Leto LXIX
štev. 158 a
V Ljubljani, v torek, 8. julija 1941-XIX	PoUnina p'«'««« «gotovi Prezzo — Cena L 0.70
Naročnina mesečno
stvo 20 Lir — ne-
in 10.349 za inserate.
za ^^^^^^^	^^^^^^^^	^HP A "VH^1"^	m "HP"^ ^^^^^^^^	12	m«-
ce- ^^^^^^^	^^^t M ^^HhI^^	m ^HmI^^^rn	anno
loletno 34 za	^^M	^^M M ^^M W K	^^MW
Lir.	^^	^^M ^^ m	p.j
Ljubljana	^^^	M^F ^^M M	^k	10.630 per abbo-
10.650 za naročnino mIHHHHI^^	JBbH^P	namenti: 10.349 per
Abbo«um«nti: Me*«
M 30 Lire, Edizione
le imerzionL
Podružnica! Izhaja rt »k dan ijntrnj rasen ponedeljka in dneva po prarniku.	F1M a 1 • i
Novo mesto. _ „ , „ ,, ...	Noto meeto.
E Uredništvo In spravni Kopitarjeva 6, Llablfana. s
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i	Concessionaria esclusira per la pnbblidti tfi provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. g Telelon 4001—4005. 1	ed estera: Unione Pobblicita Italiana S. A, Milano.
Siloviti boji ob Dnjepru, Dnjestru ] in gornjem toku Dvine
Sovjetska armada se na vsej fronti umika - Na severu pa napredu]e;o nemški in f.nski oddelki po določenem načrtu
Na skrajnem severu pri Murmanslcu, ki je ie v sovjetskih rokah, so rdeče čete v zelo težavnem položaju, ker so skoraj popolnoma obkoljene od nemških motoriziranih divizij. Odigravajo se zelo srditi boji za posest mesta.
Na Estonskem in v Latviji so še vedno veliki boji v področju reke Dnine. To ozemlje skušajo sovjetske čete držati za ceno vsake žrtve, da preprečijo direkten napad na Leningrad. Leningrada rdeča vojska ne misli razglasiti za odprto mesto, ker ga hoče branili kot trdnjavo.
Poljane vzhodno od Minska in bregovi reke Berezine so še dalje pozorišče najstrahotnejše borbe, ki divja že leden dni. Tu se noč in dan bori neprestano na stotisoče mož na vsaki strani. Srditi odpor rdeče armade je mogoče razlagati zaradi tega, ker tu branijo najkrajši in najlažji dohod proti Moskvi.
V Voliniji, južno od Rakilniških močvirij so Nemci v zadnjih 48 urah znatno napredovali, tako da se v glavnem bore že na starem ruskem ozemlju. Ker prodirajo tudi na Prutu, se je v Bukovini naredil nevaren »žeppodoben onemu pri Bialistoku, kjer je ostalo nekaj sovjetskih armadnih zborov. Tudi v vzhodni Galiciji in v Bukovini se dela tak žep, ako se rdeči vojski ne posreči pravočasno se izmuzniti z naglim umikom na vzhod.
Nemško vojno poročilo
Iz clavnnga stana vodjo rajha. 7. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	zahodni Besarabiji napredujejo nemške in romunske čete, ko so zlomile sovražni odpor. V Bukovini so romunske čete dosegle na severozahodu madžarske čete in prišle do Dnjestra. Čer-noviee so zasedene. Zasledovanje sovražnika se v Galiciji na široki fronti čez Seret nadaljuje.
Severno od 1'ripjetskih močvirij prodirajo nemške bojne sile na širokem bojišču proti Dnjepru in gornjemu toku Dvine.
Boji nemških in finskih čet se nadaljujejo po načrtu.
Skupine nemških letal so tudi včeraj uničile veliko število sovražnih tankov in tovornih avtomobilov, zaradi njihovega delovanja je bilo mnogo sovjetskih baterij izločenih iz boja, mnogo vlakov je bilo razdejanih, prav tako pa je bilo razdejanih mnogo cest in skladišč orožja. Uspešni letalski napadi so se nadaljevali proti sovražniku v Ukrajini in proti sovražnim utrdbam. Ostale skupine so bombardirale sovražne fete na prostoru okoli Sinolcnska in vzhodno od Peipuškega jezera. Bojna in strmoglavska letala so podpirala prodiranje čet na kopnem na polotoku Ribari in so sovražna oporišča posejala z bombami vseh vrst.
Sovjeti so dne 6. julija izgubili 204 letala, ln sicer v letalskih bojih 160, 41 letal je bilo razdejanih na tleh, tri letala pa so sestrelili mornariški čolni. Pogrešamo deset lastnih letal.
V	vzhodnem delu Vzhodnega morja so nemški minolovci naleteli na štiri sovjetske rušilce. Samo v enem boju je bil poškodovan en sovražni rušilec, nato pa se je sovražnik umaknil. Isti minolovci so odpodili sedem bombnih napadov ter so pri tem sestrelili tri sovjetska letala.
V	boju proti Angliji je letalstvo v Kanalu sv. Jurija potopilo dve tovorni ladji s skupno 10.000 tonami. Bojna letala so ponoči uspešno bombardirala letališča v srednji Angliji in pri-stanške naprave na južni in jugovzhodni obali otoka. Nadaljuje se polaganje min pred angleška pristanišča.
V	severni Afriki so nemška in italijanska bojna letnln in strmoglavska letala z zadetki v polno bombardirala protiletalske in topniške postojanke v Tobruku.
Pri svojih dnevnih poskusih napadov nad Rokavskim prelivom je sovražnik včeraj izgubil zaradi napadov lovskih letal in ognja protiletalskih topov 19 letal, eno letalo pa je sestrelilo mornariško topništvo.
Angješka bojna letala so v pretekli nori metala rušilne in zažigalne bombo na razne kraje v zahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Požare na stanovanjskih poslopjih, med drugim tudi v Dortmundii, so hitro pogasili. Pri teh napadih in pri nočnem napadu nad obrežnim ozemljem v Franciji so nočni lovri in protiletalsko topništvo sestrelili osem bojnih letal.
V	času od 3. do (,. julija je bilo sestreljenih 83 angleških letal, od tega 58 v letalskih bojih od nočnih lovcev. 21 letal je sestrelilo protiletalsko topništvo, štiri letala pa edinim vojne mornarico. Ob istem času je bilo v boju proti Angliji izgubljenih devet lastnih letal.
Glavni slan vodic m jim. 7. julija, lp. Na zahodu od Minska se ie pod pritiskom nemške vojske odločilo 52.000 sovjetskih vojakov položiti orožje in se predati.
»Stalinova črta« ni bila dograjena
Rim, 7. julija, lp. Aneleška propaganda vp te d:ii ipnogo povedali o tako imenovani >Stalinovi črtii, dasi ni mogoče o tej črti dobiti nobenih pravih podatkov, kakor o ničemer, kar se je delalo v Sovjetski Rusiji. Vedo samo to, da je »Sta-
linovo črto< zgradil inženir Pivarov, pod njegovim vodstvom pa so Rusi zgradili nekaj srednjega med Maginotovo in Siegfriedovo črto. Po svojem zunanjem videzu spominja Stalinova črta na Maginotovo črto. od Siegfriedove črte pa je posnela globino. Baje je ta črta globoka do 100 km. Ta poročila in podatki o »Stalinovi črti« prihajajo iz Londona čez.Newyork in jih je treba smatrati za propagando. Nemška vojska, ki je uničila Maginotovo črto, ima na razpolago sredstva, da Ik> lahko razbila tudi to zadnjo utrjeno črto v Evropi.
Mednarodni vojaški krogi priznavajo, da ima Nemčija pri razbijanju utrjenih črt prvenstvo. Maginotovo črto pa je branila sveža vojska, proti Stalinovi črti pa se sedaj i>omika razbita rdeča vojska. Pa tudi na tej črti vlada velika zmešnjava, ker je znano, da utrdbe niso bile dokončane. Teoretično bi ta Stalinova črta morala iti od Belega morja do Črnega morja, in sicer na zahodu od Ljeningrada in Moskve čez Sl,|olensk in Kijev.
černovice je uničil požar
Bukarešta, 7. julija, lp. Z moldavskega bojišča poročajo, da so imele sovjetske čete. ki se vojskujejo na severnem romunskem bojišču, velike izgube. Razbitih je bilo več ruskih divizij, ki sedaj v neredu beže proti Hotinu. Nemške in romunske oklepne kolone so zavzele sovražne postojanke v noči dne 2. julija. Boji so bili zelo srditi, kajti reki Siret in Sueeava sta bili naj-l>oljši obrambni črti za sovjetsko vojsko. 5. julija so nemške in romunske oklepne kolone zavzele prestolnico Bukovine Černovice. Mesto je bilo zavzeto nenadoma, toda od Cernovic je ostalo le malo, kajti |>ožar je uničil skoraj celo mesto. — Kakor je bilo ukazano rdečim četam, so pri svojem umiku zažigale in uničevale vsa naselja. Dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti ogromnega obsega škode, toda kurirji, ki prihajajo iz bivših Cernovic, pravijo, da je slika i>ožganega mesta grozna. Hiše gore, na vseh straneh še divjajo požari, zidovi se rušijo in prebivalstvo v grozi beži na polja. Ko so sovjetski politični komisarji opazili na bližnjih hribih, da se približujejo nemške in romunske motorizirane kolone, so ukazali vojakom, da naj gredo v hiše, da naj vse polijejo z bencinom in petrolejem in da naj vse zažgo. Ko je požar segel visoko proti nebu, so sovjetske čete zbežale proti vzhodu. S sovjetskimi četami pa so iz Cernovic zbežali tudi židje, ki so gospodarili v mestu potem, ko so sovjetske čete zasedle Bukovino.
Madžarsko vojno poročilo
Dudimpešta, 7. julija, lp. Načelnik madžarskega glavnega stana poroča:
Dne 5. julija so naše čete dosegle Dnjester. Zadnii sovjetski oddelki skušajo s skrajnim naporom na nekaterih odsekih izvesti prehod čez reko.
Budimpešta, 7. julija, lp. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so madžarske čete zlomile sovjetski odpor na utrjeni črti. ki so jo holjševiki pripravili na Karpatih in so bile utrdbe ponekod v višini do 2000 ni. Ko so niadž. čete zlomile prvo obrambno črto, so sovražni oddelki ovirali madžarske čete pri napredovanju zlasti tam, kjer so prehodi zelo tesni. Po prvih 50 km prodiranja so madžarske čete prišle do Dnjestra, ki so ga dosegle 5. julija. Na bregu te reke se nadaljuje srdita bitka. Poldriigoletno nasilstvo Itoljšcvikov v vzhodni Galiciji je zelo spremenilo to pokrajino. Prebivalstvo so odselili iz pokrajine, ki je bila proglašena za vojaško področje. Tisoči in tisoči Poljakov in Ukrajincev so bili prepeljani, na njihove domove pa so prišli Rusi iz pokrajin ob Volgi. Toda ti Rusi niso več čakali madžarskih vojakov, ampak so se rajši umaknili z rdečimi četami. Ukrajinsko prebivalstvo, ki so vrača na svoje domove, se večinoma mora vrniti med razvaline in na pogorišča.
Na finskem bojišču
Helsinki, 7. julija, lp. Tukajšnji vojaški krogi poudarjajo, da se boji na severnem in osrednjem bojišču proti boljševiški vojski nadaljujejo po do-
Ko bo zlomljena sovjetska vojska,
Berlin, 7. julija, lp. »Volkischer Beobachter« poudarja v svojem današnjem uvodniku, da je glavni sovražnik šc vedno Anglija. Boljševizem ni nevarnost in ni sam po sebi nevaren narodom, ki so močni in pripravljeni, da se zoperstavijo holjševiškemu strupu. Boljševizem pa lahko postane smrtna nevarnost za Kvropo zaradi svojega zavezništva i angložidovsko plutokracijo. ta nevarnost pa bo izločena šele tedaj, kadar bodo končno popolnoma izločene kapitalistične in komunistične klike v Londonu. Vojna proti Angliji se bo tedaj neusmiljeno nadaljevala, kakor to dokaiiijcj« naraščajoči uspehi boja na Atlantiku in Telike izgube angleškega letalstva pri bojih nad Rokavskim pre-
ločenih nemških in finskih načrtih, dasi so ozemeljske in vremenske razmere neugodne. V zadnjih 21 urah so opazili, da je popustila napadalna delavnost sovjetske vojske proti Finski. Še tri sovražna letala so bila sestreljena. Sestrelila so jih finska lovska letala med letalskimi spopadi, do katerih je prišlo nad bojiščem.
Hango je popolnoma obkoljen
Helsinki, 7. julija, lp. Sovjetska trdnjava v Hangoju v Finskem zalivu je i>o|>olnoina odsekana in ne more več dobivati ničesar iz Sovjetske Rusije. Trdnjavo so finske čete popolnoma obkolile, |>o morju pa trdnjava ne more dobiti nobenih okrepitev, ker je zaliv poln min in ker je sovjetska mornarica doživela prehude udarce. Težko finsko topništvo neprestano ttl'-,,r«4iuie to trdnjavo.
Bollettino Nr. 397.
II Quartier generale delle Forze Armatc comunica:
NeH'Africa scttentrionale sul fronte tli Tobruk la nostra artiglieria ha battuto fante-rie e earri armati nemiri. Formazioni aeree delPAsse hanno attaecato in picchiata batterie e posizioni nemiehe della piazza; altri veli-voli hanno colpito concentramciiti di auto-
Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil poroča:
Severna Afrika: Italijansko topništvo je razbijalo sovražne pehotne oddelke in sovražne tanke na bojišču pri Tobruku. Italijanski iu nemški letalski oddelki so s str-moglavskimi napadi napadali baterije in sovražne postojanke v utrdbi, druga letala pa so bombardirala zbirališča sovražnih oklepnih sredstev jugozahodno od S i d i e 1 Bara-n i j a.
Sovražnik je ponoči izvedel polet na B c n g h a z i.
Vzhodna Afrika: Poročajo o delovanju topništva v odseku Uolšefit (Gondar).
Včeraj popoldne so sovražna letala izvedla napad na P a 1 e r ni o. Poročajo o nekaj škode v pristanišču; med civilnim prebivalstvom pa so bile tri osebe ubite, ok-li 20 pa jih je bilo ranjenih.
Vojaki v Vzhodni Afriki so zvesto služili domovini
Rim, 7. julija, lp. Ko je padla Ainba Alagi, ie sovražnik pričel napad na naše sile pri Galli in Sidaniu, ki so se že dva meseca zmagovito borile proti premočnemu sovražniku. Napad je bil koncentričen, bilka je bila silna na vsej dolgi fronti od jezerc pri Dalmsu do Dal Kaffe pri Limniu. Ceste, ki so jih zgradili naši delavci v petih letih plodne kolonizacije, so služile sovražniku iu so olajševale njegovo premikanje. Sovražnik ie lahko uporabljal v veliki meri oklopna vozila proti našim četam, ki so
bo sledil končni obračun z Anglijo
livonu Anglija bo morala hiti nad vse pozorna tedaj, ko bo Nemčija zlomila in poteptala komunistično zver in bo imela svobodne roke in '"bet, za zadnji obračun z Anglijo
Dve angleški ladji potopljeni
Berlin, 7. julija, lp. Nemška podmornica je potopila angleški parnik, ki je imel na krovu mnogo letal vrste »Spilfire«. Ta letala so peljali v Aleksandrijo v Egipt.
Neka druga nemška podmornica je potopila i angleško trgovsko ladjo, ki je imela 7000 ton ter I je tudi bila natovorjena z letali za Anglijo.
Kralj in Cesar in Kraljica in Cesarica pri ranjenih mornarjih
Apuanija, 7. julija, lp. Nj. Vel. Kralj in Cesar in Nj. Vel. Kraljica in Cesarica sta danes dopoldne obiskala vojaško bolnišnico za mornarje, kjer sta se dve uri pogovarjala t vojnimi ranjenci, ki so Visokima gostoma priredili navdušeno manifestacijo.
Fašistična mladina se navdušeno odziva vpoklicu
Tarento, 7. julija, lp. Fašistični vseučiliški dijaki so se zbrani v dolgo kolono predstavili vojaškemu okrožnemu p&veljstvu. Mlade tovariše so spremljali oddelki GIL in ostali vseuči-liščniki, pruv tako pa tudi zastopniki krajevnih organizacij, ki so pozdravljali korakajoč«) mladino, prav tako pa jim je priredilo lepe manifestacije meščansko prebivalstvo.
Nn poveljstvu jih je sprejel in pozdravil prefekt, zvezni tajnik iu vojaške oblasti. Zvezni tajnik je poveličeval tradicije mlndcniškega pro-stovoljstva, te tradicije pa se sedaj v Mussolini-jevi mladini najodličlieje uveljavljajo. Osebnosti so se nato tovariško pogovarjale z vseučiliše-niki, ki jih je prebivalstvo znova in znova navdušeno pozdravljalo. Nato so dijaki odšli nn postajo, med mladino pa je bilo navdušenje izredno veliko.
mezzi a suil-ovest di Sidi EI Barrani. II nemi-co ha rompiuto uifincursiouc notturua su Bengasi.
NeirAfrica orientale vivace attivita di artiglieria nel settore di Uolchefit (Goiular).
Nel pomeriggio di ieri 1'aviazioiie nemira ha rompiuto uii'inrursione su Palermo al-cuni danili al porto, tre morti ed una venti-na di leriti tra la popolazione civile.
bile že utrujene in oslabljene. Bila je neenaka borba, v kateri naše čete niso imele upanja nn uspeh, temveč so hotele samo služili domovini in podaljšati odpor, da hi vezale na ta način čete, ki bi jih sovražnik lahko uporabil drugod, l.d i no plačilo teli žilavih borcev imperija if) bilo tveganje, pomanjkanje in žrtvovanje. Brez oporišč in ob dežju, ki je oležkočal premikali i« so se naše čete borile proti sovražniku, ki if) napadal od vseh strani, iu In s požrtvovalnim duhom, ki je zbudil začuden ie sovražnika. Vsaka skupina se ie borila do zadnjega, dokler i<3 ni pomanjkanje municijc in živeža prisililo k predaji. V pasu malih jezer se je neka kolona borila nad mesec dni, čeprav ie bila od vseh strani obkoljena. Južno od tod sta se borili dve diviziji, ki sla bili že oslabljeni. lCna se ie prr-dala. drugi se ie posrečilo prelolči se z neverjetnimi ležkočami do področja Dembidolla, kjer ie general Gazzera ukazal poslednjo obrambo. 'I u s ose zbrale tudi čete, ki so bile v Gimmi, poleni ko ie bilo mesto zapuščeno, da bi obvarovalo civilno prebivalstvo. Tu so se zbrale tudi čete, ki so se umaknile iz Bauda.
