• List 31. i t ' '• ■', Tečaj XLYI1I. i I Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici iemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld 0 ki četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 30. julija 1890 Obseg: Prosto stoječe dvojne brajde sadnega drevja. Tele Razne reči Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nasi dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Prosto stoječe dvojne brajde sadnega 3% dobo narazen se postavijo na štiri vogle obtesani po visoki in 10 . A) po debeli hrastovi stebri (glej po-globoko v tla. Spodnjega konca, ki pride v tla, ne obteši, ter ga drevja. D vojne sadne brajde (Obstgegenspaliere, contrespa-lieurs,) kakor sadne brajde sploh, naredil je še malokedo. Temu je vzrok premajheno strokovno znanje in pa bojazen do stroškov. Take brajde so sicer lahko primerne a preveč sestavljene in predrage, ali pa niso primerne in pre- malo trdno narejene Komur m do stroškov , napravi si lahko brajde, kakor je v knjigi pisano: lepe, elegantne, drage itd Kod pa podpi delal dosedaj še take brajde vselej je posestnik najprvo vprašal za stroške. Spoznal sem, da je tudi tukaj možna zlata srednja pot, po kateri je mogoče narediti prosto stoječe dvojne brajde tudi manj premožnim, zlasti marljivim sadjarjem. pouk sadjarjem hočem tu razložiti svoj način, po katerem delam z obilim uspehom po svojih nasadih. merno zavaruj ? da prehitro pri-ne strhleni. Vsi stebri v eni vrsti se i Podoba Podoba 4. Podoba Prosto stoječo dvojno brajdo imenujemo dve od juga proti severu vštric stoječi brajdni steni, kateri sta navadno po prostoru. morajo zgoraj in spodaj natanko c uravnati ter potem v tla zatrditi. Na oba končna stebra se pritrdita na enak način železni c kljuki (glej na podobi 1.), ki sta po beli. 1 de- široki in sicer ena tri dama) je 40 metre visoki, dolgi pa proti Prostor med obema stenama (braj Po Podoba 5. širok. Sestava je ta le : Pod vrhu 60 » druga od tal. pri pa Kljuke se najbolje pritrdijo z vijaki Povprečno čez steber sta kjuki po 40 c/m dolgi, na vsako stran v pravem kotu zaviti, tako da so zaviti konci taki, ix je mogoče na nje pritrditi lesene late, Tele. 1. Mlado tele. ki vodijo od stebra do stebra in katere so po 7 % m roke, 4 debele in dolge (glej c na podobi ši-5. Kadar pride tele iz rodil, pretrga se popkovina, s katero je bila mladičeva in 6.) Pri vseh notranjih stebrih 80 kljuke na obe strani ajveč slučajih se zavite, zato da je mogoče late od obeh strani pritrditi dosti močna » da popko držala tel z materino krvjo v zvezi. na sama pretrga, ker ni (glej na podobi 2.). Kadar so vse late pritrjene, potem žemo e pa popkovino pi prerežimo jo, prevezavši jo s čistim trakom za je stojalo gotovo. Na stojalo pritrdi 2 do 2V2 % debele eno dlan pod vampom s čistim nožem in po Q O do 3'/, visoke brajdne late od mehkega lesa Potem pa pomo 30 %n narazen z žeblji, čimo popek s petodstotnim karbolnim oljem. S tem se in sicer tako, da lata druge preprečijo vnetja in otekli tako imenovani debeli stene stoji vedno sredi med latama sprednje (oziroma popek prve) stene. (Glej podobo 4.) Tako narejeno stojalo je telet mora dati mesarj ki se težiio ozdravijo in se zaradi njih mnog prodorno svetlobi in zračnemu prepihu. Ako stojalo vrhu tega še z belo barvo premažeš, postane trpežnejše in Vse to pa pri naših domačih živalih često zane- lepš marjaj Čudijo se, če zboli tel da se je popkovin Tako tojalo se da narediti tudi iz železa prerezala in podvezala, ne pomisiij) pa, kakš sta bil žice, a leseno je dokaj cenejše in narediti je je laže. Hrastovi stebri so dovolj trpežni, ako si jih spodaj prav impregnoval, nož in trak, tobačna vrvica. se ni rabil umazan kuhinjski nož ali pa skrbno se popek e primerjamo kako če pa čez 15 do 20 let vendar strhlene, pa jih ni težko zmenjati. Take cvetoče brajde tudi lahko novorojenemu otroku umiva in prevezuje, moramo se le Čuditi, da se našim teletom večkrat popk pokriješ s kako tkanino proti slani. ko se konec popka večkrat dotakne nečiste ne vnamejo i teli Navadno odmerimo dvojnim brajdam več krajih ga pa še namažejo s svežim kravjakom po da ga k ne liže. Taka navada morala