PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 129 (13.360) Trst, nedelja, 4. junija 1989 Li Pengova vojska je napadla s tanki in mitraljezi neoboroženo množico študentov Pokol na Tienanmenu Število žrtev je še nepopolno, vendar kaže, da je izgubilo življenje več kot 40 oseb - Svetovna javnost ostro kritizirala represivne načrte kitajske vlade - Neljub »spodrsljaj« sovjetskega televizijskega dnevnika PEKING Na Kitajskem je počilo. Ob eni uri ponoči, ob 18.00 po italijan-ksem času, je prvi tank kitajske vojske zapeljal naravnost proti množici, ki se je strnila v človeški zid, da bi preprečila vojakom vstop na Tienanmen. Kako in kdaj so padle prve žrtve ni znano, čep-rav je bil že v poznih večernih urah ves svet obveščen o tem, da se je na osrednjem pekinškem trgu odigrala nova tragedija, (ja je bil Tienanmen prizorišče n°^e9a političnega nesmisla, ki bo privedel jo neprevidljivih mednarodnih razpletov. ki Peng je udaril po množici študen-^ dejansko pa je udaril tudi po delav-n in večini Kitajcev, saj je ukazal voj-naj zavzame Tienanmen, razžene ^tnonstrante in vzpostavi policijsko “fo. Rezultat tolikšne politične slepote Je zaznaven v številu mrtvih, ki jih je bilo do noči menda štirideset, najbrž pa jih bo veliko več, še posebno če sodimo P° drobcih informacij, ki prodirajo iz Pekinga. Kitajske oblasti so namreč zapičile satelite in getizirale vse novinar-^e' ki so še smeli ostati v Pekingu. Kljub temu pa so dopisniki agencij Reuter, ANSA in France Press sestavili grozljiva dopisništva. Množica naj se ne bi razbežala ob navalu vojakov, enote, ki so si s silo utrle pot do Tienanmena pa niso redna vojska, ampak elitne pro-tiupomiške enote. Poleg tega gre mem da za vojake, ki prihajajo iz izredno oddaljenih krajev, tako da težko razumejo pekinško narečje in je sporazumevanje med njimi in demonstranti dejansko nemogoče na besedni ravni. Do včeraj, ko je položaj zadobil razsežnosti pravega pokola, je bila edino orožje v rokah demonstrantov prav besedna propaganda. Mnogi vojaki so prestopili na stran demonstrantov in izrazili solidarnost študentom in delavcem, ki so zahtevali Li Pengovo »upokojitev«. Li Peng in Deng Xiao Ping pa sta izbrala pot najtrše represije. Oklicala sta policijsko uro, ki je ni nihče spoštoval, nista hotela priznati svojih političnih napak in sta pustila, čTa je prišlo do brezizhodne krize na Tienanmenu. Vojaki so prvič udarili na neki stranski ulici, ki pelje na Tienanmen. Vojakov je bilo petkrat več kot demonstrantov, ki so bili vsi neoboroženi. Na cesti so obležale prve žrtve, proti Tienanmenu pa so se pričele premikati kolone oklepnih vozil in tankov. Vojaki so streljali, najprej solzilce, nato pa tudi s strelnim orožjem. Nekateri viri poročajo o uporabi ročnih bomb in mitraljezov. Množica se je skušala upreti in je tudi sama segla po orožju, ki je bilo največkrat le kamneje, saj so demonstranti razkopali cestišče. Po sedmih urah prave poulične vojne je vojakom uspelo »očistiti« Tienanmen. Li Peng je dosegel svoje, v mrtvašnicah pa so preštevali žrtve, na stotine ranjencev je moralo v bolnišnice in, kar bi moralo Penga in Deng Xiao Pinga najbolj skrbeti, drugod po Kitajski so se množice zbrale na ulicah in demonstrirale. V petih mestih so ljudje ostali krat-komalo doma in niso šli na delo iz protesta do nepojmljive surovosti, s katero je ukrepal aparat, ki naj bi jih zastopal. Ves svet je zavzel kritično stališče do Li Pengovega posega, v tolikšni enotnosti pa sili k razmišljanju »spodrsljaj« sovjetske televizije, ki je poročala, da so v Pekingu vojaki naredili red in razgna-liskupino tepistov. O glasnosti ne duha ne sluha, pa čeprav se Gorbačov krepko trudi, da bi svet pozabil na napake sovjetske cenzure. »Maccanicov osnutek je podlaga za razpravo« marko waltritsch Slove>ENON ~ »Prepričan sem, da bo zakon o zašči do nrpa^V 0dobren še v tej zakonodajni dobi, če ne prid hiinist Qcasne9a razpusta parlamenta. Zakonski osnute hiaks 3 Maccanica sicer ne zadovoljuje nasprotujočih : tega fi,m|al‘zmov' Je Pa lahko odskočna deska za rešite tena i llzmov' Je Pa lahke ^^rRiJoletnega vprašanja. deno9*0 na naše izrecno v vprašanje včeraj zjutraj v Po Uenom. j , ------zjuuaj v ru dreotti ,, 9ovon minister za zunanje zadeve Giulio Ai ski V svojstvu nosilca liste kandidatov KD za Evroj v zaTiG"16111 v severovzhodnem okrožju je bil Andreot Goric ■ dveh dneh v številnih krajih naše dežele. tiskov° ln TrSt pnde junija. V Pordenonu je bila včer, iskovna konferenca. tert, vZvezi z našo globalno zaščito je Andreotti, ki se je nik Panjem soočil že pred več leti, ko je bil predsec ehotn ade' k° ie v tem svojstvu tudi sprejel slovensk Za reš?. delegacijo, dodal še naslednje: »Da je dozorel če ker je h tega vPrašania sem prepričan tudi zaradi teg, kirufi aana-šnja realnost precej različna od tiste pred kč daš jeseiletjem. Takrat je bilo izrečenih precej kritik n tudi st em' Danes vse9a te9a ni več. Takrat se je hotel 1'azijj Var urediti na enovit način, danes pa se upoštevaj u9otovvrealnosti v deželi' sai' k°nec koncev, moram Tr^ašlt ' da obstajajo nekatere razlike med Slovenci n , ein in v Nadiških dolinah. Vrh vsega pa se danes vsem tem lahko pogovarjamo v bolj sproščenem ozračju. Danes govorimo o Evropi, o eni sami Evropi, zaradi tega tudi na take stvari gledamo z drugačnimi očmi.« O manjšinski problematiki je Andreotti precej govoril dan prej v Tolmeču na posvetu o odnosih med Italijo in Avstrijo. Tam je veliko govoril o povojnih odnosih, o sporazumu De Gasperi-Gruber, saj je že takrat bil med protagonisti italijanske zunanje politike. V Tolmeču je tudi dejal, da se nobena država ne sme bati, ker ima v svojih sredi ljudi, ki govore jezik, ki ni tisti, ki ga govori večina. Spoštovanje pravic te manjšine bo državo utrdilo, je še dodal. Zunanji minister nam je včeraj tudi povedal, da mora Evropska skupnost v naslednjih letih biti bolj pozorna do dogajanja na evropskem Vzhodu, saj se Evropa ne neha na mejah sedanje skupnosti dvanajstih držav, marveč sega tja do Urala. Že doslej je Evropska skupnost pozitivno gledala na razvoj v nekaterih državah, kot so Jugoslavija, Poljska in Madžarska. To svoje zanimanje bo moralo biti še večje, istočasno pa bo zanimanje veljalo tudi drugim državam ma Vzhodu Evrope. Andreotti je prav v zvezi s tem dejal, da je treba zakon o obmejnih območjih v sedanjem besedilu odobriti takoj po evropskih volitvah še pred poletnimi počitnicami. Odgovoril pa je še na vrsto specifičnih vprašanj krajevnega značaja, v zvezi z vladno krizo pa je izrazil željo, da bi se ta rešila čimprej. Po vdoru kitajske vojske je na Tienanmenu obležalo štirideset, morda celo šestdeset oseb. Po izredno nepopolnih informacijah ni mogoče zvedeti, točnega števila mrtvih, prav tako pa ni znano, če so žrtve samo med demonstranti ali tudi med vojaki, kot je zelo verjetno (Telefoto AP) J Pred današnjimi volitvami tuzelski pozval k razsodnost ARč., a RjMč j, AVa Poljaki bodo danes i 1 91«! na v°bšča in z demokratič-d* so arn izv°lib novo vlado. Napo-SRiih n,.8? naPtej zelo različne, v za-vtadn Pa se le še utrdilo mnenje, v* b tp koalicija tvega velik poraz, » ai nniU ga ie general Jaruzelski Napokal volilce k razsodnosti. J hih ti,-c nekaterih domačih in šte- fSifv tij^pla ^Poslanski zbornici pa naj bi žicjjj J1 opazovalcev so tako v prid °ti 3J. v senatu naj bi zmagala z 1 91a ^Poslanski zbornici pa naj bi tG^ih , odstotkov sedežev name-itj^a tlevailVr*čeninl«. Obstaja pa tudi r> arnostr da nekatera ugledna je % artiiske nomenklature sploh Po>U K) la v poštev. V nevarnosti r°dna dsta' k* kandidira za se t 6 hi zbornico, saj za njene kan-tes e han Ptedvidene balotaže. Če bi katirt* Polje di uresničile, bi se sprožil ^klatj problem, saj so med Podporniki novega demok- ratičnega toka. Glasnik poljske vlač Jerzy Urban, je poudaril, da bi izklj čitev ali poraz komunistov pomeni nevaren udarec za Poljsko. Medtem ko se je včeraj po vsej d žavi nadaljevala volilna kampan opozicije, ki je občasno imela tipiče zahodnjaški prizvok, je Lech Wale: izjavil, da bo glasoval za Narodno li to z utemeljitvijo, da »so med njenin kandidati tudi taki, ki so omogoči sporazum med vlado in Solidarnostjo V televizijskem intervjuju pa je d, tudi razumeti, da ne bo podprl svojec antagonista in voditelja uradnega su dikata Alfreda Miodovicza, pač pa m katere komunistične kandidate, ki s po njegovem mnenju bolj vredni zai panja. Volilni izid bo vsekakor zan miv, ministrski predsednik Rakowsl pa je, tako kot Jaruzelski, še zadn trenutek ponudil kompromisno rešite in sicer vladno koalicijo z opozicijo. Jadran praznih rok v prvi tekmi play offa SAN LAZZARO Dl SAVENA (BOLOGNA) — Jadranovim košarkarjem v prvi tekmi play offa končnice prvenstva B-2 lige v San Lazzaru ni uspel podvig, da bi premagali odlično moštvo Malagutija, ki je za nameček še nastopilo v okrnjeni postavi, to je brez najboljšega strelca Bergonzonija in Manentija. Naši so zasluženo izgubili predvsem zaradi povprečne igri v prvem polčasu, ko so prejeli kar 61 točk. In mislimo, da prav tu tiči vzrok za včerajšnji poraz: slaba igra v obrambi in predvsem slab skok v prvem delu igre. Jadranovci so sicer nekoliko reagirali v drugem polčasu, imeli so dvakrat tudi možnost, da bi se približali na tri točke. Niso pa je izkoristili in poraz je bil tu. V sredo bodo imeli naši košarkarji popravni izpit. Drugo tekmo doma proti temu nasprotniku, ki je po tej zmagi zelo motiviran in bo igral tudi v popolni postavi, to je tudi z Bergon-zonijem, naši bodo seveda morali igrati povsem drugače, predvsem bolj zagrizeno v obrambi, če bodo hoteli upati na zmago in izbojevati tretje srečanje spet v San Lazzaru. Trener Peter Brumen je uvodoma poslal na igrišče naslednjo postavo: Starc, Sosič, Rauber, Ban in Daneu. Obe moštvi sta na začetku branili na moža. Kaj kmalu pa je bilo videti, da so domačini izredno motivirani in tudi razpoloženi, čeprav je manjkal najboljši strelec Bergonzoni. Že v tretji minuti je Malaguti tako povedel na 10:5, jadranovci so se sicer v 5' približali na eno točko. Odtlej pa so domačini s hitrim tempom, dobrimi protinapadi in z razpoloženima Galassijem (ki je v prvem delu dal kar 22 točk) in Cuccolijem (ki je sijajno vodil igro in tudi dal 15 točk) zanesljivo prevzeli pobudo v svoje roke. Nič ni pomagala conska obramba 3-2 in cona 1-3-1, domačini pa so s conskim presingom pobrali našim nekaj žog in nato tudi realizirali. Skratka, razen Daneua, ki si je že v 12' nabral štiri osebne napake, v tem prvem delu ostali niso igrali najbolje in visoka prednost domačinov je bila povsem zaslužena. Jadranovci so nas večkrat navadili na močne preobrate v drugem polčasu. To bi jim lahko tudi uspelo okoli 30', ko so se dvakrat približali domačinom na 83:76 in na 85:78. Dve nerodno izgubljeni žogi in naši so spet zaostali za 9 točk. Za Cuccolija in soigralce je bilo nato izredno lahko obdržati razliko do konca in seveda zasluženo zmagati. Od domačinov nas je predvsem ugodno presenetil prav Cuccoli, ki je odlično vodil ekipo in tudi dosegel NADALJEVANJE NA 14. STRANI Cossiga in Zanone na slovesnosti ob prazniku republike RIM — Ob 43. obletnici proglasitve italijanske republike je bila v Rimu tradicionalna vojaška parada s slavnostnimi govori predsednika Cossige in obrambnega ministra Zanoneja. Predsednik Cossiga je na kratko orisal zgodovino republike od volitev 1946. leta, ki »so položile temelje demokratični in pluralistični Italiji, tako kot narekuje ustava«. Cossiga je podčrtal pomen vseh rodov italijanske vojske, »njihovo nepristransko pomoč, ki je nenadomestljiva ne samo v domovini, temveč tudi drugod po svetu, kjer se krešejo iskre sovraštva«. »Mlada italijanska demokracija je ostala zvesta vrednotam odporniškega gibanja in se je lahko uveljavila tudi zunaj domačih meja,« je dejal Cossiga in pri tem mislil, na prispevek, ki ga je vojska dala v mednarodnih naporih za vzpostavitev miru po svetu. Ker bi večina volilcev rada videla konec krize pred evropskimi volitvami Prvi pomisleki o sedanjem zavlačevanju Spadolini poročal predsedniku republike RIM — Po tednu dni brezplodnega raziskovalnega tavanja poverjenega predsednika Spadolinija po težko prehodnih močvarah italijanske politike, v pričakovanju razčiščevalnega odgovora evropskih parlamentarnih volitev, postaja politični položaj podoben nategnjeni vrvi, ki se v sredini vse bolj cefra. Verjetno bo treba sprostiti prijeme, sicer lahko popustijo vse niti. Menda sta se včeraj tega zavedla tudi predsednik republike Francesco Cossiga in poverjeni predsednik Gio-vanni Spadolini. Kot je bilo napovedano, sta se sestala na Kvirinalu že v dopoldanskih urah. Spadolinijeva naloga je bila, da poroča o svojih »odkritjih« po enotedenskem ugotavljanju, kakšna