V Dembidollu je bil zadnji odpor čet. ki so se 1.1 mesecev borile s premočnim sovražnikom. Ti vojaki, ki niso bili nikoli poraženi na bojišču, so popustili šele leda i. ko jim je zmanjkalo zadnjih sredstev za borbo. Danes imajo ponosno zavesi, da so dobro služili domovini in da so zapustili v le j zemlji svetlo tradicijo civilnih in vojaških vrlin, ki bo obrodila sadove ob uri zopelne osvojitve.
Boji v Siriji
lieirut, 7. jul. lp. Francosko uradno vojno poročilo o bojih v Siriji pravi:
Angleške vojne sile so včeraj zbrale po-membtie okrepitve, zlasti ob obrežju. Zaradi neprestanega napadanja francoskega letalstva in zaradi odpora francoskih čel večina angleških oklepnih kolon, ki ie prodrla v sirijsko puščavo. ni mogla premagali in prekoračiti črte Pal-mira-Deis 1> Zor-Tel. Samo nekaterim majhnim oddelkom so je posrečilo vdreti globlje. Ob obrežju so angleške oklepne sile ob zori napadle francoske postojanke pri Damurju. Angleško topništvo je pred tem napadom močno bombardiralo vso noč naše postojanke, pri bombardiranju pa jih je podpiralo tudi angleško vojno brodovje. V lom odseku se sedaj razvijajo hudi boji. Iz drugih odsekov ni mogoče poročati ničesar posebnega. Angleško letalstvo ie v noči na 0. julij trikrat napadlo Beirul. I o vzročen n materialna škoda pa je neznatna. I rancosko letalstvo je odločno sodelovalo pri lx)|ih v vseh odsekih in je zlnsli bombardiralo angleške oklepne kolone v pokrajini Dair-Ks Zor. Dve angleški letali vrste »Blenlieim« sta bili sestreljeni dne 4. julija, dva angleška lovca viste »(.urlis« pa 5. julija.
Rurnos Airrs, 7. julija, lp. Iz raznih virov prinaiaio poročila, Ha j«, prišlo do obmejnih spopadov na meji med Ekvadorjem m Periiiciii.' Prva poročila o leh dogodkih priliaiab ir Ouoilc.
Anglija je in ostane glavni
sovražnik
Attivita d* artigleria e d* aviazione neh* Afrka Settentrionale
Vojno poročilo štev. 397:
Letalsko in topniško delovanje v Severni Afriki
Ordinanze
dell'Alto Commissario
Proroga dei contratti collettivi di lavoro
L'Alto Commissario per la provinria di Lubiana,
visto il decreto-leggc 12 fcbbraio 19"57, ritenutu l'urgente necessita tli provvcdere,
o rd iua:
Art. 1. Kino a nuove disposizioni, i contratti
collettivi di lavoro stipulati a sensi del decreto-legge 12 febbraio C>"57, sono mantenuti in vigore, anclie sc deiiunciati.
Art. 2. Dalla clafa della preselite ordinanza i contratti collettivi di lavoro, di cui all articolo preccdente, clie nbbiano cessnto di essere in vigore, per scndenza del termine, per denuncia o altro motivo, posteriormente al 15 maržo 19-41-XIX e non siano stati sostituiti da nuovi accordi collettivi, riprendono a produrre i loro effetti nei confronti delle imprese e delle categorie per le qitali cruno stati stipulati.
Art. \ I salari, contrattualinente stabiliti fra iniprenditore e Invorntore e di fntto corrisposti alla dnttt della preselite ordinanza, in quanto importino per il Invorntore un trattamento piu favorevole di quel!o previsto dalle norme di cui agli articoli precedenti, continuernnno nd esser-ne corrisposti, nella misura nttuale.
Art. 4. Ogni patto rontrario alle disposizioni della preselite ordinanza, che entra in vigore dalla data della sua pubblicozione, e nullo. Lubiana, 2 luglio 194t-XIX.
L'AIto Commissario per la provincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI
Modiiica alle circoscrizioni di alcuni comuni e distretti
L'Alto Commissario per la provinci« di Lubiana,
visto il R. Decreto-legge 3 maggio 1941-XIX,
n. 291,
ritenut« 1'urgente necessita di aggrcgare ai comuni e distretti limitrofi le porzioi-' comunali la cui sede comunnle, secondo i nuovi confini della provincia di Lubiana, e rimasta oltre i limiti della stessa provincia.
o r d i n a:
Ari. t. Sono aggregati temporaneamente: al comune Št. Jošt (distretto di Lubiana): la colonia Suhi Dol della localita Goli vrh (dal co-mune Trata) e In localita Planina (del comune Črni vrh), nppnrtenenti entrambi al distretto di Skofja Loka:
al comune Polhov Gradec (distretto di Lubiana); le localita Sctnik (comune entnstale Črni vrh) e Setnica (comune Črni vrh), nppnrtenenti anibidue al distretto di Škofja Loka;
al comune Dobrova presso Lubiana: il luogo Toško čelo (comune Št. Vid sopra Lubiana);
al comune Lubinnn-citta: le localita Dolnice, Glinica, Kamna gorica e Podutik (comune Št. Vid sopra Lubiana);
nI comune Škocijan (distretto Novo mesto): il luoito Jerman vrh (comune Bučka);
al comune Sv. Križ presso Kostanjevica (distretto Novo mesto): il comune catastale Veliko Mraševo I (localita Veliko Mraševo) dni comune Cerklje ob Krki;
al comune Adlešiči (disretto Črnomelj); il comune catastale Marindol (te localita Marindol, Milici e Paunoviči) dal comune Netretič (distretto Karlovac, Croazia).
Art. 2. La preselite ordinan/.a etra in vigore dalla data della sua pubblicazione.
T nbiana, 2 luglio 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: EMILIO GRAZIOLI
iuliia. lp. Dne 7. julija se potniški in tovorni promet Hrvatsko. Da bi se promet razvijal čim bolj pravilno, so madžarske obla sli ustanovile carinski urad v Aezeku. kjer bo urad istega dne začel delovati.
BudimpeStn. 7 bo obnovil poštni, med Madžarsko in
Censimento della popolazione della provincia di Lubiana
t indetto il censimento della popolazione della provincia di Lubiana al 31 luglio 1<J41-CIX. I mi-litari delle Korze arniate italiane di ogni grado,
compresi i RR. CC. e le RR. Guardic di finanza-sono eselusi dal censimento
Nei giorni dal 2(5 al 80 corrente, ad ogni capo-famiglia e ad ogni capo-convivenza (proprietari o conduttori di alberghi, locande, pensioni, ricoveri, ospedali, čase di cura, ecc.) šarit consegnato, dal-rufficlale di censimento (che sara munito di appo-sita carta personale di riconosciniento), un foglio di fainiglia o di convivenza, che i capi-fatniglia e i capi-convivenza dovranno serupolosamente riem-pire e farlo trovare completato e firmato per la mattina del 1" agosto p. v., data in cui gli ufficiali di censimento inizioranno il ritiro dei fogli stessi.
Per la corretta conipllazione del foglio di censimento, i capi-famiglia ed i capi-convivenza dovranno attenersi scrupulosamente alle avvertenze stampate sulla prima e sulla quarta pagina del foglio stesso.
1 fogli di censimento riempiti in modo incom-pleto o errato saranno restituiti al censito per la ricompilazione
Chi si rifiuti di fornire le notizle richieste nei foglio di censimento o le fornisca, in tutto o in parte, scientemente errate, sarra punito con l'am-
menda da 500 a 2000 lire, e nei časi piu gravi con 1'arresto fino a tre mesi.
I capi-famiglia e i capi-convivenza che il giorno 30 luglio non avessero, eventualmente, ricevuto dall'ufFičiale di censimento i! foglio di censimento, sono tenuti a recarsi all'ufficio comunale per riti-rarlo direttamente.
Analogamente, i capi-famiglia e i capi-convivenza ai quali, entro il 5 agosto, non fosse stato aneora ritirato il foglio riempito, dovranno con-segnarlo direttamente alTufficio comunale.
Dal censimento e eseluso <|ualsiasi scopo fisca-lo e le notizie raccolte sono vincolate al piu seru-puloso segreto d'ufficio. Esse serviranno soltanto alla compilazione di tavole statistiche, senza alcun riferimento individuale.
Lubiana, 6 luglio 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli.
Le retribuzioni aumentate
L'Alto Commissario per la Provincia Lubiana, ritenuta l'urgente necessita di provvedere a un primo adeguamento delle retribuzioni degli impiegati ed operai ali' aumentato costo della vita, demandando ai successivi accordi di categoria la determinazione di una piu equa retribuzione che tonga conto per ciascuna di esse delle necessita di vita del lavoratore, delle possibilitii della produzione e del rendimento del lavoro,
o r d i n a : Art. 1"
a decorrere dal 1 luglio 1941-XIX, le retribuzioni bloccate al 15 marco 1941-XIX degli impiegati e degli operai, ed in genere di tutti i dipendenti delle amministrazioni dell'ex Stato Jugoslavo del-'ex Banato della Drava e delle altre amministrazioni pubbliche e parastatali nonehe dei privati datori di lavoro sono aumentate nella misura se-guente:
per retribuzioni mensili inleriori
superiori
a Liro
000.— del 20% 900.— del 15% 1200.- del 12% 2500,— del 10% 2500.— Lire 250.
Art. 2°
Per la determinazione della percentuale di aumento relativamente alle retribuzioni corrispo-ste a periodi diversi de mese, i minimi indi-cati alPart. 1" devono essere ragguagliati conside-rando il mese pari a 25 giornate lavorative e la settimana pari a sei giornate lavorative.
Art. 3°
Gli eventuali aumenti di retribuzione appli-cati posteriormente al 15 maržo 1941-XIX debbo-no essere mantenuti ma sono eventualmente rias-sorbiti nelle nuove retribuzioni risultanti dall'ap-plicazione degli aumenti previsti dall'art 1°.
Art. 4°
Per i rapporti di lavoro che hanno avuto ini-zio posteriormente al 15° maržo 1941-XIX, l'ade-guamento all'aumenlato costo della vita sarž sta-t)ile in accordi da stipularsi fra le competenti associazioni di categoria e, in caso di disaccordo, dall lspettorato del Lavoro dell'Alto Commissariato della Provincia di Lubiana.
La presente ordinanza entra in vigore dal giorno della sua pubblicazione nei Bollettino Uf-ficiale per la Provincia di Lubiana.
LaAlto Commissario ha nvolto 1'elogio ai fun-zionari delle Ftnanze e della Banca d'ltaiia
L'Alto Commissario della Provincia di Lubiana ha ricevuto tutti i funzionari del Ministero delle Finanze e della Banca dTtalia incaricati delle operazioni per la conversione dei dinari in lire. L'Alto Commissario ha rilevato la rapidit.i e la regolaritu cou le quali la conversione si č svolta e ha rivolto ai camerati presenti un vivis-simo elogio estendendo il suo compiacimento a tutti gli agenti della Forza pubblica che hanno contribuito al regolare svolgimento dele operazioni.
La riunione ha avuto termine al saluto al Re e al Duce.
Gli študenti di medicina terminare gli studi a Padova
II Ministero dell'Edurazione Nazionale ha con-sentito che gli študenti di Medicina sloveni della Provincia di Lubiana, provenienti dall'Universita di Belgrado o da altre Universita, possono essere subito iscritti alla R. Universita di Padova per completari gli studi intrapresi.
I giovani che intendono approfittare della con-cessione saranno favorevolmente accolti dalPUni-' versitft di Padova, la quale usera loro ogni age-volazione.
Per fruire della predetta agevolazione essi debbono, al piu presto possibile, indirizzare do-manda al Rettore Magnifico di quella Universita, possibilniente redalta su carta da bollo da Lire 4, unendo a corredo di essa i seguenti documenti:
a)	Originale del titolo di studi medi, in base al quale sono stati ammessi alTUniversita (Fa-colta di medicina e chirurgia). Coloro che fossero
' momentaneamente impossibilitati di presentare il titolo originale possono esibire provvisoriamente un certificato del medesimo;
b)	Documenti comprovanti gli studi di medicina e chirurgia seguiti e gli esami dati presso l'Universita di Belgrado e in altre;
c)	Certificato di nascita;
d)	Tre fotografie formato tessera, di cui una autenticata;
e)	Crtificato dell'Alto Commissariato di Lubiana attestante che il richiedente appartiene a questa Provincia.
I suddetti documenti debbono essere tradotti in lingua italiana e autenticati dall'Alto Commissariato negli originali e nelle traduzioni. Sono eselusi dalla prosecuzione degli studi gli študenti
di razza ebraica. La domanda e i documenti possono essere presentati alla segreteria dell'Uni-versiti di Lubiana, che provvederft all'inoltro.
Gli aspiranti, prima di sostenere altri esami e di convalidare 1 iserizione all'Universit& di Padova, dovranno superare una prova di conoscenza della lingua italiana. Per ulteriori delucidazioni essi possono rivolgersi allta Segreteria dell'Uni-versita di Lubiana.
Presso la R. Universita di Lubiana si ricevono le iserizioni fino al sesto semestre della Facoltil di medicina e chirurga per 1'anno accademico
1941-42-XX. Lubiana,
5. luglio 1941-XIX.
Podzemski ocean kamenega olja
Pod tem naslovom priobčuje »Gazzetta del Po-poloc članek, kjer pravi, da se ruski podzemski ocean kamenih olj razprostira od Kavkaza in Volge ter Urala pa tja do Črnega in Azovskega morja. Njeno bogastvo je tolikšno, da bi Rusija lahko z njim zalagala večkratno celo Evropo in obenem bila še vedno prvi trgovec z nafto na svetu, ki bi se lahko meril z angloameriškimi petrolejskimi trusti. Tolikšno je petrolejsko bogastvo Rusije, da zadostfije za mnogo stoletij, ne da bi upoštevali neizmerne zaloge naravnega plina, ki ga sedaj spuščajo v zrak iz neumne nevednosti.
Sovjetski režim je v 24 letih znal samo malo uporabiti neizmerne zaloge svojega podzemskega bogastva. Računa se, da je od leta 1803, ko so Rusi pričeli na Kavkazu vrtati petrolej, šele leta 1940, to je po 80 letih, pridobljena letna količjna v Rusiji narasla na 30 milijonov ton. Združene države pa letno navrtajo več kot 180 milijonov ton. Kako je Sovjetska Rusija bila brezbrižna, se vidi iz tega, ker je na Daljnem vzhodu uporabljala izključno« le ameriški petrolej iz Kalifornije in ne svoj. Sovjeti se tudi niso potrudili, da bi zgradili moderne pe-trolejske ladje in prevažali svoj petrolej iz Črnega morja v Baltsko morje in v Tihi ocean, pač pa so mnogo petroleja porabljali za motoriziranje svoje . armade. Ustanovljen je bil poseben komisariat za petrolej in navrtali so mnogo novih vrelcev. Preteklo leto so odkrili silno močne vrelce na dnu Kaspiškega morja, ki dajejo toliko nafte, da bi z njo bile pokrite potrebe cele Rusije. Kaspiško morje je plitvo, ker silno izhlapeva. Zaenkrat so pričeli uporabljati le nekaj podmorskih vrelcev, ki pa so tako močni, da samo eden daje 500 ton petroleja dnevno. Vrelci so prav blizu obale.
Ogromna ležišča so našli tudi v Ukrajini. Ti vrelci so celo močnejši, kakor na Kavkazu. Pri Poltavi, Suni in Jirenigovu že delujejo nekateri vrelci. Mnogo več pa je petroleja še po ravnini proti Črnemu morju in v bližini Azovskega morja. Prav tako so odkrili bogate vrelce med Kaspiškim morjem in Uralom.
Sovjetija za sedaj vseh teh neizmernih naravnih bogastev ni izkoriščala, ker je za svoje potrebe imela dovolj petroleja. Treba bi bilo tudi ogromnih naprav za donosno izrabljanje petrolej- -skih vrelcev, za kar pa Sovjetiji manjkajo strokovnjaki in izvedenci. Rusija je leta 1940 pridobila 30 milijonov ton, lahko bi ga pa letno pridobivala 60 milijonov ton, s tem bi bila pokrita potreba cele Evrope z Rusijo vred. Italija in Nemčija, tako zaključuje članek, imata na razpolago mnogo strokovnjakov in prvovrstnih izvedencev in bosta znali izkoristiti ogromno' petrolejsko bogastvo Rusije in osvoboditi Evropo angloameriškega petrolejskega monopola.
Gospodarstvo
Kakšna naj bo obrestna mera?
ItalilanSiina brez uiitelja
57
Na kolodvoru
Na kolodvor (la stazione) gremo, če koga čakamo (aspettare), če sami odhajamo na pot (par-tire) ali če hočemo kaj poizvedeti (informarsi).
V veliki veži (l'atrio m.) so blagajne (la bigliet-teria) s posameznimi okenci (lo sportello). Iz veže se pride na peron (la banehina), za kar se vzame listek (un biglietto d'ingresso) pri avtomatu (il distributorc automatico).
Vlaki (il convoglio, il treno) stoje na tirih (il binario). Na večjih kolodvorih so vlaki v prostrani lopi (la tcttoia). Vlak tvorijo: lokomotiva (la lo-ccmotiva), poštni voz (un ambulante m. postale), prtljažni voz (un bagagliaio), potniški vozovi (le vetture passeggeri; la vettura passeggeri). Imamo različne potniške (oseb.) vlake (i tržni viaggiatori]: osebni vlak (il treno omnibus), pospešeni vlak (il Ireno accclerato), brzi vlak (il treno diretto), eks-presni vlak (il treno direttissimo), poleg tega pa Se: izletniški {— nedeljski) vlak (il treno iestivo), luksuzni vlak (il treno di ltisso), posebni vlak (il trčno speciale). Dvorni vlak — il treno reale, izvidnica — la staffetta.
Čakalnica (la sala d'aspetto) je zraven okrepčevalnice (il ristoratore, il buffetto). Pisarna postajnega načelnika — 1'ufficio del capostazione.
Pri okencu rečete: Un biglietto per Lubiana, terza classe. Ali: Un'anddta e ritorno per Venizia, seconda classel (Listek za v Benetke in nazaj, drugi razred!)
Cene (i prezzi) so razvidne i« cenovnika za vožnje v eno smer in za vožnje tja in nazaj (la tariffa dei bigličtti di corsa simplice e di andAte e ritorno).
Uslužbenec (sprevodnik, il controllore, il con-duttore) listek preščipne (perforare, bucSre).
Nosačl (Facchino! Fattorlnol) Veliki kovčeg (il bali le) je treba oddati (far registrare) kot prtljago, navadni kovčeg (la valigia) in mali ročni kovčeg Ha valigčtta) se vzame v vagon (la vettura) oz. v oddelek (lo »mmnartimčntol. Prtljaga — i bagAgli.
Vlak vozi po voznem redu (1'orArio), ki ga dobimo v knjižni i»d*ji kot »Indicat6r« GenerSle
džlle Strade ferrate). Odhod — la partenza. hod — l'arrivo. Postanek — la fermdta.
Kluč
Pri-
vajam v 56. nadaljevanju.
