas vi nezmotljivosti (18. julij 1870) kot v 2000 izvodih (nekaj let malo do- je bil skrajno rušilen in nevaren za goji«, že zastarela? edini priznani in veljavni razlagalec polnjena v 80.000!). Med temi va- bogate nosilce oblasti. Številnim Na teh ni srebra ne zlata Takšna vprašanja niso omejena božje besede in volje začel odločen ruhi »svete Katoliške cerkve« je trpečim in v strahu živečim v »sto- in blesk jim je neznan, le na pripadnike in pripadnice slo- boj zoper »blodne ideje«; vse zlo najbolj izstopal škof Anton Mah- letju bede« pa je takšen konec pe- na licih tožnih se pozna venske narodne skupnosti, temveč stoletja naj bi se odpravilo z dosle- nič, po katerem pesnik uničuje kr- smi V pepelnični noči pomenil bla- le sled solza in ran. si jih morejo postavljati ljudje pov- dnim uresničevanjem »krščanske ščanstvo in zastruplja ljudi, saj da goslovljeno netivo za upornost in sod po svetu. Ukalupljenje in robo- ljubezni«, duhovniki kot množični »cvet otroven narodu podarja«. vir upanja, da se z združitvijo in so- To pač je siromakov rod, tizacija večine ljudi po meri tanke, a prenašalci in skrbniki »božje volje« Najhujši strup je bilo Gregorčičevo lidarnim sodelovanjem lahko pre- molče je zunaj stal silno močne gospodujoče družbene pa so morali brezpogojno spošto- izpovedovanje v številnih pesmih, mika družbo na bolje, kajti »če sam in mirno čakal, da gospod plasti, ki ji ni mar niti obstoj vsega vati vrhovnega vladarja in edino da je vse stvarstvo tako enkratno, je, pasti mora še junak«. To spozna- prostora bi mu dal. življenja na planetu, je namreč vse »resnico«, da je družbena neena- vzvišeno in prepolno neke božje nje je vredno nenehnega spominja- bolj grozeča splošna globalna zna- kost večna. sile, ki tudi njemu daje krila in ši- nja povsod, v vseh oblikah oblastni- Skratka, zaobljuba Bogu je pome- rino ter globino spoznanj; to naj Sedaj, ko prost mu je pristop, čilnost. Črna luknja zgodovinskega škega samodržnega reda, žal pa se spomina pa neprekinjeno požira nila popolno vklenitev mladega no- bi bilo mnogoboštvo, »panteistični njegova sporočilnost bolj prilega korak približa svoj, tožbe, ali se nismo iz zgodovine ni- vomašnika v odrešilna »večnostna« fatalizem«, ki lahko vsebuje seme- prav gospodarjem. jaz pa spoznam trpinov trop, česar naučili. obzorja, kar je v zemskih razmerah na upora zoper eno samo (pape- Poleg osebnega čustvenega vira oh, bil je – narod moj. Iz bogate zakladnice Gregorči- vključevalo odpoved lastni volji, ško potrjeno) resnico. Gregorčič je pesniku legala na dušo bridkost čeve poezije bom izbrskala nekaj lastnemu umu in telesu. In občutljiv je točno vedel, da njegove pesmi tudi, ko je »zrl bratoljubja /…/ po- Odložil sem tedaj pepel, drobcev, ki tudi v sedanjih spreme- mlad moški, ki so mu nadeli »črni »niso za cerkev in oltar«, vendar je kop« v slovenski srenji, ko so po v klečeče uprl oko, njenih družbenih okoliščinah lahko plašč«, je lahko le v pesmi iskreno bil prepričan, da nikakor ne morejo bitkah potoki krvi množice mladih za blagoslov sem roke vzpel zanetijo premislek o vrlinah človeš- izpovedal: »/…/ ostrigli, oh, so mi biti bogu v sramoto, »nečast«, saj je fantov pojili daljne ravnine, doma ter kliknil sem krepko: kega bitja, o pomenu povezanosti peroti, / da ni mi moči v sinji zrak«, verjel v dobrotnost stvarnika vsega pa jih čakale neveste, revni otroci, med pripadniki narodne skupnosti, da je postal »sirota oslepljena«, ko bivajočega. matere. Ko je bila čaša bridkosti Le vstani, uborni narod moj, o svobodi in dostojanstvu posame- so mu vzeli zlato prostost, in poto- Pa svobodomiselnost ni zadeva- prepolna, je odločno vprašal: »Za- do danes v prah teptan, zne osebe in celotne skupnosti, o žil, da zato ne more užiti mnogih la le osebne ravni pesnika, temveč kaj to pustiš, zakaj to trpiš, / Dob- pogumu in resnicoljubnosti, o pre- »božjih čud v prirode krili«. so z njo prepojena vsa spoznanja o rotno nebo?!« To vprašanje so za pepelni dan ni dan več tvoj, našanju trpljenja in upornosti. Tožiti o omejitvah vseh vrst in iz- resničnem dogajanju v ljudstvu, v pesnikom ponavljali mnogi, preha- tvoj je – vstajenja dan! Na rahločutno človeško bitje, ki raziti neutolažljivo željo po svobodi narodni skupnosti; hrepenenje po jalo je iz roda v rod in v začetku 21. je odraščalo in izhodiščno obliko- pa je bilo nekaj strahovito nevarne- svobodi te skupnosti pa je bilo ne- stoletja si ga v različnih jezikih pos- valo svoj miselni in moralni svet ga, zato so papežu zvesti preganjal- varno za monarhijo, katere eden od tavljajo premnogi Zemljani. Sloven- Simon Gregorčič sicer v »planinskem raju«, a ne v ci zmotnih idej in še bolj morebi- treh nosilnih stebrov je bila Cerkev. sko narodno skupnost in vse na tej Vir: Simon Gregorčič: Izbrane pesmi. tistem delu, kjer bi se večina ljudi tnih dejanj planili po pesniški zbirki Kot široko razgledan dušni pas- Zemlji pa vedno glasneje nagovarja Ljubljane: Cankarjeva založna 2006: oblačila »v svilo in brokat«, so po- Poezije, ki je leta 1882 najprej izšla tir na zahodni narodnostni meji je k dejanjem Gregorčičev klic »Naš 27–28. DOGODKI Planina Kuhinja Spomin na padle in ponesrečene v Krnskem pogorju Tako kot vsako leto se je tudi tok- topovskih granat in rafali strojnic. rat drugo nedeljo v septembru pri Številni padli na vseh sprtih straneh koči na Planini Kuhinja pod Krnom so pred 85 leti postali zadnji opo- zbrala množica in na slovesnosti min človeštvu, da je miru treba dati počastila spomin na ponesrečene priložnost v tem planinskem raju. in padle v obeh svetovnih vojnah Po vojni pa so planine pogos- v Krnskem pogorju. Niti oblač- to ohranjale svoj strateški položaj. no in vetrovno vreme ni prepreči- Prav je, da se vsako leto pridemo lo obiskovalcem, da ne bi prišli na poklonit žrtvam in ponesrečencem že štirinajsto prireditev. Poslušali v Krnskem pogorju, še posebno ker so kulturni program, ki so ga ob- se tudi danes dogajajo številni obo- likovali Moški pevski zbor Justin roženi spopadi po svetu in bobni Kogoj Dolenja Trebuša, učenci po- smrti še naprej sejejo smrt. družnične šole Simona Gregorčiča Smast, učenec Glasbene šole Tol- Vojko Hobič min in recitator. Navzoči so bili tudi praporščaki. Udeležence je nagovoril in poz- Tudi druga svetovna vojna je prav v teh dravil predsednik Združenja za vseh tistih, ki so življenje izgubili bodo, svoj jezik in kulturo. Krnsko za prodor v Beneško Slovenijo. Tu krajih divjala z vso bridkostjo slutnje, vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tol- zaradi podcenjevanja gore. Veliko pogorje je bilo zibelka partizanstva. so bila številna zavetja za ranjen- kakršno je imel Simon Gregorčič, ko je min, tovariš Rok Uršič, slavnostna svojega govora je namenila doga- Tod so se zbirali, prihajali na pripra- ce. Bitke z italijanskimi in nemški- v svoji znameniti Soči napisal: govornica pa je bila podpredsedni- janju v času narodnoosvobodilnega ve borci vseh primorskih brigad: mi vojaki, kot so bili boji na planini Tod sekla bridka bodo jekla, ca ZZB NOB Slovenije, dr. Ljubica boja. Slutnje pesnika Simona Gre- Gregorčičeve, Gradnikove, Bazo- Golobar, Batognici, Rdečem robu in ti mi boš krvava tekla, Jelušič. V svojem govoru se je do- gorčiča so seudejanjala vse dni bo- viške, Briško-beneške in Kosovelo- in Mrzlem vrhu, so zahtevale veli- kri naša te pojila bo, taknila težkih bojev vojakov v prvi jev in skozi kamenje je odtekala kri ve ter borci Severnoprimorskega ke žrtve. Planinski mir in idila sta sovražna te kalila bo!« in drugi svetovni vojni kakor tudi mladih fantov, ki so se borili za svo- odreda. Tu so se načrtovale akcije bila pogosto prekinjena z izstrelki september2024 9 V SLIKI IN BESEDI Maribor: Cvibelj: V Ribnici na Pohorju (Hudi kot) so 10. avgusta pripravili spominsko slove- Združenje borcev za vrednote NOB Maribor je letos pripravilo 10. jubilejno snost ob 83. obletnici napada 1. pohorske čete na orožniško postajo v tem srečanje članov in prijateljev združenja. Tradicija srečanja je nastala pred kraju. Na proslavi se je zbralo veliko obiskovalcev, gostov in praporščakov. leti z željo, da se zaznamuje dan borca, torej praznik, ki smo ga kot državni Po prihodu praporščakov nas je kot prva nagovorila tovarišica Judita Kotnik, praznik poznali v nekdanji skupni državi. Na vsakem srečanju smo izposta- predsednica OO ZB NOB Ribnica na Pohorju. Slavnostni govorniki so bili vili neki zgodovinski dogodek iz časa narodnoosvobodilnega boja in slo- Srečko Geč, župan občine Ribnica na Pohorju, generalmajor Slovenske venskega uporništva – npr. 70 let osvoboditve, 80 let Osvobodilne fronte, vojske Ladislav Lipič, predsednik ZVVS in Matjaž Tomažič, predsednik PS lani smo zaznamovali Kajuhovo leto, letos smo se spomnili Rudolfa Maistra. ZB NOB Koroške. Navzoče je pozdravila Bruna Olenik, z nami pa je bila tudi Zbrali smo se prvo julijsko soboto na zelenici KUD Angel Besednjak, kar podpredsednica ZKP Celovec Maria Koletnik - Mojca. Po nagovorih je sledil nam v okviru sodelovanja že več let omogoča mestna četrt Magdalena. Čla- bogat kulturni program, v katerem so nastopili Ribniški fantje in naš odli- ni so se množično udeležili srečanja, saj je to priložnost za druženje in za- čen recitator Teo Škratek. V programu je sodeloval tudi spominski bataljon bavo med prijatelji, hkrati pa za utrjevanje vrednot narodnoosvobodilnega Kulturno-zgodovinskega društva Franca Rozmana - Staneta. boja, ki jih danes vse bolj pogrešamo v naši družbi – tovarištva, solidarnosti, Matjaž Tomažič spoštovanja, domoljubja. Veliko k množičnosti pripomore tudi sodelovanje našega dolgoletnega donatorja, podjetja EXPO BIRO, ki nam prizorišče do- gajanja prijazno pokrije z ustreznim razstavnim šotorom, da smo zaščiteni Veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji Timur Ejvazov je s so- tako pred soncem kakor pred dežjem. delavci konec avgusta obiskal ZB za vrednote NOB Novo mesto in ZB za vrednote NOB Straža. Ob tej priložnosti je ruska delegacija položila venec k spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom, kjer je največja kostnica padlih med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Tam je pokopanih več kot 1140 pa- dlih vojakov iz 17 držav. Poleg Slovencev v grobnici počivajo tudi Italijani, Avstrijci, Sovjeti in pripadniki drugih jugoslovanskih narodov. Mesto Moskva je lani prispevalo denar za delno obnovo spomenika na Cviblju, kjer so sicer pred leti dodatno vklesali imena padlih ruskih vojakov, ki so jih na novo odkrili. Tudi pri obnovi spomenika NOB na Dvoru je pred nekaj leti denar prispevalo rusko veleposlaništvo v Ljubljani. Vsi borci in aktivisti, navedeni na spomenikih na Cviblju in Dvoru, so padli v bojih v Suhi krajini med letoma 1941 in 1945. Gradišče: Delegacija Ruske federacije je nato obiskala tudi muzej NOB v Novem mes- Pri spomeniku v spomin na tragične dogodke 8. julija 1942 v vasi Gradišče tu in razstavo o nemškem bombardiranju mesta. Kustosinja Dolenskega in zaselku Hom je bila v sodelovanju z vaščani, Društvom izgnancev Kamnik Letos smo k slavnostnem nagovoru povabili Toneta Partljiča, uspešnega pi- muzeja Marjeta Bregar je zelo strokovno in izčrpno razložila vso tematiko - Komenda in v organizaciji KO ZB NOB Osrednji Tuhinj 12. julija spominska satelja, gledališčnika, humorista, dobitnika plakete ZZB NOB Slovenije in muzeja in razstave. Ruske prijatelje smo potem pogostili z izvirno dolenjsko slovesnost. Vas Gradišče je bila pomembno oporišče Kamniškega bataljona, hkrati soseda iz mestne četrti Magdalena. V svojem značilnem slogu – ve- hrano in dolenjskim posebnežem, cvičkom. kjer so vaščani negovali ranjene partizane, Nemci pa so se nad njimi maš- liko zares in malo hudomušno – nam je predstavil svoj pogled na vrednote Branko Đukić in slovensko zgodovino. V kulturnem programu so sodelovali Andrej Tiršek, tenorist v MPZ Slava Sv. Primož na Pohorju: Klavora, s svojimi avtorskimi in Kajuhovimi pesmimi, Stane Šajn, član izvr- 11. avgusta smo v počastitev 80. obletnice ustanovitve XI. SNOUB Miloša šnega odbora združenja, ki je recitiral pesmi Ob Kolpi in Pesem XIV. divizije, Zidanška priredili partizanski miting na Sv. Primožu na Pohorju. Brigada