so počutja in razpoloženja strank in kakšne so dejanske možnosti za prebroditev vladne krize. Očitno sta si imela veliko povedati, kajti dopoldanski poldrugo uro trajajoči pogovor ni bil dovolj za poglobljeno osvet- litev položaja. Zato sta še popoldne porabila dobro uro, da sta prišla do zaključka, da bi bilo vendarle primerno pospešiti politično preverjanje in se resneje lotiti reševanja krize. Rezultat včerajšnjega sprečanja na Kvirinalu je bil namreč ta, da se bo razisko-valha Spadolinijeva ekspedicija končala že prihodnji teden. Iz senatnih virov smo včeraj izvedeli, da bo Spadolini v prihodnjih dneh opravil še en krog posvetovanj s strankami večine, raznimi predstavniki družbenih sil in celo s predsedniki dežel, kar je absolutna novost v politični raziskovalni praksi. Nato pa bo predvidoma čez teden dni spet odšel na Kvirinal in spet poročal predsedniku republike, ki se bo takrat dokončno odločil, komu in kako naj poveri mandat za sestavo vlade. Krizo naj bi torej skušali prebroditi že pred evropskimi volitvami, kar pa prav gotovo ne bo lahek podvig. Po vsej verjetnosti bo šel v prazno tudi tisti teden pred volitvami in tako bo do prave in dokončne odločitve lahko prišlo šele takrat, ko bodo znani rezultati volilne prizkušnje, kot je bilo sicer mišljeno od samega začetka. Od kod odločitev, da se kljub vsemu skuša pospešiti reševanje vladne krize? Vedno več je glasov (in ne samo iz vrst opozicije), ki svarijo pred nevarnostjo predolgega zavlačevanja, vse bolj šibka pa so opravičila in pretveze, s katerimi bi hoteli nekateri še naprej pridobivati na času. Tudi med ljudstvom samim je vedno več nezadovoljstva, če naj verjamemo podatkom statistične raziskave, ki jo je pripravila družba SWG za tednik Epoca. Kar 63,5 od sto anketirancev se zavzema za rešitev vladne krize pred 19. junijem in le 27,3 od sto bil raje videlo rešitev po volitvah. Ta podatek pomeni, da večina prebivalstva želi vedeti preden bo stopila na volišče, kako bo V pričakovanju nove evropske realnosti Alpe-Jadran prehaja h konkretnim pobudam MILAN — Včeraj je bil v Milanu neformalni sestanek predsednikov vlad dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Ce je bilo prvo desetletje obdobje rasti in konsolidacije od centralnih vlad priznane razvejanosti sodelovanja, pa je sedaj čas za konkretne projekte, še posebej gospodarske in za ugrajevanje skupnosti v novo evropsko realnost, ki jo še posebej označuje leto 1992, je bilo osnovno sporočilo včerajšnjega milanskega sestanka. Med udeleženci sestanka iz šestnajstih dežel skupnosti so bili tudi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Bia-sutti, predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj ter hrvaške vlade Antun Milovič. Novi koroški glavar Jork Haider pa je opravičil svojo odsotnost. Iz programskega govora gostitelja predsednika deželne vlade Lombardije Giuseppa Gioventana in poročil drugih udeležencev je mogoče izluščiti predvsem naslednje programske pobude, ki bodo v obliki dokončnih predlogov predmet odločanja na pri- hodnjem uradnem sestanku, konec oktobra, tu nekje, v Lombardiji. Te pobude pa so naslednje: konkretnejši dialog z Evropsko skupnostjo, poglobljeno sodelovanje z po mnogočem sorodnima skupnostima Alpe-Ark in Kontrao, skupaj z njima naj bi tudi kandidirali za mesta aktivnega opazovalca pri Evropskem svetu, le-ta je temu naklonjen. Kot še ne do konca definirano so osvojili zamisel o finančnem skladu skupnosti za financiranje dogovorjenih akcij. V tej zvezi je predsedujoči svetoval hitrejši pretok informacij med komisijami in delovnimi skupinami, da bi tako lažje prišli od obilice idej do izbora najbolj realnih in učinkovitih skupnih projektov. Zavzel se je za več tehnološkega sodelovanja, predvsem med inovativnimi podjetji in predlagal posebno nagrado skupnosti za inovativnost v območju male industrije. Na sestanku so podprli zamisli o predstavitvi gospodarske ponudbe skupnosti v Sovjetski zvezi, ki jo predlaga dežela Furlanija-Julijska krajina. Po- trdili so mandat tržaškemu observatoriju, kot koordinacijskemu središču za vse raziskovalne pobude v zvezi z zaščito in sanacijo severnega Jadrana ter se seznanili z nameravano ustanovitvijo skupne družbe, ki jo bodo sestavljali konzorcij Venezia nuova, hrvaška Ingra in mariborska Hidrogea, za splošni program zaustavljanja procesa propadanja ekološkega sistema Jadranskega morja. Na tiskovni konferenci po zaključenem srečanju so med drugim sporočili, da so v nemščini že natisnjena poročila o položaju manjšin v deželah skupnosti, treba jih je prevesti še v druge jezike skupnosti, Dežela Venelo pa bo verjetno še letos organizirala znanstveni simpozij o manjšinah na področju Alpe-Jadrana. Na sestanku ni bilo govora o morebitnih novih kandidaturah iz Jugoslavije, predsednik Gioventana pa je očitno aludiral tudi nanje, ko je dejal, da pomembne novosti na Madžarskem in položaj v Jugoslaviji morda svetujejo nove meje skupnosti. Igor Gruden V Murski Soboti mladina o političnem pluralizmu davčni politiki in perečih ekoloških vprašanjih MURSKA SOBOTA — Včerajšnji dan mladinskega festivala se je začel s predkongresno razpravo o političnem pluralizumu. Slišati je bilo, da je ZSMS v opoziciji do uradne politike naredila vse, kar je bilo mogoče, zdaj pa se mora začeti pripravljati za prevzem oblasti. V tej luči je član republiškega mladinskega predsedstva Mojmir Ocvirk posegel v spopade med srbskim in slovenskim državnim predsedstvom in kot nalogo videl način, kako srbskemu predsedstvu odvzeti njegovo najmočnejše orožje -besedo. Slovenska politika bi se morala voditi v parlamentu, ne pa z dopisovanjem dveh predsedstev. Tako bi lahko Slovenija bolj učinkovito pri- stopila k reševanju kosovskega problema, ki je po Ocvirkovih besedah v zanikanju temeljnih človekovih pravic v pokrajini. Tudi tajnik ZSMS Andrej Verlič je videl glavno nalogo v dajanju večje moči poslancem in parlamentu. Druga dopoldanska okrogla miza je bila posvečena jugoslovanski davčni politiki. Večinsko mnenje prisotnih je bilo, da se mora država »evropeizira-ti« tudi na tem področju. Namesto sedaj prevladujočega prometnega davka bi morali začeti uporabljati davek na dodatno vrednost. Poseben problem na tem področju pa predstavlja razmejitev pristojnosti med republiko in zvezno upravo. Popoldan so se mladinci srečali z dolgoletnim dopisnikom iz Jugoslavije, sedaj pa profesorjem na pittsburški univerzi dr. Ru-sinowom. Po njegovem mnenju sedaj mlada generacija plačuje za napake, pa tudi za dosežke v preteklosti. Kar pa se ameriškega odnosa do Jugoslavije tiče, je prof. Rusinow zanikal, da bi Američani podpirali centralistično reševanje jugoslovanske krize. Zanj je danes temeljno vpršanje Jugoslavije, kako najti ravnotežje med minimumom nujnih pristojnoti, ki morajo biti prenešene na zvezno upravo (npr. v ekonomiji), in maksimumom, ki so se mu posamezne republike pripravljene odreči. Posebni okrogli mizi pa sta bili še o trgu delovne sile, ki mora postati v resničnem tržnem gospodarstvu vsakdanjost, in o varstvu narave. Avstrijski in slovenski ekologi so s skupno akcijo na obeh straneh meje in s spustom s čolni po Muri opozorili na aktualne nevarnosti. Zvečer je bil še nogometni turnir. Igrala so moštva Fotogrupe M, v kateri so bili tudi člani republiškega vodstva ZSMS, vodil pa jo je Janez Janša, ki je prišel prav za to priložnost iz zapora, Odbora za varstvo človekovih prvič na Kosovu, v katerem so igrali tudi Albanci, kiži-vijo v Sloveniji, Slovenskega duhovniškega društva in krajevno murskosoboško noaometno moštvo. D. V. izgledala bodoča vlada in kakšni bodo njeni programi. Mimogrede naj povemo, da je ista anketa pokazala tudi, kako ljudje ocenjujejo dosedanje Cos-sigovo zadržanje. Skoraj 41 odstotkov anketirancev se strinja s predsednikovim ravnanjem v teku te politične krize, 34 odstotkov pa je njegovo ravnanje ožigosalo. Pa še besedo o tem, kaj je Spadolini pravzaprav povedal Cossigi. Vsebina včerajšnjih razgovorov je seveda zavita v tajnost, nobenega dvoma pa ni, da je Spadolini poudaril, kako elementi nesoglasja med strankami znatno prevladujejo nad elementi soglasja. Kaj pa se v prihodnjih dneh lahko spremeni? Glede na to, da so volitve vedno bliže (in ne samo evropske, temveč tudi upravne volitve na Sardiniji), in da postaja predvolilni spopad med strankami vedno bolj ognjevit, je bolj malo upanja, da bi se politične razmere izboljšale in da bi se povečale realne možnosti za učinkovito reševanje vladne krize. Predvolilno obstreljevanje se je nadaljevalo tudi včeraj, čeprav je bilo hkrati nekaj poskusov umerjanja razburkanih voda. Demok-ristjanski tajnik je spet pozval stranke petstrankarske večine k večji strpnosti. »V tej fazi je nestrpnost mogoče opravičiti samo pri komunistih,« je polemično (tako do svojih kot do opozicije) pripomnil Forlani, »KPI pa igra vse svoje karte na propad edine možne večine.« V socialističnem taboru je Craxi včeraj naredil spet majhen korak nazaj. Preko svojega zvestega glasnika Intinija je sporočil, da ni in ne namerava vsiljevati ničesar, temveč se omejuje le na ugotavljanje situacije, ki ni rožnata. Pri tem je obsodil pisanje Scalfarijevega dnevnika La Repubbli-ca, ki je včeraj objavil čez pol strani naslov: »Craxijev diktat«. Vsakodnevni obrok polemike pa je včeraj zasolil podtajnik Martelli, ki spodbija Forla-nijeve očitke, sam pa mu ne prihrani svojih očitkov. Socialisti in demokristjani tako nadaljujejo po utečenih kolesnicah medsebojnega zmerjanja, oboji pa se še s posebnim užitkom zaganjajo proti komunistom in zlasti Occhettovim bolečim izjavam, da volitve v Italiji še vedno pogojujejo mafijske metode. Kaj na vse to pravi Occhetto? Včeraj je v Firencah potrdil svoje obtožbe, predvsem pa se je obrnil na Craxija rekoč, da njegova politika ne utrjuje levice, temveč jo le šibi v korist kJ' ščanske demokracije. Eden glavnih dogodkov včerajšnj®^ ga dne je bila skupna seja vsedržav'’' svetov republikanske in liber*11 stranke, katerim se je pridrul1} se nadebudni Marco Pannella. Načrt la" ičnih liberaldemokratičnih sil je znan. Poleg skupnega nastopa na volitvah snujejo tudi za naprej nekakšno zV55J. Sledijo Zvezna republika Nemčija s lil!'649 italijanskimi volilnimi upravičenci, Velka Britanija s 187.403, Belgija s 166.849, Ho-ndska s 30.713, Španija s 18.263, Luksemburg Zaradi birokratskih in drugih težav Okrnjena pravica zdomcev s 16.064, itd. Najmanj jih živi na Irskem, kjer so jih našteli le 1.431. Kakšen je odnos tako matične kot nove domovine do teh izseljencev, ki s svojo številčno močjo lahko izvolijo kar dva evroparlamentar-ca (in ki seveda lahko bistveno vplivajo na politična ravnotežja v matični domovini)? Predvsem je treba poudariti, da bomo šli tudi tretjič na volišča za obnovitev strasbourške skupščine z zakoni in volilnimi pravili, ki niso enotna za vso Evropo, ki skratka veljajo za vsako državo posebej. Nič ni v tem pogledu zalegel niti poziv 300 evroparlamentarcev, ki so februarja meseca predlagali poenotenje datumov in urnikov glasovanja ter druge skupne korake na poti dejanskega premagovanja neštetih razlik pred toliko pričakovanim (vsaj v besedah) ciljem januarja 1993. Razlika med posameznimi državami EGS so tudi v volilnem pogledu zelo velike. V nekaterih državah ne delajo posebnih težav pri sestavljanju volilnih seznamov, v drugih (zlasti v Nemčiji, kjer so uradni osebni podatki po zakonu stroga tajnost) pa so težave občutne. Razlike so tudi v tem, kako posamezne države poskrbijo za potek volitev za tuje državljane, kajti, kot znano, v primeru evropskih volitev izseljenci glasujejo v izseljeništvu za svoje nacionalne liste in jim ni treba, da bi se vračali v domovino kot v primeru upravnih ali državnih političnih volitev. Tudi v tem primeru, je Nemčija tista, ki gre izseljencem najmanj na roko. Medtem ko bo na voliščih drugih držav poskrbljeno tudi za izseljence, bodo v ZRN oddali svoje glasove na konzulatih. In medtem ko dajo v nekaterih državah, kot na primer v Belgiji in na Holandskem, na razpolago tujim vo-lilcem celo televizijske in radijske medije, da poskrbijo vsaj za minimalno predvolilno kampanjo, so v ZRN, kjer je na oblasti Kohlova krščanska demokracija, dokaj diskriminirani. Poldrugi milijon italijanskih volilnih upravičencev v izseljenstvu nima ravno lahkega življenja tudi zato, ker se sama matična domovina ne pobriga ravno veliko zanje. Najbolj zgovoren podatek o dokajšnji politični neučinkovitosti izseljencev, med katerim (ne pozabimo) je tudi več tisoč slovenskih beneških in tržaških izseljencev, je ta, da je na prejšnjih evropskih volitvah leta 1984 glasovalo le 230.804 ljudi. Upoštevajoč, da je poldrugi milijon italijanskih emigrantskih glasov predvsem rezervoar italijanske