Kdo je tam? O kom govorite? Komu pišete? Koga ste videli? Kaj so videli? Kaj dela vaš sin? Na kaj mislite? Kaj se bo iz tega izcimilo (ne = di questo = iz tega)? Kaj sledi iz tega (ne — di questo r= iz tega)? Kaj se vam zdi o tem (ne = di questa cosa)? O katerem človeku govorite? Koliko je ura? Katera izmed teh hiš je vaša? Katere od teh gospS poznate?
Chi preferite? Da chi avčte qučsta nuova? Che cosa volčte? Che cdsa vi k accaduto? Che cosa vi piace? Che cosa ž ci6? Cosa fate qui? Di che nazi6ne sono qučsti soldati? Quale č la sua in-tenzione? Quale di questi libri mi consigliate di comprare? A quale dei vostri amici avete pre-stato questo libro?
In treno.
Un sign6re lunghissimo si 4 installito1 in uno
scompartimento ferrovidrio3.
II treno si ferma ad una stazione, qudndo Al|* portiera'1 appare1 il controllore:
—	II biglietti, per cortesfa5.
II sign6re abbassa" tranqui!lamčnte7 il suo giomale", cčrca il suo bigličtto e lo consžgna".
II controllore lo prende, lo buca, lo rende10, ringrazia, p6i guarda nčlla vettura.
—	Siete solo qui dčntro"?
—	Sil
—	Allora, dice il funzionšrio13, di chi sOno quelle due valige che sono la in fondo1'1?
II sign6re con massima" calma dice:
—	Sono i miži piedi.
t inslntlarsl — namestiti sn; ■ f.elezniiiki; ' vrata v vagonu; » appardre — prlkainti se; » prosim (- 1z vlJndnost); « nhhnssiire — ponižati, spustiti: ' mirnn: » it (tiomalp — dnevnik, časopis: » eon^eitnare — izročiti; 1" rfuuri'o — vrniti; ■ no'-;; usluftucr.cc, uradnik; is il fondo — dno; u la calma — mir, sno
kojaott.
O obrestni meri, ki je veljala pri nas prej, bi se dalo veliko pisati. Po končani svetovni vojni je bilo ustanovljenih mnogo novih denarnih zavodov, ki niso imeli prave dejanske podlage in niso bili potrebni, pa so hoteli privabiti vlagatelje z visoko obrestno mero. To je imelo dve važni posledici: tudi stari zavodi so iz prestižnih in konkurenčnih razlogov bili prisiljeni zvišati obrestno mero na hranilne vloge, drugič pa se je zaradi tega morala zvišati tudi obrestna mera na posojila. Mnogi dolžniki visoke obrestne mere za posojila niso mogli prenesti in so omagali. Upniki so imeli od tega veliko škodo, ki so jo skušali nadomestiti s še večjo obrestno mero za ostale dolgove. Leta 1931 je prišla še gospodarska kriza. Za ureditev razmer na kreditnem trgu so se morale začeti zanimati državne oblasti, ki pa so pokazale premalo volje in moči, da bi zadevo res korenito rešile. Če so skušali naši domači zavodi sami urediti razmere na kreditnem trgu in znižati obrestno mero, so naleteli na konkurenco pri belgraj-skih denarnih zavodih, ki so dajali za naložen denar višje obresti, v njih naložen slovenski denar pa je seveda potem šel v druge pokrajine bivše države.
Z uredlM) Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino je — kakor smo že pisali — sedaj na novo urejena obrestna mera. Vloge pri denarnih zavodih so razdeljene v tri skupine: prva skupina obsega vloge na vista, ki jih lahko vlagatelji takoj in brez ozira na znesek dvignejo, kadar hočejo; v drugo skupino spadajo vezane vloge, s
Ljubljanskim trgovcem. Združenje trgovcev v Ljubljani poziva vse trgovce iz Ljubljane in ljubljanske okolice, naj takoj dvignejo maksimalni ec-liik št. 2 v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom.
Vpis v zadružni register. Z zadružni register je vpisana Pokrajinska zadruga, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani. Ustanovljena je bila na skupščini 16. maja 1941 za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 100 din in se mora plačati ob pri-, stopu. Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor. Člani upravnega odbora so: Molio-rič Ivan, glavni tajnik Zbornico za trgovino in industrijo, dr. Plesa Ivan, tajnik navedene zbornice, dr. Pretnar Josip, tajnik navedene zbornice, vsi v Ljubljani.
Spremembe v trgovinskem registru. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani se je na osnovi odločbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 6. junija 1941-XIX preimenovala v Časa di Risparmio della provincia di Lubiana, slovensko: Hranilnica Ljubljanske pokrajine.
Prijava zalog riža pri trgovcih. Združenje trgovcev v Ljubljani poziva trgovce specerist^. tako grosiste kakor deia.jiisie, ua pri-- MUstuemu prehranjevalnemu uradu v teku jutrišnjega dne,
katerimi lahko vlagatelji razpolagajo na osnovi tri- ali šestmesečne odpovedi; v tretji skupini so vloge, s katerimi lahko vlagatelji le delno razpolagajo po svoji volji. Vlagatelji lahko dvignejo na pr. pri vlogah do 50.000 din le 30% mesečno, pri vlogah nad 50.000 din, oziroma sedaj temu odgovarjajoči vsoti lir, pa lahko dvignejo samo 10% na mesec. Za vsako teh treh vrst je določena posebna obrestna mera. Za vloge na vista, torej za prvo skupino, znašajo obresti 1%. Pri drugi skupini znaša obrestna mera pri vlogah na trimesečno odpoved 2za vloge s šestmesečnim odpovednim rokom pa 3%. Pri tretji skupini, to je pri vlogah, ki jih je moči dvigniti vsak mesec do določenega zneska, znaša obrestna mera 2%. Znižanje obrestne mere na hranilne vloge bo imelo za posledico znižanje obrestne mere na posojila, kar bo imelo vsekakor ugodne posledice za naše gospodarstvo. Nova obrestna mera pa tudi odgovarja zahtevam pravičnosti. Kdor hoče imeti pravico, vsak čas s svojo vlogo popolnoma razpolagati, bo pač moral uvideti, da bo dobil zato manj obresti, ker morajo denarni zavodi imeti v blagajnah vedno na razpolago dovolj denarja, da ga bodo lahko vsak čas izplačali takim vlagateljem in ga ne morejo izposojati obrestonosno naprej. Kdor pa svojo vlogo veže na daljši odpovedni rok, dobi zato višjo obrestno mero. Obrestna mera naj bo torej nizka. S tem^ bo zajamčena varnost vlog in bo dana tudi možnost za pospeševanje trenutno najvažnejše panoge - kmetijstva.
t. j. 8. julija, stanje zalog rlža na dan 7. t. m.
ob 18.	.
Zamenjava dinarjev v kune. Ta mesec se bo na Hrvaškem začela zamenjava dinarjev v kune. Te dni dobiva hrvaška Narodna banka iz Lipskega v Nemčiji prvo pošiljko novčanic po 100 kun. Skupna »vrednost teh bankovcev znaša 8 mili jonov kun. Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, bo zamenjava »al pari«, to je eno kuno za en dinar. Hrvaška narodna banka in drugi uradi, ki 60 pobrali star denar, bodo kmalu začeli dajati kune. Najprej bodo prišli na vrsto tisti, ki so dali 1000 do 2000 din in niso dobili pri zamenjavi hrvaškega denarja, ker še niso imeli dovolj natiskanega. Ko bodo natisnjeni v Lipskein še bankovci po 1000, 500 in 50 kun, bo polagoma prišel v promet tudi ta denar.
Gospodarska moč Štajerske. O tem je govoril dr. Dadieu in je med drugim omenil, da je steber štajerskega gospodarstva železo. S povrnitvijo Spodnještajerske se je znatno povečala zaloga domačega premoga. Aniža, Mura in Murica so deloma že izrabljene, v bodočnosti pa bodo šo bolj služile domači industriji. V ravnotežju z domačo industrijo na Štajerskem je tudi domače poljedelstvo, kar je važno za prebrano industrijskih kra-Važno je tudi to, da je Štajerska nadna zakladnica cele Nemčije
Stev. 158.
!>SLWENEC<, tarelč, 8. Julija 1941-XIX.
Stran 3
Rimska Kr. opera v Ljubljani
Italijanski umetniki pridejo v Ljubljano v torek ob 13.10
Rimska Kraljeva Opera, ki smo jo že pozdravili na njeni poti proti Zagrebu, se vrača v torek iz Zagreba. Ves Zagreb je priredil slavnim umetnikom nad V6e veličasten in prisrčen sprejem. Pravo zmagoslavje pa je doživela v Zagrebu visoka glasbena kultura Rimske Kraljeve Opere, ki je predstavila Zagrebu najbolj znana italijanska operna dela. Sedaj prihaja osebje na obisk v Ljubljano, kjer bomo imeli priložnost slišati 9. julija Verdijevo »Traviato«, 10. julija pa Puccinijevo »Madame Butterfly«.
Ljubljana se pridno pripravlja na sprejem umetnikov. V nedeljo popoldne je že prišel v Ljubljano iz Zagreba generalni ravnatelj Rimske Kraljeve Opere Commendatore de Pirro, ki je stopil v stik z gledališčem v Ljubljani. Pregledal bo delovanje naših gledališč in bo dal potrebna navodila za sodelovanje z italijanskimi glasbenimi in gledališkimi institucijami. V ponedeljek je prišlo že več članov tehničnega osebja Rimske Kraljeve Opere v Ljubljano, da bodo pripravili najnujnejše za velike nastope. Generalni ravnatelj Rimske Kraljeve Opere odpotuje že v ponedeljek s popoldanskim brzovlakom naprej proti Rimu. Z istim vlakom se pripelje iz Zagreba in nadaljuje pot proti Rimu slavna pevka Gianna Pederzini, ki je pela v Zagrebu »Aido«.
Za namestitev tehničnega osebja rimske Kraljeve Opere se Ljubljana temeljito pripravlja. Vse osebje, ki bo prišlo v Ljubljano, šteje 214 solistov, članov zbora, orkestra, baleta in tehničnega osebja. Ko bo pripeljal v torek popoldne ob treh dolgi posebni vlak v Ljubljano, mora biti za vse goste pripravljeno stanovanje, da se odpočijejo od_ vožnje, tako da bodo sveži in dobro razpoloženi naslednji dan nudili Ljubljančanom tako težko pričakovani glasbeni užitek. Priprave za namestitev umetnikov in vsega drugega osebja je prevzel CIT, katerega zastopstvo za Ljubljansko provinco je prevzela Tujsko prometna zveza v Ljubljani. Vsi najbolj znani slavni pevci in pevke bodo nastanjeni v hotelu Unionu, prav tako dirigenta. Vsega skupaj bo prenočevalo v hotelu Unionu 49 oseb. V hotelu Slonu bo domoval balet, 30 gospodičen in 20 moških članov baleta ter okrog 10 pevcev. V
hotelu Metropol bo prenočeval velik del zbora in ves orkester, ki šteje 54 mož. V hotelu Štrukelj bo nastanjeno tehnično vodstvo in tehnično osebje.
Najbolj zanimivo in za Ljubljančane razvese-ljavo pa bo še dejstvo, da je vodstvo Rimske Kraljeve Opere že stopilo z glasbenimi zavodi v Ljubljani v stik zato, da bi omogočilo Ljubljančanom še poseben koncert na prostem. Sedaj so na delu strokovnjaki, ki izbirajo najprimernejše mesto za velik koncert operne glasbe, katerega bi se lahko udeležil čim večji del ljubljanskega prebivalstva. Ta koncert naj bi bil 10. julija popoldne. Če se bo ta načrt dal v resnici izpeljati, se moramo že v naprej zahvaliti požrtvovalnosti članov Rimske Kraljeve Opere, ki bodo kljub temu, da bodo utrujeni od nastopa 9. zvečer in da jih bo čakal 10. zvečer drugi nastop, razveselili Ljubljano še s popoldanskim koncertom med obema predstavama.
Rimska Kraljeva Opera bo najprej nastopila v Ljubljani z Verdijevo »Traviato«. Navajamo /glavne člane, ki bodo sodelovali pri predstavi. Solistični ansambel te renomirane italijanske opePfe-jma sledeče člane: Benjamino Gigli, Maria Caniglia, Oltra Bella, Gino Bechi, Maria Huder, Tina Mac-chia, Adelio Zagonara, Nicola Racoschi, Gino Conti, Ernesto Dominici, Biando Giusti, Tonio Gici ter Edmea Limberti, Alessandro Ziliani, Emilio Ghi-rordini, Giovanni Berarelli. »Traviato« bo dirigiral Tullio Serafin, zrežiral pa jo je Marcello Govont. Koreograf: Aurelio M. Milloss. Primabalerina: At-tilia Radice. Scenski načrti: Camillo Parravicini. Kostumi: Mario Pompei. Realizacija scenskih načrtov: Pericle Ansaldo. — »Madame Butterfly« bo dirigiral dirigent Oliviero de Fabritiis. Režiser. Marcello Govoni. Zborovodja Giuseppe Conca. In-scenograf: Alfredo Furiga. Dodatek: Balet »Štiri letni časi« iz Verdijeve opere »I vespri siciliani«. Dirigent: Nino Stinco. Inscenator: Camillo Parravicini. Soloplesalca: Attilia Radice in Marcello Fenchel. Koreograf: Aurelio M. Milloss. Scene-rija in kostumi so last rimskega gledališča. Za »Madame Buttsrfly« je bila narejena zaradi malih dimenzij ljubljanske opere posebna scenerija od slikarja Furiga.
Popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine
Za dan 31. julija 1941-XIX je v Ljubljanski pokrajini odrejen popis prebivaltsva. Vojaki italijanske oborožene sile vseh stopenj, vštevši kr. kara-binjerje in kr. finančno stražo, so izvzeti od popisa.
V dneh od 26. do 30. tega meseca bodo popisni uradniki (ki bodo imeli za to posebno osebno legitimacijo) izročili vsakemu družinskemu poglavarju in vsakemu predstavniku zajednice (lastniki ali zakupniki hotelov, gostiln, penzij, zavetišč, bolnišnic, zdravilišč itd.) družinsko ali zajedniško polo, ki jo bo moral vsak družinski poglavar in vsak predstavnik zajednice skrbno izpolniti in tako po-polnjeno in podpisano imeti pripravljeno^ na dan 1. avgusta zjutraj, ko bodo popisni uradniki začeli pobirati popisne pole.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic se bodo morali zaradi pravilne izpolnitve popisne pole skrbno ravnati po navodilih na prvi in četrti strani pole.
Popisne pole, ki bi bile nepopolno ali pogrešno fapclnjcne, se vrnejo popisane« za novo sestavo.
Kdor v popisni poli zahtevanih podatkov ne bi hotel dati ali bi jih vedoma v celoti ali deloma navedel napačno, se kaznuje v denarju od 500 do 2000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev.
Družinski poglavarji in predstavniki _ zajednic, ki jim popisni uradniki ne bi dostavili popisne pole do vštetega 30. julija, morajo sami iti ponjo v občinski urad.
Družinski poglavarji in predstavniki zajednic, pri katerih se popisne pole ne bi pobrale do vštetega 5. avgusta, jih morajo prav tako neposredno oddati občinskemu uradu.
Popis nima prav nobenega fiskalnega namena in velja za dobljene podatke najstrožja uradna tajnost. Podatki so namenjeni izključno za sestavo statističnih pregledov brez kakršne koli druge individualne uporabe.
Ljubljana, 6 julija 1941-XIX.
Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLL
Znatno zvišanje plač delavcem in nameščencem
Nov odločen ukrep, ki dokazuje, kakšno skrb je Visoki Komisar posvetil tudi socialnemu položaju našega človeka
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je ugotovil nujno potrebo, da se začasno izenačijo plače nameščencev in delavcev s povišanimi življenjskimi izdatki. Obenem je odgodil ureditev pravičnejših plač do sklenitve novih delovnih pogodb, pri katerih bo treba upoštevati življenjske potrebe za vsako kategorijo posebej, produkcijsko kapaciteto in donosnost dela.
Glede na to odreja:
§ 1. Da bodo od 1. julija 1941-XIX dalje, z dne 15. marca 1941-XIX ustaljene plače uradnikov in delavcev ter obče vseh nameščencev administracij bivše države Jugoslavije in bivše dravske banovine in drugih javnih in poldržavnih uradov, kakor tudi privatnih delodajalcev povišane v naslednji meri: za mesečne plače manjše nego 600 lir za 20% za mesečne plače manjše nego 900 lir za 15% za mesečne plače manjše nego 1200 lir za 12% za mesečne plače manjše nego 2500 lir za 10% za mesečne plače večje nego 2500 lir za 250 lir
§ 2. Za določitev odstotka povišanja v odnosu k plačam, odgovarjajočim za razne dele meseca, morajo biti minimalni zneski, naznačeni v § 1, izenačeni tako, da se smatra mesec enak 25 delovnim dnevom in teden enak 6 delovnim dnevom.
§ 3. Morebitna povišanja plač, ki so stopila v veljavo pozneje nego 15. marca 1941-XIX, morajo ostati ohranjena, toda so eventualno vključena v nove plače, kakršne nastanejo z izvedbo poviškov, določenih s § 1.
§ 4. Za delovna razmerja, ki so se pričela pozneje nego 15. marca 1941-XIX, bo izenačenje s povečanimi življenjskimi stroški ugotovljeno s sporazumi, ki bodo sklenjeni med poklicanimi strokovnimi organizacijami, ter v primeru nesporazuma, od Delovnega Inšpektorata Visokega Ko-misariata Ljubljanske pokrajine.
Ta odlok stopi v veljavo z dnem svoje objave
v »Uradnem listu Ljubljanske pokrajine«. *
Gornji odlok Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, s katerim se bodo povišale name-ščenske plače in delavske mezde, iskreno pozdravljajo vse plasti prebivalstva v Pokrajini, počenši od najnižjih navzgor. Brez pretiravanja in popolnoma stvarno lahko rečemo, da je vse prebivalstvo Pokrajine, zlasti pa nameščenstvo in delavstvo za to socialno reformo g. Visokemu Komisarju srčno hvaležno in vidi v njem popolno razumevanje kakor za najnujnejše življenjske potrebe najnižjih narodnih plasti, tako tudi za splošno obnovitev našega gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja.
Delo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino za gospodarsko in socialno obnovo je sistematično in organsko povezano. Nedeljski listi so objavili nov maksimalni cenik, ki bo za določeno dobo zopet uredil razmere na trgu, zlasti pri prodaji življenjskih potrebščin, takoj potem pa je izšel gornji odlok o povišanju nameščenskih plač in delavskih mezd na tolikšno višino, kolikšna je v današnjih razmerah sploh mogoča in ki ustreza sedanjem stanju cen. Odlok Visokega Komisarja e
zvišanju plač in mezd ni splošen in enak za vse, temveč je razdelil nameščence in delavce v pet kategorij in je za najvišji odstotek povišal plače in mezd najnižjih kategorij, navzgor pa se ta odstotek zmanjšuje. Odlok tudi ni omejen na posamezne vrste in kategorije nameščencev in delavcev, marveč velja za vse. Na tej osnovi bo potem mogoče na novo urejevati plače in mezde po posameznih kategorijah z novimi delovnimi pogodbami.