se popolnom 20 do c c 30 7 dolžine ter jih postavimo po več vzporedno po 31/2 do narazen, in sicer tako, da je vmes opustiti, in popek s čopičem namočiti s karbolnim o Mlado tele pride bolj ali manj mokro na svet ne zgubi preveč gorkote in se iiem. Da ne prehladi, treba je preprečiti, da ne izhlapi sprijemljiva tekočina, in skrbeti, da se posuši koža. To je najbolje prepustiti kravi, katera žačne takoj lizati tele, ko se jej predloži. Navada je, da mokro kožo pospo s olj po 12 široii ' vzbudi slast. Temu se ne da nič ugovarjati pot in ob vsaki ni dajati takih dražil ali otrobi, da se kravi samo preveč brajdi primeren Ko ga krava liže, poskuša tele vstati i pomagaj mu obrobek, na ka- 10 8Pravi ga k vimenu. Strogo se drži tega da tele Podoba 6 ravne kordone. terega vsadimo pritlični vodo- dobi prvo mleko > ki ga da vime, nikakor vzgoji in režnji brajdnega drevja tu pisati mleka pomlesti in proč zliti. Prvo mleko dobro služi mladi živali, ke Č18ti ? ni tako imenovano črevno smolo iz črev pa ne daj tega zmlezva, jako toraj odpravi teletu Ko je tele sesalo mi namen kakor se > omenjeno bodi le. da vse to ni tako težavno, uaj se pa krava dobro pomolze ploh misli Za brajd vzemi na pritlikavo drevje požlahtnjene take namizne vrste jabolk in hrušek ki lep in velik sad narede. Vzemi le malo število vrst in ako narediš več brajd, imej vsaka stena zarad enak* grižo, Prve dni večKrat zbole teleta za telečjo ali belo ne da ozdraviti. To bolezen katera bolezen se tele naleze takoj, ko pride na svet; kužnina nahaja se najbrž v tleh, rasti in drugega le enako vrsto. Vrste po stenah, v slami in tudi « KI slabo rasto, dlaki. Mleko v materini vzgojuj v obliki navpičnega kordoua 5.) ali pa v obliki črke Z7 (glej čneje rastoče vrste vzgojuj v obliki (glej f, na podobi palmete podobo toliko vpliva, da napravlja iz neznanih vzrokov čreva za kužnino bolj občutljiva, kar se vidi mo » Verrier po zimi po pokladanji obrtne krme. Če se prikaže ta z dvema palicama (glej iy i na podobi 6 ) ali pa s tremi ejami (glej h, na podobi 6.). Drugih oblik ni priporočati, kakih 14 dni bolezen v hlevu, in to se zgodi večkrat po zimi neuo po leti, tedaj ni druzega sredstva, nego da se breje krave ker drugače dosežemo namen Želeti bi pozno bilo da ta članek kaj pripomogel boljšemu razširjanju dvojnih brajd ker tako marši poprej, predno se otele, spravijo v drug hI 3 v, potem je pa treba gledati, da se s slamo, hlevsko opravo ali pa s čevlji ljudi, ki živini pokladajo, ne za- nese kužnina v novi hlev. kateri prostor izvrstno uporabili in si naredili lepih novih H. Bayer v „Wiener landw. Zeitung*. dohodkov krava, predno se oteli, po Poleg tega je dobro, da se nogah in vampu očisti in vime čisto zmije z dveodstotno karbolno vodo » da se kužnina, kolikor je moči, od krave odpravi. 2. Sesajoče tele. t h kravi ali pa ga pitam Ali tele spuščamo iz golide, to se ravna po gospodarskih razmerah pot je naravnejša in pripravnejša, poslednja pa bol ondu, kjer na tele posebno pazijo in imajo zaneslj ljudi, če tele ni nikdar sesalo, ni treba ga odvajati j pri čeme živali 8ekakor nekaj trpe, tudi se lahko količi mleka odmeri po telesni teži. Pi teden naj se daje pri taki vzreji vedno ma terino mleko, pozneje pa zmešano mleko mleko vseh Vsel moramo dati ežega mleka, doki je gorko hit se ne popravi tele slabo prebavlja in jame hujšati ter zopet. Tele moramo pitati po štiri- ali petkrat na da in mu dajati po toliko mleka da tehta šestino telesne teže. Teleta srednjih tehtaj po kakih 90 funtov in treba toraj o 7'/2 Mra mleka na dan. Drugi teden zadostuje, če jih pitamo po trikrat na dan. Če pa puščam tele kravo sesat, dobro je, če ga privežem hlevu, dan. Tel boljše k ali pa spravim v kak grajen prostor v kravi ga puščajmo po štiri- do petkrat na pa ne posesa vsega mleka, kolikor ga imajo sti brž prve dni ne, kadar so se otelile i toraj jih moramo tudi mlesti. Najboljše je, da se jed ali dva sesca izmolzeta, k potem koli ima k mleka in kako rado tele sesa. Prav pa ni na pol pomlesti vseh sescev, ker mleko v vimenu ni jednako- merno sestavljeno. Prvo ima manj tolšče , ker tolste krogljice so laže in tudi v vimenu gredo na