levice na eni strani in desnice na drugi (torej predvsem opozicije), je dokaj razumljivo, zakaj se italijanska vlada ne zavzema ravno preveč za pravice svojih volilcev v tujini. Toliko opevani anagrafski urad izseljencev je sicer shodil prve korake, a ne funkcionira še kot je treba. Pri sestavljanju volilnih seznamov so še vedno nepremostljive težave. S tem si lahko razlagamo, zakaj je bila na prejšnjih volitvah tako nizka udeležba. Bo tudi letos tako? To vprašanje je bilo te dni postavljeno tudi v zunanjepolitični komisiji senata. Nedopustno je, so ugotavljali nekateri, da so italijanski vladni organi in razne stranke na nedavni vsedržavni konferenci o izseljeništvu v Rimu dobesedno obsuli izseljeniške organizacije širom po svetu z najrazličnejšimi obvezami in obljubami, v trenutku, ko gre za stvarno reševanje nekaterih aspektov, pa se vse te obveze in obljube razblinijo v vetru. Kritično besedo je na seji zunanjepolitične komisije senata izrekel tudi njen tajnik, slovenski senator Stojan Spetič, ki v italijanskem parlamentu poleg seveda problema zaščite pravic naše narodnostne skupnosti spremlja tudi problematiko izseljeništva in prise-Ijeništva s posebno pozornostjo za probleme slovenskih zamejskih izseljencev v svetu. DUŠAN KALC Camberjeva demagoška »poslanica« volilcem Listarski prvak v konkurenci z nacionalističnimi gesli MSI Volilna kampanja za evropske volitve stopa v zaključno fazo. Vladna kriza in polemike v petstrankarski koaliciji so žal skoraj popolnoma zasenčile bistvo teh pomembnih volitev, na katerih bomo izvolili poslance v evropsko skupščino, istočasno pa bomo močno posegli v notranjepolitična dogajanja. Evropa ostaja zaradi tega precej daleč, čeprav se nekatere stranke in nekateri kandidati res trudijo, da bi rimske politične zdrahe ne zasenčile plemenitejšega boja za združeno Evropo in za nove, konkretnejše pristojnosti parlamenta v Strasbourgu. Med tistimi, ki si prizadevajo, da bi ostal Trst čimbolj oddaljen od Evrope, je listarski prvak in neodvisni kandidat na listi PSI Giulio Camber, ki je kot glavno točko svoje demagoške volilne kampanje izbral boj proti tako imenovanemu bilingvizmu in obrambo po njegovem mnenju ogroženega italijanstva teh krajev. Melonarski poslanec je v včerajšnji številki tednika LpT "La voce libera" objavil neke vrste volilni razglas, ki je po politični vsebini in po nacionalističnih geslih v močni konkurenci s kandidati MSI. "Kandidat Trsta" v bistvu potrjuje, da se bo v primeru, če bo 18. junija izvoljen, v Strasbourgu (kamor bo ponesel "italijanstvo Trsta") boril proti vsakršni pravični zaščiti slovenske manjšine, ki je »že itak najbolj zaščitena manjšina v Evropi«. Camber napada komuniste in Slovence, saj po njegovem obstaja »konkretna nevarnost, da bi evropski parlament postal vir novih določil za manjšinsko zaščito, kar je treba preprečiti«. Iz teh razlogov - pravi v razglasu - je Lista za Trst sprejela predlog PSI za podpis volilnega zavezništva za izvolitev Tržačana v Strasbourg. Poslanica, če jo tako lahko sploh imenujemo, je dolga 29 časopisnih vrstic. 22 vrst namenja Camber nacionalističnim geslom in le v zadnjem (kratkem) odstavku bežno omenja pristanišče in neke nejasne carinske zapreke. Taka je pač njegova "vizija" nove Evrope! Slovenska skupnost, ki je pristopila k volilnemu zavezništvu manjšinskih in avtonomističnih gibanj, napoveduje za ta teden vrsto političnih pobud in volilnih manifestacij. Njen glavni kandidat Boris Pahor bo tako danes dopoldne nastopil v volilni oddaji Berlusconijeve televizije Canale 5 z naslovom "Taccuino Europa", ki bo na sporedu ob 11.20. SSk je med pobudniki četrtkove okrogle mize v dvorani Slovenske prosvete, ki jo prireja Evropsko federalistično gibanje. Med gosti večera bosta tudi predstavnika Slovenske demokratične zveze in Slovenske socialdemokratske zveze Rupel in Šinkovec. V soboto pa bo gost deželnega vodstva SSk nosilec manjšinske kandidatne liste, Južni Tirolec Alfons Benedikter, ki bo sodeloval na javnem srečanju o vprašanju prevozov, varstva okolja in zaščite manjšin. SSk, ki bo v četrtek predstavilo svojo listo in kandidate v Čedadu, prireja v nedeljo, 11. junija, v Števerjanu Naš praznik s kulturnim programom in političnim shodom. V torek ob 17.30 bo na Pomorski postaji predvolilnem soočanje tržaških kandidatov, ki ga prireja zveza katoliških delavcev ACLI. Vabilu so se doslej odzvali listar Camber, Ceschia, ki kandidira kot neodvisen na listi KPI, in zeleni Benini. Komunisti pa napovedujejo obisk vsedržavnega tajnika ZKMI Cuperla in neodvisne kandidatke Dacie Valent, v torek ali v sredo pa bo pri nas nosilec Zelene liste Langer. Listo zelene mavrice pa so medtem podprle mnoge osebnosti iz javnega in družbenega življenja, med drugim filmski igralci in režiserji Diego Aba-tantuono, Mariangela Melato, Valeria Golino, Dario Argento in pisatelja Franco Brusati in Nantas Salvalaggio. Poziv je podpisala tudi Marta Marzot-to. (S. T.) Slovenski socialisti nasprotujejo kandidaturi Camberja na listi PSI Slovenska pokrajinska komisija PSI nam je poslala naslednje tiskovno sporočilo: Člani slovenske pokrajinske komisije socialistične stranke so skupaj s pokrajinskim tajnikom stranke Alessandrom Perellijem preučili politični položaj in še posebej potek volilne kampanje za evropske volitve in položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zavzeli so se za konkretne in učinkovite rešitve in za čim bolj aktivno dejavnost stranke na vseh ravneh: na pokrajinski, deželni in vsedržavni, kot to izhaja iz načelnih opredelitev zadnjih kongresov PSI. Obširneje so razpravljali o volilnem sporazumu, na osnovi katerega na listi PSI ponovno kandidira kot neodvisni kandidat predstavnik Liste za Trst posl. Camber. Bili so mnenja, da je taka kandidatura nenaravno zavezništvo in so ponovili svoje že znano odklonilno stališče. Člani slovenske pokrajinske komisije PSI pa so predvsem obravnavali politične odnose in obveze, glede katerih je bila tako na deželni kot na pokrajinski ravni potrjena načelna kongresna opredelitev. Iz vsega tega izhaja logičen zaključek, da je treba povsod uveljaviti stališča in kandidate, ki odgovarjajo modernemu razvoju družbe na vseh ravneh in v konkretnem primeru pri reševanju evropskih vprašanj, ki neposredno zanimajo tudi naše območje. Člani slovenske komisije socialistične stranke pozivajo slovenske volilce, naj tudi na teh evropskih volitvah glasujejo za PSI in oddajo svoj preferenčni glas tistim kandidatom, ki jamčijo evropsko in moderno opredelitev - ki pomeni tudi reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji - in ki so odprti za učinkovito sodelovanje s sosedi in še zlasti s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Na tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov Godbi na pihala iz Ricmanj zasluženo srebrno odličje Godba na pihala iz Ricmanj se je preteklo soboto udeležila 10. tekmovanja slovenskih pihalnih orkestrov, ki se je letos začelo v Postojni. Po lanskem uspešnem nastopu na tekmovanju za tretjo kategorijo v Portorožu -godbeniki so namreč dosegli zlato plaketo in tako napredovali - so se letos lahko udeležili še zahtevnejšega tekmovanja v drugi kategoriji. Poleg hvalevrednega uspeha pa si ricmanj-ski pihalni orkester, ki ga že dvajseto leto vodi prof. Ennio Krisanovsky, zasluži še posebno pohvalo za svoje prizadevanje, saj je edina tovrstna zamejska skupina, ki se redno udeležuje kakovostnih in zahtevnih republiških glasbenih tekmovanj v Sloveniji. Kot po navadi tudi letošnji pravilnik tekmovanja predvideva dva različna nastopa: vsak sodelujoči pihalni orkester se mora namreč predstaviti s koncertnim sporedom in s korakanjem. Za prvi del, ki je potekal v postojnskem kulturnem domu, je bila obvezna skladba Pobeg Bojana Adamiča, kot prosto skladbo pa so ricmanjski godbeniki izbrali Feodoro Čajkovskega. Za tako imenovano začetno uigra-vanje pa so zaigrali Andreolijevo ko- račnico On The Road. Tudi za korakanje, ki so ga tekmujoče skupine predstavile pred vhodom v Postojnsko jamo, je bila ritmično najprimernejša koračnica. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Bojan Adamič, Jože Hriber-šek in Ervin Hartman, je pri ocenjevanju koncertnega dela upoštevala predvsem intonacijo, zvok in ritmično doslednost, obenem pa še tehniko, dinamiko in fraziranje, Za korakanje pa je bil odločilen splošni slušni in vidni vtis. Godba na pihala iz Ricmanj je nastopila v precej ostri konkurenci, raven sobotnega koncerta je bil kar se da kakovosten. Tako sta Rudarska godba iz Idrije in Mladinski pihalni orkester iz Pirana dosegla zlato plaketo s posebno pohvalo, Postojnska godba in Pihalni orkester Srečko Kumar iz Izole sta odnesla zlato nagrado. Srebrna plaketa za koncertni spored Godbe na pihala iz Ricmanj in dobra ocena v korakanju pa sta v tem okviru nedvomno ugledni priznanji za zamejski orkester, ki posveča veliko pozornosti kakovostnemu napredovanju in goji godbeno zvrst s kriteriji resne glasbe, (dam) Končan posvet podjetnic o vprašanjih znanstvenega raziskovanja za razvoj Vsedržavni posvet Združenja podjetnic in voditeljic podjetij (AIDDA) se je včeraj praktično zaključil z zasedanjem vsedržavnega sveta združenja. Na njem so obravnavali teme, ki so bile v petek v središču debat in okroglih miz ter posega komisarja ES za znanstveno raziskovanje Pandolfija. Posebno pozornost so namenili vprašanju kompetitivnosti italijanskih podjetij na evropskem tržišču, pa tudi problemu premajhnega sodelovanja Italije v znanstvenih programih EGS, na katerega je v že četrtek opozorila članica Ekonomske in socialne zbornice ES Rangoni Machiavelli. Na včerajšnji skupščini je med drugim spregovorila vsedržavna podpredsednica AIDDA, Tržačanka Anna Anzellotti, ki je poudarila veliko priložnost Trsta, da po letu 1992 pritegne velike naložbe na področju industrije in raziskovanja. Specifično vprašanje sodelovanja furlanskih podjetij s Sovjetsko zvezo, ki je danes še posebno aktualno, je obravnavala deželna podpredsednica Združenja Marina de Eccher, v diskusiji pa so sodelovale tudi svetovna predsednica AIDDA Maria Grazia Randi, vsedržavna predsednica Paola Valori in deželni predsednici za Furlanijo - Julijsko krajino in Veneto Etta Carignani in Orielle Fava-ro. V petek zvečer je za udeleženke posveta priredil sprejem na Devinskem gradu princ Torre Tasso ob navzočnosti podpredsednika vlade De Michelisa. Včeraj popoldne so se podjetnice lahko posvetile nakupom po tržaških trgovinah, danes pa bodo obiskale razne deželne centre. Brazilski ritmi v znani diskoteki V disku »II Mandracchio« bo drevi nastopila mlada brazilska pevka in plesalka Alba Lopez De Matos, ki je do nedavnega živela v Braziliji, sedaj pa se je preselila v naše mesto, kjer nadaljuje svoje umetniško delo. Priljubljena je tudi v slovenskem krogu, saj živi v Mačkoljah. Njen repertoar sestavljajo v glavnem tradicionalne skladbe sambe in bossanove, pa tudi ritmov Amazonije, do katere problemov je pevka še posebno občutljiva. V Križu proslavili obletnico poimenovanja šole V soboto, 27. maja, smo imeli v kulturnem domu Albert Sirk v Križu slovesnost ob 20-letnici poimenovanja vaške osnovne šole po Albertu Sirku. Program je bil zelo pester. Nastopili so malčki otroškega vrtca z glasbeno igrico o Pikapolonici, dijaki kriške nižje srednje šole Fran Levstik z glasbenimi točkami. Osnovnošolci smo se predstavili z recitacijami Miroslava Košute, s skeči in baletnimi točkami ob napevu raznih slovenskih ljudskih pesmi. Slavnostni govor je imel vaški ustvarjalec Miran Košuta, ki je prav pred dvema tednoma izdal svojo prvo knjigo. Pozdrave sta prinesla tudi gospa ravnateljica Lučka Križman in Križan prof. Egidij Košuta. Na koncu se je s štirimi pesmimi predsta- vil še dekliški pevski zbor Vesna, ki ga vodi profesor Bogdan Kralj. Predstava se je zaključila s skupnim petjem vaške himne. Ob tej priložnosti smo sestavili tudi brošuro, ki vsebuje življenjepis Alberta Sirka, zgodovino naše šole od začetka do danes, intervjuje s starejšimi vaščani ter druge pisne in likovne izdelke vseh učencev. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo nastopajočim in vsem, ki so pripomogli k uspehu naše proslave. Učenci 5. r. OŠ Albert Sirk DAVID BOGATEČ, ELENA COMINO in MITJA COSSUTTA ŠD MLADINA - Baletni odsek priredi v nedeljo, 11. junija, v Domu A. Sirk v Križu ob 18. uri Zaključni letni nastop Ob tej priliki bo v foyerju doma OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE JOSIPA (Pepija) SIGONIJA, v soboto, 10. junija, ob 18. uri. SPLOŠNA OPREMA Sumtc popusti od 20% do 60% pri cenah vsega pohištva TRST - UL S. Cilino 38 - Tel. 54390 Primorski dnevnik in ZSKD vabita zamejske Slovence na SREČANJE V MOJI DEŽELI ki bo v DOLENJSKIH TOPLICAH, v nedeljo, 2. julija. PROGRAM IZLETA: v soboto, 1. 