Za plemenito in socialno pravično novo reformo so nameščenci in delavci Ljubljanske pokrajine g. Visokemu Komisarju resnično hvaležni.
Natečaj za lepak Ljubljanskega velesejma
Tiskovni urad Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino poroča:
Po odredbi Visokega komisariata je med slovenskimi umetniki razpisan natečaj za reklamni lepak Ljubljanskega velesejma v letu 1941-XIX.
Lepak naj bi učinkovito in v barvah pokazal gospodarski pomen nove italijanske pokrajine in njegove proizvajalne možnosti. Na lepaku mora biti napis »Ljubljanski velesejem 4—13 oktobra XIX«, ki mora biti zelo viden. Umetnik, ki ga bo izbrala žirija, bo dostavil naslednji napis. Fiera di Lubia-na, Ljubljanski Velesejem 4—13 oktobra XIX.
Tekmovalci morajo izročiti skice s psevdonimom najkasneje do 25 julija ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo izročiti v zaprti kuverti svoje pravo ime in natančen naslov. Na kuverti sme biti samo psevdonim.
Žiriji bo predsedoval Visoki Komisar. Nagrade so določene takole: prva nagrada L 3000, druga 1000, tretja 500 in četrta 500. Nagrajeni lepaki ostanejo last Ljubljanskega velesejma.
Važen obisk
pri Visokem Komisarju
Ljubljana, 7. julija, s. Visoki Komisar je včeraj sprejel predsednika Fašistovske zveze trgovskih uslužbencev, nar. svetnika Paladina, ki git je spremljal nar. svetnik Vagliano od tržaške podružnice te zveze. Imela sta dolg prisrčen razgovor, r katerem sta proučila nekatera vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo dciavstva v Ljubljanski pokrajini.
Zahvala Vis. Komisarja
funkcionarjem finančnega ministrstva in Italijanske banke
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc. Grazioli je sprejel vse funkcijonarje Finančnega ministrstva in Italijanske državne banke, ki so sodelovali pri zamenjavi dinarjev v lire. Visoki Komisar je poudaril hitrost in red pri zamenjavi ter je toplo zahvalil prisotnim tovarišem. Visoki Komisar je izrazil svoje priznanje tudi varnostnim organom, ki so doprinesli k rednemu poteku poslovanja. Sestanek se je končal z vdanostnimi pozdravi Kralju in Duceju.
Naredbe
Visokega Komisarja
Podaljšanje
kolektivnih delovnih pogodb
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na uredbo z dne 12. februarja 193? in ker smatra ureditev za nujno potrebno,
odreja:
Člen 1. Do nadaljnje odredbe ostanejo v veljavi kolektivne delovne pogodbe, sklenjene na podstavi uredbe z dne 12. februarja 1937, tudi če so bile že odpovedane.
Člen 2. Z dnevom te naredbe stopijo glede podjetij in strok, za katere so bile sklenjene, znova v veljavo kolektivne pogodbe iz prednjega člena, ki so prenehale veljati po 15. marcu 1941-XIX zaradi poteka določene dobe ali zaradi od-
Eovedi ali iz kakega drugega vzroka, pa niso ile nadomeščene z novimi kolektivnimi dogovori.
Člen 3. Med podjetnikom in delavcem pogodbeno določene ter na dan te naredbe dejansko veljajoče mezde ostanejo v sedanji višini še nadalje v veljavi, če določajo za delavca ugodnejše razmerje nego bi bilo določeno s predpisi iz prednjih členov.
Člen 4. Vsak dogovor, ki bi nasprotoval določbam te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave, je ničen.
V Ljubljani, dne 2. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
EMILIO GRAZIOLI
Sprememba območja nekaterih občin in okrajev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi kraljeve uredbe z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in
ker smatra za nujno potrebno, da se deli občin, katerih sedeži so po novi meji Ljubljanske pokrajine ostali zunaj pokrajine, priključijo tukajšnjim občinam in okrajem,
odreja:
Člen 1. Začasno se dodeljujejo: občini Št. Jošt (okraj Ljubljana): zaselek Suhi Dol kraja Goli vrh iz občine Trata in kraj Planina iz občine Črni vrh, oba iz škofjeloškega okraja;
občini Polhov Gradec (okraj Ljubljana): kraja Setnik (kat. občine Črni vrh) in Selnica, oba iz občine Črni vrh (škofjeloškega okraja);
občini Dobrova pri Ljubljani: kraj Toško čelo iz občine Št. Vid nad Ljubi,jano;
mestni občini Ljubljana: kraji Dolnice, Gli-nica, Kamna gorica in Podutik iz občine Št. Vid nad Ljubljano;
Iz Hrvatske
Zagrebški »Akademski pevski zbor« v Gradcu. V soboto opoldne se je pripeljalo v Gradec članstvo »Akad. pevskega zbora« iz Zagreba ter je še istega večera priredilo v Gradcu koncert ob sodelovanju pevskega zbora nemškega vojaškega poveljstva v Zagrebu. Hrvatske pevce so na skupnem kosilu pozdravili zastopniki krajevnih civilnih oblasti, med drugim tudi vladna svetnika dr. Papež in dr. Sernec. Hrvatske pevce je sprejel tudi pokrajinski namestnik dr. Siegfried Ober-reither, ki je med drugim poleg vojaške povezanosti med novo Hrvatsko in Reichom poudarjal tudi važne kulturne stike med obema državama in narodoma. Za pozdrave se je zahvalil generalad-jutant ustašev in predsednik hrvatskih pevskih zborov dr. Lorkovič.
Zaključena redukcija osebja v zagrebški občini. Pri redukciji osebja zagrebške mestne občine je sedanja mestna uprava deloma odpustila, deloma pa upokojila nad 150 uradnikov in štiri mestne senatorje. Prav toliko število jih je odpuščenih ali pa upokojenih tudi pri mestnih podjetjih. Pri preosno-vi mestne uprave bodo ustanovili predvsem urad
Zmeraj živo in resnično
Če kdo pravi, da pozna življenje, misli s tem, da je spozual piškavo vrednost tega življenja. In nihče ne misli, du bi utegnil s tem kaj drugega reči. To jo za življenje jako značilno.
llriboluzec! Kakšna je le ta naša kultura, če se sleherni globoko oddahne, kadar so je iznebil
Morala nastane, če z nemoralo uo moremo več naprej.
Zavidanja vredni so vsi tisti ljudje, ki jim je dano, da imajo vsakega človeka, ki ne soglaša t njimi, za tepca.,To je tak dar, ki človeku neizmerno olajša, da more ostati na svojem stališču.
Vsi vlačimo skozi vse življenje vrečo s seboj, ki postaja tcin večja, čim starejši smo, in tem lažja, čimbolj smo pametni. Prijazne <l»še so jo do vrhu napolnile in še zmeraj dovajo kaj vanjo, zakaj, če se ljudem že nobena reč več ne ljubi, pa se jim še zmeraj ljubi slabo govoriti o svojih bližnjih.
Zunanja omejitev pomaga, da najdemo notranjo obliko. Le malo ljudi je. ki bi se znali izoblikovati v popolni prostosti. Večina ljudi nima dovolj izohlikovalnih moči za to, ker se jim porazgubijo v daljavah prostosti.
Pravijo, da je človek zver. ki požre tistega, kateri so mu ne upira; ki spoštuje tistega, kateri se mu zna upreti, in se boji in pusti v miru dotič. nega, čigar odpor presega njegove moči. Takšno ravnanje človeka lahko povsod zaslediš, tako v življenju narodov, kakor tudi v vsakdanjem življenju poedincev. Z drobnogledom pa jo to viduo v slehernem razgovoru.
Nekateri uporabljajo pomen besed »lepo vreme« za toploto, svetlobo, cvetje in sprehode. Drugi pa za bombe, smrt in pogubo. Po vojni bodo imeli zdravniki za živčne bolezni dosti opravka s pomenom o »lepem vremenu«.
Čim starejši si. tem hitreje ti mine Pas. To je nemara zato tako, ker postaja naš razum v starosti bolj odsoten od sveta in videva v razno-ličnosti vtisov in doživetij bolj in bolj eno in isto. Mlademu človeku so, na primer, različni dogodki tudi različna doživetja. Starejšemu človeku pa jo vse to en in isti »teater«. Ker pa na ta način star človek vedno skrči te raznovrstne dogodke v najmanjše merilo, mil je tudi občutek za čas bolj skrčen.
Naš smoter je v notranjosti. Sila pa nas požene mimo nje, saj ji je pristop v notranjost za-branjen. Smoter moremo doseči le v svobodi. Seveda nam utegne sila pospešiti pot do smotra, toda ne s tem, da bi sc ji vdali in šli tjakaj, kamor nas porine. Še noben človek so ni resnično uklonil nasilju, ker jo to duševno sploh nemogoče. Pospeši pa nam nasilje pot do smotra lahko tako, da se odločno odvrnemo od nje, da torej sili odgovorimo s pohlevnostjo. To je pradavna orientalska modrost, ki je pa v trušču naših dežela izginila.
Da bi so človek izognil zbranosti duha. torej mislim o tem, kaj da prav za prav smo in kaj prav za prav hočemo na tem svetu, da bi sc človek torej izognil malce utrudljivi zbranosti, je iznašel zabavo, ta borni nadomestek za tisto, kamor naj bi nas zbranost duha privedla. Zabava jo najbolj usodna človeška iznajdba, zakaj brez nje bi nam bile, na primer, prihranjene vse strahote dandanašnjega časa. Zbranost duha bi jih zabranila, tista zbranost, ki naše zahteve na znotraj stopnjuje, na zunaj pa jih zmanjšuje, časih prav do ničle. Toda naša potreba po zabavi, to je potreba po tem, da bi doživeli, kar se .ie pod znamko zabava na svetu priljubilo in proslavilo, je tako velika, da so eelo s samo znamko zado-
Ivoljujcmo in imamo rajši dolgčas kot pa zbranost duha.
Slovenski medicinci bodo lahko nadaljevali študije na Kr. vseučilišču v Padovi
Ministrstvo za narodno vzgojo je dovolilo, da se morejo slovenski medicinci iz Ljubljanske pokrajine, ki so študirali na belgrajskem ali drugih vseučiliščih, takoj vpisati na Kr. vseučilišču v Padovi za nadaljevanje začetih študij.
Dijaki, ki se bodo poslužili tega dovoljenja, bodo z naklonjenostjo sprejeti v padovanskem vseučilišču ki jim bo nudilo vse olajšave.
Kdor želi biti deležen teh olajšav, mora čim prej poslati univerzitetnemu rektorju prošnjo ter ji priložiti naslednje dokumente:
1.	Dokumente, ki dokazujejo medicinski in kirurški študij ter izpite na belgrajskem ali drugih vseučiliščih;
2.	krstni listi
3.tri	fotografije, izmed katerih mora biti ena overovljena;
4.	potrdilo Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino, da je prosilec iz te pokrajine.
Ti dokumenti morajo biti prevedeni v italijanski jezik in overovljeni od Visokega Komisarijata tako v izvirnikih kakor v prevodu. Diiaki židovskega porekla ne morej nadaljevali študija. Prošnja in dokumenti se lahko izroče tajništvu ljubljanskega vseučilišča, ki bo preskrbel vse drugo.
Aspiranti bodo morali pred nadaljnjimi izpiti in pred potrditvijo vpisa na padovanskem vseučilišču dokazati znanje italijanščine. Za druga pojasnila naj se obrnejo na tajništvo ljubljanskega vseučilišča, ki SRrejema vpise do šestega semestra na medicinski in kirurški fakulteti za akademsko leto 1941-42-XIX.
občini Škocijan (okraj Novo mesto): kraj Jerman vrh iz občine Bučka;
občini Sv. Križ pri Kostanjevici (okraj Novo mesto): kat. občina Veliko Mraševo I (kraj Veliko Mrašcvo) iz občine Cerklje ob Krki;
občini Adlešiči (okraj Črnomelj): kat. občina Marindol (kraji Marindol, Milici in Pauno-vici) iz občine Nctretic (okraj Karlovac, Hrvatska).
Člen 2. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ljubljana 2. julija 1941-XIX.
II. Št. 801/2.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
ravnateljev mestnega magistrata in šest posebnin oddelkov.
Zagreb porabi dnevno okoli šest vagonov moke. Mestni prehranjevalni urad je doslej razdelil med prebivalstvo nad 300.000 potrošnih izkaznic. Pri tej priliki je ugotovil, da sam Zagreb dnevno porabi okoli šest vagonov krušno moke.
Hrvatski časnikarji potujejo na Slovaško. Na povabilo slovaške vlade bo v kratkem odpotovala na Slovaško skupina hrvatskih časnikarjev. Hrvatsko dnevno časopisje bodo zastopali uredniki »Hrvatskega Naroda«, »Novega Lista« in osješkega »Hrvatskega lista«.
Poglavnik dr. Pavelič je izdal zakonsko odredbo, s katero oprošča davčne in taksne dolgova do leta 1937.
Dom za hrvatske vseučiliščnike v Zagrebu. Hrvatsko kulturuo društvo »Napredak« je na svojem zadnjem občnem zboru sklenilo zgraditi v Zagrebu velik in moderen dom za hrvatske vseučiliščnike. Na oljčnem zboru je padlo tudi več težkih obtožb na bivšega bana dr. šubašiča, ki je baje znesek tri milijone dinarjev, ki ga je za zidanje takega doma dal bivši finančni minister dr. Šutej, porabil za pobijanje ustaškega pokreta in ne za svrhe, za katere je bil določen.
Letalski promet na zračni črti Berlin—Wien —Graz—Zagreb. V najkrajšem času bodo vposla-viil dnevno letalsko zvezo med Berlinom, Dunajem, Gradcem in Zagrebom.
Zveza nabavljalnih zadrug državnih in samoupravnih uslužbencev v Zagrebu. V Zagrebu so imeli zadrugarji, državni in samoupravni uradniki, sestanek, na katerem so ustanovili Zvezo nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev na področju Neodvisne države Hrvatske. Nova ustanovljena zveza bo imela nad 400 zadrug. Od premoženja dosedanje belgrajske Zveze nabavljalnih zadrug bo novoustanovljena zveza nabavljalnih zadrug hrvatskega državnega uradništva prejela okoli 140 milijonov dinarjev.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Hrvatska trgovinska delgacija je odpotovala v iierlin zaradi ureditve blagovnega in plačilnega prometa med Hrvatsko in Nemčijo.
Krapina dobi bolnišnico. Ministrstvo za zdravje je v zvezi z decentralizacijo zdravstvene službe sklenilo zgraditi moderno bolnišnico v Krapini: Nova bolnišnica bo imela svo> delokrc^? v Hrvatskem Zagoriu-
Štren 4
»SLOVENEC«, torek, 8. julija 1941-XIX.
štev. 158.
novice
Kclsdar
Torek, 8. julija: Elizabeta Portugalska kraljica; Evgenij 111., papež.
Lunina sprememba: Sčip ob 21.17. Herscliel napoveduje lepo vreme ob severu, deževno ob jugu.
Sreda, 9. julija: Kraljica miru; Nikolaj, muče-nec; Anatolija, devica in mučenica.
OsaSsns rcvice
— Poročila sta se t. julija v cerkvi sv. Petra g Emano Hayne in gdč Marija Krajčeva, hčerka gradb načelnika v. p. g. inž. Matije Krajca. Iskreno čestitamo!
Predstave ob 16,, 19. 'n 2i. nr;_
Jiicgunici (Ombra rosse Naijneii film reži mrla »ohna forda. tvoren nppozah-TunTa filma „IInriknu" Drzne ;>nstolovfičlne. sen-7.-ei.ie in nrekt-Msrin li-ntnu velike Hnbezni Clalra lrew. 10*111 (Va/nB. r.onrga Bancroll Itd. Film ie opremljen < 4iV> slovenskimi nnr»M. Kino 1] n 'o r, 'claton 7 2 2 1
Dan« posled n 11 fi!
Jetrtlca iz Sidney-a
(K novim oha'am) Z irnh I^nnder, Willy Blrgel. Globoka Ijube/.eossa dram".
Kino Sloja, telefon 27-30
iiwwii. n ii»h ihi imim immrniimmmmmmm^mmmmmtnmimmammmmrjmmmmmmmmtummmmmmm
Uu iovita in zabavna IlunezenRka zpedba
lOO.OOO dolarfev
Assia Voris . Amndeo Naz/.iiri — — Vsi nafii
liltni v celoti h slovenskim besedilom Kino Matica, telefon 22-41
—	Razpis li'orarnih nagrad. Že v marcu smo
objavili razpis literarnih nagrad, ki jih je bila Protituberkulozna zveza v Ljubljani odobrila prvenstveno za ljudsko igro ali za novelo ali za povest v običajnem obsčgu knjige, v kakršnem jih izdajaio Cankarjeva, Mohorjeva in Vodnikova družba. Vsi slovenski književniki so bili opozorjeni na tc nagrade in naproseni, da predlože svoje rokopise eni izmed navedenih družb do 1 t. m. Na žalost ta naš razpis ni imel uspeha. Zato se ponovno obračamo na vse slovenske književnike in jih prosimo, da podpro protijetično borbo z literarnim delom Snov tega dela naj bi bila zajeta iz narodnega življenja ter naj bi bilo v njej v poljudni besedi prikazano hotenje in prizadevanje najširših narodovih plasti za zdravstvene potrebe, zlasti kako se ubraniti jetike. Iz spisa naj bi izžarevalo prepričanje naroda, da jetika ni neozdravljiva bolezen, ako ji posvečamo že ob ničnem razvoju vso skrb in pažnjo in da se morajo v smotrni organizaciji borbe z 'etiko strniti prav vsi ljudski sloji Spis imej vedro vsebino, polno zdravega optimizma. Nagrade znašajo 15G0 din Lit. 570), 1000 din (Lit 380) in 800 din (Lit. 304). Rokopise jc predložiti eni izmed navedenih družb najkasneje (lo 1. januarja 1942 ter se je sklicevati na ta razpis. Žirija za oceno bo sestavljena iz zastopnika dotične družbe odnosno družb, ki bodo knjige izdala, zastopnika Društva slovenskih književnikov in zastopnika podpisane Zveze. — Protituberkulozna zveza v Lubljani.
—	Opozarjamo na drugo pevsko tekmo, ki bo 13. julija v Operi in za katero je med pevci in občinstvom ncmnlo zanimanje. Pester izbor pesmi in arij, ki jih bodo peli tekmovalci iz najrazličnejših stanov, jamči za nenavadnj zanimiv večer. Razsodišče za pevce-in glasovanje občinstva sta privlačnosti, ki se ji bo pridružil v drugem delu še nastop lanskih izbranih tekmovalcev, ki naj se prijavijo Upravi Narodnega gledališča v Ljubljani.