vrh, torej jih šele prav nazadnje izmolzemo. Jako važno je, da teletom, ki jih odstavljamo, dalje sa dajemo maternega mleka, kako dolgo, to se ravna ča po tem kako dre go mleko v kakem kraj in kako mislimo pozneje rabiti mlado živ pitajmo tele ž njim da vsaj štiri tedne. manj ča a Za telice štiri Če je mleko drago, e svetovati, ae prav za- nda ted dosti ; moglo, debelilo daljš pita s presnim mlekom bi sicer pripo da bi se živinče prej popolnoma razvilo in bolj melo bi pa manj mleka. Mlade ju le pa rasti in močni in zgodaj za pleme. e prezgodaj nehamo dajati presnega mleka in to je žal jedna glavnih napak pri živinarstvu prevelika in napačna varčnost. je to u rstilo, kajti korist bila majh kot stroj za gnoj je pa delalo govedo z dvema letoma ravno tako izvrstno, kakor tri leta staro. Dandanes pa vemo. da se žival vse življenje ravna po tem, kako jo pitamo in krmimo mlado. Da je govedo zgodaj dobro za delo za pleme ali za pitanje, to dose- go žemo le, če uže telo prav redimo. Malo veči stroški poplačajo se pa dobro, vedo vzredimo lepše in pozneje mu ne moti prebavljanja driska, ki živali močno hujša. To se posebno opazuje, če se namesto presnega daje ne dosti pogreto posneto mleko. Če smo s kakega vzroka prisiljeni dajati posnetega mleka, dajati moramo še sladkega ter ga pogreti, predno ga damo teletu. Sladko mleko se najlaže po sname s separatorjem. Pri vsaki kmetski hiši morali bi si omisliti tak ročni mleko posnemlje, ne da po policah. posname tako separator, s katerim se lahko bilo treba postavljati latvic pripravo se mleko tudi popolnoma i kar pa z žlico ni mogoče. Če se posnema z žlico, naj se mleko dalje časa hladi in pogostoraa zrači mlečna klet, da se ne skisa. Razne reči. * Polaganje mokre lirane koiijem. Konjem ne ško- duje nič tako močno, kakor slaba razvada, polagati jim mokro hrano. Razvada je, kakor rečeno, splošna, in vz- roki. ki se navajajo zato i so dostikrat zelo čudni. Ne- kát pravijo živalim tekne mokra hra navajajo prihrambo časa prej použij mok pa mok h dr je □a bolje; drugi konj mokro hrano mnogo se pa ne misli nič in se polaga ker 5 potrebu]ej bila v živali ed taka ada. Resni manj ča da použijejo h kakor jim je treba za suho. To je pa ravno podaj pak polaganja mokre hra Ako se i suha hrana, mora jo žival počasi prežvekovati in jo po gobci obračati, da jo dosti namoči s slinami. Ako hrana že mokra, odpade omenj log » in h prid lode v želod predno se pom s slinami. e koliko dalje pitati s presnim mlekom, da bodo lepe hran pa ne more veliko opraviti hra slin ; taka jo prebavna in se eči eprebavlj s konjščekom izloči. Po mnogih poskušnjah se je dok da prebavlj konji suh hr 6krat do 8krat č kakor od mokre. Konji, katerim se polaga moKra h 5 vidij se navadno lepo rejeni ali napeti so samo od Gospodinja i hlev. h » ki ima po ve * krajih w sama skrb za premnoge zaužite vode Potij lahko in opešajo in »e oče kravji masla in m saj so starši in da meti kolikor mogoče veliko mleka in e zadosti, če tele sesa štirnajst dni; toraj ne dado dobro rabiti za težka dela. Dostikrat oslabi zarad tega tudi želod in žival dobi lahko ko dedj ravno tako delali vendar velike in so dajale več ali manj mleka bil pomisliti je krave so pa Ali liko. Važno tudi da se zelo veliko hrane potroši ako da so drugimi cenami, nego računimo se mokra polaga. Kajti očitno je, da se zastonj polaga oves, kteri se nahaja neprebavljen v konjščeku, ker se sedaj. Funt teletnine ravno ni porabil za hrano in krepljenje konja, posestnik vendar moral plačati zrnje. Zato ne moremo dosti pred 30 ali 50 leti računili z vse pa ni veljalo 30, ampak 7 do 15 kr., funt govedine ne 3o, ampak 15 do 20 kr. Tedaj ni bilo veliko do tega, ali je govedo potrebovalo dve ali tri leta, da se je popolnoma svojo žival in jo varovati svariti, ne polagati mokre hrane Kdor hoče skrbeti za i daj naj » • samo suhe h * in čiste vode, da se napije. Kdor je le malo časa po- drožje morda uže boloo ter se je sploh bati, da se vino kladal suho hrano, gotovo ne bo več mokre dajal. vsled poletnega kipeuja ne pokvari (na pr. da naredi zavrelico), potem pa s pretakanjem ni odlašati. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 152. Mora biti hladilna cev pri žganjar- Vprašanje 155. Izvolite mi naznaniti, kako je ravnati s cvetlicami, gibate? (A. D. v D. pri R.) v prihodnji „Novici" da postanejo skem kotlu iz bakra, in ali je vse euo, če jo drugače Odgo To dosežete, ako sejete seme takih izpeljem, nego je navadno? (L. B. v P.) Odgovor: Hladilna cev ni ravno, da bi morala biti iz bakra, delajo tudi svinčene, a nikdar ne železnih. Sicer smete rabiti železno. j cvetic ki cveto gibato, in ker se jih mnogo na ta način ne da razmnoževati, ako cvetice potak al drugače je pa nerabna. Ako aRo je znotraj počinjena, si napravite pravilno, ka- 8tavno cvetočih epiči Da st gibat často ali kakor si koli bodi zavito hladilno cev. in to iz železa, ter jo daste znotraj in morda tudi zunaj po- ^^M H^B^I -K ■ P v* g^i . ■ y i jm ciniti, stala Vas bode veliko več, nego primerna bakrena kakeršno je veliko laže narediti. Kako je cev izpeljana, to razuma, strokovnega 2 Morda priobčimo ob priliki kaj več Vprašanje 156. Imam dob razmnožujete s koreninami pa sami vzgojili iz jedno temu je pa treba velik* » nanja, časa, denarja in pa sreče. o tem rastel hmelj njivo » na Kateri ie prav vse eno, gl reč je, da par iz kotla toliko Zemlja in dobro ki sem ga pa zaradi mnogih sitnob opustil bila ob nasadu hmelj globoko prekop ognojena. Svet je nekoliko z ilovico časa kroži po hladilni cevi, da se popolnoma izpremeni v tekočino. Vprašanje 153. Imam blizu 20 let vsajeno hruševo drevo, ki je uže zelo veliko, a dosedaj ni še cvelo ni in brez gramoza dobro uspevalo saditi le neužitno sadj pome 5 Na tem svetu bode menda sadno drevje zaradi nadležnih ljudi ke pa moram vprašam » dobil t. j. sadje za mošt, za to Vas lepih močnih rodilo. Kaj je temu vzrok J odno? (M Odgo\ ua J.) Drevo kaj pomoči, da postane jih sadim in koliko narazen? moštnic v M.) kedaj aj ki lasti z dušikom močno gnojeni zemlji, raste lepo je vsajeno v prav rodovitni, žene Ljublj Odgo Moštnic pa tudi doboste pri kmetijski družbi v na pri Fr. O Klenertu v Gradci itd o v Brežicah v Vašem svetu, katerega last ; v les u ter malo ali nič Tako drevo cvete ter prav nič ne rodi do h ( i emo primerjati s človekom, ki ima polno ebeli se, pri tem pa postaja len, ne ljubi nosti so nam znane, je vse eno, če sadite drevje jeseni ali pa pomladi. Moštnico je saditi po 8 do 10 Vprašanje 157. Pri nas je tudi neka) narazen. se mu delati, in človeštvo 3 iz zemlj 30, a les. tako drevo jemlj ristno, raste buj drevo nima ničesar od njega. Tudi trsnega listja pričelo rumeneti Kro pij več hrane 5 nego mu je ko na Štajarskem.) Kaj je to? (D v SI , ki se dela, ni roden. Če bode kedaj prav veliko, izsesalo bode zemljo, ne bode Odgovor : Trtno listje katero smo od Vas zahtevali smo moglo toraj nič več toliko h potem gosp vodj Doleucu v Grm ) in on iz nje dobivati > potem nam piše: Na poslanem listji so sledovi trojne bolezni bode pa rodilo. Ker pa umni sadjar tega ne bode čakal, Peronospore, gleosperioma in blacrota prikrajšal bode uže Našel sam tudi poprej drevesu hra roditi. Kako pa to? Manj plodne emlj ter ga silil v šolskem vinogradu dobro škroplj listi mu ne more dati pol ki je venda j pač pa mu lahko odvzame nekaj korenin, s čimer peronospore. To pa prihaja od tod ker se tudi prikrajša hrana. Izkopljite zatoraj okoli d spora uže poprej udarila skozi listje, predno perono-e bilo jarek toliko daleč od debla škroplj Kar > kolikor daleč segaj pa tiče gleosporioma (kozavosti) veje in sicer toliko globoko, da posekate drevesi vse kore nine, ki segajo do jarka Delo pričao sem, da škroplj se poškropljena i pa ršite j prav zgodaj pomladi. Jarek seveda pote ali pa rasla. Lis rana se j zaspite Vprašanje 154. Je li dobro, vino pretakati po leti kaže bolezen „blacrot", katere nego vsake druge. ije pomaga: kajti našel sem č več ni širila, temuč se naprej sušiti pričel pre da od roba se Francozj Tudi bolj za-, pa boje kadar vre ali Odgo (O. v v Istri.) mezno zasledil jaz sem tega zlodeja od posa- Ker vino pretakamo ne da ga ločimo od droži zaradi tega Vprašanje 158. Ali krompirjeva zel ni škodljiva > zato bi ne bilo ampak tudi zato, da hitreje zori, vini> Je škropljena z