7., zjutraj odhod avtobusov v Ljubljano. Prosto za ogled tradicionalne "KMEČKE OHCETI". V popoldanskih urah odhod v Dolenjske Toplice, namestitev v hotele ter slavnostna večerja; v nedeljo, 2. 7„ po zajtrku odhod na prizorišče prireditve "SREČANJE V MOJI DEŽELI" s slavnostno otvoritvijo ter kulturno-zabavnim programom. Kosilo ali piknik (odvisno od vremena), popoldne ples. V poznih popoldanskih urah odhod iz Dolenjskih Toplic s prihodom v Trst okrog 20.30. Cena 73.000 lir. Vpisovanje pri: KRIŽ - Dom A. Sirk - od 17. ure dalje OPČINE - Prosvetni dom - od 16. ure dalje DOLINA - Gostilna pri studencu NABREŽINA - Knjigarna Terčon TRST - Potovalni urad Aurora - Ul. Milano 20 Vpisovanje do 10. junija 1989. Prireditelji: DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV DRUŠTVO SLOVENSKIH NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV »TONE PENKO« ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT vabijo na tabor Prijave mladih raziskovalcev sprejemajo: Narodna in študijska knjižnica, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 19. ure Slovenska ljudska knjižnica D. Feigel, Gorica, Križna ul. 3, od 13. do 17. ure Slovenski raziskovalni inštitut, Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 16. ure Odsek za zgodovino pri NŠK, Trst, Ul. Petronio, od 8. do 13. ure 21. 8. - 2. 9. 89 -------tržno obvestilo----- KREM01/9 Vesti iz ZDA Sonce s tveganjem NEW YORK — Po podatkih Skin Cancer Foundation, najuglednejše ustanove za raziskovanje rakastih obolenj, zabeležijo v Združenih državah Amerike vsako leto 500 tisoč novih primerov kožnega raka. Kaže, da so eden izmed glavnih vzrokov tega pojava sončni žarki, ki so postali nevarnejši s tanjšanjem ozonske plasti. V primeru zgodnjega odkritja in zdravljenja je kožni rak danes ozdravljiv v kar 95 odstotkih primerov. V ZDA je zavest o tem problemu razširjena, k čemer je nedvomno prispevalo naključje, da je za kožnim rakom zbolel tudi bivši predsednik Reagan, kar je presunilo javno mnenje (dovolj naj bo spomniti na njegovo nosno operacijo). »Nihče ni imun,« pravi profesor Robin, eminentni dermatolog in predsednik ustanove Skin Cancer Foundation, ki opozarja, da je pojav te bolezni pogost tudi na naši celini. Multinacionalna družba, ki proizvaja kozmetične izdelke za lekarne (Korff), članic3 Skin Cancer Foundation, je pripravila vrsto preparatov za sončenje, ki se od tradicionalnih izdelkov razlikujejo P° tem, da ščitijo tudi pred delom žarkov UVC (od 250 do 290 nanometrov), to je žarkoVr ki bi lahko prišli v zemeljsk ozračje zaradi osiromašeni ozonske plasti. Ti preparati za sončenje, iz delki multinacionalne druzo Korff so tako v Ameriki km Italiji na prodaj v lekarnah- Obv. občini Včeraj na Tržaškem in v vsej deželi Nestrpno pričakovanje poletja med grmenjem in hudimi plohami Bližamo se poletju, a se zdi, da se narava za nekaj maščuje. Za marsikaj nas sicer lahko peče vest, saj se do okolja vedemo dokaj mačehovsko, toliko neviht pa že zlepa ne pomnimo. Spomin je sicer hudo varljiv, predvsem ko gre za vreme, saj se nam zdi vsaka nevihta najbolj silovita, vsaka suša najdaljša, vsako sneženje najbolj gosto. Statistični pregledi bi seveda spremenili naše mnenje, dejstvo pa ostaja, da se te dni na nebu valijo temni in grozeči oblaki, v nekaj minutah se bliska in grmi, potem pa se usuje gosta ploha. To se dogaja tudi po večkrat v enem samem dnevu, saj sledijo nevihtam le manjše razjasnitve, ki se potem ponovno spremenijo v sopa-rico, potem v dež in mraz. Včeraj, predvsem ponoči, so nad tržaško pokrajino in v vsej deželi Furla-niji-Julijski krajini divjale hujše nevihte z grmenjem in plohami. Najhuje je bilo v videmski pokrajini, kjer je prišlo do skorajšnje tragedije, ko je strela treščila v skupino deklet. V Trstu in okolici so bile posledice ujme k sreči (pri tem ne mislimo toliko na nesrečo) manjše. V samem Trstu je prišlo do manjših poplav, nekaj težav je bilo s kanalizacijo, k sreči pa večjih poplav, ki bi paralizirale ulice in mestne predele, ni bilo. V nabrežinski občini in Križu je včeraj zjutraj zmanjkala luč in to za nekaj ur. Na zahodnem predelu Krasa (v Samatorci in nekaterih drugih vaseh) je padala tudi toča. K sreči (vsaj kar nam je bilo dano izvedeti) so bila ledena zrna srednje debela in ne pregosta tako, da je bila tudi škoda omejena. Močno je lilo tudi na vzhodnem delu Krasa in v Bregu. Hujših posledic ni bilo, lilo pa je kot iz škafa ponoči in tudi podnevi. Meteorologi beležijo tudi večje nihanje v temperaturi, saj sledijo nevihtam ohladitve, potem pa se zrak ponovno segreje. V nekaterih goratih predelih so včeraj zabeležili temperature, ki so se približale ničli. Tako je bilo na primer v Saurisu včeraj zjutraj približno 6 stopinj, kar je za ta čas vsekakor malo. V samem Trstu je bilo veliko topleje, čeprav so ljudje ponovno oblekli debelejše majice in dežne plašče. Po hudo sušni zimi, imamo torej pomlad, ki nam oznanja kislo poletje, čeprav smo takšnih pomladi že vajeni. Dejstvo je, da se letni časi spreminjajo, da se zima prevesi kar v poletje, slednje pa v zimo. Kakšne pa so vremenske napovedi? Po vsej verjetnosti bo vreme še nekaj časa kislo, upamo pa, da bo poletje le drugačno in da bomo šli na dopust s soncem in v prijaznem vremenu. Tega si najbolj želijo prav turistični delavci, saj jih je pozimi pestilo pomanjkanje snega in bi bilo krivično, če bi jim poleti prikrižale račune preobilne padavine. Po treh dneh na Pomorski postaji Zaključen posvet o pomenu avtopsije Na Pomorski postaji se je včeraj končal tridnevni mednarodni znanstveni simpozij o vlogi avtopsije v medicinski epidemiološki praksi in raziskovanju. Priredila sta ga francoski inštitut za raziskovanje rakastih obolenj International Agency for Research on Cancer iz Lyona in Inštitut za anatomsko patologijo Univerze v Trstu, ustanovi, ki sicer že leta tesno sodelujeta. S finančnimi prispevki so prireditev omogočili deželno odborništvo za zdravstvo, tržaška KZE in krajevna univerza, svoj prispevek pa je dal tudi tržaški dobrodelen Primo Rovis. Znanstveno srečanje je slonelo na podatkih oziroma izsledkih široko zasnovanega dela tržaškega Inštituta za anatomsko patologijo, ki ga vodi prof. Luigi Giarelli in ki poteka tako na ravni znanstvenega raziskovanja kot v okviru zdravstvene oskrbe v bolnišnicah. Temu delu gre zahvala, da je Trst edino mesto na svetu, kjer na skupno okrog 300 tisoč prebivalcev kar tri četrtine zdravniških diagnoz preverjajo s pomočjo strogih anatomsko-patoloških kriterijev. Ta dejavnost je izrednega pomena z različnih vidikov, nenehno primerjanje med kliničnim in anatomsko-patološkim materialom pa je temeljno sredstvo za izostritev in izboljšanje diagnostičnih sposobnosti in tudi zdravniških spoznanj. V obeh primerih ima največ koristi prebivalstvo, ogromna množica podatkov, ki jih je inštitut zbral v zadnjih dvajsetih letih, pa sama po sebi predstavlja izredno dragocen vir znanstvenih informacij. Po dveh letih obnovitve delovanja Ploden prvi občni zbor boljunske vaške srenje Po dveh letih obnovitve delovanja je bil v petek zvečer v prostorih KD France Prešeren prvi občni zbor boljunske srenje. Stara vaška organizacija upravlja vso skupno lastnino, predvsem nepremičnine, ki se nahajajo v Boljuncu, na Krmenki in v Lakotišču. Iz poročila tajnika Stojana Glavine je bilo razbrati dokajšnjo zavzetost za reševanje sprotnih in dolgoročnih problemov. Zato bi lahko dveletno opravljeno delo, kljub nekaterim še neizpolnjenim točkam iz začetnega programa, °cenili kot izredno pozitivno, pred-vsem zaradi naravovarstvenega pomena, pa tudi zaradi etnične vsebine °hranjanja slovenske zemlje. Ožji odbor Srenje Boljunec se v vaš-*ri torklji redno sestaja enkrat mesečno za preverjanje opravljenega dela in načenjanje novih problemov. V rednih, a daljših časovnih premorih pa se ^ečujejo tudi člani širšega odbora, Seje pa so odprte tudi vsem vaščanom. ^ preteklih dveh letih je boljunska ^njska organizacija poskrbela za števna predavanja na teme, ki lahko ne-nnsredno zanimajo vaščane in ki so y bi informativno-uporabnega značaja, i aka argumenta sta bila na primer ^ntarstvo in gojenje oljke. Med ostali pobudami gre omeniti predvsem t ®n v naravi, ki so ga člani srenje pri-fcbili v sodelovanju s slovensko in ita-jntisko osnovno šolo. Ob tej priložili so učenci tudi posadili nekaj tJJbih dreves na pobočju Dolinčka b Gornjim koncem. V obravnavanem obdobju sta se zvrstili dve »sečnji« in čiščenje potoka, ki teče za vasjo od Gornjega konca do Velike ulice. Nekatere pobude pa so zaustavile predvsem birokratske težave. Tako so še v teku priprave za gradnjo ceste v Glinščico, ureditev pešpoti na Peče in v Botač, popravilo cerkvice na Pečah. Boljunska srenja se zavzema za spremembo gradbenega dovoljenja za športni objekt ŠD Dom-jo. Z občinsko upravo sodeluje pri ureditvi odlagališča na Koromačniku, še posebno žgoč problem pa predstavlja srenjsko poslopje sredi vasi, kjer je bil nekdaj otroški vrtec, potem pa edina občinska družinska posvetovalnica, ki so jo v začetku leta morali ukiniti zaradi neprimernosti prostorov. Boljunska srenja sodeluje z ostalimi sorodnimi organizacijami v občini, z gozdarsko službo in s predstavniki civilne zaščite. Med pomembna dela sodijo še sanacija kamnolomov, zaščita srenjskih zemljišč, predvsem pred onesnaževanjem, redčenje gozdnih površin in še številna druga opravila. V diskusiji so opozorili še na nekatere probleme, zelo pozitivno pa je izzvenela želja po nadaljnjem skupnem delu za ohranjanje in oživljanje sicer bogate vaške skupnosti. Kot je v svojem pozdravu poudarila tudi predsednica KD Prešeren Nadja Švara, je bilo delo odbora res zgledno in upati je, da se bo sodelovanje med vaškimi organizacijami še utrdilo. Podobno misel je vseboval tudi pozdrav KD Valentin Vodnik iz Doline, (dam) V Nabrežini so pokopali Mirka Radoviča V petek so v Nabrežini zvonovi žalostno vabili k pogrebu Mirkota Radoviča iz stare in cenjene Mohorinkne družine. Bridko je bilo ponovno stopiti na urejeni in negovani borjač te ob-nov-ljene nabrežin-ske domačije, sajsr-ce ni krvavelo samo zaradi Mirkotove smrti, ampak je misel takoj pohitela k tragično preminulima bratoma, Čelesto-tu in Marjotu, k dobremu in delavnemu očetu Niniju, ki ga je smrt tudi nenadno ugrabila, in še k že pokojni in tako zelo preizkušeni materi Zori. Prazne hiše v Nabrežini kažejo na neko nenehno upadanje življenjske sile, a tudi na blagostanje, ki kar vabi k življenju. Vendar se človek sprašuje, kako naj kljubuje tem trdim preizkušnjam, ki se zgrinjajo nanj. V preteklosti, ko je bil sovražnik tujec, ko je bilo med vojsko življenje v nevarnosti, ko so se ljudje reševali v upanju na prihodnost, je bilo mogoče lažje? Mirkotu ni bilo nič prizaneseno. Bil je na prisilnem delu v Nemčiji, svojim mlajšim bratom in sestri je moral nadomestiti očeta, po vojni je kljuboval razlaščanju zemlje, na katero je bil tako navezan, moderniziral je svojo kmetijo, gostil prijatelje in znance, sodeloval, kjer je bilo potrebno. Sedaj ga ni več. Pogum, sočustvovanje vaščanov in sorodnikov in vera, če jo imajo, naj daje moč težko preizkušeni ženi Lidi, sinu in hčerki z njunima družinama, sestri in bratoma. Protest zaradi Urnika vlakov župan Richetti je včeraj iz-Vf., Oskrbljenost ministru za prevoze J*211 zaradi precej slabih železniški l,lVez med našim mestom in ostali-£ L6deU države. Richetti je mnenja, Poletni vozni red vlakov, ki bo goljati v teh dneh, oškodoval vse lil'' dl -Se morajo iz službenih ali dru-V d0 žnosti redno voziti v Benetke 1] 'Mi 9a italijanska mesta. Župan je slo1 ute9a protestiral tudi pri izred-cj !''%0nnsarju državnih železnic t ^eiiNrniju. Z druge strani pa so na ^ ? 