Jože Vrhnjak, predsednik našega združenja, ki se je predstavil z avtorsko Miloša Zidanška je bila ustanovljena v času, ko je bil naš narod podjarmljen, pesmijo Vrednote. Naše srečanje smo letos obogatili s postavitvijo potujoče ko je bila naša svoboda ogrožena. V tem težkem obdobju so se pogumni po- razstave NOB 1941–1945, ki je požela veliko zanimanja in odobravanja. samezniki odločili, da bodo stopili skupaj in se borili za to, za kar so verjeli, Druženje se je ob partizanski in slovenski pesmi nadaljevalo še dolgo v da je prav – za svobodno in neodvisno Slovenijo. Njihova odločitev ni bila popoldanske ure, za kar je poskrbel naš mojster zvoka Vlado Lipovec. Oblju- lahka, a volja, pogum in vztrajnost so bili neomajni. Zavedali so se, da boj bili smo si, da se prihodnje leto spet srečamo in nadaljujemo našo tradicijo za svobodo zahteva veliko žrtev, vendar so verjeli v boljši jutri za prihodnje v drugo desetletje. generacije. Domoljubje, ki so ga izkazovali borci Brigade Miloša Zidanška, ZB NOB Maribor je nekaj, kar nas navdihuje še danes. Je vrednota, ki jo moramo ohranjati in čevali 8. julija 1942. Gradišče so izropali in požgali, moške so ločili od svoj- Cerkvenjak: cev, jih zastražili, nato so jih nadvse kruto žive zažgali v Vačilarjevem sked- Med dejavnejšimi društvi, klubi in organizacijami v občini Cerkvenjak z bli- nju, pred tem pa so vsem prestrelili še noge. Njihove domove so požgali, zu 2200 prebivalci, kjer deluje 25 različnih društev, je tudi ZB za vrednote žene in otroke pa odpeljali v nemška taborišča. Krajevna skupnost Šmartno NOB Cerkvenjak. Tako so tudi letos pripravili že več prireditev, povezanih v Tuhinju je ta verjetno najbolj tragični dogodek med drugo svetovno vojno z drugo svetovno vojno. Potem ko so 19. marca s pohodom in spominsko leta 1977 izbrala za svoj krajevni praznik. Spomenik je bil postavljen leta uro na Vanetini dostojno počastili spomin na 80. obletnico strmoglavljenja 1961 na kraju, kjer je stal Vačilarjev skedenj. ameriškega zavezniškega bombnika Liberator B-24 z desetčlansko posad- Slovesnosti so se udeležili vaščani Gradišča, KS Šmartno in drugih krajev, ko, so v času cerkvenjaškega 26. občinskega praznika izvedli tudi poučno praporščaki in predsedniki domoljubnih organizacij občine Kamnik, člani okroglo mizo Domoljubje in narodnoosvobodilni boj v Slovenskih goricah. Društva izgnancev Kamnik in člani vseh KO ZB NOB Kamnik. Program je Gost je bil dr. Marjan Žnidarič, eden največjih poznavalcev slovenske no- povezoval predsednik KO ZB NOB Osrednji Tuhinj Igor Kanižar, ki je vse vejše zgodovine, zlasti obdobja nacistično-fašistične okupacije. Pogovor je navzoče tudi nagovoril in pozdravil ter se jim zahvalil za njihovo priso- povezoval upokojeni novinar Edvard Pukšič. tnost. V kulturnem programu so sodelovali Ljudski pevci Tuhinjske doline prenašati naprej na mlajše generacije. Domoljubje ni le ljubezen do domo- in recitatorka Hana vine, ampak tudi odgovornost, da prispevamo k njenemu razvoju in blaginji, Žavbi. Slavnostni govornik je bil podpredsednik ZB NOB Kamnik Dušan da spoštujemo njeno zgodovino in tradicijo ter da se zavedamo pomena Božičnik, ki je opisal grozote dogodka ob požigu vasi. Poudaril je nujnost enotnosti in solidarnosti. ohranjanja spominov na tragične dogodke med narodnoosvobodilnim bo- Po uri zgodovine smo miting začeli s kulturnim program. Recitacije je na- jem, na nujnost povezovanja in sloge med Slovenci, dotaknil pa se je tudi daljeval naš mladi borec in odlični recitator Teo Škratek. Skupaj z Marjetko zdajšnjih dogodkov in vojn, ki ogrožajo mir v Evropi in svetu. Popovski smo prepevali partizanske in ljudske pesmi. Hvala Marjetki, da je Igor Kanižar z nami vztrajala do večera in nas vmes presenetila tudi s primorsko himno Vstala Primorska. Prireditev je odlično vodil Matjaž Jeznik. Družili smo se Izola, Graška Gora: tudi ob družabnih skupinskih igrah, v katerih so z ekipami sodelovale vse Konec avgusta se je na prireditvi na Graški Gori – gori jurišev zbralo čez krajevne organizacije in OO ZB NOB Radlje ob Dravi. Skupaj smo preživeli tisoč obiskovalcev, ki so prišli počastit spomin na krute dogodke in padle čudovit popoldan na Sv. Primožu. Vsi udeleženci mitinga so prispevali za borce v teh krajih. Položili so vence k spomeniku, številni gostje so izrekli Pred iztekom šolskega leta je bila tudi v Osnovni šoli Cerkvenjak - Vitomarci obnovo Partizanske bolnice Franja. TŠD Sv. Primož in Šentjanž nad Dravča- podobna okrogla miza. Pred učenke in učence je stopil nekdanji dolgoletni mi se je prav tako odrekel najemnini za prostor za obnovo Franje. Sredstva učitelj zgodovine in zemljepisa, danes pa že četrti mandat župan občine za donacijo so že bila nakazana na TRR Ustanove Franca Rozmana - Staneta. Cerkvenjak, Marjan Žmavc. Učenci so predavanje z zanimanjem poslušali. Učno uro zgodovine je vodil dr. Marjan Linasi, tema pa je bila dogajanje Organizirali so tudi že tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško med NOB v Vuzenici in na Pohorju v času narodnoosvobodilnega boja in in priložnostno predstavitev poklicev in dela v Slovenski vojski. pred ustanovitvijo Brigade Miloša Zidanška. Po zanimivem predavanju je V juliju je cerkvenjaško združenje za vrednote NOB pripravilo še tradicio- sledila proslava ob dnevu domoljubja. Zbrane je nagovoril župan občine nalni pohod v spomin na dogodek 14. julija 1942 v Stanetincih pri Cerkve- Vuzenica Franjo Golob. Za njim je zbrane pozdravil predsednik OO ZB NOB njaku. Sedemčlanska skupina Slovenskogoriške Lackove čete, ki jo je vodil Vuzenica Stanko Naglič. ZB NOB Radlje ob Dravi je podelil zahvalo tovarišu Franc Osojnik, je sprva imela v načrtu likvidacijo Adalberta Sutterja, krajev- Bogdanu Ladiniku - Dančiju za dolgoletno koordiniranje prireditev ter zah- nega vodjo Heimatbunda. Ker naj bi izvedeli, da ga ni doma, so spremenili valo TŠD Sv. Primož in Šentjanž nad Dravčami za dolgoletno sodelovanje načrt. V nenadnem napadu sta bila ubita dva nemška žandarja, ki sta v Ča- pri pripravi prireditev na Sv. Primožu. goni iskala ljudi za prisilno delo. Tukaj je tako na območju sedanje upravne Matjaž Tomažič enote Lenart počila prva partizanska puška. pozdravne besede, s slavnostnim nagovorom pa je navdušila ministrica za Nemci so se strahotno maščevali nad bližnjimi sosedi kraja tega dogodka Ribnica na Pohorju: pravosodje dr. Andreja Katič. Poleg praporščakov so v bogatem kulturnem in večino tudi odpeljali v ptujske zapore in zatem nekatere v nemška tabo- Konec julija 1941 so se pri Urbančevi koči zbrali prvi pohorski partizani in programu sodelovali godbeniki iz Velenja, pevci MoPZ Ravne, Konovski ok- rišča Bamberg, Coburg in Fröleiten. Emilijo Toplak, pri kateri so se sestajali ustanovljena je bila 1. pohorska četa. Žal so bili že v naslednjih dneh izda- tet, člani gledališča Velenje in Šmartno ob Paki, recitator Teo Škratek, s in na seniku prenočevali pripadniki Lackove partizanske enote vključno z ni – domači izdajalec jih je prijavil na žandarmerijo. Na srečo so zavedni svojim programom v uradnem delu in enournim koncertom, ki je sledil, Lackom, pa so v mariborskih zaporih 4. novembra 1942 ustrelili. Toplakova domačini opozorili partizane in ti so se pravočasno umaknili iz Urbančeve pa je navdušila primorska pevka ljudskih in partizanskih pesmi Marjetka je bila na streljanju talcev med tistimi pogumnimi ženami, ki so pele revo- koče. Že v noči z 11. na 12. avgust 1941 so prvi pohorski partizani izvedli Popovski. Zaigrala in zapela je skupaj z glasbenikoma Miranom Pečenikom, lucionarne pesmi. V nekdanji veliki občini Lenart so po osvoboditvi v spo- oborožen napad na orožniško postajo v Ribnici na Pohorju. Napad je bil zelo Markom Petelinom, pevkami Cvet v laseh, pridružil se je še Sergio Paoletti. mina na dogodek 14. julija 1942 v Stanetincih pri Cerkvenjaku dolga leta odmeven, saj sta bila v napadu ubita nemški župan Witzmann in orožniški Pesem je odmevala tako na odru kakor pod njim in popestrila prireditev praznovali občinski praznik, v Cerkvenjaku pa krajevni praznik. inšpektor Pildner. Ranjen je bil tudi pomožni policist. Drugi orožnik so se na Graški Gori. Franc Bratkovič zabarikadirali v občinsko hišo in so si iz nje upali šele zjutraj. DI 10 september 2024 V SLIKI IN BESEDI Jezerca: darila pomen tega tveganega dejanja, ko je bilo s pogumom in humanostjo Ob praznovanju dneva državnosti so pri spomeniku položili venec v spo- Združenje borcev za vrednote NOB Kranj – OO Cerklje na Gorenjskem je rešenih veliko življenj. V nadaljevanju pa se dotaknila tudi današnjega časa, min na 19 padlih borcev Šercerjeve brigade. Venec so položili župan občine na planini Jezerca pod Krvavcem 7. septembra obudilo spomin na dogod- ki ga pestijo krize in težke vojne, in se ob koncu zavzela, da bo pokončno Šoštanj Boris Goličnik, predsednik KO ZB NOB Roman Oblak in podpred- ke avgustu leta 1942. Na pohodu Druge grupe odredov z Dolenjskega na in smelo zagovarjala in širila vrednote, ki jih moramo ohranjati za lepšo sednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Anton Urbanc. Štajersko je 13. avgusta 1942 nad Davovcem v boju z nemškimi policisti in prihodnost. V nadaljevanju so bili navzoči vabljeni do cerkve sv. Antona, kjer je msgr. raztrganci padlo 16 borcev te enote in Kokrškega odreda. Do 20. avgusta Za doživete glasbene trenutke v spomin na čas boja za svobodo je s pe- Jože Pribožič daroval mašo za domovino in vse, ki so v drugi svetovni vojni 1942 pa je v okolici Jezerc in drugod pod Krvavcem padlo osem borcev smijo poskrbela Vokalna skupina Kresnik pod umetniškim vodstvom Mirana darovali svoje življenje, bili internirani ali so kakor koli trpeli zaradi nasilja obeh enot in en civilist, zajetih pa je bilo 14 borcev Krvavške čete in 2 borca Žitka. Kulturni program so z recitacijami, poezijo in pesmijo oblikovali Mar- fašističnega okupatorja. Druge grupe odredov. jana Centa, Cveto Bajc, Rafael Zorko in Irena Rep. Andrej Dermol S pesmijo Hej tovariši ob spremljavi harmonikarja Darka in s prihodom Ob koncu slovesnosti so pred spomenik na Mačkovcu položili cvetje. Kra- praporščakov se je začela slovesnost, posvečena spominu na 82. obletnico jevna organizacija ZB NOB Postojna in ZB NOB Postojna se ob tej prilož- Šaleška dolina: bojev Krvavške čete in Druge grupe odredov. nosti zahvaljujeta podjetju Katern Transport iz Planine za brezplačni prire- 22. junija se je nekaj članov in praporščakov borčevske organizacije iz Ša- ditveni prostor in vse storitve, povezane z njim, ter Lovski družini Črna jama leške doline udeležilo tradicionalne spominske slovesnosti pri kmetu Igor- za organizacijo pogostitve. ju Linasiju, po domače Vrhorniku, v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Slovesnost Polona Škodič je bila pripravljena v spomin na ustanovitev Šaleške čete na Vrhorskem vrhu in bojev XIV. divizije na Anžejevih tratah. Sežana: Za vodstva in praporščake vseh veteranskih in domoljubnih društev južne Primorske je Združenje borcev za vrednote NOB Sežana 7. septembra izved- lo usposabljanje za praporščake in predavanje o organizaciji spominskih prireditev. Srečanje je potekalo v lovski koči na Ocinci blizu Štjaka. Program sta iz- peljala Bruno Kocjan, praporščak veteranov vojne za Slovenijo, in Branka Bezeljak, režiserka in gledališka pedagoginja. Pri organizaciji in izvedbi spominskih in kulturnih prireditev je predavate- ljica poudarila, kako pomembne so natančne priprave že veliko časa pred Spominske slovesnosti se je udeležil tudi župan občine Cerklje na Gorenj- skem Franc Čebulj. Slavnostna govornica Naja Budau je v svojem govoru opisala dogodek avgusta 1942 in sklenila: »Tudi vloga mladih v narodno- osvobodilnem boju ni bila zanemarljiva. Že ob začetku okupacije je mla- Veličastni pomnik na Anžejevih tratah dina bojkotirala kinopredstave in športna tekmovanja, ki so bili nasičeni z nemško propagando, zbirala je orožje, prav tako pa so mladi na skrivaj raz- Šaleška četa je bila ustanovljena pri domačiji Vrhornik, natančneje na množevali in delili narodnoosvobodilni tisk. Občutek imam, da se zdajšnji Vrhorskem vrhu, 1. julija 1942. Njen komandir je bil Franc Zaleznik - Leon, rodovi vojnih grozot sploh ne zavedamo. Večkrat se o njih učimo v šoli, se politični komisar pa Dominik Hribar - Oskar. Ob ustanovitvi je štela 22 jih ob posebnih dogodkih in prireditvah redno spominjamo, jih spoznavamo partizanov. V času po ustanovitvi je izvedla več vojaških akcij na območju iz medijev; žrtev in truda, vloženih v svobodo, ki jo danes še vedno uživamo, Plešivca, Graške Gore, Zavodnja, Paškega Kozjaka in Dobrne. Po akciji na pa ne oživljamo in v nekaterih primerih tudi ne cenimo dovolj.