bakreno galico? (J. R. v Sv. kadar ravno vre, napačno ako kajti ga po leti pretakali, Pri Ptuji.) če kipeče vino pretočimo, tem Odgo Obširni odgo v članku „Bakreni vitrijol v trtarstvu in javno zdravstvo prej bode pokipelo. Ker se pa vino, kadar dokipi, ustanovi in drožje pade na dno, pravilno je, da ga takrat v 22. številki letošnjih „Novic ga moramo tedaj v novič preto- zel i tako šele krmili, kadar na to vprašanj doboste U ločimo od droži zato čiti. Iz te sledi : Kipeče vino po leti pretakati Ker bodete krompirjevo Krompir prekoplje, takrat škodljivo, a je boljše čakati j ni itako moramo pretočiti da pokipi, ker ga potem na sebi bode uže zel izprana ter bode imela tako malo vitrijol » a *o smete Ako je pa še na drožj skrbi pokrmiti in je tu iz groba izmotati gorostasna kača ali gladen krokodil, katerega je prvi dež iz spanj* prebudil. Za to pustinjo, za to vročino in sušo je priroda, dala kakte ta čuda rastlinskega sveta. Kedar radi žgoče vročine ves rastlinski svet odmrje in se v spanje za Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 180. Rastlinsko življenje po pustarah vroče Amerike. Kakti. Roka božja, ki je ustvarila veličanstvene palme in slikovita drevesa, drobne trave in ves ostali rastlinski kakta, katera se je najbolje razširila. To je kakt dinj z i bi j ostanejo kakti po pustari sveži in veseli, ker se ni jim treba ne boje ne žgoče vročine, ne suše tudi perja se iznebiti, ker ga nimajo. Oni so ustvarjeni za ta kraj, kjer mora vsaka druga rastlina od suše oma- vrsta gati Po pustarah v Venezueli zlasti jedna svet, ustvarila je tudi prave spake V kaktih imamo naj- ki se je zaokrožil kakor dinja in osul z ojstrimi bo čudnejše in najnevadnejše oblike, ali vendar je prav v dicami. Dokler divje govedo in konji besne od žej njih pokazala roka božja, kako umeje primeriti stvorove zijo mule okoli kakta, odgrebejo ž njega pesek, svoje so se kakti rodili, in nenavadna je tudi deca, ki vsakej sili in potrebi. Nenavadni so to kraji je v tej zibeli vzgojila. Vsi kakti so doma v ameriških pu starah, katere se s svojim licem znamenito razlikuje]' od afriške Saha Pustare te » nazivajo jih Llanos » na- ki ga bil veter nanesel, s kopitom odbijajo bodice, in potem pri8lanjajo oprezno svoje suhe gobce, da se nasrčejo vodenega soka. Več potov žejna žival drago plača ta napoj vode, ker si nogo obode, da vse žive dni šepa in boluje. Kakti so tu pravi studenci pustinjski, ker v njih hajajo se v vročem podnebju, ali vendar so ob poletnem dobiva potnik potrebno pijačo. deževju pokrite z najbujnejšimi pašniki zimske suše puste kot peskovito morje dokler v Sahari so za Ako Zraven oblih kaktov, ki gledajo iz peska, pojav-ajo se po pustari neštevilni stebrasti kakti, in se nam idemo s prekrasnih gojzdov, kateri se drže Orinoka na celi kraji v nenavadnem licu prikazujejo. Ako se z rav-sever v Venezuelo, dospeti hočemo v pustare, katere nine v Venezueli začnemo popenjati na Ande, srečavamo nam je Humboldt popisal. Ob rekah, ki se po pustarah ob potu mesto svežih in zelenih trav sivkastozel in » selil se je Evropejec in redi neštevilne goveje bodljikave krogle grčastih kaktov, in izmed njih se vzdigajo črede. Potnik potuje po cele dni preden dojde do kolibe, bradati kakti, na katerih visi pustara se osuje po letîi s prekrasno travo, po ka- se nam prikazujejo kot ozbiljni in žalostni starci dolga siva dlaka, in zato Ako terej se pasejo milijoni podivjanih konj, mul goved gremo z južn Kedar se začne zima bližati, preneha deževje, in solnce iznenaditi nove Amerike na sever, vsak čas nas hočej* in nenavadne oblike kaktov, in keda •čedalje huje pripeka in žg malo drevja, ki se je dojdemo na mehikanske ravnine, najti hoče o drugo po godcih mestih v pustari Ono nastanilo, obleti se kakor zibel kaktov. Tu se nam oko ustavi najpreje na stebrastih naše drevje, kedar pritiska zimski mraz Motili bi se j kaktih, kateri so se kot strašila razširili po golej in ako bi mislili, da povsodi v vročem podnebju ostajajo spaljenej pustari. Njihovi sivkastozeleni steb mole gole gojzdi celo leto pade. zeleni, ali da perje samo od mraza od- roke po deset metrov visoko, in v bližini njihovej se je