'el;adšču v Ronkah v zadnjih .tno okrepili letalske zveze z 5« j stjo države in s tujino, poseb-avstrijskim glavnim mestom. Ob Trgu Unita prepovedano parkiranje zaradi proslave Danes bodo na Trgu Unita slovesno proslavili dan italijanske republike. Zaradi svečanosti, med katero bodo dvignili zastavo, pa bo v več krajih prepovedano parkirati. Od 7. do 10.30 in od 18. do 20.30 bodo zaprli za promet Ul. dell Orologio in na Trgu Unita pred palačo družbe Lloyd in prefekturo. Ob istem času bo prepovedano parkirati na Trgu Unita pred palačo družbe Lloyd, pred prefekturo, na cesti med Nabrežjem del Mandracchio in Nabrežjem Tre Novembre, v Ul. del Mercato Vecchio in v Ul. delFOrolo-gio. Današnje slovesnosti se bodo udeležili vidni predstavniki civilnih in vojaških oblasti, za častno stražo pa bodo poskrbele tri enote karabinjerjev. Včeraj več manjših prometnih nesreč Včeraj se je na Tržaškem zgodilo več manjših nesreč. V Miramarskem drevoredu sta tako trčila avstrijski mercedes z registrsko tablico N292-332 in citroen iz Ljubljane z registrsko tablico LJ 546-346. V nesreči sta bila lažje ranjena potnika iz Slovenije. šolske vesti Otroci in vzgojiteljice otroškega vrtca s Proseka vabijo na otvoritev RAZSTAVE, ki bo danes, 4. junija, od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu do 20. junija odprt rok za vključitev v posebni seznam za poučevanje na slovenskih šolah. Prošnjo lahko vložijo univerzitetni študentje, ki študirajo v Italiji ali v tujini in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 3 izpite ter študentje, ki so že vključeni v posebni seznam in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 2 izpita. Osnovna šola Boršt vabi na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih danes, 4. junija, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure ter jutri, 5. t. m., od 8. do 10. ure. COŠ Stanko Gruden Šempolaj - Slivno vabi na ogled razstave ročnih del in risb, danes od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Ob 10-letnici poimenovanja šole Franceta Bevka z Opčin vabijo učenci in učitelji vse bivše učitelje, učence in prijatelje K ZAKLJUČNI PRIREDITVI, ki bo v soboto, 10. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Učenci in učiteljice COŠ F. Venturini iz Boljunca vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih danes, 4. junija, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure ter jutri, 5. junija od 9. do 12. ure. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ane Foraus vd. Prašelj se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami v tem težkem trenutku. Posebna zahvala naj gre zdravniku Lasperanzi, g. župniku Vončini ter cerkvenim pevcem. Dolina, 4. junija 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Viviane Volk por. Pizzulin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Krmenka, 4. junija 1989 Ob izgubi žene Viviane izreka možu in svojcem iskreno sožalje SKD Slavec ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega Doroteja Čoka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v tem težkem trenutku. Posebna zahvala g. župniku za govor, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči sin Stefano, žena Luisa ter ostali sorodniki. Trst, Lonjer, 4. junija 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta) 8. 6. 1984 8. 6. 1989 Dr. Jože Seražin Vse utone v megli časa, le spomin v naših srcih se dan za dnem bridko oglaša. Tvoji najdražji Trst, 4. junija 1989 1985 1989 Ob 4. obletnici smrti naše drage Marte Sosič - Danieli se je vedno spominjajo mož Celestin, sin Edi in snaha Neva Opčine, 4. junija 1989 Zapustila nas je naša ljubljena Antonija Bandelj vd. Fdipcic Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ivanu. Žalostno vest sporočajo hči Elvira z možem, sin Zmago z družino ter ostalo sorodstvo. Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Trst, 4. junija 1989 Ob težki izgubi drage mame gospe Antonije izrekajo gospe Elviri najgloblje sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje učiteljišča A. M. Slomšek. t Tiho je preminila v Gospodu naša draga mama, nona, sestra in teta Frančiška Stefančič vd. Bogateč Pogreb bo v torek, 6. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Sv. Križu. Vsi njeni Dolina, Sv. Križ, Trst, 4. junija 1989 Duhovniki in župnijske skupnosti v Bregu izražajo sožalje dekanu Rudiju Bogatcu ob smrti matere. t Pridružil se je svoji ljubljeni Kristini naš dragi Gnido Mohorčič Pogreb bo v torek, 6. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: hči Livija z možem Marjotom ter otrokoma Sandijem in Martino, brata in svaki z družinami. Trst, 4. junija 1989 Ob izgubi dragega očeta Guida izreka hčerki Liviji iskreno sožalje družina Jazbar t Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama Antonija Čok Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja in prispevkov v dodrodelne name- Žalujoči svojci Lonjer, 4. junija 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Marši por. Gregori se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem ter vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Žalujoči svojci Trst, 4. junija 1989 ZAHVALA Ob izgubi dragega strica Milana Auerja se toplo zahvaljujemo prijateljicam iz Boršta in sosedom. Posebna zahvala gospema Adi in Aniti. Družina Potocco Boršt, 4. junija 1989 GLASBENA MATICA TRST Šolsko leto 1988/89 Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili Jutri, 5. junija 1989 ob 20.30 MARCO SANCIN, klavir MAILA OZBIČ, DAVID SESTAN, violina SAMUELA BANDI, ELENA PA-ROVEL, TAMARA TRETJAK, flavta BARBARA BRIŠČIK, MARJAN MILIČ, MASSIMILIANO VIOLA, kitara ALEKSI JERCOG, UROŠ JERCOG, MAURIZIO MARCHE-SICH, ANDREJ SANCIN, DAVID ŽERJAL, harmonika MILENA KOVAČIČ, MARKO OZBIČ, ALJOŠA STARC, klavirska spremljava Vabljeni\ _________gledališča___________ VERDI Spomladanska simfonična sezona 1989 - V četrtek, 8. t. m., ob 20.30 (red A) so na sporedu skladbe L. VAN BEETHOVNA in S. PROKOFIEVA. Dirigent YOEL LEVI. V torek, 6. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Verdi koncert (izven abonmaja) ob 450-letnici tržaške glasbene ustanove "Cappella civica". Na sporedu bo Fari-nellijev oratorij TOBIAS v izvedbi komornega orkestra A. Salieri iz Budimpešte, zbora glasb, ustanove "Cappella civica" in solistov Olge Gracelj, Glorie Pau-lizze, Cinzie De Mole in Giuseppa Botte. Dirigira Marco Sofianopulo. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava likovnika JANEZA BOLJKE. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 6. junija odprta razstava Bruna MUNARIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo do 8. junija odprta retrospektivna razstava švedskega likovnika KARLA NOR-DSTROMA. Urnik: 10.30-13.00 in 16.30-19.30, ob praznikih: 11.00-13.00. V galeriji Tribbio razstavlja do 9. junija Livio ROSIGNANO. V foyerju Doma A. Sirk v Križu bo v soboto, 10. t. m., ob 18. uri odprtje slikarske razstave JOSIPA (PEPIJA) SIDONT JA. Urnik: v soboto, od 18. do 20. ure, v nedeljo, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure, v ponedeljek, torek in sredo, od 17. do 19. ure. koncerti VERDI Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Tržaško koncertno društvo - Societa dei concerti. Jutri, 5. t. m., ob 17.30 bo v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) občni zbor društva. razne prireditve Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: v torek, 6. junija, ob 18. uri v Gallusovi dvorani in ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v četrtek, 8. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in v ponedeljek, 12. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1988/89. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE. Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili. V petek, 9. junija, ob 20.30 KLAVIRSKI VEČER: Luisa Antoni, Paolo Biancuzzi, David Bogateč, Tjaša Bogateč, Sara Brezigar, Jana Drasič, Maja Grgič, Ivan Milič, Marjetica Možina, Veronika Pertot, Jana Radovič, Tamara Ražem, Marko Sancin, Eva Žafran. Vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi jutri, 5. junija, na predstavitev zbornika ob 50-letnici smrti LOJZETA BRATUŽA. Predstavitev bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. Zbori VESELA POMLAD vabijo na 8. PRAZNIK MLADIH PEVCEV, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah danes, 4. t. m., ob 16. uri. Kulturno-zabavna prireditev bo na prostem, sodelovali pa bodo OPZ in MPZ Zvonček ter glasbeni ansambel Burja z Repentabra, otroška folklorna skupina iz Trebč, lutkar Cveto Sever iz Kranja s predstavo Vrtiljak, harmonikar Zoran Lupine, glasbeni ansambel Zvezde ter domači zbori. Otroški pevski zbor Ladjica iz Devina vabi NA ZAKLJUČNI NASTOP, ki bo v prostorih OŠ J. Jurčič v Devinu danes, 4. t. m., s pričetkom ob 17. uri. Nastopil bo tudi otroški pevski zbor Kresnica od Sv. Ivana v Trstu, poleg tega pa bo recitirala Giorgina Pisani. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka GLASBENA MATICA TRST Šolsko leto 1988/89 Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili V sredo, 7. junija 1989, ob 20.30 RAFFAELLA PETRONIO, DAVID ŽERJAL, violina MARKO ŠTOKA, klarinet SAMO MIOT, MARTINA OZBIČ, METKA ZERIAL, flavta MAK ČERNIGOJ, JORDAN PISANI, kitara FRANCESCO FURLANICH, KRISTJAN JAKOMIN, MARKO ŠTOKA, ERIKA PELICON, ALESSANDRO SAMECj ERIK SANCIN, MAGDA TOMŠIČ, harmonika IRINA PEROSA, TANJA STER-NAD, kljunasta flavta MARKO OZBIČ, TAMARA RAŽEM, ALJOŠA STARC, MOJCA ŠIŠKOVIČ, klavirska spremljava Vabljeni kino ARISTON - 16.45, 22.15 Storie dl fantas-mi cinesi, fant. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 New York stories, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woody Allen, Mia Farrow, □ EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 La trappola di Venere, r. Robert Van Ac-keren, i. Myriem Rousel, Horst Guen-ther. □ □ NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Agulle d'-attacco. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Una vedeva allegra ma non troppo, film za vsakogar. NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Fantasmi da legare, kom., i. Peter OToole, Da-ryl Hannah. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 La notte delle matite spezzate, r. Hector Olive- GRATTACIELO - 16.30, 22.00 Llcense to drive MIGNON - 15.30, 22.15 II libro della gi-ungla, Walt Disney. EDEN - 16.00, 22.00 Caldl placeri a do-micilio, pom. □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Allen nation, fant., za vsakogar. CAPITOL - 15.00, 22.00 Rain man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cmise. LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 Sotto ac-cusa □□ ALCIONE - 16.30, 22.10 Coctail, i. Tom Cruise. RADIO - 15.30, 21.30 Sex bizarre, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/II vabi v torek, 6. junija, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom KOSOVO, JUGOSLAVIJA IN EVROPSKA SKUPNOST Srečanje z evropskim poslancem GIORGIOM ROSSETTIJEM o nedavnem obisku delegacije evropskega parlamenta v Prištini in Beogradu. izleti Društvo slovenskih upokojencev prireja 14. junija izlet preko Predela v Bovec, na Vršič, skozi Kranjsko goro na Bled in k Močilniku pri Vrhniki. Vpisovanje jutri, 5. junija, ob 9. uri na sedežu -Ul. Cicerone 8. Od vrha Učke do Moščeniške Drage. V nedeljo, 11. junija, prireja društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" strokovno vodeno ekskurzijo, posvečeno ogledu flore in vegetacije z vrha Učke (1.396 m) do morja. Odhod izpred sodnij-ske palače v Trstu ob 8. uri, oz. izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku ob 8.45. Prevoz z lastnimi sredstvi. Udeležence prosimo, da se predhodno prijavijo na tel. št. 327154 ali 413025 vsak dan med 14. in 15. uro, kjer bodo dobili vse potrebne informacije tudi v zvezi s prevozom. SPDT prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski pohod v hribe, tokrat v DOLOMITE BRENTE. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Kermecu (tel. 44016). SPDT prireja v nedeljo, 11. t. m., avtobusni izlet v Železno Kaplo na Koroškem ob priliki srečanja obmejnih planinskih društev. Izlet vodi Lojze Abram. Vpisovanja na ZSŠDI (tel. 767304). Pojasnila daje tudi Vojka Pertot (tel. 766239). Odhod s Trga Ulpiano ob 6.30. SPDT prireja v nedeljo, 25. t. m., avtobusni izlet na Poldanjšnjo špico in v Žabnice, kjer bosta proslavi 85-letnice društva. Izlet vodi Vojko Slavec. Vpisovanje je na ZSŠDI (tel. 767304). Prostori v avtobusu so omejeni. Odhod avtobusa s Trga Ulpiano ob 6.30. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 4. junija 1989 DIKA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 5.11 in zatone ob 22.11. Jutri, PONEDELJEK, 5. junija 1989 SVETKO PLIMOVANJE DANES: ob 4.38 najnižja -69 cm, ob 11.21 najvišja 32 cm, ob 16.22 najnižja -9 cm, ob 22.07 najvišja 50 PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.13 najnižja -68 cm, ob 12.04 najvišja 32 cm, ob 17.03 najnižja -5 cm, ob 22.38 najvišja 45 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,2 stopinje, zračni tlak 1008,8 mb narašča,veter 14 km na uro jug, vlaga 76-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Enrico Čehovin, Chia-ra Bravi, Almerigo Esposito, Camilla Ra-valico, Federica Zanco, Sabrina Gavag-nin, Niki Meriggioli, Renč Calzi. UMRLI SO: 48-letna Nives Zucca por. Ferruccio, 83-letna Maria Cossetto, 80-letna Maria Perentin, 78-letna Carmen Vidmar, 87-letni Angelo Štrusi, 81-letna Antonia Bandelli vd. Filippi, 65-letna Zdenka Sulcic, 85-letni Renato Matelik, 83-letni Luigi Vascon. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 4. junija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). I. de Felszegv lastnik O. BETZ s.n.c. ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 767334/5 — Zastopnik IVOCLAR — Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo — Zajamčeno zlato za zobe v vseh zlitinah Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE, Trg Monte Re 3/2, (tel. 213718) - Odprta od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. junija 1989 Dnevpa služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), MILJE - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA - (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, MILJE - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA - (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, MILJE -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA - (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. LOTERIJA BARI 43 82 12 34 72 CAGLIARI 41 23 61 88 40 FIRENCE 70 75 65 16 39 GENOVA 4 8 6 24 10 MILAN 13 32 59 25 20 NEAPELJ 9 57 23 48 63 PALERMO 68 24 28 9 27 RIM 18 67 17 34 35 TURIN 55 58 10 5 25 BENETKE 70 61 73 52 31 ENALOTTO X X 2 1 KVOTE: 1 1 2 1 X 2 X 2 12 61.604.000.— 11 1.819.000.— 10 152.000.— TRST 01 Mo,,.m 5/ <“""^V53“3Č7 UL sv. Frančiška 20 Občina Devin - Nabrežina MPZ Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin ŠPORTNA ŠOLA TRST SLOVENSKI KLUB NAŠA ŠOLA NEKOČ IN DANES Likovni izdelki učencev slovenskih šol iz Trsta in Milj Otvoritev razstave v TK Galeriji v četrtek, 8. junija, ob 18.30. Okrogla miza o problemih upadanja števila učencev, bodočnosti slovenskih šol in naše prisotnosti v zamejstvu Gregorčičeva dvorana v četrtek, 8. junija, ob 19.30. BOJAN PAVLETIČ PAVEL FONDA PAVEL ŠTRAJN vabi na NORE ČETRTKE V KOPALIŠČU AUSONIA vsak četrtek od 8. junija do 14. septembra od 21.30 do 2.30 v družbi plesne skupine PA- RADOXE. Na sporedu bodo nova tekmovanja z bogatimi nagradami, ob 24. uri pa bo vsak četrtek razsajal ansambel Happy day. Učenci in učitelji osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline se iskreno zahvaljujejo: županu občine Dolina staršem in sorodnikom gospe Nerini Švab Hranilnici in posojilnici na Opčinah Tržaški kreditni banki Fantovski in dekliški Majence uslužbencem občine Dolina neučnemu osebju naše šole podjetju Illy Caffe SpA harmonikašema iz Domja in darovalcem, ki so nam pomagali, da smo uspešno organizirali srečanje Prežihovih šol v Dolini. razna obvestila Podporno društvo v Rojanu vabi vse člane na 98. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 4. junija, ob 9.30 v 1. in ob 10. uri v 2. sklicanju v prostorih v Ul. Apiari 31 v Rojanu. Dnevni red: predložitev letnega obračuna 1988, diskusija, razno. Smučarski odsek SPDT vabi člane in vse ljubitelje smučanja na sestanek za obnovitev organizacijske strukture odseka, ki bo v četrtek, 8. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Dnevni red sestanka predvideva poročilo referenta za smučanje in predloge za novo organizacijsko strukturo, razpravo, izvolitev novega vodstva odseka, predloge za sezono 1989-90 (rekreacija in tekmovanja) ter razno. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 vabijo na Predstavitev publikacije “TABOR DEVIN’ 87“ jutri, 5. junija, ob 20. uri na sedežu zborov pri otroškem vrtcu v Devinu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST AO SPDT vabi svoje člane in prijatelje v petek, 9. t. m., na predavanje znanega slovenskega alpinista SILVA KARA na temo: PEKLENSKE STENE CERRA TORREJA Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Kulturnem domu na PROSEKU ob 20.30. Karo bo prikazal svojo plezanj o po prvenstvenih smereh v vzhodni in južni steni tega patagonskega očaka. Vabljeni! FRIZERSKI SALON DARJA CIUFFAR obvešča cenjene odjemalce, da v torek, 6. t. m., prične delovati v novih prostorih v UL S. Kosovel 8 v Bazovici. Vljudno vabljeni! Dne 9. junija bo praznovala 80. rojstni dan naša predraga FRANČIŠKA BOLE Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo vsi njem. Koš poljubčkov ji pošiljata pravnuka Mitja in Marko. Dne 7. junija praznujeta pri Domju ADRIANA IN GENIO ZOBIN 25-letnico poroke. Veliko sreče v nadaljnjem skupnem življenju jima želi Elena. čestitke Draga ELENA! Jutri bo minilo 13 let, odkar si naju osrečila s tvojim prihodom. Ob tem dnevu ti želiva vse najboljše, še predvsem pa zdravja in veliko uspehov v šoli ljubeča očka in mama. Ob prejetju prve nagrade za diatonično harmoniko na tekmovanju v So-verganu del Torre čestita KD Rovte Kolonkovec DAVIDU DANIELIJU. Ob prejetju druge nagrade na tekmovanju v Sovergnanu del Torre čestita KD Rovte Kolonkovec SUZANI ŽERJAL. Danes praznuje rojstni dan ALBINO s Kolonkovca. Se na mnoga srečna in zdrava leta mu kličejo vsi njegovi. mali oglasi KROJAČNICA KOŠUTA v Trstu - Ul D'Annunzio 11 - tel. 764584, ima nove poletne obleke in jope iz bombaža, lana in svile z novimi vzorci Cerrub 1881, ženske kostime (tailleur) in obleke. Plačilne olajšave. PRODAM nezazidljive parcele na Opčinah. Za informacije telefonirati na šl’ 214309. HLAVATYJEVE akvarele prodam P° ugodni ceni. Tel. 413142 po 20. uri. PRODAM grablje na sonce za seno, dobrem stanju, po ugodni ceni. Druži' na Pelicon - Sovodnje, Prvomajska tel. 0481/882214 ob uri obedov. ,h PRODAM fiat 126, letnik '76, prevožen« 99.000 km, nove gume, v dobrem sta nju, za 1.500.000 lir. Tel. 212436. j PRODAM ape 50 v dobrem stanju. ’ie 228367. e ... VELIKA RAZPRODAJA - prodam 5 * pih umetniških oljnatih slik po 30.«£ lir, format 31 cm x 27 cm, avtor Ju9 loven Raškovič. Tel. 040/572149. y, SNACK BAR išče fanta ali dekle s pr«^ so. Predstavite se v Narodni ul- 65 parfumeriji Kozmetika 90 - Opčine-27-LETNA univerzitetna študentka, terin jezik angleščina, z večletno kušnjo poučevanja, nudi lekcije ^ gleščine in nemščine. Tel. 31060« urah obedov. ^jš- MLADA GOSPA sprejme službo k°l.nati-na pomočnica v Trstu ali na Opc Tel. 828251. MLADA GOSPA išče resno tudi samo sezonsko, po zaposl^ ___ ______________ r možnost^ miljski ali dolinski občini. Tel. od uri kosila - Neva. BUFFET MASE’ v Ul. ValdirivoJ-,; uirri: i ivirtot. v ui. v u...— .aroS«f Trstu išče vajenko do 17. leta s a s« urejeno sanitarno knjižico. ^9 jutri, 5. t. m. v popoldanskih ur nedeljski televizijski in radijski sporedi |~(f RAI 1___________________ 8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 9.00 Nedeljska rubrika: Cani-gatti & C. - Piccoli passi, grandi affetti 10.00 Zelena linija 10.30 Polaganje venca predsednika republike (prenos iz Rima) 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik-- ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere 14.00 Športne vesti 14.10 Film: Arrivano i dollari (kom., It. 1957, r. Mario Costa, i. Alberto Sordi, Mario Riva) 15.45 72. giro - 15. etapa 17.00 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito) 17.20 Športne vesti 18.15 Športne vesti: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Variete: Domenica in... sera 22.15 Športna nedelja 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Turnir Roland Garros, nato atletika (iz Beograda) X RAI 2__________________ 8.00 Aktualno: Week end 8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf 10.25 Film: II cavaliere implac-cabile (pust., ZDA 1954, r. Allan Dwann, i. Yvonne De Carlo, Corvel Wild) 11.45 Rubrika: Video week end 12.25 Inf. oddaja: Automia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli 'e grandi fans 15.30 Evropski pokal v atletiki 16.45 Film: Uidolo delle folle (biog., ZDA 1942, r. Sam Wood, i. Garry Cooper, Teresa Wright) 18.50 Nogomet A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Zabavna oddaja: Conto su di te (vodi Jocelyn) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.25 Avtomobilizem Fl: VN ZDA (iz Phoenixa) 0.40 Kulturna rubrika: L’Aqui-lone 1.05 Glasbena oddaja: Sanre-mo jazz '87 - Mingus Di-nasty ^ RAI 3__________________ 9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja 11.00 Tenis: Turnir Roland Garros (iz Pariza) 11.40 Motociklizem: VN Avstrije, 125 ccm (prenos iz Salzburga) 12.30 Turnir Roland Garros 13.25 Motociklizem: VN Avstrije (250 ccm), vmes (14.00) deželne vesti 14.30 Turnir Roland Garros 14.55 Motociklizem: VN Avstrije (500 ccm) 15.55 Dokumentarna oddaja: Komični drobci 16.15 Variete: Va' pensiero 18.35 Športna rubrika: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Nogomet B lige 20.15 72. giro (povzetki) 20.30 Aktualnosti: Chi l'ha vis-to? (vodita Donatella Raf-fai in Paolo Guzzanti) 22.45 Rubrika: Filmske novosti 22.50 Nočni dnevnik 23.05 Deželni nogomet RTV Ljubljana 1 9.25 Otroška matineja: Živ Žav, 10.10 nad. Nevarni zaliv (2. del, pon.) 10.40 Nadaljevanka: Dolina lutk (4. del, pon.) 11.30 20 let Celjskega instrumentalnega kvinteta 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Video strani 14.10 Video strani 14.20 Festival mladih (iz Murske Sobote) 14.40 Film: Meč maščevanja (zgod., Fr., r. Andre Hun-nebelle, i. Jean Marais, Elsa Martinelli) 16.30 Dnevnik 16.45 Glasbena oddaja: Circum-musica 17.35 Nadaljevanka: Dolina lutk (zadnji del) 18.25 Popularni operni zbori 18.45 Risanka, TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Ptice pod nebom (r. Daniel_ Marušič, i. Zijad Gračič, Žarko Potočnjak, 4. del) 21.40 Zdravo, vmes dnevnik TV Koper 11.00 Tenis: Turnir Roland Garros (iz Pariza) 11.45 Motociklizem: VN Avstrije, 125 ccm (iz Salzburga) 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Noi la domenica, šport in spektakel, vmes teniški turnir Roland Garros, motociklizem - VN Avstrije, (17.00) EP v atletiki in (20.00) kolesarstvo -72. giro (povzetki) 20.30 Športna rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Košarka: NBA Today 23.30 Avtomobilizem Fl: VN ZDA (iz Phoenixa) RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri, nato nad. Odpisani 13.30 Sarajevski glasbeni večeri 15.00 Športno popoldne, vmes (15.25) plavanje' 19.00 Motociklizem: VN Avstrije (posnetek iz Salzburga) 19.30 Dnevnik 20.05 Dok.: Ptice na Kosovu 22.40 Avtomobilizem Fl: VN ZDA (iz Phoenixa) CANALE 5_______________ 8.45 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes 10.30 Nanizanka: Laverne e Shirley 11.00 Aktualno: II girasole, 11.30 Le 7 bellezze 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Film: Papa ma che cosa hai fatto in guerra? (kom., ZDA 1966, r. Blake Edivards, i. James Coburn, Dick Shawn) 16.30 Nanizanki: Laverne e Shir-ley - Come si dice sei mor-to in tedesco?, 17.00 Love Boat - Italia amore mio 19.00 Kviza: La mota della fortu-na, 19.45 Tra moglie e ma-rito album 20.30 Film: Wiesenthal (dram., ZDA, r. Bryan Gibson, i. Ben Kingsley, Renee Sou-tendijk, 1. del) 22.20 Dosje: Fantasmi al passo delLoca 23.05 Aktualno: Italija sprašuje (vodi Gianni Letta) 23.50 Šport: golf 0.50 Nanizanki: Baretta, 1.45 Mannix RETE4___________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Pianeta Big Bang 10.30 Nanizanka: Mississippi 11.20 Aktualno: Ob evropskih volitvah 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Nanizanki: Longstreet, 13.15 Arabesgue 14.15 Aktualno: Ob evropskih volitvah 15.00 Nan.: Katie & Allie 15.30 Film: Hanno ucciso Vicky (drma., ZDA 1953, r. Harry Horner, i. Jeanne Crain, Jean Peters) 17.00 Nanizanka: L'ora di Hitchcock 18.00 Film: 10 in amore (kom., ZDA 1957, r. George Sea-ton, i. Clark Gable) 20.30 Film: La rosa nera (pust., ZDA 1950, r. Henry Hatha-way, i. Tyrone Power, Or-son Welles) 23.00 Film: I magnifici uomini della manovella (dok., SZ, r. Jiri Menzel, i. Rudolf Hrusinski, Blažena Hooli-zova) 0.40 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile ITALIA 1________________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanka: Boomer cane intelligente 11.00 Dok.: Jonathan 12.00 Rubrika: Nessundorma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Gli Orsi vanno in Gi-appone (kom., ZDA 1978, r. John Berry, i. Tony Curtis) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke 18.00 Risanke: Foofur Superstar, 18.30 Benjamin, 19.00 Sia-mo fatti cosi, 19.30 Gli ami-ci cercafamiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Variete: Trisitors 22.00 Nanizanka: Tutti per uno 23.00 Rubrika: Nessundorma 23.15 Film: Ali American Boys (kom. ZDA 1979, r. Peter Yates, i. Dennis Christop-her, Dennis Ouaid) 1.05 Nanizanka:StarTrek ODEON___________________ 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nad.: La storia di Maria 15.30 Film: Un detective con i tacchi a spillo (krim., ZDA 1983, r. Terry Jameson, i. Bess Armstrong) 17.30 Risanke: Sugar 19.30 Glasbena oddaja: Caffe Italia 20.30 Film: Arma mortale (dram., ZDA 1988, r.Michael Miner, i. Rodney Eastman, Ed Nelson) 22.30 Film: Urban VVarrior (fant., ZDA 1988, r. Joseph War-ren, i. Karl Landgren) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC_____________________ 10.00 Risanke 11.35 Motocilklizem: VN Avstrije - 125 ccm (iz Salzburga) 12.30 Papežev blagoslov 12.45 Rubrika: A tutfoggi 13.20 Motociklizem: VN Avstrije, nato Turnir Roland Garros in plavanje - miting v Monte Carlu 19.00 Nan.: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Kolesarstvo: 72. Giro 21.45 Avtomobilizem: Fl: VN ZDA (prenos iz Phoenixa) 0.30 Dok.: Pianeta azzurro TELEFRIULI_____________ 10.30 Nanizanka: Matt e Jenny 11.00 Glasbena oddaja 11.