« Plešivcu je Šaleška četa odšla na Pohorje, kjer se je vključila v Pohorski ba- Na spominski slovesnosti je bilo pet praporščakov ZB NOB in udeleženci taljon. Večina borcev iz Šaleške čete je padla 8. januarja 1943 s Pohorskim so jih s prizorišča slovesnosti pospremili s pesmijo Na juriš ob spremljavi bataljonom na Osankarici. harmonikarja Darka. V kulturnem programu slovesnosti so sodelovali učen- Udeleženci usposabljanja praporščakov Organizatorki spominske slovesnosti sta bili krajevni organizaciji za vred- ci Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem: Liza Remic Kovač, note NOB Podgorje pri Slovenj Gradcu in Šoštanj. Za vodenje programa in Emily Velič, Mark Knafelj z mentorjem Boštjanom Kerncem. Slovesnosti se izvedbo: na kaj moramo biti pozorni, ko postavljamo prireditveni prostor in druženje je poskrbel predsednik KO ZB Podgorje Bogomir Kačič. V kultur- je udeležilo 72 članov in privržencev. Po končani slovesnosti smo se tovari- prizorišče ali oder; kako pripravimo ali napišemo osnutek scenarija; potek nem programu pa so sodelovali godba na pihala UNI-3 iz Velenja, moški ško družili pri Prgoznikovi planšariji. produkcije in režija (dogovori z nastopajočimi in govorniki); protokol na pevski zbor iz Raven pri Šoštanju in slavnostna govornica Martina Šisernik, Božo Janež prireditvi; urejanje avtorskih pravic za glasbo in recitacije. podžupanja mestne občine Slovenj Gradec. Slovesnost je bila ob spominski Predavanja so se udeležili predstavniki Združenj borcev za vrednote NOB plošči na kmetiji Vrhornik. Ta kmetija se razprostira v bližini Anžejevih trat, Mačkovec pri Postojni: Komen, Sežana, Postojna, Koper, Ankaran, Izola in Piran ter društva TIGR Pri- kjer so februarja 1944 potekali hudi boji XIV. divizije. Prvo nedeljo v septembru se je na Mačkovcu pri Postojni na spominski morske, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brki- Za konec proslave so člani ZB položili venec k spominski plošči na hiši proslavi ob 80. obletnici prenosa ranjencev z Gorenjskega in Primorske- nov, združenja PVD Sever za Primorsko in Notranjsko Koper ter Območnega Vrhornik. Precej številna skupinica obiskovalcev pa je krenila po prijetni ga na Notranjsko zbralo lepo število domačinov in gostujočih udeležencev. združenja Slovenskih častnikov Sežana. gozdni potki mimo gostih grmičkov zrelih borovnic in med nizkimi mladi- To je bila tudi priložnost, da se med seboj bolje spoznajo vsi, ki skupaj mi smrekami do dobrih deset minut oddaljenih veličastnih spomenikov na sodelujejo na številnih slovesnostih in proslavah ob državnih ter lokalnih jasi Anžejevih trat, kjer so položili lep velik šopek rož in se v spoštljivi tišini praznikih. Družabno srečanje in sproščen klepet ob lovskem golažu sta lepo poklonili spominu na padle borce XIV. divizije. sklenila dogodek. Na eni izmed spominskih plošč je napis: Vlasta Kariž OB MOREČIH STISKH IN SMRTNI GROZI Skorno: DNE 21. 2. 1944 ONEMIMO, OBČUDUJEMO Ob dnevu državnosti je krajevni odbor ZB NOB Skorno - Florjan - Bele Vode JUNAŠTVO BORCEV ŠTIRINAJSTE – 16. junija pri spomeniku na Močavskem vrhu v Skornem pri Šoštanju pripravil VSEM RODOVOM V SPOMIN IN OPOMIN! slovesnost v počastitev spomina na 19 padlih borcev Šercerjeve brigade. Ob tej priložnosti so izvedli tudi pohod od Florjana do spomenika padlim borcem. Le kako bi kdo v tistem prijetnem sončnem dnevu sploh lahko zaslutil, kaj Na začetku slovesnosti je prisotne s pesmijo »V hribe šel je dragi moj« so preživljali borci na tem kraju daljnega leta 1944 sredi najhujše zime, pozdravil mešani pevski zbor Skorno. Sledil je govor predsednika KO ZB sredi najhujšega boja, lačni, žejni, onemogli … Metka Grabner V kulturnem programu je nastopila Vokalna skupina Kresnik. Vsakih pet let se namreč s spoštljivim pogledom v zgodovino in kulturnim Hajdina: programom poklonijo spominu na prenos 99 ranjencev iz bolnic Pavla in Občinska organizacija ZB Hajdina je v sodelovanju z občino Hajdina 8. av- Franja na Notranjsko, ki je potekal v noči z 18. na 19. avgust leta 1944. Slo- gusta položila venec k spominski plošči na Osnovni šoli Hajdina. Slovesno- vesnost sta pripravila Krajevna organizacija ZB NOB Postojna in Združenje sti so se udeležili podžupan občine Hajdina Franc Krajnc, praporščak Jurij borcev za vrednote NOB Postojna v sodelovanju z občino Postojna. Cvitanič in podpredsednik ZB za vrednote NOB Ptuj Anton Zver ter člani in Najprej je zbrane nagovorila Katja Vuga, predsednica KO Združenja bor- predsednica občinske organizacije ZB Hajdina Terezija Mirkovič. cev za vrednote NOB Postojna. Prebrala je del zgodbe iz zapisov Rafaela Na stavbi osnovne šole je plošča, posvečena 18 padlim domačinom v Barage, pred tremi leti umrlega častnega meščana občine Postojne. Rafael narodnoosvobodilnem boju. je kot trinajstletni fantič po ukazu nadrejenih nad Nadleskom, od koder so letala s težkimi ranjenci poletela v Bari, opazoval dogajanje. Če bi opa- NOB Skorno - Florjan - Bele Vode Romana Oblaka. Spomnil je na 25. junij 1991, ko je Skupščina Republike Slovenije sprejela Temeljno ustavno li- stino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter tako uradno razglasila samostojnost države. Poudaril je, da smo se zbrali na tem kraju, da se spomnimo dogodkov izpred 80 let in počastimo spomin na tiste, ki so se v našem najbolj krutem delu zgodovine, med drugo svetovno vojno, od- ločili prav in darovali največ, da danes živimo v svoji domovini in govorimo slovensko. Vrednote, zaradi katerih so se odločili, da stopijo v partizanske vrste in jih branijo tudi za ceno svojega življenja, so največ, kar lahko nekdo daruje za prihodnost svoje domovine, in na nas je, da s spoštovanjem in po- nosom ohranjamo spomin na dogodke, ki so nas že takrat popeljali na pot Postavil jo je občinski odbor Zveze borcev NOV 28. novembra 1953. Izdelal naše samostojnosti. Prav je tudi, da se spomnimo tistih, ki so za našo do- jo je kamnosek Gaiser iz Ptuja. movino v tistih časih bili izdani, usmrčeni, internirani ali so kakor koli trpeli S. B. Slavnostna govornica Urška Klakočar Zupančič zaradi agresije fašističnega okupatorja. Žal pa vsaka vojna tudi po končanju zil sovražnika ali kakšno drugo nevarnost, kar bi ogrozilo največji humani prinese krivice, na katere nihče ne more biti ponosen. Slope: podvig v času narodnoosvobodilnega boja, bi to moral sporočiti le osebi, ki Ob zvokih slovenske himne, ki so jo zapeli člani MePZ Skorno, so pri spo- KO združenja borcev NOB Motnik - Špitalič je v sodelovanju z krajevnima ga je določila za to odgovorno nalogo. Sledil je pozdravni nagovor župana meniku predsednik krajevne skupnosti Skorno Florjan Matej Skornšek, skupnostma Motnik in KS Špitalič pripravila proslavo v počastitev krajevne- občine Postojna Igorja Marentiča. Slavnostna govornica je bila predsednica predsednik turističnega društva Skorno Srečko Stropnik in član Turističnega ga praznika obeh krajevnih skupnosti. Proslava je bila na Slopeh v zaselku Državnega zbora RS, mag. Urška Klakočar Zupančič. V govoru je najprej pou- društva Skorno Franc Skornšek prvič slovesno dvignili slovensko zastavo. Bela, kjer je bil med drugo svetovno vojno glavni prehod partizanskih enot september2024 11 V SLIKI IN BESEDI ni bojni duh, voljo in upanje v zmago nad okupatorjem krepili s pesmimi. je Miro rodila v taborišču. Kot je Za ohranjanje tega izročila smo pripravili tiskane pesmi z vsebino upora povedala, je bila njena dolgole- in miru, ki so jih obiskovalci lahko vzeli in nanj natisnili zvezdico sreče z tna duševna bolečina, ker v roj- željo po svobodi in miru na svetu. Na ogled so bile knjige z vsebino zgo- stnem listu ni imela vpisanega dovinskih dejstev iz časa narodnoosvobodilnega boja. Knjiga avtorja Josipa rojstnega kraja, in šele kot odra- Edgarja Leopolda - Lavova z naslovom Kartuzija Pleterje in partizani je s sla je izvedela žalostno resnico. svojo vsebino o zgodovinskih dejstvih in dogodkih v našem okolju v težkih Stanislav Kužnik, sicer dolgole- časih vojne v letih 1941–45 še posebej pritegnila pozornost obiskoval- tni učitelj in ravnatelj Osnovne cev. Zavzemanje in spoštovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja, kot so šole Primoža Trubarja v Laškem, ljubezen do domovine, svobodoljubnost, tovarištvo, solidarnost, poštenost, pa se vojne zelo dobro spomi- enakopravnost, humanost, socialna pravičnost, aktivno zavzemanje za mir, nja. Njegov oče je bil prijatelj sta tudi danes še vedno aktualna in zanju se je treba še truditi v vsakdanu narodnega heroja Dušana Po- našega bivanja. ženela, in ko so ga ustrelili, so pri njem našli seznam sodelav- z Gorenjskega na Dolensko in Štajersko. Pri spomeniku na Slopeh smo se cev, zato je oče pred okupatorji poklonili dvanajstim koroškim partizanom, ki so padli 17. aprila na Šavni- pobegnil v partizane. Ker sta bila tudi žena in otrok v nevarnosti, naj bi se cah na Menini planini, ko so se s političnega tečaja v Beli krajini vračali na umaknila nekam na varno, nameravano je bilo, da se pridružita očetu na Koroško. Spomladi 1949 jih je Slopnikova družina prekopala in pokopala na Dolenjskem. A zasukalo se je tako, da sta v zadnjem letu vojne kar nekaj Slopeh, kjer sta zdaj grob in spomenik. dolgih mesecev skupaj z nekaj partizani in domačini, ki so se skrivali pred Marjan Semprimožnik okupatorjem, preživela v rovih domačega rudnika rjavega premoga. Druži- na se je združila šele po osvoboditvi. Vršič: J. H. 27. julija je KO ZZB NOB Straža skupaj z novomeško organizacijo ZZB NOB organizirala obisk slovesnosti pod Vršičem v čast vojnim ujetnikom raz- ličnih narodnosti, večinoma iz ruskega imperija, ki so umrli med gradnjo ceste čez prelaz Vršič. Slavnostni govornik Igor Furlan, član društva Slove- nija - Rusija, je povedal, da politične elite, ki se je nekoč tam drenjala, pod V kulturnem programu smo predstavili delovanje društva v javnosti in nje- Vršičem od začetka vojne v Ukrajini ni več, zato pa slovesnost ni nič manj govo prepoznavnost. Njegovi člani in članice predstavljajo lik partizana na DOGODKI Dobrava slovesna. Pod Vršičem se je zbralo okrog 500 obiskovalcev iz vse Slovenije prireditvah v organizaciji Združenj borcev za vrednote NOB po Sloveniji. V društvu deluje tudi kulturna skupina, ki nas je razveselila s pesmimi upora, in zapeli smo jih skupaj. Na druženju nas je nagovoril Milan Gorjanc, upo- kojeni uslužbenec Slovenske vojske in vojaški analitik. V govoru je povzel Spomin na prve zgodovino nastanka Gorjanske čete in njeno vlogo v naših domačih krajih med drugo svetovno vojno. krške žrtve Med povabljenimi gosti je udeležence v nagovoru pozdravil podžupan občine Šentjernej Andrej Mikec. Druženja so se udeležili vsi predstavni- ki veteranskih organizacij, ki delujejo na območju naše lokalne skupnosti. Zadnja julijska sobota je že nekaj let posvečena komemo- Na koncu kulturnega programa smo podelili 13 zahval donatorjem, ki vse- raciji v spomin na padle borce partizanske Krške čete, ki so stransko podpirajo delovanje društva. bili pobiti zgodaj zjutraj 30. julija 1941 sredi gozda Dobra- Za konec našega druženja pa smo se odpravili še do dvorca Prežek, kjer va blizu Bukoška, kjer stoji tudi spominsko obeležje. smo imeli kratko predstavitev zgodovine dvorca v povezavi s svobodomi- Navzoče je pri lovskem domu Lovskega društva Breži- selnimi literati, ki so tam delovali, in o vsebini pomnika narodnoosvobo- ce, kjer zadnja leta poteka spominska slovesnost, v ime- dilnega boja. nu letošnjih organizatorjev nagovoril predsednik KO ZBV Proslava pod Vršičem je bila dobro obiskana. Društvo Gorjanska četa, foto: Marko Klinc NOB Krško Zdenko Mohar, ki je med drugim navedel, in zamejstva, kar