DEVETI MAJ
Topnistvo zmagovitih zavezniških armad je v zgndnjih jutranjih urah 9. maja l. 1945 naznanjah svetu, da sta fašistični zavojevalec in njegov uniče-valni stroj dokončno strta. da so zadnji ostanki premagancev položili ornžje pred noge zmagovalcev. Za vse svobode željno in miroljubno človeštvo ni pomembnejšega dne. Ta dan bo za vedno ostalsimbol zmage, zmage svet-lobe nad temo, zmagc človeka nad nečlovekom. Tudi naša slavna vnjska na-rottnoosvobodilnega boja in revolucije, naša fronta bratstva in enotnosti, vse naše prebivalstvo na ta dan predpetintrideselimi leti slavnostno triumfi-ra. Zaustavile so se ležke solze naših mater in sestra, prenehali so teči potoki krviborcev in naših Ijudi, ugasnile sopeči krematorijev, pojenjaliso zadnji plameni naših poiganih domov^vasi in mesl. Mine sn prenehale rušiti mo-stove in tunele prog in cest, rodila se je teiko priborjena in še teije pričako-vana svoboda vseh naših narodov in narodnosti v bratski skupnosti, v enotni Titovi Jugoslaviji.
Tovariš TUo, naša legenda, naš pnveljnik, ideolog revnlucije, neumnrni borec za svobodo in mir v svetu, je Že konec l. 1944 našim oborozenim na-rodnoosvobodilnim silam in pravkar ustanovljeni Jugoslovanski Ijudski armadi izdal vojno povelje: »Pohitite s priprovami, preobrozbo NO V in POJ in čimprej začnite z ofenzivnimi operacijami. 7. btiskovitimi operaci-
jami. Z bUskovitimi in nenadnimi napadi najprej razbite obe sovrainikovi krili inpotemsilovito in nezadrinoprodirajte objadranski obali k Soči, Go-rici in Trstu z ene terk Podravini in Koroški z druge strani. V zgomjem toku Drave, Soče, Karavank in Julijskih Alp sklenite obroč krilniharmad, zrinite potolčene vojske sovrainikov kar najdlje v nntraniost Slovenije in jih tam dnkončno uničite.«
Tako je tudi bilo. Začele so se operacije — najprej bitke IV. armade za obalnipas. Bosno, Liko, Primorje, Istro in Primorsko, nalo III. armade na Donavi in v Podravini ter 1. in II. armade na Sremski fronti.
Rezullati uspešno uresničenega zgodovinskega strateškega načrta vrhov-nega poveljnika JLA in maršala Jugoslavije so bili: dokončna osvobodilcv Jugoslavije, Istre. Primorja in Koroške; ubitih 140.000 in ujetih 240.000 sovražnikovih vojakov s številnimi nfihovimi generali na čelu s feldmarša-lcm von Lehrom, poveljnikom nemškc fašisričnc armade skupinc E <>zr>-roma Balkan. Vojni plen je bil obUen. Na kupih vojaške opreme se je med drugim znašlo 2.900 topov. I80.000>pušk, 31.000 bnostrelk in mitralje-zov, 9.700 kamionov, 480 tanknv, 140 bojnih letalin tako naprej. Vse to dovolj zgovorno govori o zamahu. širini. pravilno načrtovanih in izvedenih operacijah naših slavnih armad in partizanskih korpusov v globokem zale-dju sovrainika, še zlasti 7. in 9. slovenskega ler 10. hrvaškega korpusa in enot IV. openitivne cone Slovenije in Štajerske.
Pn številnih znamenitih in slavnih bitkah ter bojih od Mosiarja naprejpo unski, kninski. bileški in rešld operaciji. po bitkah v Sremu, na Donavi. llovi, Knlpi in končni bitki za Trst ter ne nazadnjepo silnvitem preganjanju sovražnika, kn so naše armade v 28 dneh prešle prek 600 km dolgo pot. po vsem tem predstavljajo ti mejniki tako pn svojem temeljnem knnceptu knt po nblikah. načinu in hitrosd izvajanja najbogatejši zaklad v zgodovini voj-
skovanja naših narodov zo učenje vojaških veščin, za pravikio in hrabro pnveljevanje in vndenje tudi v najzapletenejših operacifahsodobnearmade.
Naša slavna partizanska korpusa — 7. in 9. — ter enote IV. openilnme cone so bistveno pripomngle k zmagi, svobodi in nadaljnjemu razvoju tuae vojaške in vojne veščine. pa k obnnviporušene domovine in razvojusociati-stične Jugoslavije.
Vso vojno, zlastipa odl. 1943 dalje, kosobileustanovljenenešeimeno-vane strateške partizanske enote, pa da zaključnik operacijso $e enote ne-nehno vodile težke boje in nase vezale dokaj močne sile fa&stične vopke na Slovenskem. Iz več sovražnikovih ofenziv so te enoteprihajale vedno moč-nejše, bolj prekaljene in izkušene. Zato tudi v zadnjem udamt na sovmž-nika okoli Trsia. Gnrice, Ljubljane, v redki operaciji, in zapiranju prrho-dov prek Karavank in Savinskih alp, naše site v globokem sovrmžniknvaii zalvdju niso čakale križem rok. Vedele so, da svoboda ne pride sama in zanjo sn skupaj z drugimi enotami JLA krvavele in se hrabro bojtvale pntv do zadnjega dne.
Ljubljana je vse do zadnje ure bojev za svobodo posluiala nenehno reg-Ijanje strojnic in odmevov detonacijgranal in min z Orljega. Moinika, Go-lovca, Krima in Polhograjskih dolomitov. NatehpoložajUisoševzadnjih bojih kovale bratstvo in enntnost jugoslovanskih narodov naša slmna XV. in XVIII. divizija 7. korpusa, Dolomitski odred in XXIX. udama Herce-govska divizija. Skupaj so se bojevali do zadnje ure 8. maja in 9. maja v zgodnjih jutranjih urah zmagoslavno vkorakale v Ljubtjano. K tej slavni zmagi /c tudi Ljubljana sama skoz vso vojno dajala svoj vrtiki prisprvrk. Bila je v žarišču nenehnih bojev in neizprosnega boja ter zato tudipostaJa prvo mesto heroj.                                                        FRANC SOTLAR