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 12.00 Zelena dežela 12.30 Dokumentarna oddaja: Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: II vero e il falso (kom., It. 1972, r. E. Viscon-ti, i. Terence Hill) 16.30 Dokumentarec: Skrivnosti sveta 17.00 Glasbena oddaja: Sei cor-de 18.00 Nanizanka: Justice 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Peccato d amore (dram., ZDA 1972, r. R. Bolt, i. S.Miles) 22.30 Nan.: Riuscira la nostra ca-rovana di eroi a... 23.00 Šport 1.00 Vesti: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila: 8.20 Koledarček: 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša: 9.45 Pregled tiska; 10.00 Matineja: Glasbeni listi: 10.15 Mladinski oder: Vitezi skrivnostnih dežel - Kralj Arthur in vitezi okrogle mize (Lučka Su-sič); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Hudičeva mati (pon.); 14.55 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati in intervjuji; 16.30 Proza: Otožni, veseli in zli norci (pripravlja Anton Petje); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska; 18.30 Operne melodije; 19.30 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Šport; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Su-gerpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in športni komentarji 17.33 Made in JU; 18.00 Nove plošče; 19.00 Glasba non stop in šport; 20.00 Radio Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi . RAI 1 X RAI 2 ^ RAI 3 EP RTV Ljubljana 1 | f4P) TV Koper 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Santa Barbara 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (10.30) dnevnik U.00 Nad.: La spilla nera 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Tribuna: Evropa jutri 14.10 Nanizanka: Stazione di servizio 14.40 Evropske pravljice 15.15 Sedem dni v parlamentu 15.30 72. giro - 16. etapa 12.00 Risanka: Albertone 12.30 Biblijsko branje 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 30 let naše zgodovine 19.05 Nad.: Santa Barbara 19.30 Knjiga, almanah, dnevnik ^0.30 Film: La dove scende il fiume (vestern, ZDA 1952, r. Anthony Mann, i. James 0 Stewart) ^2.05 Dnevnik, tribuna, filmi 23.20 Reportaža: Itala. Raid Pe-- king-Pariz 24.00 Dnevnik - v parlamentu 8-15 Rubrika: Mezzanotte e dintomi ■30 Rubrika o knjigah 6.35 Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju 9.00 Film: In due si soffre me-glio (kom., It. 1948, r. Nuncio Fialasomma, i. Carlo Ninchi) 10.30 Oddaja o protestantizmu 10.55 Rubrika: Trentatre 11.05 Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno in Mezzo-giorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik, nato Evropska volilna tribuna 17.10 Rubrika: La mota 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L ispettore Derrick 21.35 Raziskava: Tisoč in ena Italija - L’avarizia di stato 22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 International DOC Club 23.25 Dnevnik, nato La mota 1.05 Film: Lo sbaglio di essere vivo (kom., It. 1945, r. C. L. Bragaglia, i. Gino Cervi) 10.00 Atletika (prenos iz Tren- ‘a) 10.30 Šport: Supermare Cross (prenos iz Reggio Calab-rie) 11.00 Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza) 14.00 Deželne vesti 14.30 Tenis: Turnir Roland Garros, vmes bezbol (povzetek tekme iz prvenstva) in off-shore (iz Benetk) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 72. giro (povzetki in komentar) 20.10 Variete: Blob. Di tutto di piii (vodita Enrico Ghezzi in Marco Giusti) 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualnosti: lo confesso -Parole segrete in TV (vodi Enza Sampo) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 17.20 Video strani 17.30 Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Poklici v izdelovanju usnja in krzna ter usnjene konfekcije 18.05 Dnevnik 18.10 Mozaik. Zrcalo tedna, 18.25 Naš utrip 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Črka, 18.55 Stara železniška postaja 19.15 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Aktualna oddaja: Mladi avtorji - Miran Zupančič (Domov), Jan Zakonjšek (Primer Vladimirja Pavlina) in Mile Vilar (Zima) 21.00 Oddaja o kulturi: Osmi dan 21.45 Dnevnik 22.05 Poletna noč: vmes nadaljevanka Onassis (po biografiji Petra Evansa, r. VVaris Hussein, i. Raul Juha, Francesca Annis, Jane Seymour, 1. del) in humoristična nanizanka Alo, Alo (1. del) 1.00 Video strani 9.00 turnir Roland Garros, vmes (13.30, 16.00 in 18.50) TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: MILANO — Srečanje predsednikov članic Alpe-jadran TOLMEČ-TRST — Zborovanja TRST — Uspeh SSG na Steriji-nem pozorju GORICA — Vrtiljak mladosti TRST — Akademije GM TRST — Občni zbor ZSŠDI Športni dogodki 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Košarka: NBA Today 22.15 TVD Novice 22.25 Sportime magazine 22.35 72. giro - 16. etapa 23.10 Avtomobilizem Fl: VN ZDA (povzetki) RTV Ljubljana 2 17.45 Dok. o Aziji 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja 21.05 Svet na zaslonu CANALES Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton j- Plače ■30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 js. Gioco delle coppie ® Nanizanke: La časa neha Prateria, 16.00 Webster -Liberta di stampa, 16.30 II Do hdoamicoRicky Kvizi: Doppio slalom, 17.30 C est la vie, 18.00 O.K. Il Prezzo e giusto!, 19.00 II 9ioco dei nove, 19.45 Tra 2(W Jhogiie e marito 2°-30 pUbrika: Radio Londra Bjlm: Wiesenthal (dram., fr^A, r 3rjan Gibsoni j, Ben Kingsley, Louisa Ha-22 2o ‘9h, 2. del) 23.u Nanizanka: Top Secret variete: Maurizio Co-0.30 ^anzoShowEstate O.35 Kubrika: Premiere 2,3o p.an-: Baretta, 1.40 Mannix 4,Oo Ka banda Bonnot hm: La capanna dello zio Pom ______RETE 4_________________ 7.40 Nanizanki: Lou Grant, 8.30 Switch 9.30 Film: La fabbrica dei soldi (kom., It.-Fr. 1965, r. Juan Estelrich, i. Jose Varguez) 11.20 Ob evropskih volitvah 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualno: Dentro la noti-zia 20.25 Aktualno: Europeando (vodi Maurizio Costanzo) 20.35 Film: Il giullare del re (kom., ZDA 1956, r. Norman Panama, i. Danny Kaye, Glynis Johns) 22.35 Dosje: La guerra che cam-bio il mondo (vodita Indro Montanelli in Mario Cervi) 23.05 Ob evropskih volitvah 0.05 Nanizanki: Vegas, 1.05 Missione impossibile ITALIA 1________________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCor-mick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D'Artagnan e i moschettieri del re 20.30 Film: Staying alive (glas., ZDA 1983, r. Silvester Stal-lone, i. John Travolta, Fi-nola Hughes) 22.20 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.20 Brothers 23.50 Rubrika: Premiere 23.55 Nanizanke: Taxy, 0.25 Giu-dice di notte, 0.55 Kung-fu ODEON___________________ 8.15 Nad.: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Collabo-rators 10.30 Filmske novosti 10.45 Nad.: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 12.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Sepolto vivo (srh., ZDA 1962, r. Roger Cor-man, i. Ray Milland, Hazel Court) 22.30 Film: Tre passi nel delirio (srh., It. 1968, r. Fellini-Va-dim, i. Alain Delon, Jane Fonda) TMC _____________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glas. odd.: Clip clip 15.00 Turnir Roland Garros 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Oddaja o turizmu 22.45 Vesti 23.00 Šport: avtomobilizem (iz Varana), Turnir Roland Garros, 72. giro (povzetki) TELEFRIULI______________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jenny 12.00 Dok.: Skrivnosti sveta 12.30 Kronika o motorjih 13.00 Vesti 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 14.00 Musič box 17.30 Nad.: Michele Strogoff, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Nan.: Giorno per giorno 20.00 Športna rubrika 21.15 Nanizanka: Gli ultimi cin-gue minuti 23.30 Dnevnik, 0.30 Vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Tisk; 10.10 Iz oper; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Doktor Živago (11. del); 15.29 Kupujem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam; 17.00 Kultura; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.20 Glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 V podaljšku; 1'4.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Novosti naše diskoteke; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.300 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pirpovedu-jejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon:); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba. Upepeljevalnik: že v prihodnjih dneh analize za ugotovitev onesnaževanja? Odredil naj bi jih pretor dr. Massimo Lia Na osnovi vesti, sicer neuradnih, vendar iz dobro obveščenih krogov, je goriški pretor dr. Massimo Lia, ki preučuje ovadbo, ki jo je vložil sovodenj-ski odbor proti upepeljevalniku, sprejel odločitev o izvedbi analize, ki naj ugotovi, če je upepeljevalnik za odpadke res glavni vir onesnaževanja ozračja in kmetijskih zemljišč na območju zgornjega dela Sovodenj. Ugotovljanje dejanskega stanja je bilo poverjeno inž. Ermannu Annoviju iz Trsta, ki naj bi po nalogu sodnika ukrepal že v prihodnjih dneh. Po nekaterih vesteh naj bi se to zgodilo že prve dni prihodnjega tedna. Ni znano koliko časa si bo strokovnjak vzel, za sestavo odgovora, oziroma izsledkov. Kakor se bralci prav gotovo spominjajo, je zadevo sprožila ovadba, ki jo je 19. januarja letos vložil sovodenjski odbor proti upepeljevalniku, ki se je kasneje prijavil še kot civilna stranka. Omenjeni odbor je preko odvetnika Luigija Genoveseja pretorju dostavil izsledke analize, ki jo je po naročilu sovodenjske občine izvedel raziskovalni institut Evropske gospodarske skupnosti iz Ispre. Odbor je v ovadbi zaprosil pretorja, naj zadevo preuči in v kolikor smatra, da je pri zadevi prišlo do kršitve zakonov, naj proti kršilcem ukrepa. Nekaj tednov zatem je bilo goriškemu županu Scaranu, ravnatelju upepeljevalniku Gianfrancu Sforzini in poverjenemu upravitelju družbe Saspi iz Firenc Pasgualeju Montanu, uradno vročeno sodno obvestilo. Dokument sicer ne pomeni obtožnice, ampak le obvestilo, da so naslovniki vpleteni v sodno preiskavo. Montana in Sforzina naj bi kršila člen št. 674 kazenskega zakonika in člen št. 27 Odloka predsednika republike št. 915/82. Po daljšem preučevanju se zdi, da namerava sodnik zdaj priti zadevi do dna. Sicer pa je zadnje dni slišati vesti, da bodo tudi predstavniki nekaterih naravovarstvenih združenj sprožili sodni postopek proti goriškemu županu Scaranu. Šlo naj bi za združenja, ki delujejo na krajevnem in tudi na deželnem nivoju (WWF, Lega ambiente, Gibanje zelenih in Odbor proti upepeljevalniku). Zadeva okrog upepeljevalnika še zdaleč ni zaključena. Če ne prej, bodo o zadevi spet spregovorili že v sredo, na seji občinskega sveta v Gorici. Okrogla miza o možnostih razvoja Kulturna skupina 'Ricerca e presen-za" prireja jutri, ob 17.30 v predavalnici liceja "P. d’Aquileia" okroglo mizo na temo: Goriška stvarnost pred spremembami: bogastvo in možnosti. Uvodno besedo bo imel Michele Martina, sodelovali pa bodo Nereo Battel-lo, Gino Cocianni in Marko Wal-tritsch. Občinski odbor odobril načrt za obnovo športne palače Goriški občinski svet se bo sestal v sredo in četrtek, obakrat ob 18.30, da bi začel z obravnavo občinskega proračuna, obračunov in proračunov občinskih podjetij za storitve ter občinske lekarne in da bi razpravljal o predlogih odbora za podražitev vrste občinskih storitev, ki naj bi postale letos dražje povprečno za 10 odstotkov. Občinski odbor se je sestal v teh dneh in sprejel tudi nekaj zelo pomembnih odločitev. Tako je odbor odobril načrt za obnovo goriške športne palače v Ul. delle Grappate. Za odločanje o izvršilnem načrtu, ki so ga podpisali arhitekti Vanello, Bonanno in Sandra Fornasir ter inž. Guido Fornasir, bi bil pristojen občinski svet. Odbor je odobril načrt sklicujoč se na nujnost, ker morajo do prihodnjega četrtka vložiti prošnjo za finansiranje na zavod Cassa Depositi e Prestiti. Celotna investicija bo predvidoma znašala 4 milijarde 200 milijonov lir. Nekaj več kot polovico bo prispevala država. Z obnovo bodo predvidoma pričeli prihodnjo pomlad, zaključili pa naj bi jo do konca prihodnjega leta. To bo povzročilo nekaj težav košarkarski ekipi San Benedetta, ki bo morala najbrž polovico prvenstva igrati domače tekme v Vidmu ali Trstu. Prvič skupna šolska prireditev italijanskih in slovenskih