je kar okrog 1000 ljudi manj kakor pred vojno v Ukrajini. da je v Krškem kar nekaj obeležij v spomin na prve krške V nadaljevanju programa smo lahko še poslušali nekaj glasbenih točk in Črnomelj: žrtve (v gozdu Rore nad Krškim, na krškem pokopališču, v pravoslavno mašo. Po končani slovesnosti nas je čakalo okusno kosilo z Člani KO ZB za vrednote NOB Črnomelj smo v sodelovanju z lokostrelskim spominskem parku pri Osnovni šoli Jurija Dalmatina Kr- druženjem na terasi hotela Špik v Gozdu - Martuljku. društvom Paradoks in KS Črnomelj izvedli osmi Memorial »SVIBNIK 42«, ki ško in v gozdu Dobrava), zato je delegacija ZBV NOB Kr- Marija Andrejčič je potekal 21. avgusta na vadbenem prostoru društva na Svibniku. Pri prire- ško in Mestne četrti Krško 25. julija pri pomnikih položila ditvi je sodelovala Slovenska vojska s predstavitvijo in promocijo. Memorial vence ter se tako poklonila žrtvam. Omenil je še, da je v Cerklje na Gorenjskem: je posvečen obletnici požiga vasi Svibnik v času velike italijanske ofenzive Mestnem muzeju Krško tudi stalna razstava, posvečena pr- ZB za vrednote NOB Kranj OO Cerklje na Gorenjskem se je s pohodom po med drugo svetovno vojno. V požigu vasi 26. julija 1942 je pogorela polovi- vim krškim žrtvam, ki se vsako leto dopolnjuje. Poti spomina in tovarištva v Spominski park tovarištva Davovec spomnil na ca hiš z gospodarskimi poslopji. Oškodovanih je bilo 13 družin, eno družino Slavnostna govornica je bila predsednica Mestne četr- padle borce 2. grupe odredov in Kokrškega odreda – Krvavške čete. Pohod z osmimi otroki pa so Italijani odpeljali v taborišče na Rab. ti Krško Tajana Dvoršek. Povedala je, da je slovesnost je vodil tovariš Rajko Lipušček. Pohodniki so mimo groba neznanega par- Člani društva Paradoks so izvedli tekmovanje v lokostrelstvu, predstavili priložnost, da izrazijo globoko hvaležnost prvim krškim tizana na Pečeh in spominskega obeležja na Davovcu prišli do spomenika so delovanje društva in svoje dosežke. Letos so še posebej ponosni na svojo žrtvam za njihov prispevek svobodi, ki jo danes pogosto na Brezovici – grobišča padlih borcev 2. grupe odredov in Krvavške čete. 13. olimpijko Žano Pintarič. jemljemo za samoumevno: »Pred dobrimi 80 leti so ti ljud- je svoje življenje pogumno in odločno postavili na kocko za svobodo, svoj jezik in državo, domoljubje, enakoprav- nost, solidarnost, humanost, poštenost, socialno pravič- nost, spoštovanje človekovih pravic, tovarištvo in skupno sodelovanje. Te vrednote bi morale tudi danes usmerja- ti naša dejanja,« je poudarila in nadaljevala: »Pa vendar se danes zdi, kakor da se iz zgodovine nismo nič nauči- li. Tudi danes potekajo krvavi spopadi, ki ljudi vodijo v propad in siromaštvo, medtem pa posamezniki bogatijo. Ti s pomočjo akterjev, ki v krvavem boju nabiranja po- litičnih točk potvarjajo zgodovino, vsiljujejo in zahtevajo edino resnico, vse drugo bi na krilih enoumja želeli prepo- vedati in onemogočiti, zasledujejo en drug cilj. Zato je še avgusta 1942 je 80 nemških vojakov in 25 raztrgancev v zasedi pričakalo Člani ZB za vrednote NOB smo obudili grenke spomine na vojne čase z toliko bolj pomembno, da v nevarni dobi, v kateri živimo, in napadlo partizane. Ob nepričakovanem napadu je padlo 16 borcev, od željo, da se ne bi nikoli ponovili. Na koncu je predsednik ZZB za vrednote ostanemo zvesti vrednotam narodnoosvobodilnega boja. tega 13 borcev 2. grupe odredov in trije borci – vodniki Krvavške čete: Jože NOB Črnomelj Jožef Jerman podelil sodelujočim lokostrelcem priznanja in Spoštovanje človekovih pravic, varovanje okolja in iskanje Grilc, Tone Vrhovnik in Janez Koselj. K spomeniku smo položili venec. Z re- čestital najboljšim trem za doseženi rezultat. Memorial je oblika medgene- mirnih rešitev so ključni elementi, ki bodo zagotovili našo citacijo in partizansko pesmijo smo počastili spomin nanje. Ob vračanju na racijskega sodelovanja, ko člani ZB za vrednote NOB prenašajo vrednote prihodnost.« izhodiščno mesto so se pohodniki ustavili še pri leta 1944 požgani domačiji naše zgodovine na mlajše rodove, ti pa starejšim predstavljajo svoje delo Na dogodku so bili med prisotnimi tudi sorodniki prvih na Davovcu. in dosežke na športnem področju. krških žrtev, delegacije ZBV NOB Brežice in Sevnica, Pohodniki, praporščaki in udeleženci spominske slovesnosti pri lovski koči Cvetka Aupič OZVVS Krško in sosednjih občin, posavskih ZSČ, Zdru- Lovskega društva Krvavec na Štefanji gori so s petjem partizanskih pesmi, ženja Sever ter dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja recitacijami in govorom obudili spomin na 13. avgust 1942 ter spomin na Rečica pri Laškem: Krško. Kulturni program so sooblikovali sopranistka Anja mlade fante in dekleta iz 2. grupe štajerskih odredov in borcev Kokrškega KO ZB Rečica je druga največja krajevna borčevska organizacija v Laškem. Žabkar ter recitatorji Vida Dvoršek, Matej Ulčnik in Lu- odreda. Borci 2. grupe odredov so imeli nalogo, da s pohodom na Štajersko Ima več kot 80 članov, veseli so, da uspejo nadomestiti z novim članom vsa- cija Golob, ki so prebirali pesmi Franca Živiča in genera- preprečijo izseljevanje Slovencev in naselitev Nemcev. kega, ki jih zapusti. V vasi imajo ob pokopališču zelo lep spomenik, ki je bil la Rudolfa Maistra (leto 2024 je namreč Maistrovo leto). Božo Janež, foto: Lado Nikšič zgrajen že novembra leta 1945 in je bil sploh prvi spomenik žrtvam druge Spominsko slovesnost je povezovala Darja Dobršek. Na svetovne vojne v Sloveniji. Skrbijo kar za 20 spominskih obeležij v kraju, re- prizorišču so bili tudi praporščaki pod poveljstvom Željka Cerov log: dno pripravljajo spominske slovesnosti in obiskujejo vse starejše člane. Kot Srečkovića, člani Prvega spominskega dolenjskega parti- Na zadnji dan vročega avgustovskega dne smo člani in članice Društva Gor- je poudarila tajnica KO ZB Zdenka Seidl, ki je ob odsotnosti predsednika zanskega bataljona in Zasavske čete pod poveljstvom Mi- janska četa pripravili in izvedli popoldansko druženje, ki je bilo namenjeno Edija Laha vodila letošnji občni zbor, je v pripravi brošura o rečiški parti- lana Baša ter pripadniki Slovenske vojske iz 15. brigade širši javnosti in predstavitvi delovanja društva. Prostor za druženje pa smo zanski poti, sicer pa zelo dobro sodelujejo z vsemi društvi v kraju in občini vojaškega letalstva in zračne obrambe, njihova častna stra- izbrali v senci in ob šumenju Pendirjevke, in sicer na prireditvenem prosto- Laško, kar so potrdili tudi gostje na tokratnem občnem zboru. ža je po koncu slovesnosti spremljala delegacijo, v kateri ru Gasilskega društva Cerov Log. Ob zvokih ansambla Hit smo se družili, Srečanja se vsako leto udeležita tudi najstarejša člana, oba še udeleženca so bili Tajana Dvoršek, Zdenko Mohar in predsednik ZBV kramljali s svojimi prijatelji, podporniki in drugimi udeleženci prireditve, druge svetovne vojne. To sta Stanislav Kužnik, dolgoletni predsednik laške NOB Brežice Tadej Škof, ki je pri spomeniku padlim prvim zaplesali in veselo zapeli. borčevske organizacije, danes pa častni predsednik KO ZB Rečica, in Mira krškim borcem sredi gozda Dobrava položila venec. Pripravili smo razstavo opreme in orožja, ki so ga uporabljali partizani med Goluh (na sliki), rojena v enem izmed koncentracijskih taborišč v Nemčiji, drugo svetovno vojno, in njihovih replik. Med boji in akcijami so si partiza- kamor so leta 1943 izgnali njihovo družino skupaj z visoko nosečo mamo, ki Tadej Škof 12 september 2024 NAŠ POGOVOR Venčeslav Slavko Košir interniranec iz Dachaua »Župnik ni hotel pomagati« Po dostopnih podatkih je 99-letni Slavko Košir taborišče že mrak, bilo je mrzlo in Pot domov prva demobilizacija,« se še vedno sneg, postavili so nas v vrsto, v da- Potem pa je prišel 16. april 1945, živo spominja sogovornik. iz Ljubljane zadnji še živeči taboriščnik iz ljavi smo videli zapornike v črtastih ko je prišel ukaz, da gredo na pot, koncentracijskega taborišča Dachau. Tam je preživel oblekah, mislili smo, da imajo na saj se je že čutilo, da se nekaj do- Po vojni sedemnajst mesecev, se pa ni tja nikoli več vrnil, saj sebi pižame.« Nato je sledila znana gaja. Hodili so peš, z njimi so se Ko se je nazadnje vrnil v Ljubljano, taboriščna procedura: odvzem vse- umikali tudi Nemci z vso prtljago, se je odpravil k mojstru, pri kate- ni mogel pozabiti tega, kar so nemški vojaki počeli z ga, kar so imeli pri sebi, slačenje do Jugoslovani so se organizirali in si rem je bil vajenec pred vojno, a je zaporniki, kako so se znašali nad njimi in kako strahotne golega, kopanje, popis, pregled zo- pomagali, saj je bila pot naporna moral najprej narediti izpit za po- kazni so namenili vsem, ki so skušali pobegniti. bovja, striženje in nato obleka: čr- in dolga, taboriščniki pa izčrpani močnika in zatem tudi za mojstra. taste cunje in leseni cokli. in prestrašeni. Tistega, ki je vmes Začel je delati kot inštalater. To je omagal, so takoj ustrelili. Ko so bil čas obnove, kvalificirani delav- Jožica Hribar Tomšičeve brigade, tudi on se iz prispeli v Avstrijo, so morali nem- ci so bili zelo iskani. Pozneje se partizanov ni vrnil. »Potem so Ita- ški vojaki na fronto, taboriščnike je zaposlil v Kartonažni, »bil sem Njegov spomin je kljub visoki lijani zaradi ovadbe zaprli sestro pa so kar pustili tam. »Jugoslo- tudi v delavskem svetu Kartonaž- starosti izreden. Ne le spomin na Rozalijo, ki je imela tedaj le 13 let. vanov nas je bilo 28 v skupini, z ne, v partijo pa nisem šel nikoli. dom in starše, zelo jasno se spo- Ko je šla mama v mesto vprašat, nami je bil Maks Šorn, ki je znal Sem pa imel lep položaj, ugled, v minja tudi časa pred in med voj- kje je mladoletna hči, so zaprli še nemško, in nekako je vzposta- bistvu sem imel status partizana, no v Ljubljani, pa tudi tistih težkih njo in jo odpeljali v koncentracij- vil red med nami. To je bilo zelo sem pa vedno vsakomur povedal, mesecev v taborišču in obdobja sko taborišče Gonars, sestro pa pomembno, saj so nas v Avstriji kar je bilo treba. Vedno sem se po vojni. Predvsem pa je živ spo- so spustili domov. Mama se je ljudje gledali kot garjave pse, ve- potegoval za pravice zaposlenih. min na sosede in znance v Rožni že pred kapitulacijo Italije vrnila deli smo, da ima vsak domačin In to ni bilo vsem všeč,« pripo- dolini, ki so med vojno prestopi- domov, ker sta se zanjo preko do- pravico ubiti taboriščnika, zato je veduje. In tako je leta 1956 začel li na drugo stran in okupatorjem mačega župnika zavzeli očetovi bilo zelo pomembno, da smo ime- na svoje kot obrtnik, a tudi na tej ovajali svoje rojake, jih nadzirali in sestri. Ti sta župnika prosili tudi li red. Kaos na poti je bil popoln, poti ni šlo vse gladko. »A v svo- pogosto odločali o njihovi usodi. zame, da ne bi šel v taborišče, pa povsod je bilo veliko odvrženega jem poklicu sem bil dober, ljudje ni hotel pomagati,« se spominja orožja, ki so ga za seboj pustili be- po Ljubljani so me poznali in so Pred in med vojno Košir. žeči Nemci, našli smo tudi obleko, me potrebovali. Tako sem izva- »Rodil sem se decembra leta 1925 Ko je bila leta 1941 druga taka ra- tam sem našel čevlje zase in po jal inštalacije in montaže, po vsej v vasi Drenovec pri Krškem, cija, so zaprli tudi Slavka in tedaj dolgem času sezul cokle. Ko smo Ljubljani je bilo veliko obnov, ve- moja mama je bila domačinka iz je videl, kako sodelujejo italijanski v Avstriji povedali, da hočemo v liko se je gradilo, počasi sem imel Drenovca, oče je bil doma z Viča vojaki in domači izdajalci kot nji- Jugoslavijo, so nam govorili, naj celo pet pomočnikov, več jih kot v Ljubljani. Starši so se spoznali, hovi pomočniki. »Domačini so v ne hodimo, ker nas bodo doma obrtnik nisem smel imeti, in smo ker je oče kot branjevec po va- bistvu odločali o naših usodah, saj pobili,« se spominja Košir. se specializirali za obnove stavb, seh kupoval sadje in zelenjavo in so nas poznali. Mene so sicer tak- Počasi so se pomikali proti Ita- stanovanj, šol. Delali smo inštala- oboje prodajal v Ljubljani. Sredi rat izpustili, so me pa ves čas ime- Slavko Košir liji. »Pri Gardskem jezeru nas je cije v Zavarovalnici Triglav, v Li- drugega razreda smo se prese- li na očeh. V Rožni dolini so tedaj prestregel Rdeči križ in tako smo tostroju, na Inštitutu Jožef Stefan, lili v Ljubljano, v Rožno dolino. že delovale močne protifašistične »Prišel sem v barako številka 17, prišli do Padove, kjer so nas na- vojašnico na Roški, v Leku in še Tukaj so bili tedaj travniki, ti so organizacije, vse pa je potekalo v v njej smo bili različne starosti in mestili pri nunah. Po dveh letih marsikje,« še doda in z nasmehom segali do Šiške in vse do Podu- popolni tajnosti, ker je bil vsakdo pomešanih narodnosti: Franco- pove, da je poznal notranjost ve- tika. Na teh travnikih so se uta- sumljiv, nezaupanje med nami pa zi, Poljaki, Rus, Jugoslovani. Ob čine pomembnih stavb v Ljublja- borili Italijani, ko so leta 1941 veliko. Mene sicer ni vleklo v par- popisu sem dobil številko 63742, ni. Leta 1988 se je upokojil, obrt zasedli Ljubljano, dokler se niso tizane, saj nisem maral orožja,« se moral sem se jo naučiti na pa- je prepustil sinu. Danes živi sku- preselili v prostore na Tržaški spominja sogovornik. met v nemščini, saj so nas klica- paj z njim in snaho v družinski cesti. Kmalu so uvedli policijsko li samo po številkah.