je v toplem podnebju celo leto vlage ondi prijela tla indijska smokva ; ki napravlja bodečo živo ostane tudi drevj celo leto zeleno, pa po več mejo j skozi katero ne more živ krst pesku naok i • mescev solnce žge in ne dežuje, ondi mora drevje se so se razsule okrogle gla ježastih ali bodičastih obleteti. Zeleni pašniki porumene in se posmode od kaktov, in izmed njih se vijejo vijugasti kakti kakor čne vročine, in žareči veter, ki nad pustaro poigrava > kače In kamorkoli pogledaš, povsodi nahajaš vse čud vzdiga silo prahu, da tudi nebes porumeni. Od dne do nejše in grje oblike, katere s svojim nenavadnim stasom dne so mlake manjše, da se naposled do celega posuše, in vzrastom dajo posebno lice celej okolici. Kedar stopamo po krajih, kateri so s kakti obrasli, vidi se nam, kakor da nismo na zemlji, ker tu da se je priroda kakor odrekla vsem onim zakonom o lepoti in Kakor se na severu marsikatera žival skrije in zanje, da prespi zimo, tako se tudi tu od žgoče vročine zarije v blato ameriški krokodil in kača boa, da v spanju po- mladi pričaka. Suša je kot mora legla na pustaro, gladne obliki, kateri je toli divno in žej trope konj in goved grozno ečejo in tulijo izvela po ostalem rastlinske svetu. Ako tudi ni sledu lepoti v teh stvorovih, vend ter divjajo sem in 5 da osledil saj smrdljivo je nenavadno njihovo lice človeka vrlo zanimalo Pri mlako. To traja mesec, a za prvim blagoslov božji na pustaro, kakor da dežjem se razlije ljubil jih je kot nekako igračo prirodno, in moda jih j dogodilo čudo peljala na naše vrtove, da čudimo ne lepoti, temveč Motni nebes je naenkrat pomodril in kmalu se rumena različnosti najčudnejših likov In res so kakti po rasti tratina ogrne z dišečo travo. Govedo in konj se umire in obliki tako zanimivi, da je vredno par besedij o njih ker jim iz emlj poganja obilna hrana, a z nebesa prši spregovoriti. blagodejni dež. Okoli posušenih pokati, in kosovi se v viš vzdigajo. ta pojav, drugi pot beži od njega barje Kdor začne zemlj Po južnej Evropi, po Afriki in Aziji so se udo- enkrat videl mačile pojedine vrste kakta v tolikej množini, da am ker ve, da se hoče je težko pomisliti, da teh stvorov pred 500 leti ni no beden v teh krajih poznal da Do odkritja Amerike ni vedel stari so to sami doselj kjer se že svet o še kaktih, in ekaj dni vablj zbirajo členi cesarske rodbin pozneje so začeli pojedini trgovci te spačke kot znana in b n a čuda v Evropo pošiljati Sam Li deset raznih vrst kakta, & dai in večina teh kaktov raste da vrtovih v Evropi. kar na kaktu vidimo je poznal samo rodbine gostje. Niti nevesta ne ženin nista ose širjih krogih, pa vendar jutršni praznik cesarske elim jih poznajo 800 vrst, strijske domo av- po raznih botaniških glede Slovencev cem praznujejo vsi narodi izrekoma to lahko trdimo, kar vidimo Belo Ljublj Vse mestne in selske obči počen tekmujejo čudno je in nenavadno kako bi pokazal svoj io-t Samo jeden rod kakta ima pravo perje. To perje pa je veliko in podclgasto, in ti kakti imajo perje samo dokler o veselem prazniku, katerega praznuje cesarska rodbi Srca vsih prebivalcev dežuje, kakor hitro pa stopi vročina koj se oblete f a mi liji kaktov ima velika kakor tudi pravih pri- molil valcev dežele kraujsl jutri z ljubljenim presvitlim mive rodbinske dcgodbe. radovale se bodo es ar je m zani- cesarjem in cesarico vred bod 13 tlikavcev. Stebrasti kakti se potegnejo 10 do Kar so stebrasti kakti v višini, tisto so bodičasti kakti v ši;ini. Jedna vrsta ježastega ali bodičastega kakta v jutri Mehiki zraste v oblo, kat a sedem črevl meri štiri črevlje v viši blagoslova no angela varuha, njuno življenje številne prošnj Vsegatnogočnemu, naj v obil poročencem naj pošlj Jima da spremlj i pošlje dobrega 1U po pravi poti vodi vse h pa bodo zajedno jutri hitel j na akt biva obsegu. Drug mehikanski ježasti nemu vlada še trebušn Bogu dožr naj dobrem čet in bre bh j 400 do 1000 ? in težak je kedaj pa kedaj selih mnogo mnogo srečnih in ve- z Ima zopet kaktov, kateri so tako drob novo poročenima da jik človek v pesku še ne opazi. Stebrasti kakti se dvigajo kot ravni stebri, kateri so ali okro ali brez v približavaj očetovsko delovanj