—	Ekonomisti-komercialisti, slušatelji visokih šol v Zagrebu in Belgradu ter maturantje, ki bi se hoteli posvetiti ekonomsko-komercialnemu študiju, naj v lasnem interesu čimprej sporoče svoj naslov in event želje na naslov Gustav Grobclnik-Roz-man, Karlovška 15. Liubljana.
—	Primarij dr. Henrik Heherle, specialist za notranje bolezni, Ljubljana, Gledališka 14, do 20. julija ne ordinira.
—	Izjava. Podpisani izjavljam, da sem 4. t. m. izstopil iz umetniškega društva »Slovenski like. — Lojze Perko, stud. umetniške akademije.
Iz pisari Rdečega križa
Na Poizvedovalni oddelek je prišlo po kurirju nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jili dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22 b: Aleks Leopold, Ambrož Ivan. Borle Olga, Bogojev ltadka, Belomustič Ivanka, Beniger Viljem, Berčič Franc, Bernard Alojzij, Blažon Jakob, Budjen Mia.
Cej Dragiitin, Cerkvenik Julij.	'
Čemažar Ivan, Čeralinac Djuro. Didora Cirila, Doršner Rudolf, Djukanovič Jožeta, Dumlič Danira, Duršek Jerka.
Fatur Milan, Ferluga Andrej, Frece Maksimilijan.
Gamerc Dušica, Grein Ivan, Groznik s. Dome-nika,
Hribar Jože, Hribernik Vladimir, Hrkalovič Budimir,
Iskra Miroslav.
Januš Vilma, Jezeršek Franc, Jovanovič inž. rodbina, Jurančič Josip.
Kačič Marjanca, Kangrga Stana, Kleč Ivan, Klopčič Lela, Klapec Terezija, Kocijančič Filip, Kojakovič Ivo, Kostič Mira, Kostič Olga, Košutnik .Viktor, Kržišnik Alojz, Lah Andrej.
Mally Draga, Markovič M. Vojislav, Medič Ana, Medvešeek Ivanka, Mislej Ciril, Mišigoj Miroslav, Mrhar Vladislav, Mrzelj Franc, Osvald Janez.
Pave Ludvig, Penovič družina, Peršič Joško, Pertot Milena. Petrovič etar, 1'into Neama, Ple-skovič Kasta, Plačnik Mara, Pulec Jožica.
Raznožnik Franc, Reven Franc, Rilar Slojanka, Robek Ivan, Rolhdenist Janez, Rus Srečko.
Salkovič Jusuf, Sevšek Franc, Strajnar Franc. Šajnovič Kalica, Ščurk Franc, Škerlavai Ciril, Šobot Branko, šonc Viktor, Šprajc Marija, Stefan-čič Maks.
Talil Koloman, Terseglav dr. Marjan, Tiran-Vučkovič Ivan, Trnove, Štefka, Tušek Frančiška Udovič Grozdana, Urbas Frauek. Vigele Anira, Višenski Štefira, Witline. dr. Urna, Volk Stanislav, Vučkovič M. Olga, VViineh Lili Jozefina.
Zupane Viktor, Zwiyer Juditb Žigon Alojzija. fcigon Franc, Zivanovič-Čcša-fek Ivana. Zivkovič Ivauk»
Svojci Stanka Rekarja, živeči v Ljubljani, naj se javijo, da dvignejo pošlo, došlo iz Sarajeva.
G g. dr. Kloar Fran in Mravljak Ivan naj se zglasita v pisarni zaradi pošte.
G. Šiligoj E. Miloš, naj so zglasi, da dvigne indeks.
jumjana
Koncert solistov Kr. rimske opere
Koncert solistov Kraljeve rimske opere bo v četrtek, dne 10. t. m. ob 17 popoldne na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. Predprodaja za ta koncert se bo začela v sredo dne 9. t. m. zjutraj ob 8 v veži filharmoničnega poslopja. Na Kongresnem trgu bodo postavljene tri skupine sedežev. Sedeži v sredini bodo po 15 lir, na desni in levi strani po 10 lir. Stojišča po 3 lire. V slučaju slabega vremena bo koncert ob isti uri v veliki Unionski dvorani in sicer bo imela velika večina sedežev in stojišč označeni vrstni red' sedeža in njegovo številko tako za Kongresni trg kakor tudi za unionsko dvorano. One vstopnice, ki nimajo označbe sedežev tudi za unionsko dvorano, veljajo samo za Kongresni trg in bi se za te sedeže v slučaju slabega vremena kupna cena povrnila. Isto velja za stojišča, ker je v Unionski dvorani samo 976 sedežev in nekaj sto stojišč, na Kongresnem trgu pa bo obeh mest več na razpolago, stojišč skoraj neomejeno Občinstvo prosimo, da si kupi sedeže in stojišča že v predprodaji, ki bo v sredo od 8 do 12 in od 14 do 18 ter v četrtek ob istem času v veži Filharmoničnega poslopja. Natančni spored in imena sodelujočih bomo javili jutri, poudarjamo pa, da bo pel tudi slavili Gigli.
Esercessti di trattorie puniii
Le squadre annonarie della R. Questura nei giorni seorsi hanno constato, rhe i seguenti eser-centi trattorie somministravano carne ai propri avveutori nonostante il vielo:
1.	Stanovnik Franceseo, trattoria in via Breg 18;
2.	Bizjak Maria, trattoria in via Kongresni trg 2;
3.	Derenda Catarina, trattoria in via Borštnikov trg 2;
4.	Baznik Maria, trattoria in via Novi trg 2;
5.	Anžifi Maria, trattoria in via Sv. Petra nasip;
6.	Pretnar Franceseo, trattoria in via Wol-fova 4.
Nei eonfronti di delti esercenji, oltre alla de-nuneia all'Autoritž giudiziaria. l'Ecc. 1'AUo Com-missario ha disposto la sospensione della loro at-tivitA della chiusura degli esercizi per la durata di giorni 5.
1 Člani Kraljeve Rimske opere prispejo iz Zagreba v Ljubljano v torek, 8. julija ob 10.10.
1 V Schubert-Berthejevi operi »Pri treh mladenkah«, jc vzel Berthe za osnovo nekaj Schuber-tovih pesmi in je zgradil okrog njih zgodbo o brezupni Schubertovi ljubezni do Hane Tschollove, za katero je komponiral nekaj pesmi in v njih izrazil svoje v besedah neizgovorjeno čustvo.
1 Društvo medicinccv vabi vse tovariše(-iee), ki nameravajo nadaljevati svoje študije v Padovi, da pridejo na informativni sestanek, ki bo v sredo, 9. t. m. ob 10 v anatomskem institutu. Vpo-šlev pridejo tovariši od 6. semestra naprej. — Odbor DM.
1 Novi krompir je mestni preskrbovalni urad pričel v soboto prodajati že po 1.90 L., da so ga gospodinje pokupile za 1700 L. Seveda so cene novemu krompirju.zato padle po vsem živilskem tr. gu in celo na deželi, sedaj pa lahko še povemo, da je mestni preskrbovalni urad našel zveze, da bonio v kratkem v Ljubljani preskrbljeni tudi s poceni zelenjavo in raznimi mezgami. S tein je mestna občina ljubljanska spet ustvarila prav učinkovit regulator cen zelo potrebnim živilom, hkrati je pa Ljubljančane obvarovala pred izkoriščanjem in naše kuhinje založila z najpotrebnejšimi živili.
1 Velik ogenj na Barju. V soboto popoldne je iz neznanega vzroka začel goreti velik senik, ki ga ima mestna pristava nedaleč od Poti na Rakovo jelšo. Okrog 25 m do'ga in 10 m široka lesena stavba je bila že precej polna, saj je bilo v njej že okrog 10 vagonov sena. Nedaleč od senika je grabilo seno precej delavk in pri seniku, kjer so delavke pustile nekaj svoje obleke in ena izmed njih celo kolo, ni bilo nobenega. Le en delavec je hil v bližini, pa še ta je odšel po vodo za konje. Na suhi stavbi, ki je bila lepo založena s senom, je seveda ogenj zadivjal z izredno naglico. Delavke in drugi delavci seveda proti ognju niso mogli ničesar storili, sreča je bila le. da je grajski čuvaj takoj zapazil ogenj in že ob 15.23 obvestil gasilsko postajo v Mestnem domu, tla gori na Barju. Gasilci so odhiteli pod poveljstvom poveljnika Rozmana in pod vodstvom šefa oddelka inž. Gri-čarja z motorko na Barje, kjer so imeli najprej precej dela. saj so morali napeljati okrog 500 m cevi, po kateri so črpali vodo iz Ljubljanice. V seniku. ki je gorel z visokim plamenom, so bili tudi poljedelski stroji: stroj za obračanje, ena kosilnica. stroj za grabljenje sena in drugo ročno poljsko orodje. Gasilcem se je posrečilo rešiti en voz in kosilnico, medtem ko je drugo orodje ostalo v plamenih. Požrtvovalno so pomagali pri gašenju tudi ljubljanski prostovoljni gasilci in gasilci z Barja. Ogenj se je posrečilo zadušiti po dolgotrajnem gašenju do večera. Večina gasilcev se je nato vrnila domov, ostale pa so gasilske straže, ki so še vso nedeljo razkopavale tleče razvaline, tako, da so šele v ponedeljek zjutraj zadnje straže zapustile pogorišče. Škoda je precejšnja in znaša okrog 200 000 dinarjev. Po svoji silovitosti je bil la ogenj eden najhujših, kar smo jih doživeli zadnje čase v Ljubljani.
1 Material ruševin in drugo za zasipanje pri-
Imerno neorgansko gradivo je zelo potrebno mestni občini, ki mora na napravo razširjene Šubičeve I ulice precej visoko nasuti zemljišče nekdanjega »iršulinskeSa vrta. Visoki zid na severni strani rim-
skega vrta že podirajo in bo v kratkem popolnoma podrt, mestna občina bo pa, kakor znano, sedaj Subičevo ulico od Valvasorjevega trga podaljšala prav na Kongresni trg ter jo razširila na 20 m. Ker je pa svet nunskega vrta z večino zelo nizek in bo treba cestišče visoko nasuti, za kar je
v	nižjih plasteh uporaben tudi slabši neorganski material, kakor ruševine zidav, ugaski premoga in podobno, zato mestni tehnični oddelek vabi vse interesente, naj do preklica, najdalje pa do 15. avgusta na novem delu Šubičeve ulice odkladajo take vrste neorganski material. Kakovost pripeljanega materiala bodo mestni delavci sproti pregledali in tudi pokazali prostor, kjer naj ga odiože. Neuporabni material bo pa moral vsak voznik spet takoj odpeljati. Za enkrat je dovoz samo po Betthovno-
vi	ulici, in sicer le od 6 do 20.
Gledališče
Drama. Torek, 8. julija zaprto. Sreda, 9. julija zaprto.
Opera. Začete kob 20. uri. Torek, 8. julija zaprto. (Generalka), Sreda, 9. julija: Traviata. Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. Četrtek, 10. julija: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. Petek, 11. julija zaprto. (Generalka.)
Radio Liubliana
Torek, 8. julija: 7.30 Poročila v slovenščini 7.45 Slovenska glasba — 8.15 Poročila — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in melodije — 13 Napoved časa, poročila — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom g. Arlandi — 14 Poročila — 14.15 Operetna glasba: radioorkester pod vodstvom g. Šijancu — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violončelista Gilberta Crepa — 17.14 Koncert pianistke Marije Fidler Merosoff — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Različna glasba — 20 Napoved časa — Poročila — 20.20 Beseda v slovenščini — 20.30 »Figarojeva svatba«, komična opera v 4 dej (\V. A. Mozart). V odmorih okoli 21.15 novice v slovenščini; okoli 22.10 beseda v slovenščini; okoli 22.45 Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.
flovo mesto
Naročite »Slovenčev koledar«. Lastništvo »Slo-venca« bo tudi v letošnjem lelu izdalo »Slovenčev koledar«, ki je lansko leto zaradi svoje pestre in bogate vsebine vzbudil toliko pozornosti. Novo-meščane in okoličane opozarjamo, da si lahko koledar naročijo pri podružnici »Slovenca« v Novem mestu, ki posluje v prostorih knjigarne Krajec. Pri naročilu je treba plačati naročnino za kole- j dar, ki znaša za naročnike naših listov 9 lir, za tiste, ki na naše liste niso naročeni pa 20 lir. Pohitite z naročilom! Opozarjamo, da bo tiskanih le toliko .izvodov koledarja, kolikor jih bo poprej naročenih. Kdor torej koledarja ne bo poprej naročil, ga po izidu ne bo mogel dobiti.
Mariborski gledališki igralci bi radi gostovali v Novem mestu. Zvedeli smo, da nameravajo mariborski gledališki igralci, ki se sedaj s svojimi nastopi v ljubljanskem Narodnem gledališču dobro uveljavljajo, priredili v Novem mestu nekaj gostovanj. Pri svojem prvem obisku bi igrali švicarsko dramo »Via Mala« in amerikansko iz življenja mornarjev »Ana Christie«. Mariborski igralci se bodo v kratkem obrnili do lokalnih faktorjev, katere bodo naprosili, da jim z vsestransko pomočjo omogočijo'ta gostovanja. Namera mariborskih igralcev, da bi v Novem mestu večkrat igrali je gotovo hvalevredna. Želeti je le, da bi v Novem mestu bilo storjeno vse, da bi gostovanje čim lepše uspelo.
Razne nesreče. V kandijski bolnišnici se zdravi več žrtev raznih nesreč. Pri obiranju lipovega cvetja je padel z lipe šolar St. Mušič iz Trnovca, ter si zloipil levo roko; s črešnje je padel Franc Rajer, 10 letni sin gostača iz Št. Jerneja. Pri žaganju desk s cirkularko se je ponesrečil 21 letni pos. sin Jožef Mihelič iz Moverne vasi, ki si je odrezal na roki dva prsta. 14 letnemu Alojziju Udovču iz Malkovca je padel na nogo težak hlod in mu jo zlomil.
Dekliški konvikt v Novem mestu zaprt. Šolske sestre iz Šmihela so v šolskem letu 1939-40 v Novem mestu pričele s konviktom, ki je imel namen dajati ženski mladini izobrazbo in vzgojo in
cJuA&k
POŠTNI Pl LOT
Toda njegov elas ni nič zalegel v tem strašnem peklu bobnenja, hrumenja in viharja. Letalo je butnilo v stekleno streho in ubogi Mišek se je prekucnil s svojega sedeža.
Strmoglavil je iz letala, predrl streho in je na vso moč štrbunknil naravnost na mizo poveljnika in ravnatelja letalske šole.
Tako ga je prevzel ta dogodek, tla mu je vzelo sapo in sploh ni mogel do bese.le. Toda Mišek se je kar malo stresel in zacepetal in se se je prav prijazno nasmejal poveljniku.
»Dober dan,« je dejal »prišel sem, da vas pozdravim in vam povem, da sem pripravljen učiti se letenja.«
je temu namenu dve leti odlično služil. Žal se je v konvikt prijavljalo premajhno število gojenk, kar je povzročilo, da so bili stroški za vzdrževanje zavoda preveliki, zaradi česar se .je vodstvo odločilo, da konvikt začasno opusti.
Iz Spodnje štajerske
S šest metrov visokega skednja na Visokem vrhu pri Sv. Martinu ob Paki je padel devetletni Franc Turinek ter se hujše poškodoval.
Pri Spodnji Sv. Kunigundi so zadnje dni slovesno odprli prvi jezikovni tečaj za nemščino. Tečaj obiskuje 84 ljudi.
Nevaren vlomilec pod ključem. Orožniki pri Sv. Trojici so te dni izsledili nevarnega vlomilca Alojza Gečka iz Gornje Radgone, ki ima na vesti več drznih vlomov po Slovenskih goricah.
Mestna šolska mladina naj pomaga pri kmečkem delsa
s
Velike počitnice doživlja šolska mladina iz mest opolnoma drugače kakor po mladina na kmetih, vaseh in vseh drugih kmečkih naseljih je samo po sebi razumljivo, da šolska mladina v poletnih mesecih, ko je na polju največ dela, pomaga svojim staršem pri obdelovanju zemlje. Kmečkim otrokom niti na misel ne pride, da bi zahtevali čas šolskih počitnic popolnoma zase in da bi z njim svobodno razpolagali, da se »odpočijejo« od šolskih naporov. V kmečkih družinah velja načelo tudi za otroke: Kdor ne dela, naj tudi ne jel Kljub temu kmečka mladina uživa šolske počitnice. Saj mora spomladi in jeseni tudi v ča6u, ko šola še traja, marsikdaj prijeti za delo in pomagati v domačem gospodarstvu. Poleg tega pa mora skrbeti, da izdela tudi v šoli. Tako pomenijo šolske počitnice za kmečko mladež tudi oddih, saj ni skrbi, kdaj se bo treba učiti in kaj bo v šoli.
V	mestih in večjih krajih, ki so že zgubili stik z zemljo in kmečkim delom, pa je šolska mladina prepričana, da so šolske počitnice samo zaradi nje in da so počitnice starodavna pravica, ki je mladini nihče ne sme vzeti. Starši večinoma nimajo nikdar počitnic. Če jih pa imajo, so pa izredno kratke. V domačem krogu nekmečke družine v mestu šolska mladina navadno ne more mnogo pomagati in je staršem marsikdaj celo v nadlego. In tako doživljamo, da starši v pretežni večini v mestih komaj čakajo, da bi se velike počitnice zopet
; končale in da bi šola zopet zaposlila otroke. Med šolskim letom so starši vsaj za tiste ure, ko je mladina v šoli, brez skrbi, kaj je z njihovimi otroki.' V času šolskih počitnic pa poleg vsakodnevnih skrbi mori starše še celodnevno opozarjanje otrok in paž-nja, kaj delajo. Šolski mladini je vse to samo po sebi razumljivo. Ne ve, ali pa je pozabila, da so bile šolske počitnice uvedene v glavnem le zaradi tega, da more šolska mladina staršem pomagati pri težkem in obilnem delu na polju v mcsecih, ko je treba napeti vse sile, da si priborimo iz zemlje čim več njenih sadov.
V	popolnoma normalnih in mirnih časih ni nihče kratil šolski mladini uživanja počitnic razen . morda gmotne razmere staršev. Tudi oblastva so I počitnice izkoristila zato, da so omogočila slabot-nejši mestni mladeži bivanja v zdravih krajih, kjer so bile urejene počitniške kolonije. Slabotna šolska mladež si je okrepila v kolonijah zdravje in postala tako zopet bolj odporna za življenje v mestu, ki prav gotovo zdravju ni tako naklonjeno kakor življenje v prosti naravi ali na kmetih. Imovitejši meščani so na svoje stroške pošiljali svoje otroke
v počitnicah na taborenie ali oa na deželo na po-
čitnice, V današnjih časih je za večino šolske mladine tako počitniško življenje zelo otežkočeno in zato vidimo, da je skoraj vsa šolska mladina ostala v mestih pri starših. Poleg skrbi za otroke, ki ves dan nimajo nobenega pravega dela, se pridružuje še skrb za zdravje otrok in vendar bi bilo tako lahko odpomoči tem vprašanjem in hkrati uspešno pomagati pri čim boljšem izkoriščanju kfriečke zemlje, od katere zavisi naša prehrana. Slovenci smo kmečko ljudstvo in tudi v mestih skoraj ni družine, ki ne bi imela sorodnikov na deželi. Le malokdo pa se spomni, da bi poslal otroke sorodnikom na deželo.