« In začela hiši in je nadvse ponosen na svoji uro in začeli načrtno preiskovati Aretacija in taborišče se je znana taboriščna tortura z vnukinji in tri pravnuke. hiše, odnašali so vse, kar bi lahko Po kapitulaciji Italije pa se je do- dolgotrajnim stanjem mrazu, ne- komu pomagalo pri begu: kolesa, mobranska policija v mestu zelo nehnimi preštevanji, slabo hra- Jožica Hribar smuči, radijske aparate. V Rožni okrepila, zato se je odločil, da no, sadističn imi kapoti. »Po svoje dolini so se zgodaj pojavili do- tudi sam poišče zvezo in se umak- sem imel srečo, saj sem se kmalu mači ovaduhi in med ljudi sta se ne med partizane. In tako je šel v znašel v napol invalidskem blo- naselila nelagodje in nezaupanje, soboto, 10. januarja 1944, v sre- ku. Ko sem plezal na pograd, sem ob hišnih preiskavah so bili ved- dišče Ljubljane, da bi našel zvezo se neke noči hudo udaril v piš- Daj mi roko no zraven tudi domači ljudje, saj za odhod, a ga je na Tromostovju čal, rana se je zagnojila in se mi okupatorji niso imeli pojma, kdo prestregla domobranska policija zastrupila in že zelo bolnega so je kdo in na katero stran se je in odpeljali so ga najprej na Pre- me pripeljali do zdravnika. Rešil postavil. Že leta 1941 so po taki šernovo. »Veliko so nas natrpali v Ko te pogledam v oči, me je zdravnik, Slovenec. Potem Slavko Košir leta 1947 hišni preiskavi oba moja starejša sobe, med nami pa so bili tudi nji- mi je v duši lepo, pa so me prestavili v 27., invalid- brata in očeta odpeljali v zname- hovi ovaduhi, nekatere sem poz- ko da zvonovi pojo ski blok, kjer so bili sami stari in sem nazadnje spet spal v postelji, nito Belgijsko vojašnico, kjer so nal, zato se nismo mogli med seboj bolni ljudje, prepričan sem bil, da pregledal pa nas je tudi zdravnik. v svobodne dni. jih sicer kmalu izpustili, zato sta nič pogovarjati. Zasliševali so nas je z menoj konec, ker sem bil tako Italijani so tedaj že organizirali se brata tudi odločila za odhod v ponoči, nam grozili z Urhom, tedaj slab.« Potem so jih nekaj poslali Rdeči križ, dobili smo hrano, pre- V tvojih očeh je mir, partizane. Očeta pa so med voj- smo že vedeli, da je tam mučilni- v podružnično taborišče KL Na- voza proti domu pa ni bilo nobe- v njih rožnati grmi cveto no še večkrat zaprli,« pripove- ca in da jih streljajo, mene so zasli- tzweiler Struthof v Franciji, ki je nega, saj je bilo vse uničeno. 13. in sije pomladno nebo, duje Slavko Košir, ki je bil takrat ševali zaradi bratov, pa tudi zaradi bilo tedaj na novo ustanovljeno. maja 1945 nas je teh 28, ki smo kot včasih spomladi zvečer. vajenec za vodovodnega inštala- očeta.« Po mesecu dni so jih strpa- Znašel se je v 15. enoti, kjer so bili se ves čas držali skupaj, prišlo v terja. li na živinske vagone in poseben v glavnem Slovenci, kopali so jar- Videm, želeli smo samo domov, a V meni pa je bridkost in nemir, Oba starejša brata sta hodila v transport je krenil v Dachau. Seve- ke, saj naj bi v vas napeljali vodo- ni bilo mogoče, Angleži nam niso obrtno šolo in sta takoj postala da niso vedeli, kam gredo. »Po dol- odkar je sovraštvo zajelo zemljo, vod. Delo je bilo izredno težko za- dovolili. Uredili pa so nam stik s sumljiva, zato sta odšla v partiza- gotrajni vožnji je bil ob prihodu v odkar reke krvi iz src mrtvih teko radi trdega, kamnitega betona. Pa partizani in večina nas je vstopi- ne. Najstarejši Lojze je odšel maja in kriki bolesti drvijo v vsemir. je imel naš sogovornik spet srečo. la v Beneški bataljon, nekateri so leta 1942, na dan, ko je šla k birmi »Med nami je bil Anton Bizjak odšli proti Trstu, najstarejši pa so mlajša sestra – nikomur doma ni s Ptuja, ki je znal nemško, in ko odšli naravnost domov. Tako smo O, dekle, poglej mi v oči, nič povedal, kar izginil je. Za njim sem mu povedal, da sem varilec, vstopili v partizane, rekli so nam o, dekle, daj mi roko, je odšel tudi brat Cene. Doma se Po kapitulaciji Italije je dosegel, da so me prestavili v »kebrski partizani«, majski hro- naj bo še meni tako lepo, niso posebej čudili, mladi so po- pa se je domobranska montažno delavnico k nekemu šči, to je bilo ime za tiste fante, naj v meni kot nekdaj spet nagelj cveti. gosto kar odšli brez slovesa. »Taki policija v mestu zelo Poljaku, saj so v vasi potrebovali ki so se partizanom pridružili leta časi so bili, da nismo nikomur nič izučene delavce. Od njega sem se 1945. V tem bataljonu sem ostal zaupali.« Oba brata sta odšla v okrepila, zato se je veliko naučil in potem sem sam vse do konca vojne, potem pa so Ivan Minatti - Ivanov Dolomitski odred, ki je tedaj de- odločil, da tudi sam učil variti tudi civiliste iz vasi. Bil nas zaradi povojne napetosti med loval na obrobju Ljubljane. Cene (4. 3. 1945) sem spreten in znal sem marsikaj Jugoslavijo in Italijo preprosto je bil zatem v 14. diviziji, padel poišče zvezo in se Vir: Slovensko pesništvo upora: narediti, kar je bilo za ljudi v vasi preusmerili med vojake in nismo je kot komandir prve čete v Šer- 1941–1945, Partizanske, uredil Boris umakne med partizane. zelo dobrodošlo. Tako sem si pri- imeli izbire. V vojski sem tako cerjevi brigadi. Alojz je bil borec služil dodatno hrano.« ostal vse do leta 1947, ko je bila Paternu. Novo mesto: Dolenjska za- ložba 1996, str. 379. september2024 13 KNJIGA Dr. Jože Lipnik ZLOČINI OKUPATORJEV Plešce Boč pod svinčeno točo Na bregovih Čabranke gorelo 24 vasi V zbirki Lipnik je leta 2021 izšla V spomin na pobite slovenske talce knjiga upokojenega univerzitetne- v hrvaški vasici Plešce smo se tudi ga profesorja dr. Jožeta Lipnika letos 2. avgusta zbrali sorodniki po- Boč pod svinčeno točo. Besedilo te bitih in člani borčevskih organizacij knjige je avtor pisal v letih 1953 in z obeh strani mejne reke Čabran- 1954, ko je bil kot gimnazijec med ke. K spomeniku, ki stoji na travni- počitnicami kurir pri krajevnem ku pred vasjo, smo ob navzočnosti ljudskem odboru Cerovec. Dopol- praporščakov položili cvetje in priž- dne je raznašal pošto, popoldne gali sveče, nato pa je povezovalka pa je imel občasno na voljo pisal- programa Cvetka Vesel najprej ni stroj in nekaj rabljenega pisarni- pozdravila udeležence in napove- škega papirja. Po počitnicah je dal dala vse nastopajoče. rokopis besedila v presojo razred- Pozdravna nagovora sta imela niku, profesorju slovenščine Karlu predsednika čabranskega in osilni- Arku. Ta je predlagal, naj ga pošlje škega Združenja borcev za vred- kakšni založbi. Tako je storil in se note NOB Miroslav Turk in Stan- Udeleženci spominske slovesnosti v Plešcih podpisal kot pisatelj. Kmalu je dobil ko Janeš. Oba sta poudarila dobro odgovor, da je besedilo zanimivo, medsebojno sodelovanje z željo, da pa bo moral še dozoreti kot pi- Naslovnica knjige dr. Jožeta Lipnika da tako ostane tudi v prihodnje. in 1. kočevski partizanski bataljon dilo z njihovimi možmi, očeti, sino- satelj. Po 70 letih je dr. Jože Lipnik Pevska skupina Binklarji nam je na Preži. Povezali so se s partizani vi. Vsakršno potovanje med vasmi odkril tipkopis, na prigovarjanje ska mučenja, barbarska ponižanja pela partizanske pesmi, povezo- na hrvaški strani doline in z njimi je bilo tiste dni prepovedano. Ko prijateljev pa se je odločil, da izda človeške duše in trajen opomin valka programa Cvetka Vesel pa je izvajali tudi skupne akcije. Zaradi sta po devetih dneh Pepca Vesel in knjigo. V času nastajanja knjige je vsem tistim, ki vojnih grozot niso najprej prebrala pesem domačinke vsega tega partizanskega delovanja Marija Tušek odšli v Plešce poizve- napisal tudi pesem Hirošima in jo občutili in sedaj rožljajo z orožjem, Jerce Poje, napisano v italijanskem in zaradi vse večjih izgub v bojih s dovat za možmi, sta izvedeli kruto predstavil celjski javnosti. Za pope- da trepečejo ljudstva v strahu pred taborišču. Ob prebiranju zgodbe, ki partizani se je sovražnik nečloveš- resnico. Ustreljenih je bilo deset stritev besedila je dodal fotografije ponovnimi grozotami in ponovnim jo je napisal takratni osnovnošolec ko maščeval ljudem, ki nikoli niso mož: iz vojnega časa in tudi sodobne fo- teptanjem tistega, kar je človeške- iz Starega Kota Jožko Miklič, kako imeli v rokah orožja. Anton Borko, Jakob Malnar, Va- tografije. mu srcu najbolj sveto – svobode,« je z bratoma v taborišču doživljal Zadnje dni julija in v začetku lentin Malnar, Alojz Miklič, Franc »To knjigo ljubezni, trpljenja in je zapisal avtor, sicer tudi častni najprej smrt očeta in nato še mate- avgusta 1942 je na obeh brego- Ožbolt, Albert Tušek, Filip Tušek, borbe posvečam vsem tistim, ki so občan Rogaške Slatine. Knjigo je iz- re, pa se je orosilo marsikatero oko vih Čabranke gorelo 24 vasi, ljudi Franc Vesel in Jože Vesel. Vso vas trpeli, se borili in umirali za našo dala in založila Grafika Gracer in v prisotnih. pa so postrelili ali odgnali v tabo- je zajela obupna žalost. Jok žena, svobodo. Ta knjiga naj bo neizbri- samozaložba Zbirka Lipnik. O tragediji, ki ji je posvečena rišča. Vročo avgustovsko soboto mater in otrok so slišali do hrvaške sen spomin na glad, mraz, zverin- S. B. vsakoletna slovesnost v Plešcih, je okoli poldneva je tudi vas Črni Po- vasi Bašli, od koder so jih prišli tola- v nadaljevanju pripovedovala Zla- tok zadela velika nesreča. V vas so žit. Po tej tragediji se je nekaj družin ta Arko. Med Kočevskim rogom vkorakale »črne kravate«. Vojaki umaknilo k sorodnikom v Čabar, DOGODEK Okupirana Ljubljana in Snežnikom je v letih 1942-1943 so obkolili vas, po hišah pobrali 12 v vasi pa so ostali le dva starčka, divjala ofenziva italijanskih fašistov, mož in jih po enournem zasliševa- žene brez mož, matere brez sinov katerih cilj je bil iztrebiti slovenski nju, dobro zastražene odgnali v dve in otroci brez očetov. Tita živelj, si prilastiti slovensko ozem- uri oddaljene Plešce. Čez noč so jih In vendar vse te tragedije, ki so se lje in na slovenske kmetije naseliti zaprli na podstrešje karabinjerske dogajale med narodnoosvobodil- italijanske ljudi. Slovenske in hrva- postaje, naslednji dan dopoldne pa nim bojem na tleh celotne države in ške družine so odpeljali na Rab in v so zvezane na tovornjaku odpeljali ki jih vsako leto člani ZB obujamo Pomlad 1943, okupirana Ljubljana. s preiskujočimi vprašanji. Tihomila taborišča v Italijo, hiše pa požgali. skozi vas in jih nekaj sto metrov od in predajamo zanamcem, še zda- Dvaindvajsetletna študentka Tiho- v stiski preide v taktični protina- Tiste, za katere so samo, da delajo vasi ustrelili. Vaščani so jim kopali leč ne sežejo v srca in duše naroda mila pelje dva otročička na sprehod pad. »Potem pa vi povejte fantku, za partizane, ali ker so bili izdani, so jame. Ko so se možje na povelje se- tako globoko, da bi dojeli, da se kaj v park Tivoli. Namenjeni so v Tiči- kdo je Tito!