Slovencam.
OVila! pevcu svojo moč posodi, Da krepka pesma v domovino vre, Da nasledaje mili bolj osodi
Z gorečnostjo svoj dom Slo vene ozre. Za dom iskreno se začne truditi Prid, slayo sebi — vnukam zadobiti.
Ze lepa zarja nam je zasvetila
Na jasnim nebesu Slovenskimi!,
Iskrenih sere že mnogo je zbudila,
Ko brez preneha v 6inu slavnimu
Se celo svoje trudijo življenje
Za domovine drage izobraženje.
Bogastva slava kmalo, kmalo mine;
Dostojno ni, kar je le v naš korist, Trud slavni za občinstvo ne izgine —
V  gorečimu napisu zgodbe list Imena take slavno oznanuje,
Za kratki trud jim nevmerjočnost snuje.
Hvaležni vnuk vas pozno bode cenil,
Veselo v sreči spomnil se na vas,
Od vas se v spoštovanji ptujic menil Z domačimu zjedinil svoji glas:
»Kdor blagor domovini dati iše,
Se v zgodbo in naroda serce piše.«
Nej se Slovenski čut povsod izlije
Čez hrib Slovenje in čez dol in log,
Nej v sercih vsili ljubezin živa klije , Goreča bolj, kot jo zamore zlog
Besede slabe v daljni kraj poslati,
Kar čuti se, ne da se oznanovati.
Oj vi mladenci.bistriga pogleda
Očestva ne pustite saj v nemar!
Ce dolgo spanje vam sledi zaseda
Nej vas zbudi sedanjih časov žar,
Pripravljena vas setev umno čaka,
Pogumno skazi vsaki se rojaka.
Narode hrepenjenje vse opada
Veljavnost zadobiti cenjeno, Nej to Slovenca krepkiga spodbada
Za slavo delati namenjeno; Bandero nej Slovensko se razširja Klic »Slava« nej Slovenji slavo tirja.
Kot sonca mili žark zemljo objame
V  življenje kliče mirno rod cvetlic, Gorkote varno puntajoče plame
Zori polja rastljine in goric: Nej mirno uma svit pri nas zaseje Zbudivši blagor — mu k dozoru greje,
Ako čez nas viharji pribučijo ,
Ak nam grozi sovražne sile grom,
Slovenci — hrasti — mu sercno stojijo Za narod, za Cesarja in za dom!
Prot serčnosti in uma vse omaga,
Tako Slovencam vstala bode zmaga.
List 18.