in pa je v( naj blagoslavlja v č goč robati A v s t r i j d dovolj nostvsih m o - snih ali ati. Nizki debeli stebrasti kakti se s svojo obliko ježastim kaktom in dimastim T kaktom, a leti kakte. zopet tvorijo prehod v okrogle grčaste kateri so pokriti sedaj z večjim: sedaj z mani- masujejo jutri prevzvišeni knezoškof praznovanje poroke nadvojvodice Valerije ri sv. Nikolaja ob 10. uri v stol rk Jakob M 80 pet JBJO šimi grčami in bradavicami. Posebne oblike vijugasti kakti, katere tudi pri nas vrlo radi Malo ima rastlinskih familij, katerim m o vi na tako ozka kakor kaktom. Vsi kakti so doma v Ameriki. kate 80 ablj U ko mašo vsa d dežel bila do- vojna oblastva krajih > prav in pa tako bode slovesna sv. maša tudk na Mnogi kjer imajo svoj sedež drža priredijo tudi veselice, obd ročih jim je krajih najglavnejše pristanišče od tam zahaj še na druge nači rodbino. Med oblastva. uboge in ž čutja za cesarsko vse do 40 stop na sever in na jug v zmerno podnebje kate drugimi priredi občina Blejska slavnost- čisti dohodek ob krajih severne in tužne širi gredo kakti visoko na bregove, in vročih tu so tudi za ustanovitev ubož za občino Blejsko. Prazniku odloče ta Ki kateri se nikdar ne spuščaj Ob pod 2.C00 10 uri je sledeči spored: m zjutraj slovesna sv. m a v cerk na ot ju se spenjajo prav oske ti do večuega snega kot pra obalah Popoldne od do jezeru Titi v višini kopališča. ure godba v prostorih 4.200 7 širijo se visoki pernati Kakti, in se po s mi temnorudečimi cvetovi isoči v ši 4.700 Na južnej peruvanskej eha že ves rastlinski 3. Ob 4. uri popoludne tombola v g »stilni MalnerjevL 4. Ob 8. uri zvečer veselica na jezeru s splošno svet, presenečujejo potnika nenavadni kakti rumenkasto- razsvitljavo. rudeče barve, njto zemljišče jih je naj^ povsodi izbirajo kakti suh in kam i n se sol eč. Z A etu, kjer jim podnebj jhujše opira 5. Ob 10. uri zvečer ples v gostilni Malnerjevi. roge občine in vasi v bližini blejskega jezera in praznovanje veselega dneva vsaka po prirede kresove so se razširili kakti po v«em svojih najboljših močeh, vsi praznovalci tega veselega in e m 1 j ta no so se udonačili po jbolje dneva pa bodo navdušeno in soglasno klicali: F u so pok Ijah okoli Sredozemnoga morja. živi nam cesarja! Bog ves pesek in men, tu se da so od nekdaj tu do ma. Tudi v Dalm imajo, k» kor sta našli Poroka nadvojvodice Marije Valerije. S Kočevja se poroča „L. Zt. u Tudi tukaj bode mesto s trgi vred to vrsti novo dom (Dalje prihodnjič.) slovesno praznovalo poroko nadvojvodice Valerije. Dne 30. julija zvečer bode mesto kočevsko razsvitljeno in pred stanovanjem i C. K. OKr. glavarjem bode godba,. Naši dopisi. v Ribnici in pa Velikih Laščah bodo ta večer prižgali kresove. Na dan poroke razobešene bodo zastavo v Iz Ljubljane Kočevji, Ribnici in Velikih Lašičah, povsod vdeležilo hčere nadvojvodice Marije Valerije z nadvojvodom Franc Poroka najmlajše cesarjeve se bode učiteljstvo z šolarji in pa členi uradov slovesne S a I v a t o r-jem sv. mase. vršila se bode jutri O f Ol. Kočevji in Velikih Laščah bodo v nedeljo jul ija v Išlu, popoludne ljudske veselice. Občni zbor zveze kranjskih prostovoljnih ga zagradb hudournikov v dravski dolini. Glede teh izletov silnih društev vršil se je minulo nedeljo ob 10. uri do- oglasiti se je pri načelniku primorskega gozdarskega poludne v magistratni dvorani, pod predsedstvom načel- društva Burgstallerju. nika ljubljanskega gasilnega društva. Zbrane pozdravlja sta v imenu deželnega odbora : odbornik cesarski svetnik M ur nik, v imenu mesta župan Grasselli. Potem se i j e vršilo zborovanje tako. Zvezni odbornik gospod Ahč i n poroča, da je na Kranjskem 56 prostovoljnih gasilnih društev, od katerih je zvezi pristopilo 32. Minulo leto so se ustanovila tri topanih 23 društev osebno, novi zveze so bili pri usta nova društva. Pri shodu je ; da bil manj puščal izvoljenim za Vlada se javno noče vdeleževati sedanje pravde, stopnikom dežele prosto voljo, kakor, kateri koli izvoljen to pa se kaže vedno in povsod, da vladi služeče čas- predsednik republike. ništvo nima nikdar besede pripoznanja za Cehe, ko pa Pred vsem je pomisliti, da izvolitev predsednika je