« mu zabrusi. Policist postrelili. Teh grozot seveda ni bilo zuli in predali vojakom vse, kar so takega ne sme več ponoviti. Prav stan, gozdiček na koncu Plečnikove se zmede, a takoj zatem postane mogoče v nedogled trpeti in odpor imeli vrednega, so zadrdrale stroj- vsi, ne samo člani Združenj borcev promenade, kjer domuje dosti pti- še bolj osoren. Tihomila pomisli, se je čedalje bolj krepil. V koče- nice in jih pobile. Tiste, ki niso bili za vrednote NOB, moramo zanam- čev. da jo bo odvedel na policijsko po- vskih gozdovih je nastalo nekaj po- takoj mrtvi, so s krampi pokončali cem pustiti jasno sliko o dogodkih Punčka in fantek sta otroka arhitek- stajo na zaslišanje. Kaj če bodo tam membnih partizanskih baz, tiskarn domačini, eden je bil iz vasi Žagarji. v času vojne. Vedeti morajo, kdo je ta Edvarda Ravnikarja, stara eno ugotovili, da je aktivistka OF, da je ter številne partizanske bolnišnice. To so bili mladeniči, ki so bili nekaj bil sovražnik, kdo so bili izdajalci in in dve leti. Tihomila ima pri sebi celo članica njene Varnostno-ob- Prav tako so v začetku leta 1942 na časa pri partizanih, potem pa so se kaj so počeli na naših tleh. Sovraž- potrdilo, da lahko dela kot varuška veščevalne službe?! Kaj če bodo z Kočevskem začeli partizani usta- vdali Italijanom. nika so pregnali in po štirih letih do- in vzgojiteljica. Fantek Edo še ne mučenjem iz nje izvlekli tudi to, da navljati brigade: 1. proletarsko bri- Svojci ubitih in vaščani celih movino osvobodili partizani! zmore izgovoriti njenega imena in ji je kurirka Franceta Kidriča, očeta gado Toneta Tomšiča v vasi Cesta osem dni niso vedeli, kaj se je zgo- Zlatica Arko kratko reče Tita. Tudi svojega očeta Borisa Kidriča, enega ključnih funk- Edvarda ne kliče ati, temveč Dado, cionarjev OF!? A prav tedaj pride ker mu je tako lažje. Tihomila ima mimo italijanski oficir v bleščeči DOGODKI Vodiška planina v otroškem vozičku pleničke, ste- golobje sivi uniformi in Tihomila kleničko z mlekom in druge potreb- se mu brž potoži, da jo policaj nad- ščine za otroka. Med njimi skriva leguje zaradi otrokove izgovorjave Pomembna vloga OF trosilne listke Osvobodilne fronte njenega imena. Oficir se namrgodi, (OF), da jih na primernem mestu vzvišeno ošine policista (ta vendar raztrese po tleh. To je v zastraže- spada v nižji, manj pomemben del Ob 83. obletnici ustanovitve Can- ni in z žico ograjeni Ljubljani zelo fašističnega državnega aparata) in karjevega bataljona je Združenje nevarno početje, lahko tudi smrtno pomigne Tihomili, naj gre dalje, borcev za vrednote NOB Radovlji- nevarno. Otrokova mati za skrivno policistu pa nameni nekaj karajočih ca 3. avgusta pripravilo tradicional- Tihomilino dejavnost ne ve, čeprav besed. Tihomila odhiti z otrokoma no srečanje pri Partizanskem domu je tudi sama članica OF – tako pač po promenadi. S policistom je ime- na Vodiški planini. Navzoče je poz- zahtevajo varnostna pravila konspi- la srečo v nesreči. A srečne roke je dravila predsednica združenja Da- racije. Očeta Edvarda so kot sode- tudi v Tičistanu – tam namreč ni nijela Mandeljc in v nagovoru pou- lavca OF ovadili in je zadnjega pol nikogar. Zato hitro raztrosi listke s darila, da je smisel tovrstnih srečanj leta zaprt v Italiji. kratico OF, likom Triglava, verzom v spominjanju nekdanjih dogodkov Tihomila kramlja z otrokoma, ko »Naprej zastave Slave« in z otroko- in ohranjanju zgodovinskih dejstev, pride mimo črno oblečeni policist, ma odhiti iz parka. da tega nikoli ne bi pozabili, saj vi- 'questorin'. Prav takrat fantek Ti- dimo, kaj se dogaja okoli nas po homili reče Tita. Policaju v hipu Zapisal Jože Kos Grabar svetu in v bližini. zastane korak, naglo se obrne in v po pripovedi Tihomile Dobravc Slavnostni govornik mag. Mar- italijanščini trdo vpraša Tihomilo, ko Rusjan, državni sekretar na mi- od kod fantek ve za ime Tito. Ti- nistrstvu za kulturo, se je navezal homila mu pol v italijanščini, pol v na zgodovinska dejstva, na pogum slovenščini odgovori, da malček še bork in borcev, ki so darovali svoje ne zna pravilno izgovoriti imena Ti- življenje za to, kar uživamo danes. do, čeprav je okupator izvajal nasi- za delo v organizacijah. Srebrne homila in jo pač kliče Tita. Policist B E S E D A Spomnil je na dogodke od ustano- lje nad njihovimi domačimi. Opo- plakete ZZB za vrednote NOB Slo- ni zadovoljen s pojasnilom. Tiho- vitve Cankarjevega bataljona 5. av- zoril je tudi, da je vrednote iz časa venije so prejeli predsednica Zdru- mila mu pokaže izkaznico, na kateri gusta 1941 na Vodiški planini. Ori- narodnoosvobodilnega boja treba ženja ZB Radovljica Danijeli Man- črno na belem piše, da je registrira- sal je tudi pomembno vlogo Osvo- gojiti tudi v današnjem času. deljc, članica ZB KO Bled Zdenki na »educatrice«. Kaj če bo policaj bodilne fronte ter pogum fantov Na proslavi s kulturnim progra- Šolar in predsednik ZB KO Zasip začel preiskovati otroški voziček? www.svobodnabeseda.si in deklet, da so se pridružili fronti, mom je podpredsednik Združenja Bojan Trseglav. Kaj če v njem najde trosile listke zapustili domačije in domače ter v ZB Radovljica Drago Finžgar po- OF? Questorin še naprej vrta vanjo težkih razmerah izbojevali svobo- delil priznanja zaslužnim članom Martin Gorišek, foto: arhiv ZB 14 september 2024 IMELI SMO LJUDI SPOMINI Udin boršt Silvo Gregorič Doroteja Simčič Dušan Štok Ob 82. obletnici tragedije 13. septembra 1942 so Nemci po zane je izdelal dosti čevljev in škor- izdaji obkolili Udin boršt, v katere- njev. Zelo pa ju je prizadelo, ko sta ga se je po prehranjevalni akciji v izvedela, da je blizu njunega doma Smukovem mlinu v Retjah zateklo v Voglu v Sp. Dupljah padel, verje- 63 borcev in bork 2. in 3. čete 2. ba- tno kot prvi v tej tragediji, partizan, taljona Kokrškega odreda. Nemci ki sta ga nekaj mesecev pred tem v so boršt obkolili z okoli 3000 mož- letu 1942 skrivala in negovala, ker mi, tako, da je bilo razmerje 47 : 1. je bil težko ranjen. Ta partizan je bil Silvo Gregorič se je rodil leta 1929 Konec avgusta nas je v 99. letu sta- Dušan Štok se je rodil leta 1926 v Kot piše Ivo Jan v svoji knjigi Kok- Jože Pance. Tistega dne se je pred v Volčji Dragi. Njegov oče je moral rosti zapustila Doroteja Simčič - vasi Majcni v občina Sežana. Izha- rški odred I. (1980), je v tej neena- Nemci zavlekel nad Arneževo luk- z občasnim delom v bližnji opekar- Darka, rojena 16. decembra 1925 ja iz narodno zavedne kmečko-de- kem boju padlo 23 borcev in bor- njo. Ko je videl prodirajočo kolono ni preživljati desetčlansko družino. v Žužemberku. Na njen osebnostni lavske protifašistične družine, ki je ka, pogumna komaj 15-letna Ančka Nemcev iz Vogla v boršt, je sprožil Že v najbolj rani mladosti je Silvo razvoj je močno vplival oče Jože med narodnoosvobodilnim bojem Kokalj - Nataša. Nemci so zajeli 33 nekaj strelov nanje, kar ga je stalo spoznal, kaj pomenita huda revšči- Smole, načitan in razgledan samo- dejavno sodelovala z Osvobodilno partizanov. Ker do konca leta oku- življenja. Za hrbet mu je namreč na in fašistično raznarodovanje. uk, član Sokola, liberalec, ki je kot fronto. pator ni več streljal talcev, je zajete prišla druga kolona sovražnikov, ki Prav zato se je izoblikoval v naro- vojak avstro-ogrske vojske v blatu Zaradi liberalnih pogledov in od- poslal v razna koncentracijska ta- je iz Žiganje vasi prodirala v središ- dno zavednega pokončnega člove- in krvi Galicije za vedno zavrgel ilu- pora proti fašističnemu režimu v borišča, kjer jih je 19 umrlo. Iz te če gozda, in ga ubila. ka z izostrenim čutom za pravič- zijo o dobrem in usmiljenem bogu. Trstu je njegov oče Tine, ki je bil neenake bitke se je rešilo samo šest Da je bila Kostevčeva družina nost, tudi socialno. Osnovno šolo Po prvem svetovni vojni se je kot zaposleni zidar v tržaškem pristani- partizanov. partizanska, ki je za to plačala velik je obiskoval v Bukovici, nato pa je zaveden Slovan in Slovenec v srb- šču, pred vojno izgubil delo in emi- Ivo Jan na strani 383 svoje knjige delež, dokazujeta tudi smrti dveh delal v Gorici kot trgovski vajenec. ski armadi bojeval na solunski fron- griral v Argentino. Družina je tako piše, da je tega dne patrulja iz Du- Mihovih bratov. Brat Anton je pa- Ob kapitulaciji Italije se je v okvi- ti, pozneje pa se je pridružil še bor- hudo obubožala, da je bil Dušan s pelj prinesla pismo komandantu Ja- del dan pred osvoboditvijo Ljublja- ru primorske ljudske vstaje komaj cem generala Maistra. sestro Doro dodeljen materinim so- nezu Perku. Da je bilo res tako, mi ne, 8. maja 1945, v bitki na Orlah štirinajstleten po zgledu starejših Ob začetku druge svetovne vojne, rodnikom v rejo. Mati Marija, kle- je pripovedovala moja stara mama pred Ljubljano. Brat Peter je bil če- bratov pridružil partizanom. Ti so ko je bila Darka stara 16 let, se je na Kraševka, se je čez čas oprijela Cilka Lakner, Kostevčeva Cilka iz vljar. Živel je nekje pri Ljubljani, če se v okviru goriške fronte postavi- njej in vsej družini življenje zelo mlekarstva in skupaj z sinom Duša- Sp. Dupelj. Povedala pa je, da je se prav spomnim, so bile to Drav- li po robu nemškim tankom, ki so spremenilo. Ni bilo najtežje, da so nom mlekarila na območju tržaške- pismo komandantu Perku odnesla lje. Miha mi je povedal, da so se pri tedaj prodirali na Primorsko. Nemci Italijani in zatem Nemci zasedli nji- ga Rojana. Na mater Marijo je bil ona. Ko je naletela na patruljo v bli- njem shajali aktivisti Osvobodilne so se bali zavezniškega izkrcanja v hovo hišo in vzpostavili svojo zati- Dušan zelo navezan. Povedal je, da žini Krive jelke, ji je izročila pismo, fronte. Oba, Cilka in Miha, sta bila severnem delu Jadranskega mor- ralsko okupatorsko oblast, še huje ga je naučila delavnosti, vztrajnosti, obenem pa je partizane opozorila, člana Zveze borcev NOB vse do ja. Na Primorsko so poslali II. SS- je bilo, ko se ob njih pojavile tudi odločnosti in upornosti. da se v vasi zbirajo Nemci. Ko se svoje smrti leta 1980 oziroma 1981. -tankovski korpus pod poveljstvom skupine domačih, fanatično kleri- Po razpadu Italije se je pridru- je vračala, je že videla kolono Nem- Ker je bil tudi moj oče Edvard parti- esesovskega generala Paula Ha- kalnih kolaborantov, ki so poleg na- žil partizanom . Bil je borec I. bri- cev, ki se je vzpenjala po Ukanče- zan v IX. korpusu, odlikovan z me- usserja, s katerim se še ne dovolj silja nad drugače mislečimi obraču- gade 5 bataljona VDV. Po vojni je vem klancu v Udin boršt, zato je daljo za hrabrost, čutim dolžnost, izurjeni in veliko slabše oboroženi navali tudi pretekle osebne zamere. bil pripadnik KNOJ za Gorenjsko, bila primorana iz gozda po zaraš- da o tem njihovem domoljubju tudi partizani niso mogli enakopravno Darka se je kmalu po začetku voj- gojenec vojaške akademije JLA v čenem in skalnatem terenu. Pove- zapišem in povem, da sem ponosen kosati. Tiste dni so po vsej Primor- ne pridružila odporu, bila je člani- Sarajevu, kriminalist TNZ v Sežani, dala je, da je zaradi težko dostop- nanje kot tudi na vse pogumne bor- ski gorele slovenske vasi, prebivalci ca SKOJ, otroke je učila v sloven- Postojni in Kopru, logistik tovorne- nega terena prišla domov močno ce in aktiviste narodnoosvobodil- pa so bežali pred podivjanimi nem- ski ilegalni šoli, njen starejši brat ga prometa v Intereuropi, lovec v okrvavljena. nega boja, brez katerih ne bi živeli škimi hordami, ki so vsevprek po- Marjan Smole pa je odšel v parti- Lovskem društvu Senožeče in rez- Cilka in njen mož Miha Lakner v svobodni državi Sloveniji. bijale tudi starce, ženske in otroke. zane. Tik pred koncem vojne, leta bar naivec. nista bila samo obveščevalca in ak- Štirinajstletni Silvo se je kot po- 1945, so domobranci iz maščeva- Dušan Štok je z družino živel v tivista. Miha je bil čevljar in za parti- Edi Rakovec močnik mitraljezca s svojo eno- nja in jeze nad neizogibnim pora- Semedeli in znal je najti bistvo v to prebijal najprej v Brda, nato pa zom ujeli Darko in skupino deklet, medsebojnih odnosih, pri delu in v Vipavsko dolino. V tem času je naklonjenih partizanom, jih zaprli v življenju. Ostal bo zgled skromnosti staknil tudi kronično poškodbo grad in nad njimi izvedli pošasten in poštenja. DOGODKI Juršinci noge, ki ga je pestila vse življenje. masaker. Darko je iz ječe po posre- ZB Najbolj mu je ostalo v spominu, da dovanju oficirja Wermachta zadnji je neke noči ves premočen, saj je hip uspelo rešiti njenemu očetu. Veličina boja Lackove čete moral prebresti reko