Že letošnje leto je bilo v Ljubljanski pokrajini obdelane in zasejane mnogo več plodne zemlje kakor prejšnja leta. To so povzročili številni pozivi oblasti, ki so opominjale, naj letos ne ostane niti košček zemlje neobdelan. Delovne moči pa so na kmetih ostale v pretežni večini iste. Prav gotovo bi marsikatera kmečka družina rada sprejela dijaka ali šolarja iz mesta, ne sicer na počitnice, ampak v svoj dom čez poletne mesece, če bi bil dijak ali šolar pripravljen pomagati pri poljskem delu, recimo prav toliko kolikor domači otroci. Ker je mlad in še nedorasel, seveda njegovo delo ne bo zaleglo toliko kakor delo odraslega človeka. Dobil pa bo prav gotovo, če bo priden, mesto v družini in delež pri zajtrkih, kosilih in večerjah. Zaslužil bo sam sebi hrano, pomagal pa tudi kmečki družini, da bo lažje opravila vsa poljska dela, ki prav v sedanjem času love druga drugo. Vsak dijak ali šolar bi na ta način v veliki meri razbremenil svoje starše v mestu, saj jim čez poletne mesece ne bi bilo skrbeti za njegovo prehrano. Koristil pa bi v veliki meri tudi samemu sebi. Okrepil bi si svoje zdravje mnogo bolj kakor na kakršem koli športno še tako vzornem taborenju. Krepak, zdrav in rdečih lic bi prišel na jesen v mesto, kjer bi lahko z večjim veseljem in z večjo lahkoto začel šolsko delo.
Počitnice so se komaj dobro začele. Starši, ki imajo številno družino, naj starejše svoje otroke skušajo čim prej poslati sorodnikom na deželo. Kdor je le količkaj iznajdljiv, bo že našel pot. Dijaki srednjih iol pa so naravnost dolžni, da si kljub temu, če starši nimajo nobenih zvez več s podeželjem, sami poiščejo delo na kmetih in s tem čez počitnice sami sebe preživljajo. Tako bodo s svojim delom pripomogli k vzdrževanju družine in razbremenili starše, ki bodo imeli še vedno dovolj ški'bi i. njihovimi mlajšimi bratci iii Iračanu.
KULTURNI OBZORNIK
II dizionario italiano - sloveno
dei professori Bajec e Kalan
Con le illuminate riforme della saggia ira-peratrice Maria Teresa, la quale aveva com-preso che soltanto la cultura poteva apportare 'il benessere ai popoli e la prosperitu allo Stato, ebbe inizio, nella seconda meta del Settecento, la vita culturale moderna degli Sloveni. Le origini del barone Zois, figlio di padre italiano e di madre slovena, che fu il mecenate delle lettere slovene di quell'epoca, accentuo 1'orien-taraento culturale del popolo sloveno verso 1'italia. Figlio spirituale della cultura italiana fu il somino poeta sloveno Francesco Prešeren che, un secolo fa, porto la poesia slovena con i sonetti in onore tli Giulia e con 1'ottava rima del »Battesimo sulla Savizac all'apice della perfezione artistica.
Ma la cultura slovena ha origini piu re-mote. Senza risalire ai cosi detti documenti di Freisinga, i primi documenti di carattere reli-gioso, scritti in lingua slovena nel 975 e nel 993 al tempo del vescovo Abramo, senza ri-cordare la letteratura protestante in lingua slovena, ch'ebbe il suo principale banditore in Primož Trubar, rileveremo ene a Lubiana fu fondata la prima tipografia nel 1575. NelTulti-mo decennio del Cinquecento gli Sloveni eb-bero anehe il loro primo dizionario; si tratta di un dotto dizionario in quattro lingue, stam-pato a Graz nel 1592 dal protestante Girolamo Meghisser. II dizionario porta il titolo latino: »Dictionarium quator linguarum, videlicet ger-manicae, latinae, illyricae (quae vulgo sclavo-nica appellatur) et italicae sive hetruscae.«
Quindici anni piu tardi gli Sloveni ebbero un altro dizionario importante, il »Vocabolario italiano e schiavo« di frate Gregorio Alasia da Sommariva, pubblicato a Udine nel 1607 che, oltre agli schemi delle declinazioni e delle co-niugazioni, che ricordano quelle del Meghisser, contiene, accanto alle piu comuni preghiere o a quattro canti popolari sui dieci Comande-menti, sul Natale e 1'Epifania, sulla Pasqua e sulla Pentecoste, conversazioni italiano-slovene.
Per rimanere nel campo degli studi lin-guistici, ricordiamo il »Dictionarium trilingue* (latino-tedesco-sloveno e tedesco-sloveno-latino) del padre cappuccino Ipolito da Novo mesto che curo anehe la nuova edizione della »Gram-matica latino-germanico-sclavonica« del protestante Bohorič.
Lo stesso Padre Ipolito curo 1'edizione te-desca della grammatica del Bohorič, aggiun-gendovi un piccolo dizionario tedesco-sloveno-italiano.
Merita ricordare anehe la grammatica slovena (»Windische Sprachlehre«), pubblicato nel 1777 dal Gesuita Gutsmann e il suo dizionario tedesco-sloveno (Deutsch-windisches Wor-terbuch) del 1789 per opporre 1'etimologia, ba-sata sul linguaggio popolare della Carinzia, alle forme fonetehi propugnate dall'agostiniano lubianese, Padre Marco Pohlin, che per primo si propose di unificare la lingua slovena. Se la rivoluzione del 1848 non apporto l'unita politica delle terre slovene, gli Sloveni seppero da soli forgiare quell'unita spirituale che fu la base del loro incessante progresso culturale ed economico. Sulle rovine dell'assolutismo del Metternich fiorirono rigogliose le societa let-terarie, musicali e filodrammatiche e le čase editrici come la societa di Sant'Ermagora, fondata nel 1851.
Gli Sloveni, da quegli eccellenti organizza-tori che sono, hanno saputo superare la erisi libraria anehe nel dopoguerra con la fonda-zione di serie čase editrici che fanno a gara nell'offrire al pubblico buoni libri in veste ele-gante.
Fra queste čase editrici occupa un pošto eminente la gia »Jugoslovanska knjigarna«, ora »Ljudska knjigarna« ossia »Libreria popolare« che tra i suoi 36 libri, pubblicati nel 1940 in 69.000 copie, fece conoscere agli Sloveni »I te-stimoni della passione« del nostro Giovanni Papini e »Colombi e avvoltoi« della nostra Grazia Deledda.
Ancora al principio di quest'anno, parecchi mesi prima del grancle evento che creo la pro_-vincia di Lubiana nelTambito della sovranita di Roma, la nuova »Libreria popolare« annun-ciava la pubblicazione di un nuovo dizionario italiano-sloveno con le parole: »II bisogno di un nuovo dizionario italiano-sloveno moderno e divenuto una necessita. I rapporti culturali ed economici con 1'Italia sono sempre piu pro-fondi. La lingua italiana e oi*a obbligatoria nelle scuole. Percio publicheremo il nuovo »Dizionario italiano-sloveno« che per il contenuto e tecnicamente raggiungera la perfezione. Esso e stato compilato dai riconosciuti italianisti dott. Antonio Bajec, preside ginnasiale, e del prof. Paolo Kalan e corrisponde a tutte le odierne esigenze di un manuale linguistico. Esso offrira la completa comprensione della lingua italiana parlata e scritta.
Dopo aver accennato alla ricca fraseologia, che formera una caratteristica particolare del dizionario, gli editori annunciarono ancora che il dizionario avra oltre 40.000 parole su 640 pa-gine di formato tascabile.
10	non oserei citare le parole degli editori
—	che spesse volte sono maestri di pubblicita
—	se non conoscessi oltre la serieta della »Libreria popolare« e la preparazione dei due eminenti slavisti ed italianisti, anehe il loro dizionario italiano-sloveno, di cui esaminai at-tentamente dalla prima all'ultima pagina 1 singoli vocaboli e in particolare la fraseologia.
Nelle parole »Al lettore«, gli autori hanno potuto ben dire che il loro dizionario e il frutto di tre anni di lavoro.
11	dizionario del dott. Bajec e del prof. Kalan e destinato agli Sloveni che conoscono al-meno le regole fondamentali della grammatica italiana per metterli in grado di comprendere e di leggere 1'italiano. Gli autori hanno pen-sato anene agli Sloveni eolti, atratti dalTim-mensa ricchezza della cultura italiana di cui la letteratura italiana e la piu chiara espres-sione. Perche questo patrimonio non restasse per il lettore sloveno un libro sigillato con sette sigilli. i compilatori hanno raccolto nel loro dizionario non sole le parole della lingua parlata, ma anehe quelle che sono necessnrie per comprendere le opere dei poeti antichi.
Per questa ragione, i compilatori noli hanno indicato espressamente quali sono le parole antiqnate o solo usate nel linguaggio poctico. cio che sara invece indispensabile, se un giorno ci darauno, come sarebbe •tesidera-bile, il Dizionario sloveno-italiano, I compila-
tori hanno saputo tener debito conto anehe delle nuove impronte che la tecnica, lo šport e in genere il progresso moderno hanno con-ferito alla lingua italiana.
Nella fraseologia, che da forza vitalo alla lingua, si rispecclua 1'aniina di un popolo con i suoi pensieri e i suoi sentimenti. Cio premes-so, gli autori hanno dedicato particolart; cura alle frasi e ai modi di dire, ripetendo talora piu volte le frasi comuni, allo scopo di facili-tarne la ricerca. Al medesimo scopo sono stati addotati anehe altri pratici eriteri, spiegati nella prefazione e coerentemente seguiti nella compilazione del lavoro.
Alle 605 pagine del dizionario, seguono su 6 pagine le abbreviazioni, p. e. AA per Arina Aeronautica, AGIL per Agenzia generale Italiana del libro, ALI per Aviolinee Itnliane, B. U. per Bollettino Ufficiale, C. C. per Cotlice Civile, CC. NN. per Camicie Nere, PNF. per Partito Nazionale Fascita. Gia questi poehi esempi dimostrano che il Dizionario e in finea.
Da pag. 613 a pag. 636, alla coniugazione dei verbi regolari segue 1'elenco dei verbi irre-golari, dei qua!i sono indicate tutte le persone del tempo presente e del passato remoto e le altre forme irregolari.
II dizionario italiano-sloveno dei professori Bajec e Kalan e non solo il piu ricco dizionario del genere. ma e indubbiamente il migliore sot-to tutti gli asnetti. Esso sara utilisSimo a tutti gli Sloveni eolti che vogliano allargare la loro conoscenza della lingua italiana. Con la sua seorta saranno in grado di comprendere gli scrittori italiani classici e quelli moderni come pure di penetrare nclTanima del popolo italiano, rispecchiata nelle frasi fiorite ed argute del suo linguaggio, sette volte secolare, sboc-ciato dal tesoro linguistico universale di Roma.
Umberto Urbani.
II dizionario e stato pubblicato nelTedizione della Libreria popolare a Lubiana. Comprende VII. + 638 pagine, rilegato in tela resistente, in vendita al prezzo di L 45,50.
Koncert Ljubljanskega zvona
V letošnji koncertni sezoni so bili prav redki zborski koncerti. Zlasti smo pogrešali prvaka vokalne glasbe »Akademski pevski zbor« v Ljubljani, ki nam je leto za letom nudil najboljše iz domače zborske literature v dobri izvedbi in istolaki oblikovani stilnosti. V letošnji zborsko-koncertni suši je bil večer »Ljubljanskega zvona« prav dobrodošel ter privabil dokaj občinstva, ki je napolnilo veliko filharmo-nično dvorano.
»Ljubljanski zvon« je nastopil v mešani in moški postavi. Mešani zbor je izvedel osem umetnih in deloma po narodnih motivih zgrajenih pesmi Oskarja Deva (-»Prelepa je Selška dolina«), Matije Tomca (»Napojnica«, »Vlahi«), Benjamina Ipavca (»Ei tedaj!«), Antona Ned-
veda (»Nazaj v planinski raj«), Zorka Prelovca (»Pomlad«), Petra Jereba (»Cm mož«) in Emila Adaniča (»Kresovale tri devojke«). Moški zbor je podal umetne in ponarodele pesmi Zorka Prelovca (»Nageljni rdeči«). Aniona Foer-slerja (»Zvonikarjeva«), Franceta Marolta (»Vojaška«) in Danila Bučarja (»Tam, kjer pisana so polja«). Tri solospeve oh klavirski spremljavi g. Sama Lovšeta je zapela operna sopra-nislka ga Vidalijeva. Izvedla je Josipa Puvčiča »Uspavanko«, Jurija Flajšmana »Metuljčka« in Nika Stritofn »Micka bi rada Jurka dobila«.
Zbor »Ljubjanskega zvona« razpolaga v glavnem s precej dobrimi glaovi. Manjka pa posameznim glasovnim skupinam še potrebna zvočna homogenost, ki je pogoj za dober celoten zvok in zlitost ter uravnovešenosl. Najboljša je basovska skupina, prodorna in najboljše zveneča. Lepi glasovi so v altih, vendar nastopa negotovost v inlonaciji; tenorska skupina je močna, a se pojavlja rezkost, prav tako v sopranih. V moški postavi sta drugi tenor in prvi bas prešibka. Kljub temu pa je treba na drugi strani priznati trud dirigenta g. Matula, da svoj zbor vedno bolj dviga. Zbor je nudil nekaj, čeprav ne popolnega, vendar uvaževanja vrednega. Ko bo dirigent zbor popolnoma discipliniral, mu bo mogoče tudi bolj poglobiti se v muzikaln dejstvovanje, ki mu bo omogočala večje izčrpljivosti skladb. Najbolj so učinkovale Antona Nedveda »Nazaj v planinski raj« in Matije Tomca »Vlahi«. Moški zbor pa ni mogel prepričljivo podati in izoblikovati do močnejšega estetskega učinka. Motila je tudi intonanč-na nečistoča. G. dirigent kaže stremljenje za za smiselno oblikovanje v natančno izdelanih frazah, vendar je ostalo na drugi strani precej dediščine v smislu raznih cezur in dinamičnih sunkovitih efektov, ki so zlasti pri ponarode-lih, preprostih pesmih le malokdaj na mestu. Preprosta lepa pesem mora hiti podana z enako preprosto lepoto, sicer zapade nepristnemu oblikovanju, ki zapušča vtis afektiranosli. Poslušalca ne prepriča, ker mu nudi samo zunanji zvočni efekt ali pa sentimentalno razpoloženje. Stvarna resničnost in iskrenost ter njuna hčerka priprostost imajo tudi v umetnosti svoje mesto in svoj pomen. V celoti pa je koncert »Ljubljanskega zvona« nudil lep večer. Za v bodoče pričakujemo od zbora še več; da bo v tradiciji svojega pomembnega dela nadaljeval z isto voljo in stremljenjem za boljšim, kakor je vedno do sedaj. V nadaljnjem delu uspeh in večja vrednost v izvajanju gotovo ne bosta izostala.
*
»Vigred«, ženski list, leto 1941-XIX. To je
sedma letošnja številka lepega ženskega lista, ki ga izdajajo Slovenke, in sicer poseben konzorcij »Vigredk v Ljubljani. Po vsebini je tudi ta številka živahna in življenjska. Lepa je povest Janeza Kmeta »Prodana ljubezen rodne grude«, ki ima brez dvoma vse leto mnogo čitateljev. »Skrb za novi rod« (Glinbkov Janez) s končno sliko »Družinska ljubezen« je za ta čas jako primeren članek. Jelov• škovc »Klic predmestja« pa je socialna slika, ki nas živo seznanja z marsikako rano naših družin. — M. Sivčeve članek o prehrani je poučno čtivo, ki ga človek zmeraj rad bere. In Razmišljanjir o nabih gospodarjih! Brez dvoma je to spis, ki bo zanimal vse matere. V odstavkih: Iz naših krogov, V naših domovih, Kuharski zapiski, Gospodinja vprašuje, Za pridne roke in Moda pa je toliko raznovrstnih zanimivih drobnarij, da jih bo brez dvoma sleherna čitateljica prebrala, posebno še, ker jih poživljajo slike. List toplo priporočamo!	km
Restavracija novomeške kapiteljske cerkve
Z obiskom Eksc. Visokega Komisarja Gra-ziolija v Novem mestu je bilo z mrtve točke premaknjeno tudi vprašanje restavracije novomeške kapiteljske cerkve, ki jo je šteti med največje naše umetnostne spomenike, za katero ni nobena skrb, ki gre za tem, da se ta edinstven spomenik nepokvarjen ohrani bodočim rodovom, prevelika. Ob svojem obisku je Eksc. Visoki Komisar za ta arhitekturni spomenik pokazal izredno zanimanje in obljubil vso svojo pomoč, da se omogoči prepotrebna restavracija te cerkve. Načrte za restavracijo je žq lansko leto izdelal Slovencem dobro znani arhitekt inž. Marjan Mušič, ki je kot novomeški rojak zelo zainteresiran na restavraciji naj.večje umetnine njegovega rojstnega kraja. \z tehničnega poročila, ki ga je k načrtom priložil gospod arhitekt, posnemamo glavne misli.
Po svoji umetniški vrednosti in edinstveni monumentalni legi je kapiteljska cerkev eden najpomembnejših ' arhitekturnih spomenikov naših krajev in je zato skrb za ohranitev tega spomenika toliko tehtnejša. Sedanje stanje cerkve bi bilo potrebno v konstruktivnem in lepotnem oziru izboljšati. Za sodobnega arhitekta bi bila hvaležna, pa tudi težka naloga, na cerkvi dovršiti to, česar prejšnji rodovi niso zmogli. Na cerkveni stavbi moramo namreč ločiti dva dela. Veličastni presbiterij in ladjo, ki je v primeri z veličastnim presbiterijem le preskromna. Presbiterij je bil ladji prizidan v rlo-bi Visoke gotike. Vse govori za to, da so hoteli podreti tudi ladjo in zgraditi novo, da pa so Novomeščane prehiteli slabi časi. ki so nadaljevanje stavbnih del onemogočili. Zato so novi presbiterij le za silo zvezali s staro ladjo, pri čemer je ostalo vse do današnjih dni. Naloga sedanjosti bi torej bila. dati veličastnemu pres-biteriju odgovarjajočo ladjo in oboje primerno spojiti. Arhitekt v svojem poročilu poudarja, da je ta naloga zelo težka in je zaradi skromnih sredstev, ki so sedaj na razpolago, trenutno neizvedljiva. Zato se v svojem poročilu in načrtih omejuje le za to, kar je z ozirom na dana sredstva izvedljivo in kar je za ohranitev te umetnine trenutno najbolj potrebno. Načrte je izdelal tudi tako, da se dajo izvršiti v povsem samostojnih razdobjih.