nasprotno nemško stranko vedno povzdiguje v oblake, redkokedaj izraz proste volitve, temveč vspeh podKupo Dr. Rieger skušal je češko stranko zjediniti v vanja in pa nasilstvo onega, ki ima moč v rokah. Vse klicu, da mora vlada v čisto čeških okrajih pripoznati češčino kot notranji uradni jezik, Nemci pa vsled te novejše dogodbe pričajo y da so si mogotci v Ameriki pot predsedništvu pripravljali z bolj ali manj silo zahteve kriče na žive in mrtve, vlada pa tihoma odbija. vitim odstranjenjem svojih prednikov. Večinoma čuje se > žuga Rieger tovo razbije. kraju in vspeha mora prinesti samo dobro premišljen odložiti mandat, s čemur se poravnava go- tem je sedaj obestranska modrost pri korak vl&din v zadnjem trenutku. Nemška. Cesar bil je več dni na potovanju v da je bil prejšnji predsednik aii zastrupen ali vstreljen, in sledil mu je general, ki je vojno ime na svoji strani. Tako se je godilo v Sansalvador-ju in vseh drugih re-publikah. državah toliko zgine nravnost in po- Ako pa v severnih deželah in se ravnokar vrača na Nemško, potem pa gre po kratkem obiskat svojo taščo kraljico Angleško, dalje pojde v posest vzet na novo pridobljen otok Helgoland in petem gre še obiskat ruskega cara. To obiska nje se poleg zasebnih izjav Bismarkovih, smatra za obračanje nemške politike v namen močnej- šeg a prebližavanja k Pri nas seveda ruski politiki. štenost, da sme morilec vživati največjo čast in v rokah imeti vrhovno oblast v dotični državi, potem ni čuda, da tudi vojaštvo le toliko časa hrani zvestobo, dokler se mu ljubi, Kakor hitro pa boljše kaže, prestopi k drugemu. Dogodbe zadnjih dni, ko je vladna vojna republike Gvatemala prestopila k upornikom Sansalvadorskim, in pa ko se je vojna združenih republik argentiskih združila to ravnanje zbuja zasluženo pozornost. Vsak trezen politik se namreč vpraša, kaj nam - < » koristi zveza z Nemško, ako postane Nemška zaveznica z uporniki in je mornarica celo vojno, združenih republik, priča, nenravn08t vlada sedaj v novem svetu streljala kakošna na vladno gnjiloba in dvomimo, da našega tekmovalca na Balkanu? se bodo posledice tega z brezverstvom gojenega nihi- lizma krvavo maščevale nad sedaj še lepo cvetočimi Da nas nemška gospodarska politika silovita oško- državami novega sveta. Ljudstvo katero se po brez- dava. čuti vsakdo, tudi to je jasno da carinski borbi značajnosti in nezanesljivosti zametava samo, gotovo izhodu hujska v prvi vrsti Nemška 5 in da oca po- tudi propade. Romun8Ko in Srbsko) v to, rablja potem take borbe da si pota zagotovi tje za svoje izdelke, koristi zveza, pri kateri samo naš nemški zaveznik po- Kaj toraj nam Med angleško vojno pokazala se je nezdavnej ena- ka prikazen, koj je cel polk najboljše vojne odreklo grabila dobiček na našo škodo. Liberalni nemški listi, seveda proslavljajo to zvezo, toda ne z avstrijskega, temveč z nemškega stališča. Knez Ferdinand bival je zadnjih pokorščino. Vlada odposlala ga je v daljno Kolonijo delat pokoro. Alise pa kedaj vrne spokorjeno, je drugo vprašanje. Bolgarska. 14 dr v čeških kopeljah, kjer je imel priliko, slišati sveta druz^h politikov o položaju njegovem. Med tem pa so švigale vsakovrstne govorice o njegovih daljnih namenih. Ene so trdile, da se ne vrne knez več v Bolgarsko, druge, da se vrne tje Batemberžan in proglasi neod- Najnovejše vesti. London. zakon zaradi Zbornica poslancev sprejela je včeraj otoka Helgoland tudi v tretjem n08t Bolgarske, zadnji čas pa se čuj da se te dni vrne knez preko Dunaja nazaj na Bolgarska tla. Stam odstopa branji brez razprave. Bonenos Ayres (Argentinija). Vladna vt>jna prejela je izdatne podpore, upor je zadušen, predsednik dr. Celman se je vrnil. bulo edaj V8egamožni minister kn more se pa Carigrad. Telegrami došli nekaterim glavnim pri vsem tem ponašati z enim vspehom, da je namreč konzulom, potrjujejo, da se je v Meki pokazala kolera. Sultan dovolil 3 škcfijstev za Macadonijo, ako ravno so je Ruska napenjala vse kriplje zabraniti, ta za Bolgarsko velepomenljiv vspeh. Izmed 13 obolelih, j h je 7 umrlo. v tem soglasna vsa poročila, da Odgovorni urednik Avgust Pucihar. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.