Vipavo, potr- Devetnajstletno dekle je dogodek kal na vrata hiše v eni od tamkaj- tako pretresel, da se ga včasih niti šnjih vasi, na veliko presenečenje ni hotela spominjati in ga je skušala Biografija Združenje borcev za vrednote pa mu je odprla njegova mati, ki je potlačiti v pozabo. tudi sama tam našla zatočišče, po- Po vojni je Darka obiskovala uči- NOB Ptuj je v sodelovanju z ob- čino Juršinci 9. avgusta v Mostju tem ko so jim požgali domačo hišo. teljski tečaj in delala v osnovni šoli Prepričevali so ga, naj se vrne do- v Žužemberku, pozneje pa je kon- pripravilo spominsko slovesnost O bratje, mov, Silvo pa kljub mladosti ni ho- čala študij na Pedagoški akademiji ob dnevu spoštovanja vrednot med nam je mnogo skupnega. tel nič slišati o tem, da bi zapustil in vse do upokojitve učila razredni NOB na Ptujskem. Slovesnosti pri Skupen je naš krik; partizanske vrste. Do konca vojne pouk na Muljavi, v Lokah v Tuhinj- spomeniku v gozdičku Laze so se vam je pomenil smrt, je opravljal kurirsko in aktivistič- ski dolini in Ljubljani (Šiška). Doma udeležili tudi svojci padlih, predse- meni življenje. dniki in praporščaki KoDVOS Ptuj. no terensko delo. Nekoč so ga pri in v razredu je sevala svojo milino, tem zajeli Nemci, pa jim je po dveh dobroto, pogum in srčnost, toplino, Slavnostni govor je imela Bran- dneh pridržanja pobegnil. sočutje in altruizem. Vendar je ime- Skupna je vrv; ka Bezeljak, predsednica Zdru- vas so zvezali z njo, ženja borcev za vrednote NOB Ob koncu vojne so Silva glede na la tudi trdna, odločna in neomajna mladost najprej poslali na šolanje načela in prepričanja o poštenju, meni je pomenila igro. Ptuj in članica predsedstva Zveze združenj borcev NOB Slovenije. Iz v Celje, nato v Radgono. Dokončal socialni pravičnosti, svobodi, ena- je srednjo šolo. Ob delu v policiji je kosti in bratstvu. Nikoli ni bila kon- zgodovinskih virov in zapisov je Skupna je pot; nadaljeval usposabljanje v šoli za fliktna v stikih z ljudmi, čeprav se z povzela tragične dogodke na Ptu- vas je vodila v smrt, notranje zadeve v Sremski Kameni- nekaterimi včasih ni strinjala. Tuje jskem ob začetku okupacije. Pose- mene v svet. ci, končal pa je tudi oficirsko šolo. V so ji bile intrige, sovraštvo in prepir bej je poudarila veličino boja Lac- času tržaške krize je bil premeščen in vedno je poskušala v šoli, doma kove čete in obudila spomin na Skupne so naše rebri; dogajanje med narodnoosvobodil- v Koper na položaj komandirja mi- in v širši rodbini zgladiti nesoglas- lice. Ob delu je dokončal pravno fa- ja. Bila je izvrstna pedagoginja in vi ste dali življenje zanje, nim bojem v Juršincih ter na orga- venec: župan občine Juršinci Ro- jaz dajem srce. nizatorja osvobodilnega gibanja v bert Horvat ter predstavniki ZB za kulteto. Z ženo Pavlo sta si ustvarila povsod je bila zaradi strokovnos- družino in v zakonu sta se jima rodili ti in osebnostnih lastnosti izjemno Juršincih, dr. Metoda Spindlerja in vrednote NOB Ptuj Franc Kova- Jože Sevljak študenta Franca Toplaka. Zaradi čec, Anton Zver, Viktorija Šuligoj hčeri Sonja in Nuša. Življenjska pot priljubljena pri otrocih in njihovih ga je leta 1957 vodila v pravosodje. starših. izdaje so ju mučili v ptujskih za- in Jurij Cvitanič. Zbrani so skupaj porih in 30. oktobra 1941 ustrelili s svojci padlih položili cvetje k Leta 1977 je odprl odvetniško pisar- Tovarišica Darka, številnim gene- med talci v Mariboru. spomeniku v Lazah. Po slovesno- no. Z družino se je leta 1966 preselil racijam prvošolčkov, nam sorod- Zbrane je pozdravil župan obči- sti sta župan in predsednica ZB v Žusterno. Upokojil se je leta 2006. nikom in vsem, s katerimi si delila Rad je obiskoval nogometne tekme, svoje življenje, si darovala mnogo ne Juršinci Robert Horvat. Z nav- NOB Ptuj položila venec k spo- V današnjih dihujočim in čustvenim nagovo- minski plošči na zdravstvenem s posebnim veseljem pa je obdelo- in kot svetal zgled boš ostala v na- rom je poudaril pomen spoštova- domu v Juršincih. val oljke. Sodeloval je v združenju šem spominu. častnikov, odvetnikov in krajevnem Andrej Perko časih nja vrednot in poznavanja zgodo- V kulturnem programu pod vod- vine vseh obdobij ter da na lokalni stvom Branke Bezeljak so sodelo- odboru združenja borcev, kjer smo ravni ne sprejemajo razprtij, saj je vali: Kvartet DPD Svoboda Ptuj radi prisluhnili njegovi vselej tehtni Povsod tema na potih lega, NOB SLOVE le tako mogoč razvoj. in mladinska gledališka skupina besedi. O F a človek se skoznjo rine, Boris Kralj Pred spominsko slovesnostjo v KUD dr. Anton Slodnjak Juršin- tava, hodi, dokler gozdičku Laze, kjer je poslednjo ci. Program je povezovala Nataša v nesrečno brezno ne zablodi. bitko bojevala Slovenjegoriška – Žajdela Lah. 194 Lackova četa, je pri obelisku ob 1 194 5 Karel Destovnik Kajuh glavni cesti delegacija položila B. B., foto: Mirko Moleh ZZB NIJE september2024 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopisnico in AMERIŠKI IGRALEC jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, (PETER); TUDI ZATEMNI- OKRASNI SKLON IZDELAVA jubljana, SLOVENSKA PEVKA OŽIVČEVA- E- OVOJ, ZABAVNE GLASBE NJE GESLO 1 TEV N BESNEGA OVITEK GESLO 2 LINO KAMEN SAMO- KOPIJ, Einspielerjeva ulica 6, 1000 L LEGIŠA (IZ ČRK: STALNIKA KSERO- OČE s pripisom »nagradna križanka« ali (NECA) TELESA SINKO) ZVALNIK GRAFIJA pošljite na elektronski naslov: svobodna. POZNA- beseda@zzb-nob.si VALKA do 15. oktobra 2024. Trem izžre- FILMOV banim reševalcem bomo podarili knjigo. NENOR- Izžrebani reševalci križanke iz MALNOST 106. številke časopisa Svobodna beseda ŠVED.PO- BELA HIŠTVENI 1. Jožef Janko Vetrih MOTNJAVA KONCERN Batuje 1, 5262 Črniče ROŽENICE DOMAČE SUKNO 2. Timotej Mijović SL.KNJI- Partizanska c. 47, 4220 Škofja Loka ŠTULA, ŽEVNIK LUKA V (IGOR) VZHODNI 3. Adi Sekavčnik ŠTRCELJ ZNAK ZA ANGLIJI Kotlje 58, 2394 Ravne na Koroškem SELEN MEDVOJNI PODEŽEL- MORSKI UJETNIK SKO RAK V NASELJE Rešitve križanke: LAGERJU, KRALJ ZGORNJE TABO- ŽIVALI OKONČINE PODPORNIK, STARTERKA, ARNI, KARO, RIŠČNIK VOLOVSKI JAREM REVMA, VAS, RONDO, OGOREK, ŽANR, USEK, SAMO- ELIZA- HOTELSKA ČISTILKA, ISOLA, OG, TKANOST, GLASNIK BETH TAYLOR ŠTRENICA, VE, OVCA, JO, SANJE, JER, ETELKA, SLOVEN- SINGAP. STRANIŠČE OTAKAR EVROPSKA IA, PEKEL, OTON, ČRNINA, EP, K MATIČNI SKA ŽENSKA, KI POLITIK VAVRA VALUTA DOMOVINI, LEPENJEC, LETALCE, ORAR, NA, IGRALKA KOPLJE TENG PRODAJA- RAHLA, (MILENA) GROBOVE CHEONG LEC SIMON MEDLA (IZ:GON) MAMIL ZAJC SVETLOBA ENA, FAR. POVEZA- ALUMINIJ NOST Z PREHODNI Geslo: DAN VRNITVE PRIMORSKE ZGODO- PAS MED VINO EKOSI- K MATIČNI DOMOVINI. STEMOMA VEČJA VRTENJE RAZPORED STOJEČA ŽOGE UR VODA IZDELO- KRČNE VALEC ŽILE OMAR SVALJKI, je glasilo ZZB za vrednote VODJA, NOB Slovenije za domoljubna, socialna, KOMAN- ORIS, CMOKI DANSKI gospodarska, politična, zgodovinska in DANT OPIS ADMIRAL OTOK, ALEKSAN- ALS DRA VEL. kulturna vprašanja doma PISKA ANTIČNI in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. ADAM PEROCI BEOČANI TESNOBNO BOHORIČ LITER. ATIŠKI Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije KRITIK GOVORNIK SPANJE Zanj: Marijan Križman, predsednik RICHARDS ISAIOS Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), INDIJSKA MAJHEN PERGAM. dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, REŽISER- RILEC KRALJI KA OTOK dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni (MIRA) ŠPANSKI ČAROVNICE Odgovorni urednik: Janez Alič JUNAK KIRKE telefon: 041 686 322 RASTLINA NEMŠKI DROBNA ČIČERKA FIZIK elektronski naslov: ČLENASTA (MARTIN) svobodna.beseda@zzb-nob.si ŽIVAL NIKOLAJ ANTON Oblikovanje: Vid Brezočnik OMERSA VADNAL Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja MAJHNA OBSTA- Naslov uredništva in naročnin: IKONA JANJE V ČASU ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 ČAROVNIK HRVAŠKI OTOK V EMIL romana.jemec@zzb-nob.si SREDNJI DALMACIJI NOLDE DOGODKI Šentlambert DOGODKI ZB NOB Kamnik Požig Birtove domačije Pohod do je na kratko predstavil delovanje bolnice, saj ima veliko podatkov o njenem delovanju, ker je v njej kot V Šentlambertu nad Zagorjem ob domačo hišo obračala seno. Prišla Partizanske kurir in prevajalec iz angleščine de- Savi so v okviru praznika krajev- je skupina od 15 do 20 esesovcev loval njegov dedek s partizanskim ne skupnosti počastili spomin na z Izlak in obkolili so domačijo. Are- imenom Čikago. Po položitvi venca 80. obletnico požiga Vrtačnikove tirali so gospodarja Mirka, njego- bolnice Bela smo se nekateri napotili še do slapa (Birtove) domačije. Vrtačnikovi vemu bratu Francu pa je po spletu Orglice. Slap velja za enega izmed bratje, ki so vodili gostilno, trgovino srečnih okoliščin uspelo pobegniti. Tudi letos smo se člani ZB NOB najlepših slapov v dolini Kamniške in izpostavo pošte Sava, so vse od Nacisti so požgali domačijo ter od- Kamnik skupaj s člani Policijskega Bistrice. Ime naj bi dobil, ker v času začetka upora proti okupatorju so- vedli Mirka in še nekaj domačinov združenja Sever, odbor Kamnik - velike vode slap šumi, kot bi kdo delovali z Osvobodilno fronto. Par- proti esesovski postojanki v stavbi smi je razpoloženje poživil harmo- Komenda, v prijetnem majskem igral orglice. Drugi malo manj urni tizani in ilegalni politični delavci so izlaške šole, kjer so jih zaslišali. Po nikar Gašper Borišek, medtem ko je jutru napotili v dolino Kamniške Bi- pa so se takoj vrnili na naše izho- pri njih pogosto sestankovali, dobili nekaj dneh so jih prepeljali v trbo- cerkveni pevski zbor župnije Šen- strice pod vencem gora Kamniško- dišče, od tam pa smo se nato vsi osebno zatočišče in prehrano. veljski zapor. tlambert zapel dve pesmi. Nastope -Savinjskih Alp, ki vabijo planince napotili do prostora za piknik Pri Nemške oblasti so kmalu izvede- Birtovega Mirka so poslali v kon- je povezovala rdeča nit domoljubja na bolj ali manj zahtevne planinske Jurju. Druženje smo nadaljevali ob le za njihovo sodelovanje z odpor- centracijsko taborišče Hersbruck, in negovanja prijateljstva. poti. Namenili smo se obiskati do- razgovorih o vsakodnevnih stvareh, niškim gibanjem, ki se je vsako leto kjer je 9. novembra 1944 umrl. Za častno stražo so poskrbeli uni- lino Kamniške Bele, kjer je urejena seveda pa je bila glavna nit pogo- poglabljalo. Tako so imeli 11. aprila Franca Ocepka iz Jablane, ki so ga formirani člani Revirske spominske spominska pot do ostanka Parti- vorov delovanje partizanskih bolnic 1944 Viktor Kovač, sekretar okraj- prav tako zajeli med junijskim do- čete iz Hrastnika, ki so dali pose- zanske bolnice Bela. Zbrali smo se med drugo svetovno vojno. nega komiteja KPS za območje Za- gajanjem v Šentlambertu, so zaradi ben pečat prireditvi. Z obiskom so na parkirišču, kjer je tudi izhodišče Igor Kanižar gorja, njegovi sodelavci in nekateri dezerterstva obsodili na smrt, ven- poleg številnih domačinov razve- do slapa Orglice in gore Ojstrica. člani Šlandrove brigade v Vrtačni- dar se je izvršitvi smrtne kazni izo- selili tudi člani pohodne skupine Tako kot na naših prejšnjih poho- kovi hiši sestanek, kjer so za pod- gnil in dočakal svobodo. Kajuh, ki deluje pod okriljem ZB dih do bolnice je tudi letos pohod poro prizadevanj za intenzivnejšo V spomin na požig narodno za- za vrednote NOB Zagorje. Zbrane vodil skrbnik spominskega parka, mobilizacijo novincev ustanovili vedne Birtove domačije je 16. junij sta nagovorila zagorski župan Ma- imenovanega Dolina miru, tovariš sektorski odbor za teren Šentlam- postal praznik krajevne skupnosti tjaž Švagan in predsednica KS Šen- Miro Potočnik. Med prijetnim spre- bert - Jablana. To je bila bržkone Šentlambert. Na letošnji jubilejni tlambert Sabina Ocepek. Poudarila hodom po zgledno urejeni poti, ki kaplja čez rob, da so se Nemci na slovesnosti tretjo junijsko nedeljo sta pomen upora proti okupatorju jo redno vzdržuje Miro, smo ob podlagi ovaduških informacij odlo- so nastopili Pihalni orkester Svea in sodelovanja v skupnosti. Izrazi- njegovem pripovedovanju o do- čili uničiti domačijo. Zagorje, učenke in učenci Podru- la sta hvaležnost vsem, ki so v boju godkih med delovanjem bolnice Usodnega 16. junija 1944 sta žnične osnovne šole Šentlambert, za osvoboditev izpod nacističnega prišli do vidnih ostankov partizan- Mirko Vrtačnik in njegov brat recitatorja Andrej Režun in Boštjan škornja žrtvovali svoje življenje. ske bolnice, kjer je na skalo pritr- Franc na travniku med cerkvijo in Grošelj, z venčkom partizanskih pe- Boštjan Grošelj jena spominska plošča. Miro nam Ostanki partizanske bolnišnice Bela 16 september 2024 V METEŽU ZGODOVINE Požrtvovalne ženske v NOB »Pogum, iznajdljivost, potrpljenje in odgovornost« Dr. Maca Jogan vsi, ki so prisluhnili kriku svobo- Kakor so se množili spopadi z vila tudi občasne akcije, kot je »ak- de; lahko pa grozote novodobnih okupatorskimi vojaki, tako so se cija za rjuhe« pozimi 1942–1943; »In le kako bi preživeli, če ne bi vojn, ki jih dnevno prikazujejo morale tudi bolnice prilagajati po- iz zbranih rjuh so ženske delale bilo preprostih kmečkih žena in množični mediji, spodbudijo in trebam, iskati nove primerno skri- obveze in kamuflažne plašče. In deklet, ki so obdelovale zemljo, olajšajo vživljanje v tiste razmere. te kraje, se premikati z ranjenci. še bi lahko naštevali, saj je iskanje prinašale hrano v bolnišnice, sani- Kako težko in življenjsko nevarno Kako je bilo ob nemški ofenzivi rešitev sprožalo vedno nove prije- tetni material in tako reševale naša je bilo katero koli uporno delova- novembra 1943, govorijo zapi- me. Tako so aktivi žensk ponekod življenja? Treba je bilo skrbeti za nje, priča nekaj odlomkov iz ome- ski Pavle Kavčič, pomočnice sa- organizirali delovne čete, v katerih 22.000 ranjencev, mnogi niso do- njenih prispevkov v tej dragoceni nitetnega referenta v Levstikovi so ženske in dekleta pomagale pri čakali svobode.