Nujno potrebno bi sedaj bilo pregledati in popraviti strešno kritje in strešni stol povsod tam. kjer je pokvarjen in vzdolž vseh ka-pov oskrbeti viseče žlebove 7. ličnimi odtočnimi cevmi. Najnujnejše med vsemi restavracijskimi deli pa je osušitev krinte s temeljito napravo drenaže. Kripta pod presbiterijem, ki predstavlja redko umetniško in zgodovinsko znamenitost, je sedaj za obredne svrhe popolnoma neuporabna, prvotno pa je bila važen del cerkve. Da bi bilo mogoče kripto lepotno re-stavrirati. bi bilo najprej potrebno osušiti vlažno zidovje, ki postaja nevarno za konstrukcijo celega presbiterija. Potrebno bi bilo izvršiti drenažo in omogočiti stalno prezračevanje vlažnih nosilnih zidov. Po dovršitvi tega konstruktivnega dela je treba očistiti vse stebričke in strop vsega ometa in beleža, s sten pa odstraniti ves vlažni omet in propalo gradivo ter ga nadomestiti z novim, suhim in zdravim. Po vsem tem bi bilo treba prostor, izvzemŠi .ope-
čnih stebričkov, v enotnem svetlem tonu preslikati. Treba je urediti tudi okna, odstraniti oder in dopolniti na nekaterih mestih pokvarjeni tlak. Kripto bi končno bilo treba tudi opremiti z odgovarjajočim oltarjem, kar bi omogočilo zopetno uporabo kripte v obredne svrhe.
Tudi v presniteriju bi bilo treba svoclna rebra, služnike, konzole, sedilijo itd. očistiti vsega ometa in beleža, stene pa preslikati v enaliomernem svetlem tonu. Restavrirati in konservirati bi bilo treba korarske klopi in v lepotnem oziru rešiti vprašanje električne razsvetljave ter pohabljenega slavoloka, ki sedaj moti pogled s presbiterija v cerkveno ladjo.
V zvezi z restavracijo presbiterija se stav-lja kočljiva naloga, kako Tintorettovo sliko sv. Miklavža v glavnem oltarju, ki predstavlja neprecenljivo umetniško vrednost, postaviti v odgovarjajočo okolje. Novogotski oltar, ki je slaho obrtniško delo, namreč nikakor ni v sozvočju z visokim umetniškim nivojem Tinto-rettove slike. Sedanji oltar je nemogoče zadovoljivo preurediti in je zato treba misliti na novega, ki naj bi bil bogato umetniško delo, ki bi s svojimi polnimi oblikami in bogato igro senc moral dati Tintorettovi • sliki originalni aranžman, ki nam je dobro poznun iz beneških cerkva. Seveda bi bilo napačno, če bi umetnik kar kopiral ta aranžman, dovol j je le, če pri njem dobi potrebno pobudo za potrebno mogočno občutje. Načrt za tak nov oltar bi zahteval mnogo študija in drobnega dela. Doslej, kolikor je javnosti znano, se ni našel umetnik, ki bi se z njim bavil.
Cerkvena ladja niti po svojem prostoru samem, niti po svojih oltarjih, klopeh, prižnice in ostale opreme nima posebne umetniške vrednosti. Da bi bil restavrirani presbiterij dovolj
Coudarjen, bi bilo treba cerkveno lurljo čim olj poenostaviti, da bi se mogel vernikov pogled čim lažje ustaviti na presbiteriju, v ladji pa le na nekaterih oltarjih, in sicer tistih, ki hranijo v svojih stenah Metzingerjeve umetniško visoko vredne slike. V ladji bi bila tudi potrebna restavracija kora z očiščenjem kornih kamnitih stebričkov, ki so sedaj prepleskani, in preureditev arhitekture orgel, ki naj zopet dobe svojo prvotno belo in zlato barvo.
S temj deli bi bila cerkvena notranjščina temeljito restavrirana in dopolnjena z novimi umetniškimi elementi. Ko bi bila vsa ta dela v notranjščini dovršena, pa bi seveda bilo treba misliti na ureditev cerkvene zunanjščine in cerkvene ploščadi z dostopi, kar pa zahteva nov študij in ilove načrte. Kadar in če bodo vsa ta dela izvršena, bo. tako zaključuje arhitekt Mušič svoje poročilo, novomeški kapitelj tudi lepotno visoko dvignjen iznad vsega vsakdanjega in bo postal prava dolenjska Akropola prečiščenih vrednot.
Le majhen delček vseh teh omenjenih del ie bil doslej izvršen Dela so se vršila le v tripti, kjer so stebričke in stene očistili ometa in izvršili nekatera druga manjša dela. Kaj več doslej ni bilo mogoče storiti, ker kljub vsem prizadevanjem gospoda prošta čerina ni bilo mogoče dobiti potrebnih denarnih sredstev. Sedaj, ko je FJksc. Visoki Komisar obljubil svojo pomoč, vstaja novo upanje, da t<»
Spori
Lahka atletika pre] in sedaj
V novih razmerah se je naša lahka atletika precej izpreinenila. Od mnogoštevilnih lahkoatlet-skih klul)ov, članov SLZ in SAZ, nadaljujejo z delom Se štirje, člani SLZ, in sicer 2SK llermes, SK Planina, SK Ilirija v Ljubljani in SK lilan v Novem mestu. Prejšnji nepotrebni spori so v novih prilikah izginili. SAZ ne obstoja več, ker se je njen vodilni klub ASK Primorje razšel.
Mod omenjenimi klubi bi je pridobil močno ekipo ŽSK llermes, ki je bil prej v lahki atletiki skoro nepoznan. Poleg skoro kompletnega Primor-ja je pristopilo k njemu tudi nekaj dobrih Ilirija-nov. SK Ilirija je zaradi tega nekoliko okrnjena, vendar bo njen naraščaj kmalu deloma nadomestil izgube. Izmed zunanjih atletov se je vrnil k njej tudi znani rekorder inž. Stepišnik, s katerim še pred nedavnim niso računali. SK Planina je izgubila odličnega Klinarja in Mavsarja, prislopilo pa je k njej nekaj atletov, članov bivših štajerskih klubov Maratona in Železničarja iz Maribora ter Lušicki, član zagrebškega Maratona. Neopredeljena sta izmed znanih atletov še Hlade, ki namerava po dosedanjih izjavah pristopiti k Planini in dobri srednjeprogaš Gabršek. Vsi omenjeni klubi so po svojih močeh precej izenačeni in bodo šele bodoči troboji oziroma dvoboji določili prvaka.
Poleg teh je v Ljubljani še ASK (Akademski športni kljub), ki pa zaradi nepotrebnega cepljenja inoči ni včlanjen v SLZ, vendar pa predstavlja močno skupino ntletov, ki bi mogla uspešno tekmovati z marsikaterim akademskim klubom drugod.
Hermes in Planina imata še damsko lahko-atletsko sekcijo. Zadnja priredi v nedeljo na Stadionu miting, ki bo močno zanimiv, kajti atletinje obeh klubov se nanj že dalj rasa pridno pripravljajo.
V Ljubljanski provinci je sedaj torej vsa bivša slovenska reprezentanca le malo okrnjena in bi bili njeni nastopi proti kateri koli italijanski pokrajinski reprezentanci zanimivi prav tako kot nekdaj dvoboj med Julijsko Benečijo in Dravsko banovino.
BivSi jugoslovanski in balkanski prvak v metu kladiva v Ljubljani. Pred nekaj dnevi je prišel iz Srbije v Ljubljano inž. Milan Stepišnik, ki bo odslej stalno bival v Ljubljani. Takoj bo začel z rednim treningom, ter bo zopet kmalu nastopal za svoj matični klub SK Ilirijo, ki si je z njim močno okrepila svojo lahkoatletsko vrsto.
Nemški smučarski prvak v alpskih disciplinah Rudi Cranz pailol. V prvih dnevih bojev na sovjetsko-nemški meji je padel znani nemški smučarski prvak Rudi Cranz, ki se je udeležil bojev kot desetnik polka gorskih lovcev. Cranz je brat nemške in olimpijske smučarske prvakinje v alpskih disciplinah Christl Cranz. Rudi Granz je dosegel prve vrste mednarodnih smučarjev že na olimpijadi leta 1936., kjer je zasedel 6. mesto v alpskih kombinacijah V naslednjih letih pa si je priboril mnoga prvenstva v domovini, kakor tudi v tujih deželah.
Tržaški nogometni klub Dorati se bo srečal 1 reškim klubom M. G. v Trstu 6. julija. Kluba se bosta borila za pokal Julijske Benečije. V reškem okrožju je izšel kot zmagovalec iz predhodnih tekem klub M. G., medtem ko je v tržaškem okrožju zmagal Dorati.
Dunajski Rapid jo porazil zagrebškega Grad-janskega. 2. julija je odigral zagrebški Gradjan-ski svojo prvo nogometno tekmo proti dunajskemu Rapidu v okviru pokalnega turnirja treh državnih prvakov Rapida, in Kerencvaroša iz Budimpešte. Za to tekmo je na Dunaju vladalo veliko zanimanje in je kljub temu, da je bil navaden delaven dan in deževno vreme, prihitelo gledat tekmo nad 10.000 ljudi. Gradjanski je nastopil s tvojim najboljšim moštvom, vendar je imel smolo in mu je Rapid zabil dva gola še v zadnjih treh minutah, tako da se je tekma končala v razmerju 4:1 za Rapid. Prvi polčas se je končal 2:1 za Rapid, v drugem polčasu je Gradjanski še boljše zaigral kakor v prvem, vendar je imel smolo proti koncu igre.
Tabela med temi tremi državnimi prvaki jo sedaj taka:
1.	Rapid	3 2 0 1 13 :6 4 (2)
2.	Ferencvaros 4 2 0 2 12 :12 4 (4)
3.	Gradjanski 3 1 0 2 4 : 11 2 (4)
Odigrana bo še tekma med Rapidom in Grad-
janskim v Zagrebu.
Velike kolesarske dirke skozi rlevet provinc v Lombardiji. V soboto, 5. julija, se bo začela v Milanu krožna kolesarska dirka, ki bo vodila čez 9 provinc. Kolesarska proga je dolga 522 km in vodi iz Milana čez Pavio, Cremono, Mantovo, Brescio na Bergamo, Como, Varese in nazaj v Milano. Ob Lago di Como doseže proga največjo višino 445. m. Zanimanje za to tekmo je zelo veliko, saj se je bodo udel°.žili najboljši kolesarski prvaki.
Katera imena dobivajo pri rojstvu nemški otroci?
Mesto Hannover je napravilo statistiko imen leta 1940 rojenih otrok ter je pri tem ugotovilo zanimivo okolnost, da so ljudje pričeli opuščati prejšnja leta zelo priljubljena imena ter sedaj otrokom dajejo drugačna imena. Tako so vse redkejši dečki, ki dobe pri rojstvu ime- Edvard, Eu-gen, Albert, Hugo, Viktor in podobno, deklice pa: Agnes, Christine, Ema. Helena, Kathe, Sophie in še mnogo drugih. Imen kakor Julius, Moritz, Leopold ne dobi pri rojstvu skoraj noben otrok, kakor tudi ne imen Auguste, Lilli, Klara in Ida. Največ nemških dečkov je dobilo ime Dieter, nato Klaus, Peter in Horst, deklic pa Karin, Renate, Ingrid in Barbara. Iz navedbe teh imen je razvidno, da počasi izginevajo skoraj vsa zgodovinska imena kakor tudi imena iz bajk in pravljic in da ljudje segajo pri podeljevanju imen svojim otrokom po starih nemških imenih, ki dosedaj niso bila v rabi, ali pa po imenih, ki so napravila velik vtis in lepo zvene. Za dekliška imena je posebno pomemben film in pa vojaška pesem. Erika in Mo-nika ter Marie-Luise in Rosemarie morajo zahvaliti svojo priljubljenost samo pesmi.
Nezanesljivi
>Oh, ti umetniki!« »Kaj pa je?<
»Pravkar mi je eden od siameških dvojčkov ušel!«
restavracijo novomeške kapiteljske cerkve vendarle mogoče izvršiti, s čemer bi bil v naši dokaj skromni kroniki ohranjevanja umetnin naniaaa nov list
Matija M a I e i 12	13
V zelenem polju roža
Izvirna povest
»Povej ji in ji razloži, kakor sein povedal in razložil jaz tebi!« Tri angleške besede. »Pametna je, uvidi, da ji ne bo nikjer lepše.« Pet angleških besed. »Ako tudi tega ne uvidi, jo prosi, naj ima vsaj malo, malo usmiljenja in sočutja z menoj, revežem .. .« Dve angleški besedi.
Metka mora stisniti zobe, da ne blekne: »... prismodo staro!«
»Bojim se, da prideš jutri zaman...«
Tako! Jutri zopet pride!
Kalumet in teta nista še stopila s stopnic na hodnik prvega nadstropja, ko je Metka s truščem odprla vrata stranišča in jih zaloputnila za seboj. Stekla je v kuhinjo, ki jo bila temna. S svetilko je teta svetila Kalumetu. Dolipala se je do vžigalic, pri svetlobi vžigalice je poiskala svečo in jo prižgala. Iz jedilne shrambe je prinesla svoj kovčeg, odprla je omaro, v katero je teta spravila njeno obleko.
Ko se je teta vrnila, ji je skoraj padla svetilka iz roke.
»Tu si, križani Bog! Jaz pa vsa trda v strahu, kod hodiš. Hišna vrata sem pustila odprla ...«
Metka je zlagala svojo obleko v kovčeg, ko da tete ne čuje.«
»Kaj pa delaš?«
Nobenega odgovora.
Teta je postavila svetilko na mizo in jo ujela za roke. »Smo jezni?«
Metka bi si rada pokrila oči z rokami, da zakrije solze, pa ni mogla. In se borila s teto.
»Metkiea, ali si otročja!«
Še hujše je bilo Metki. Gre, gre, še nocoj gre kamor koli. Vse eno, kam, samo da gre, gre. Proč od tete, očeta, potem pa naj barantajo za njo in jo prodajajo komur hočejo.
»Zainetuješ svojo srečol Da ti le ne bo ke-daj žal!«
Metka ve, da so hišna vrata odklenjena, teta sama je to povedala. In pobegne iz kuhinje in hoče v mrzlo zimsko noč brez kovčega in svojih stvari, ki jih je prinesla z doma s seboj.
Teta vidi, da gre za res.
»Saj te nihče ne sili. Da pa boljšega človeka ni na svetu, ko je Janez...«
Aha, Janez! Metka res ni do tedaj vedela, da je Janez. Doma je pravil, da je Žan.
»Le zakaj niste vzeli tega najboljšega človeka na svetu mesto svojega rajnkega moža? Mir bi imela sedaj jaz...«
Metka je sredi stavka obstala. Nikdar še ni videla tete take ko tedaj. Ko je videla, kako je zadela, jo je streznilo.
»Reči je lahko; Grem, kamor koli, samo da grem! Ali ko bi moral človek iti...?!«
?.e iz trme je hitela Metka polniti svoj kovčeg. Teta pa ji ni niti z besedico branila. Še vprašala je ni, kaj dela in kaj misli s tem pospravljanjem in zlaganjem svojih stvari v kovčeg. Vse manj in manj se je Metki mudilo. O, kaka mrzla, mrzla in neprijazna noč zunaj! Ledene rože vstajajo po oknih, dasi v kuhinji ni mrzlo.
Teta je bila vsa siva v obraz. Nepremično je stala ob štedilniku in gledala v ledene rože na oknu.
Grda, grda Metka! To je tvoja zahvala za vse tetine dobrote! Tako rada te je imela, vsako željo ti je izpolnila, nikdar ti ni rekla ostre in trde besede!
Metka si je zakrila obraz z obrisačo, ki jo je mislila vložiti v kovčeg.
»O Bog, zakaj moram biti prav jaz tako, tako nesrečna?<
Tete pa tokrat niti vzdihi niti jok niso spravili iz žalosti in užaljenosti k besedi.
Ali naj Metka poklekne pred teto? O, kako grda in zlobna je, jezička nemirnega ne more ni trenutek krotiti! In tako kruto razžali dobro telo!
Da nista prilomastila v kuhinjo študenta, Tine in Ribničan, Bog ve, ali bi Metka no prosila tete, naj ji ne zameri. In ji obljubila, da je nikdar več tako kruto ne razžali.
Ribničan je hotel vedeti, kdaj bo poroka. Ali pa, če bi bila njegova krščanska dolžnost, tolažiti žalostne in nesrečne ter jim pomagati piti iz obupa. Tine je bil ves potrt. Krivica, ki jo je zopet storil Metki, ga je pekla, pekla. In ni mogel najti pravih besed, da popravi krivico. In zopet ni mogel dovolj pokazati, kako mu je žal.
Teta ni skrivala slabe volje. Metka je komaj, komaj zadrževala jok. Na pot pa se ni več odpravljala.
Ko sta študenta videla, da ni nikomur za njiju družbo, sla se zgubila v svojo sobico. Luč v njej je gorela dolgo, dolgo. Metka je vedela, da čuje Tine. Teta je nekoč razodela, da sedi Tine dolgo v noč pri mizi, kadar je žalosten. Podpira glavo, strmi skozi okno, pred njim nepopisan, bel papir oh papirju svinčnik... Ljudje posebne vrste so pesniki, čisto drugačni ko drugi ljudje...
Tudi Metka ni mogla spati. Grizlo, grizlo jo je, da je teto tako razžalila. Zaskrbelo jo je, kako bo sedaj, ko je prilomastil nori Kalumet v Ljubljano.
Teta molčeča ko grob. In žalostna, žalostna...
Stoprav drugi dan popoldne je spregovorila: Janez pride po odgovor. Ce ji je na tem, da mu sama pove...
In zopet je bila jezna Metka na teto. Pobegnila je. Prehodila je tisto pot ko prejšnje popoldne,
pa je še navrgla Posavje. Hodila je hitreje ko včeraj, bila je nemirnejša ko prejšnji dan. Če teta res misli, da bi mogla vzeti to starino z bar-vanimi lasmi, je bolje, da se sploh ne vrne več k njej...
Čakala je pred hišnimi vrati, da jih je prišol hišni gospodar zaklenit. Vkljub vsem sklepom je le smuknila skozi vrata. Na stranišču ji je bilo žal, da ni ostala zunaj. Predolgo je morala čakati, premrzlo je bilo, preveč se je zmotila v teti.
Ko se Je teta vrnila s svetilko izpred hišnih vrat, ni Metka pospravljala svojih stvari v kovčeg. Tako ko včeraj teta je strmela v ledene rože na oknih in skušala teti pokazati, da bi ji ne bilo prav nič žal, če bi v tistem trenutku prišla smrt po njo.