« spominski knjigi. brigadi (str. 13): »Ko so se Nemci težjih poljskih delih tistim druži- Ta utemeljitev spominjanja na Če začnemo pri zdravstvu in zna- približevali našemu sektorju, smo nam, ki niso imele potrebne delov- požrtvovalne zdravnice, medicin- menitih partizanskih bolnicah (ki se premaknili proti samotnim va- ne sile; prva takšna četa je bila us- ske sestre, bolničarke, farmacevtke so delovale po vsem slovenskem sem pod vznožjem Mokrca /…/ tanovljena na Vojskem nad Idrijo, in številne druge ženske, dejavne v ozemlju), je bilo najprej izjemno po večdnevnem napornem premi- delovale pa so tudi na Kočevskem, zaledju bojev, je del zahvale Zveze težko najti skriven prostor, potem kanju so se v globoki soteski Iške, v Beli krajini, na Notranjskem in društev vojaških invalidov Slove- pa graditi in zagotavljati nego in ko so jih nenehno preletavala leta- drugod (41). nije, s katero je bila dodatno upra- varnost ranjencev. Po izvirnem do- la, nekoliko spočili, za vse je bil to Med številnimi človekoljubnimi vičena izdaja knjižice Delo žensk kumentu (kroniki Juge Bregant, str. dan oddiha, /…/ »še bolj pa za ra- dejavnostmi na socialnem podro- na zdravstvenem in socialnem 8) je bilo v letu 1942 tako: »… Am- njence. Naredili smo jim 'udobna' čju se je vredno spomniti še na področju v NOB. S številnimi bulanta na Pogorevcu je bila takrat ležišča. Takrat je bilo to že, če si Dr. Pavla Jerina Lah in dr. Franja Bojc eno. »Posebej občudovanja vredna fotografijami ilustrirano in s pe- v slabem stanju. Sestavljali so jo lahko odkidal sneg, pokril zemljo s Bidovec je skrb za otroke ilegalcev, partiza- smimi obogateno knjigo je izdala smrekovimi vejami, tako da je bilo nov, internirancev, pozneje tudi za Dolenjska založba v Novem mestu vsaj mehko pod telesom. Prvikrat karnah, ob povečanih potrebah pa sirote padlih borcev, talcev, umrlih (1996), za vsebino pa so poskrbe- se je bilo ta dan mogoče popol- so terenske partizanske lekarne or- v taboriščih in drugih. Aktivisti in le priznane strokovnjakinje, ki so noma posvetiti ranjencem. Previli ganizirale mrežo za preskrbovanje aktivistke LP-SNP so zanje zbirali v spomin na I. kongres Sloven- smo vse, kajti nekateri so že šesti vojnih in civilnih partizanskih bol- hrano in druge potrebščin ter po- ske protifašistične ženske zveze v dan nosili na rokah zavoje, ki so jih nic. Na Koroškem je bila leta 1944 datke o stanovanjih in o možnih Dobrniču ob 50. obletnici zmage dobili ob poškodbi. /…/ vse frak- ustanovljena terenska apoteka v rejniških družinah; za otroke so iz- nad fašizmom in nacizmom (1995) ture so bile v naglici imobilizirane, Robanovem kotu na Suhadolski delali lažne krstne in prijavne liste, predstavile ključni temi. Dejavnost včasih z navadno deščico«. planoti. da so dobili karte za živila in mleko; žensk v vojaški in civilni partizanski V izredno težkih okoliščinah je Organizirana dejavnost na soci- pomagali so si seveda tudi s pona- saniteti od 1941 do 1945 sta prepri- že ob koncu leta 1942 vodstvo Slo- alnem področju je v začetku oku- rejenimi listinami. Na tak način je čljivo na podlagi različnih pristnih venskih civilnih in vojaških parti- pacije potekala organizacijsko opr- bilo poskrbljeno za 107 ilegalčk- virov obdelali Pavla Jerina - Lah in Dr. Zora Konjajev zanskih bolnic sprejelo odlok, da ta na predvojno ilegalno Ljudsko ov in 76 malih otrok, ki so živeli Zora Stritar -Konjajev, Marija Ci- se ustanovi tudi porodniški odde- pomoč, katere koalicijsko sesta- v ilegali z materami. Kako skrbno gale pa je predstavila vsestransko trije slabo kriti pristreški in kuhinja. lek. Spomladi 1944 je bil v Spo- vljen glavni odbor je vodil delo za je bilo organizirano to delo, kaže bogato delo žensk med NOB na Hrana je bila slaba (krompir, fižol, dnjem Hrastniku zgrajen porodni- vse slovenske pokrajine. Od av- podatek, da niso odkrili niti enega socialnem področju. žganci, vse brez zabele). Vsak tretji ški oddelek, ki ga je organizirala in gusta 1941 pa je bilo to področje ilegalčka in da so razen enega vsi »Prav ta njihova aktivnost, dan nas je obiskal dr. Igor - Pavel vodila dr. Božena Grosman - Vida, dela vključeno v delo odborov OF, preživeli vojno« (36). pa če je bilo to zbiranje hrane, Lunaček. Imeli smo tri hudo ranje- v njem pa je bilo rojenih 53 otrok. organizacija pa se je dopolnjeno Samo teh nekaj drobcev o po- obutve, orožja, denarja ali pa skrb ne in pet bolnikov. Zaradi pomanj- Kot je poudarjeno v knjižici (str. imenovala Ljudska pomoč - Slo- membnem množičnem organizi- za ranjence, begunce, taboriščni- kanja vode so bile higienske raz- 23), je delovanje konspirativne venska narodna pomoč (LP-SNP). ranem delovanju žensk različnih ke, otroke brez staršev, je dokazo- mere slabe. 31. oktobra 1942 smo partizanske porodnišnice v Koče- Kot ugotavlja M. Cigale (33), je poklicev, starosti in slojev na zdra- vala, da je vera v svobodo in bolj- se preselili v bolniško postojanko vskem rogu »edinstven primer v ta humanitarna organizacija bila vstvenem in socialnem področju v ši jutri močnejša od strahu, kaj Jelenžleb. Baraka je bila velika 5 x svetovni gverilski saniteti«. do konca vojne najučinkovitejša v času narodnoosvobodilnega boja lahko stori sovražnik,« je v spre- 6 metrov, krita s starimi deskami, Vse bolniške postojanke so Ljubljani, po kapitulaciji Italije pa zadošča, da smo vsem svobodo- mni besedi opozorila Rina Klinar. ki so puščale. Ležišča so bila slaba, potrebovale zdravila in drug sani- je bila zelo živahna tudi na Primor- ljubnim prednicam skupaj s pred- V letu 2024 si marsikdo težko na tleh, le za ranjence je bilo nekaj tetni material. Odbori Osvobodilne skem in Gorenjskem. Ob stalnih niki globoko hvaležni za njihova predstavlja, koliko poguma, iznaj- slamnjač z ličkanjem. Primanjko- fronte so skrbeli tudi za zbiranje nalogah (pomoč beguncem, zapr- dejanja, hkrati pa upravičeni in dljivosti, vztrajnosti, potrpljenja valo je odej. Za silo krita kuhinja je zdravil, pri čemer so strogo prik- tim, partizanskim družinam, inter- upravičene, da s ponosom na te in odgovornosti so morali imeti bila na prostem …« rito delovali lekarnarji v javnih le- niranim) je ta organizacija pripra- vzore razmišljamo o prihodnosti. DOGODKI Petanjci V SPOMIN Valerija Skrinjar Tvrz »Nekoga moraš imeti rad« Leto hitro mine, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, poklon njegovemu življenju, par- nje leto razglasila za »Minattijevo spomini naj ostanejo! ustanovljena je bila pred 28 leti na tizanskemu uporništvu in njegovi leto« (Ivan Minatti se je rodil v Slo- pobudo zaslužnega prof. Univerze nesmrtni poeziji ter izjemni vlogi in venskih Konjicah). Župan Ratajc je Minilo je več kot leto, odkar se v Mariboru dr. Vaneka Šiftarja, je pomenu poezije in kulture nasploh izrazil ponos nad pesnikovo zapu- je poslovila naša častna članica tudi letos dejavna na vseh področ- za ohranitev in identiteto sloven- ščino in spomnil, da je bil pesnik Združenja NOB Zagorje ob Savi, jih svojega delovanja. Ob potrebni skega naroda. Njegovo življenje in tudi častni občan njihove občine. tovarišica Valerija Skrinjar Tvrz. strokovni podpori uspešno opravlja delo sta tematski okvir tudi letošnje- Osrednji govornik pa je bil pesnik, Da spomini ne zbledijo, je de- svojo temeljno nalogo, to je skrb za ga že tradicionalnega vsakoletnega pisatelj, režiser in scenarist Dušan legacija našega združenja počas- vzdrževanje in razvoj Vrta spominov literarnega natečaja Ustanove za Šarotar, uveljavljen in cenjen v svo- tila obletnico s položitvijo cvetja in tovarištva na Petanjcih s temelj- osnovne in srednje šole v Pomur- jem domačem prekmurskem in slo- na njen grob na Žalah v Ljublja- nim sporočilom »Žrtvam fašizma in ju. Naslovili so ga z njegovo večpo- venskem ter mednarodnem okolju. ni. Tudi v rojstnem kraju Zagorje nacizma v spomin, živim v opomin«. mensko in izjemno priljubljeno pe- V njegovem govoru sta se preple- ob Savi smo v prostorih združe- Posebno mesto v njeni dejav- smijo Nekoga moraš imeti rad. tala pogled na Minattijevo trajno nja postavili stalno razstavo njenih predhodnikov, zato smo izvedli le nosti imajo tradicionalne priredi- Številnim obiskovalcem je na zapuščino v slovenski literaturi 20. priznanj in odlikovanj ter bogato majhen poklon njenemu velikemu tve v začetku maja. Praviloma jih začetku Moški pevski zbor Slava stoletja in poglobljen premislek o zbirko knjižnih del. Naša naloga je, opravljenemu delu. od leta 2001 pripravljajo v spomin Klavora zapel himno Vrta spomi- pesništvu, intimnih vzgibih, ki mo- da cenimo delo in življenje naših Jani Flis na zmago nad nacifašizmom in na nov in tovarištva, Kajuhovo Bosa tivirajo ustvarjalnost pesnikov, in osvoboditev Ljubljane ter na dru- pojdiva, dekle, obsorej. Po uvod- o nepogrešljivi vlogi pesništva tudi ge svetovno pomembne dogodke, nem pozdravu predsednika uprave danes. Prireditev so z izbranim lite- VABILA ki se jih spominjamo vsako leto 9. Ustanove Marjana Šiftarja je nav- rarno-glasbenim recitalom obogati- maja. Naslov teh prireditev je bil zoče nagovoril župan domicilne li dijaki in dijakinje Gimnazije Frana Dan spomina – Žiri od leta 2010 dalje Jambori spo- občine Tišina Franc Horvat. Pose- Miklošiča iz Ljutomera, z izbranim minov in dobrega sosedstva. Leta bej se je zahvalil Ustanovi za skrb programom pa jo je sklenil Moški ZB NOB Škofja Loka, krajevna organizacija Žiri, vabi na letošnjo prireditev Dan spo- 2014 so organi ustanove sprejeli za Vrt spominov in tovarištva, da ta pevski zbor Slava Klavora. mina na izgon okupatorjev iz Žirov, ki bo 26. oktobra 2024 ob 18. uri v dvorani DPD pobudo častnega člana, akademi- še naprej izpričuje svoje temeljno Vsaka majska prireditev se je Svoboda Žiri. ka dr. Antona Vratuše, za nov ci- sporočilo »žrtvam fašizma in na- doslej končala tudi s slavnostno klus majskih prireditev pod skup- cizma v spomin, živim v opomin«. zasaditvijo spominskega drevesa. Društvo Dobrnič nim naslovom Naši zakladi. Častni gostje na prireditvi so bili Jablano v čast in spomin Ivana Mi- Letošnja proslava ob obletnici 1. kongresa SPŽZ/AFŽ v Dobrniču bo v nedeljo, 13. Letošnja prireditev 8. maja je bila župan občine Slovenske Konjice nattija sta zasadila pisatelj Dušan oktobra, ob 12. uri. Podrobnosti po 1. oktobru. Za avtobusni prevoz se obrnite na posvečena Ivanu Minattiju ob stoti Darko Ratajc in sodelavki. Občina Šarotar in župan Darko Ratajc. podružnice DD ali lokalne organizacije ZB. obletnici njegovega rojstva. Bila je Slovenske Konjice je namreč letoš- Marjan Šiftar Vljudno vabljene, vabljeni!