Sprva teta ni hotela nič govoriti. Metka še manj. Stoprav ko Je teta ugasnila luč, je rekla: »Odgovorna sem zale, dokler si v Ljubljani. Kaj naj rečem očetu, če me vpraša, kod si se potepala danes zvečer in ponoči? Včeraj tudi. Težje te človek čaka, bolj gotovo te ni.«
Bog ne daj, da bi Metka kaj odgovorila. Hvala Bogu, da ste le zopet spregovorili, tetka!
»Za mlada dekleta taka ponočna potepanja uiso! Zapomni si to!<
Rajši za uro v vice, ko sedeti ob Kalumetul Ali Metka vam ne odgovori, tetka!
»Da si tako trdosrčna, si tudi nisem mislila. Ko da nisi naše rodovine! Roko za slovo bi mu privoščila, saj je itak dovolj nesrečen in potrt.«
Oho, tetka, kaj pa to: Roko za slovo?
»Vrne se v Ameriko! Saj je predober za vas vse, ki se le norčujete iz njega in ga smešite...«
Tetka, če se res vrne!... Metka se mora potajiti, da ne izda svojega veselja. Oj, kako lepo bi bilo na svetu, če bi Metka vedela, da je Kalumet tam daleč, daleč v Ameriki na svoji farmi... Ta zavest bi bila tako lepa, da ji Metka ni mogla prav zaupati.
\i Goriške pokrajine
Naš dnevnik »Slovenec« naročite najlažje, če nakažete malenkostno naročnino 12 lir kar po
Boštni nakaznici za mednarodni promet na naslov: prava »Slovenca«, Ljubljana, Kopitarjeva 6. — Kd or je stalen naročnik »Slovenca«, bo lahko dobil izredno lepo knjigo »Slovenčev koledar« za 9 lir in 2 liri za poštne in pošiljatvene stroške. — (Za naročnike »Slovenca« ali »Slovenskega doma« ali »Domoljuba« ali »Bogoljuba« pa bo stal koledar 20 lir.) — Koledar bo obsegal čez 220 strani farma-ta 23 X 30.5 cm — to je skoraj oblika polovice strani »Slovenca«. — Naročnino za »Slovenčev koledar« pošljite kar istočasno z naročnino za list po poštni nakaznici. — Tiskali bomo le toliko izvodov koledarja, kolikor bo prednaročil. — Ne odlašajte, ampak naročite »Slovenca« in »Slovenčev koledar« čimprejl
Strašna toča nad Gorico in njeno okolico. V
sredo, 2. julija proti večeru je pridivjala nad Gorico in njeno okolico silna toča kot je ljudje ne pomnijo in je napravila na vseh pridelkih ogromno škodo. Proti sedmi uri zvečer se je s severne strani čez Potravno pod Ročinjem privalila nad Soško dolino grozeča kopica oblakov, ki je začela sipati na prijazna naselja in njihova lepa polja debela ledena zrna. V hipu so bila vsa pobočja pobeljena z mrzlo, uničujočo točo, ki je nekaj časa klatila kar suha, potem pa pomešana z močnim nalivom. Med neprestanim bobnenjem groma in strahotnim šumom se je sivkastobelo neurje pomikalo proti jugu in neusmiljeno razbijalo v vsem pasu, ki ga je zajelo. Oklestila je Kanal, Deskle, Plave. potem preko Sv. Valentina in po Soški kotlini privršala nad vzhodna Brda in Gorico z bližnjo okolico. Tu je toča tolkla nekoliko pol pol sedmi uri zvečer. Pomandrala je Podsabo-tin, St. Maver, Podsenico, Oslavje, Pevno, Podgoro in vzhodni del šentflorjanske fare; na levem bregu Soče je zbila solkansko polje do Kronberga, razdejala goriško polje ter vrtove in nasade v mestu in se preko Štandreža pomikala mimo Vrtojbe in Bilj do Mirna in prestopila kraške grebene in se usula na Kostanjevico in okolico. Tam je zločestno gospodarila — šele po osmi uri. Drugi val uničevanja je zajel Srednje Vipavsko dolino. Močno prizadete so tam občine Sv. Križ, Skrilje, Kamnje, nesrečni Vrtovin, ki je bil okleščen že pred tednom, Selo, Dornbcrg in še kaka druga vas, iz katere še nimamo glasu. Toča je bila, kakor smo že rekli, taka, kot je ljudje ne pomnijo. Pogubonosni, belušasti oblaki 60 se bližali z nekim grozotnim šumenjem. Stopil sem slučajno k oknu in strme obstal: med latniki pred menoj je nenadoma priletelo nekaj kot oreh debelih kosov ledu, ki so nerodno odskočili po tleh. In potem se je nesrečni ples začel. V nekaj trenutkih je bila zemlja pokrita z belim zrnjem, ki je bilo skoraj vse izredno debelo. Bilo je nekaj minut, ki so človeka pretresle. V nemem strahu se je srce krčilo in prestrašeno šepetalo pobožne vzdihe. Ko so najbolj tesni hipi minuli in se je zrnje začelo redčiti, smo nabrali cela prgišča ledenih orehov, ki so imeli tudi rogljate oblike. Od zanesljivih oseb smo slišali, da so posa-
mezni kosi tehtali preko 30 gramov. — Strašno neurje je deloma pokončalo, deloma uničilo Vfce, kar v teh julijskih dneh raste, cvete in zori po naših poljih in sadovnjakih. Pšenica je skoraj dozorela in smo že pričeli z žetvijo. Turščica je v najlepši rasti. Krompir cvete. Fižol in razne druge vrtnine lepo obetajo. Vinogradi so zaradi pomanjkanja galice skrb vseh vinorejcev, ki se neneh<)taa bore s peronosporo. Breskve so v polnem zorenju in marsikomu v tolažbo. In v to plodno in rodovitno življenje je planila ledena smrt in brezobzjfno pobijala. Škode ne moremo podrobno navajati ,;in ne oceniti, je neprecenljiva, rodali smo samo bežno sliko, da sami presodite naš položaj, našo žalost. — V Gorici so biLi vsi drevoredi, vsi vrtqvi zasuti z listjem in odbitim vejevjem. Še drugi dan senčnate goriške ulice niso bile očiščene. Tudrna podeželskih cestah dobite pod vsakim obrobnim drevjem vse nastlano. V mestu je toča napravila precej škode pri brzojavnem in električnem omrežju in razbila vrsto steklenih verand in streh.
Kratkotrajna pijanost
Pred približno sto leti se je francoski »meščanski« kralj Louis Philippe odzval povabilu Moeta, ustanovitelja znamenite francoske trgovine s šampanjcem ter je na potovanju po Champagni prišel k njemu na zajutrek. Spoštovani gospod Moet, ki je bil že v letih in zato že tudi malo gluh, se je na vso moč trudil, da bi ae visoki gost Čim bolje počutil v njegovem domu. Po končanem zajutreku je naprosil kralja Filipa, da naj izpije še kozarec plemenite pijače. Kralj mu je odgovoril: »Lepa hvala. Vaše vino je gotovo zelo dobro in se bojim, da bi se napil.« To priliko je izkoristil takoj eden od navzočih gostov, ki se je hotel kralju prisliniti ter mu je odgovoril: »Sire, tu je lahko samo takšna opojnost, v kakršno nas, je spravila vaša vzvišena navzočnost.« Napol gluhi gostitelj je slišal samo kraljeve besede, ne pa besedi omenjenega gosta, ter je zato dejal: »Oh, Sire, hodile prepričani ,da je to samo opojnost in pijanost, ki traja komaj četrt ure!«
Knjigovodja
popolnoma samostojen, bllancist, perfekten v nemščini, dobi takojšnjo zaposlitev. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo curriculum vltae ter referenc je poslati do 15. julija upravi »Slovenca« pod šifro »Centrala Rimska 2«.
2 951
Mali oglasi
s
V malih oglasih valja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, >ri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. avek se računa posebej. — Male oglase jc treba plačati takoj pri naročilu.
Vsakovrstni
slato kupuje
po najviSjlh cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Volfova Klica «L t
Vsakovrstno zlato
briljant« la arebrc
Kupuje po oaJviSjib eenab
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8
| iiiižto |
Dobe:
Gozdnega pristava
veščega slovenščine — nemščine In italijanščine v govoru in pisavi, korespondence, knjigovodstva in strojepisja — sprejme gozdno velepo-sestvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gozdni pristav« št. 3321. (a
B SUlžbc |
Jitt»o:
Trgovski pomočnica
pridna, poštena, marljiva, z večletno praks«, vešča tudi pisarniškega dela, išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9419.
(a
Cvetje, sadje, zelenjava
vedno v zalogi. BALOH, Kolodvorska ulica št 18. Telefon S9-««.	1
Trgovski sotrudnik
verziran manufakture in galanterije- mode, konfekcije, s prakso, pošten, samski, vešč nemščine, želi namestitve — vzame začasno mesto proti voljni plači. Cenjene ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Begunec« št. 9392.	(a

Otroški voziček
globok ali športni, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobro plačam« 9456.
Prodaja smrekovega tresla
Mestna hranilnica ljub ljanska proda iz svojega gozda »šahen« pri Kočevju cca. 16.000 kg smrekovega lubja. Ponudbe je poslati do sobote 26. julija t. 1. dopoldne na upravo gozdov M. H. !<., Kočevje št. 189, kjer so tudi pogoji dražbe interesentom na razpolago.
Oddalo:
Dvosobno stanovanje
v podpritličju, oddam s 1. avgustom. Fleteršniko-va 32, Bežigrad.	(č

Vajenko
z dežele, pridno, pošteno, z dovršeno meščansko šolo, sprejmem v špecerijo. Voljna pomagati v gospodinjstvu. — Dobi hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Vestna« št. 9455.
IŽtonlH
dobro mlekarlco, po ugodni ceni prodam. Vrhov-ci št. 17.	(j
Oglašujte v edino uspešnem dnevni-iku »Slovencu«!
Les
Uvoinik na debelo bi rad stopil v poslovne zveze 7, vodilnimi tvriibsmi ieio vib žagarskih izdelkov. Pisati:
Legnami
Importatore grossista ffiadireobeiniziare rela-zione di affari con pri-marie ditte produttrici di segati A bete. Scrivere:
Csssetts 36 D. Unione Piibbllciti Italiana-Oenova
Zastopnika
vpellanega pri odjemalcih posušenega sadja in rast-liuskih vlaken iščemo. — Pisati na:
ANTPNIO IUPO RAIMONDO - PAIBRMO
Ccrcasi rappresentinte
introdottn clientela frutts secca e erine vegetale. — Scrivere:
Vodilna tovarna lepoti! in znbne paste s sedežem v Milanu išče delavnega
asistenta za šefa izdelovania, po možnost i i z v e ž b a n e g a kemika z Italijansko in nemškoizobnizho Nastop čim prei. Življenjepis in znhteve pn«lati na: C1SSETTI 24« H. Union«
Primaria faobricadl cor-metiei e dentifrici, Sede .uilano, cerca attivo
asstslente per il Cano tli fabbric*-zinDe nossibilmeiite pe-rito cbimieo italiano te-dpseo. En trat a al piii presto. Curriculum vitae
e prete.-e a Pabhltclta Italiana Mllano
Zahvala
vsem, ki ste spremili našo drago mamo, gospo
JOSIPINO CERCEK
k večnemu počitku, jo obdarovali s cvetjem in nas tolažili, se prisrčno zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 9. julija ob pol 8 uri, v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 7. julija 1941.
Žalujoči ostali.
ČETRTI GOST
13
Roman.
»To ni težko uganiti,« je zamrmral Masters. »Kmalu boste zvedeli. Čudim se, da tega še niste dognali. Vendar ne verjamem, da bi bila ta roka njena last. Treba je le, da se spomnite, čigava da je in zakaj da je tu. Zdaj pa pojrliva k Šumanu, da se malo pogovoriva z njim!«
Šesto poglavje.
Hieroglifi.
Precej časa sta se Masters in Sanders vozila z avtom, ko je slednjič avto zavil v ulico, kjer je bila Šumanova hiša.
Sanders je nekaj časa zamišljeno molčal. Nato je spregovoril:
»Nočem vas nadlegovati, gospod nadzornik, vendar ali mi ne bi mogli na kratko povedati, kaj si mislite o vsej tej zadevi? štiri ure, ne-gašeno apno in fosfor, razstavljena budilka, nazadnje še nagačena roka! Odkrito mi povejte, ali si sploh kaj mislite o kaki zvezi med temi rečmi? In ali se dozdeva vam tudi vse tako čudno kot meni?«
Nadzornik se je odkašljal in je zadovoljno dejal:
»Reči moram, da nekaj le vem, zakaj je to in ono, vendar bi jako rad, da bi še danes obiskal svojega dragega prijatelja Stanleya Merrvwalla. Ali ga poznate?
»Vem to. da je iznajdljiv pravnik in izvrsten zdravnik in še to da je posebnež svoje vrste. Tudi to mi je znano, da je v nekakšni zveai s Scotland Yardom in da pravijo o njem. da je on v kratkem času razjasnil skrivnost
umora v primeru Answell. Pa zakaj bi ga radi I obiskali?«	j
»Zato, ker bi rad, da bi v tem našem pri- I meru tudi veliki Stanley Merrywall ne vedel i ne kod ne kam ki pa upam. da bom tej skriv- i nosti sam prišel do dna. Zaradi tega bi bil pa seveda prav posebno zadovoljen.«
Masters se je ves zadovoljen namuznil.
»Rad bi vas še nekaj vprašal: Zakaj ste s takim zanimanjem opazovali tisto risbo v predsobi gospe Sinclairove?«
Masters je dejal:
»Veste, j a/ nisem kak izraziti ljubitelj umenosti, a od časa do časa me moja žena vendarle odžene s seboj v muzej, da bi me izobraževala. Ali ste mogoče tudi vi zapazili neko sliko v salonu Sinclairove?«
»Prav nič se je ne spominjam; saj je bilo precej temno v salonu.«
»Saj to nemara tudi ni bilo brez vzroka. Vendar hi prisegel da sem videl v muzeju neko sliko, ki je bila tej podobna ko jajce jajcu. Slika je Rembrandtova in ta umetnik mi je od vseh še najbolj všeč. Zato sem se začel koj zanimati za to sliko pri Sinclairovi.«
Sanders ga je pazno pogledal.
»Mnogo dobrih posnetkov Rembrandtovih slik imamo,« je dejal. »Čakajte — ali mogoče mislite, da Sinclairova prodaja posnetke kot originale? Da torej kupčuje s falsifikati?«
»Ne. ne! Če je Sinclairova le polovico toliko prebrisana, kot je videti, se ne bi bavila s takim trgovanjem. Glede nje pa imam v mislih drugačen trik Toda, glejte, zdaj sva pa že pred snmanovo hišo!«
Masters je ustavil avto in je izstopil. Bernard Šuman je stanoval v stari, a lepi vili. Neka starejša ženska, po videzu gospodinja, ju je odvedla v predsobo in vzela vizitko, ki ji jo je izročil Masters.
»Vem, kdo ste,« je rekla. »Če bi bilo od mene odvisno, vaju sploh ne bi pustila v hišo. Zdravnik je dejal, da ne sme nihče obiskati gospoda šumana. toda on hoče na vsak način, da vas sprejme. Pojdite skozi tistale vrata!«
Prav blizu vrat je ležal gospodar, zavit v odejo, na starniskem divanu. Njegov gosposki, inteligentni obraz temnih obrvi je bil prepre-žen s tankimi gubicami in je sličil obrazu duhovnika ali visokega uradnika. Razkuštrani, sivi lasje niso prav nič motili tega videza. Njegove svetloinodre oči so izražale neko iskrenost, dasi so v tem hipu nemirno gledale nadzornika in Sandersa. V njegovih nežnih in finih rokah je bila knjiga
Sredi natrpanega, starinskega pohištva je bila koj očividna omara, ki so bili v njej sami predmeti iz prastare davnine. Tu so bile posode v blestečih se. modrih barvah, dalje pečat čudne oblike, mnogo zlatnine in zraven nad meter visok egiptovski sarkofag.
»Prosim, serlita, gospoda,« je Šuman pozdravil obiskovalca.
Njegov glas je povsem ustrezal njegovi zunanjosti, vendar se je moral nekolikokrat od-kašljati. da je bil bolj razumljiv.
»Pričakoval sem vas.« je dejal Mastersu. »Če se ne motim, mi hočete dati nekaj vprašanj o neki razstavljeni budilki, kaj ne?«
»Res je, gospod šuman,« je dejal Masters in pokimal z glavo. »A kako da to veste?«
»Malo prej mi je to telefoniral sir Denis Blvstone,« je rekel šuman in se nekoliko dvignil s svojega ležišča. »Ali smem odkrito govoriti z vami? Vem. da ne morete povsem razumeti, kako da sem bil tudi jaz v gosteh pri Heyu. S svojega stališča to povsem razumem, vendar morate tudi vi razumeti naše stališče. Nemara da nas, še boli ko vas, zanima, kaj se je prav za prav zgodilo snoči z namL Mogoče nas sumničite, da smo se mi trije zmenili, kaj
da vam bomo povedali in da smo si vse izmislili. Vendar to ni res.«
Masters ga je mirno poslušal, vendar^ se ni oziral na te besede, ampak ga je vprašal:
»Če niste zoper to, bi vam zastavil nekaj vprašani Prosim vas le, da bi mi odgovarjali.«
»Kakor želite,« je dejal šuman. »Vendar vam pa že vnaprej povem, da ne bom mogel ničesar dodati izjavi svojih prijateljev. Onadva sta vam povedala rensico in nista ničesar zatajila.«
»Vprašam vas .na primer, zakaj da ste imeli tisto budilko v žepu, ki ste jo že sami orne-nili?«
»Prav nič nisem vedel, da je bila tista reč v mojem žepu.«
Šuman se je bolestno odkašljal in njegovi prsti so se oklenili knjige, ki mu je ležala na kolenih.
»Jaz pa sem menil, da nam boste mogli to pojasniti. Gospa Sinclairova in sir Denis sta mi znala vse točno povedati o stvareh, ki so bili pri njiju najdeni.«
»Verjamem: a jaz govorim le o sebi.«
»To je nekaj novega! Onadva sta govorila samo kot .mi' in ,mi' in kar koj spočetka.«
»Vse tako kaže. ko da bi se bili mi zares
C rej dogovorili glede na svoje izjave. Če bi ilo to res. bi imel jaz zdaj že pripravljeno kako laž.«
»Kaj zares nimate pojma, odkod bi se bila vzela tista budilka in prišla v vaš žep?«
»Ne — niti misliti si ne morem tega! Edino to si mislim, da jo je pač kdo dal v žep.«
»Ali menite, da takrat, ko ste bili omamljeni? Torej je bil kdo dal takrat tudi apno in steklenico s fosforjem gospej Sinclairovi v torbico in one štiii ure v žepe gospoda Bly-stonea?«
»Ne. ker niti najmanj ne dvomim o resničnosti izjave teh dveh.«
Za Liudsko tiskarno ti Liubtiani: Joža Kramar«
Izdaiateli: InLJoži Sodia
Urednik: Viktor Cenili