učencev Prihodnji petek v Kulturnem domu v Gorici »Mi z vami - Noi con voi« je naslov zaključne prireditve, ki jo prirejata slovenski osnovni šoli Otona Zupančiča in Franceta Bevka iz Gorice v sodelovanju s oetima razredoma italijanske osnovne šole Largo Isonzo iz Tržiča. Omenjena zaključna prireditev je sad letošnjega sodelovanja med petim razredom OS O. Župančiča in petima razredoma tržiške šole. Italijanski učenci so namreč pripravili zgodovinsko raziskavo o Slovencih, zato so se pri iskanju podatkov obrnili na učence petega razreda goriške šole. Dopisovanju je nato sledilo spoznavno srečanje 3. maja in želja po skupni pripravi zaključne prireditve, GLASBENA MATICA GORICA PODRUŽNICA V SOVODNJAH vabi na ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV v Kulturnem domu v Sovodnjah V PONEDELJEK, 5. JUNIJA 1989 OB 19. URI ki bo v petek, 9. junija, ob 20. uri v goriškem Kulturnem domu. Medtem so v preddverju doma že pripravili razstavo risb in ročnih del učencev vseh treh šol. Na petkovem večeru bodo tržiški učenci najprej predstavili splet slovenskih ljudskih plesov, v nadaljevanju pa si bo moč ogledati ljudsko legendo »La lezenda del diau zot« Z »Goriško šagro« pa se bodo predstavili učenci šole Otona Župančiča. Gre za splet ljudskih pesmi, plesov in recitacij, ki jih je oblikovala Majda Pavlin ob sodelovanju učiteljic. Na harmoniko bo igral Valter Ferfolja. Kaj več o legendi o Kralju Matjažu pa bomo izvedeli od učencev šole F. Bevka, ki so se pripravljali pod vodstvom Barbare Rustja. Za zaključek bodo učenci vseh treh šol pod vodstvom Katerine Tabaj in Lucije Lavrenčič zapeli eno italijansko in eno slovensko pesem. Povejmo, da je za sceno poskrbel učitelj Silvan Bevčar, režijo pa bo vodil Janez Pov-še. Sklepna prireditev šole Ivan Trinko V deželnem avditoriju bo danes s pričetkom ob 18.30, zaključna šolska prireditev dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko. Poleg dijakov matične šole v Gorici, bodo na prireditvi sodelovali tudi dijaki, ki obiskujejo pouk v podružnični šoli v Doberdobu. Vabljeni so starši, prijatelji in sorodniki otrok. Sprejem na Pokrajini in Občini za igralce in vodstvo Juventine Predsednik goriške Pokrajine Gian Franco Crisci in goriški župan Antonio Scarano sta včeraj dopoldne sprejela igralce, trenerja in člane vodstva Juventine iz Štandreža, ki si je v letošnjem nogometnem prvenstvu zagotovila napredovanje v_ 1. amatersko ligo. Štandreške športnike sta na Pokrajini najprej sprejela predsednik Crisci in odbornik za šport Visintin, ki sta vsem izročila spominsko medaljo. Uro kasneje na Pokrajini. pa jim je na goriški Občini izrekel pohvalo župan Scarano. Na sliki (foto Pavšič) predstavniki štandreške Juventine Prireditelji: DRUŠTVO MUDIH RAZISKOVALCEV DRUŠTVO SLOVENSKIH NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV »TONE PENKO« ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT 21. 8. - 2. 9. 89 vabijo na tabor Prijave mladih raziskovalcev sprejemajo: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Ul. sv. Frančiška 20 - 9.00-19.00 Slovenska ljudska knjižnica D. Feigel - Gorica, Križna ul. 3 - 13.00-17.00 Slovenski raziskovalni inštitut - Trst, Ul. Gallina 5 - 8.00-16.00 Odsek za zgodovino pri NŠK - Trst, Ulica Petronio 4 - 8.00-13.00 KJJLTIIRNI DOM V sredo, 7. junija, ob 18.30 '3Pf£7 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA CCffitCA v GORICI Predavanje na temo ■ Kulture in narodnosti Furlonije-Julijske krajine za Evropo v letih '90 Sodeluje: LUCIANO CESCHIA VABLJENI! V Novi Gorici ustanovili odbor Slovenske demokratične zveze V Novi Gorici so v četrtek, približno en mesec po prvi javni skupščini, tudi formalno ustanovili Slovensko demokratično zvezo oz. njen področni odbor za novogoriško občino. Kakih petdeset sodelujočih na ustanovnem občnem zboru je v imenu pobudnikov uvodoma nagovoril dr. Branko Marušič, sledila pa sta posega dr. Huberta Požarnika, člana izvršnega odbora SDZ v Ljubljani in diplomiranega ekonomista Janeza Vuka, ki so ga nato izvolili za predsednika izvršnega odbora SDZ v Novi Gorici. Požarnik je predstavil smernice delovanja zveze, ki se namerava, brž ko bo to mogoče, osnovati kot stranka, že danes pa deluje kot opozicija v okviru sistema. Njeni cilji so demokratizacija slovenske družbe z odpravo monopola partije in uvedbo demokratičnih volitev. SDZ se tudi poteguje za uveljavitev suverenosti slovenskega naroda, zato da bi Slovenija sama odločala o sebi in svojem mestu v Jugoslaviji, ki naj bi se - po mnenju večine članov zveze - spremenila v konfederacijo. Požarnik je tudi pozval k podpisovanju ti. majniške deklaracije, v kateri so strnjene zahteve slovenskih alternativnih zvez. Janez Vuk je nato predstavil teze novogoriške SDZ, ki se bo na občinski ravni zavzemala za širjenje demokratične zavesti in uvajanje demokracije v politične strukture. SDZ želi sodelovati in biti prisotna pri odločanju o vseh javnih zadevah. Kar zadeva gos- vme-trga. Zahteva naj se neha s forsirano industrializacijo, naj se omogoči razvoj kmetijstva, obrtništva, trgovine na drobno, gostinstva in turizma, ki imajo zaradi obmejne lege v Novi Gorici velike možnosti. Zavzel se je še za gradnjo avtoceste, za spremembo urbanistične politike, ki naj Novo Gorico iz spalnega naselja spremeni v živo iries- podarstvo postavlja načelo manj šavanja politike in več svobode to, za ideološko pluralno šolo in podprl prizadevanje ekološkega gibanja. Tem izvajanjem je sledila razprava in volitve vodstva novogoriške SDZ. Izvršni odbor, ki mu predseduje Janez Vuk sestavljajo še Teja Glažar, Branko Marušič, Ivan Mignozzi, Inga Miklavčič in Venčeslav Pajntar. Med včerajšnjim neurjem ponekod toča - ogenj v hiši v Ločniku Nevihta, ki je včeraj sredi dopoldneva zajela Gorico in okolico, zlasti v smeri proti Brdom, je povzročila tudi nekaj škode v vinogradih zaradi toče. Ledena zrna so prizadela zlasti območje med Ločnikom, Kalvarijo in Oslavjem. Prizadeto je bilo področje, ki je v glavnem poraščeno z gozdom. Največ škode je toča povzročila v Ločniku. Na Oslavju je padala sodra, pomešana z dežjem, prav tako na Jazbinah, kjer je sicer sprva kazalo, da bo toča "na suho" sklestila vinograde. Sodra z dežjem je padala tudi v Gorici. Goriške gasilce so nekaj pred enajsto uro poklicali v Ločnik, kjer je ogenj zajel stanovanje Claudia Giacconija v Ulici Cicuta 38. Menda je požar nastal zaradi kratkega stika ob udarcu strele. Škode je za okrog petnajst milijonov. Kljub hitremu posegu je ogenj uničil pohištvo in opremo. Močan veter je lomil veje ter reklamne napise, gasilci pa so morali včeraj zaključiti črpanje vode iz kleti in pritličnih prostorov, ki se je nabrala med petkovo nevihto. PROSVETNO DRUŠTVO "STANDREZ" vabi na PRAZNIK ŠPARGLJEV DANES: ob 19. uri nagrajevanje slikarskega ex tempore, nastop štandreške ritmične skupine in skupine mažoretk "HIT' iz Nove Gorice SLEDI PLES NOVI ZASTOPNIK l=ICISMM AGROMARKET Gorica - Ul. Favetti 5 - Tel. 0481/531741 JdčPlillitJZr diesel ali bencin n.' »' J /i - Agromarket GORICA , ^ i /J* 1 Ul. Favetti 5 ■ Tel. 0481/531741 - |jf vse vrste traktorjev, balirke za r | :r; seno, kosilnice, freze, žage, .j.*«* atomizerji, motokultivatorji, na- hrbtni okleščevalci grmičevja. POSEBNI POPUSTI PRI RETRO IZKOPAČIH IN OKLEŠČEVALCIH GRMIČEVJA izleti Slovensko planinsko društvo Gorica priredi 11. junija avtobusni izlet v Železno Kaplo na Koroškem, ob priložnosti 19. srečanja zamejskih planinskih društev. Prijave v trgovini Bau-zon, ob sredah od 17. do 18.30 pa na sedežu društva. šolske vesti V prostorih osnovne šole v Sovod- j njah bo danes od 11. do 12. in od 15. | do 19. ure na ogled razstava likovnih in drugih izdelkov učencev. koncerti V cerkvi v Pevmi bo danes pri maši ob 10. uri pel mešani pevski zbor Gallus iz Kranja pod vodstvom Angele Tomanič. Po maši bo v presbiteriju še krajši koncert nabožnih pesmi. Gostovanje prireja zbor L. Bratuž. kino Gorka CORSO 15.15-22.00 »Fantasmi da lega-re«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 15.30-22.00 »New York stories«. VITTORIA 16.00-22.00 »Le voglie sfre-nate di Samantha e Vanessa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Manon delle sorgenti«. EKCELSIOR 14.00-22.00 »La bella ad-dormentata nel bosco«. W. Disne/' Risanka. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - tel' 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. 'Romana 147 - te1' 40497. pogrebi Jutri v Gorici ob 11. uri Luigi nigoi iz splošne bolnišnice na glav'r', pokopališče, ob 12.30 Olga Michela?v Nardin iz bolnišnice Janeza od Boga cerkev Srca Jezusovega in na glaV pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi našega očeta in nonota Ludvika Volka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki nami sočustvovali. Posebna zafrjj0' naj gre g. župniku, zdravniku dr. F so nu, darovalcem cvetja in vsem, .^o'’ na katerikoli način počastili m y spomin. /irtf' Žalujoči Mara, Dora in Rudi Z žinami. 4. junija 1989 ftitPAHOR TRŽIČ Ul. Grado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012 Sel VCk oprema za dom ARREDAMENTI C^==il TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 Podjetje SELVA ARREDAMENTI iz Tržiča je z novo proizvodnjo, ki je najbolj primerna za zahteve kupca, obnovilo ponudbo spalnic. Kakšna naj bo spalnica je danes odvisno predvsem od osebnih potreb in pa prostorskih možnosti. Zato je izbira elementov izredno pomembna in pri nakupu vam morajo pomagati pohištveni strokovnjaki. SELVA ARREDAMENTI vam to omogoča; z izkušenostjo svojih mizarjev pa lahko uresniči najbolj kakovostno pohištvo. #/' ŠPORT AZSP01/2 Za TENIS MORJE in GORE TRŽIČ - Ul. IX. junija 84 - Tel. 0481/45735 MOŠKO IN ŽENSKO PERILO KOPALKE ZA VAŠE POLETJE TRZIC Ul. F.lli Rosselli I6 - Tel. (048I) 74463 ♦ V T R V Z I v c po ugoden nakup b o uti q u e DMI1A Aliče TRŽIČ Drevored S. Marco 24 - Tel. (0481) 44509 ' 1 Valentino Bratina draguljar TRŽIČ Ul. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051 BRAT02/1 poročni seznami olimpia. PORCELAN DARILA KRISTAL ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice O b u t ul. f.lli rosselli 3 - tržič Podjetje Glauco Boscarolli K3S Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD. PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI - Personal REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI Computer RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo. ________ Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2 Pooblaščenec Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295 AVTOTELEFON IN TELEFAX SOUNDCAR UL. S. GIUSTO 1, 34074 TRŽIČ TELEFON 0481/791417 SOUN01/2 Zgibanka SKGZ, namenjena italijanskim sodržavljanom Bodimo vzor jutrišnji Evropi TRST — Ponujena roka sodržavljanom italijanskega jezika in prispevek k vzajemnemu spoznavanju. To je zgibanka o problematiki Slovencev, ki jo je pripravila Slovenska kulturno-gos-podarska zveza in ki jo v teh dneh delijo italijanskim družinam v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Geslo zgibanke »Sožitje ustvarja Evropo: bodimo danes vzor jutrišnji Evropi« odraža duh sporočila, ki ga SKGZ naslavlja italijanskim sodržavljanom v njihovem jeziku. Zamisel o zgibanki se je porodila pred časom in sodi v sklop naporov Slovenske kulturno-gospodarske zveze, da bi italijanskemu življu v naših krajih nudila korektno in kolikor mogoče izčrpno informacijo o položaju, potrebah in zahtevah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Taka informacija je tembolj nujna v predvolilnem času, ko si zastopniki nazadnjaških sil spet prizadevajo, da bi ustvarili protislovensko vzdušje s širjenjem neresnic, kot so tiste o zahtevah Slovencev po privilegijih, predvsem pa tiste o Slovencih kot najbolj zaščiteni manjšini v Evropi. »Dragi sodržavljani,« piše predsednik SKGZ Klavdij Palčič na naslovni strani, »živimo na isti zemlji, smo dolgoletni sosedje, kljub temu pa večinski narod največkrat ne pozna slovenske narodnostne skupnosti.« Zato se Palčič obrača na naslovnike s prošnjo, naj posvetijo nekaj minut zgibanki, saj »če si bomo skupaj prizadevali... da odpravimo stare stereotipe in nove poskuse izkrivljanj, bomo prispevali k izboljšanju življenja na teh mejnih območjih«. »Spoštovanje za manjšine,« je dejal papež Janez Pavel II., čigar citat je objavljen v zgibanki, »je v bistvu preizkusni kamen harmoničnega družbenega sožitja in dokaz civilne zrelosti neke države in njenih ustanov.« Zgibanka želi nato v kratkih besedah dati vsaj osnovno informacijo o Slovencih, njihovem položaju in zahtevah, o nujnosti zaščite manjšin. Sožitje, je poudarjeno med drugim, je temelj sodobne države, kljub temu pa je lahko le prazna beseda, če se ne udejanja v vseh aspektih, še zlasti pa v zaščiti manjšin. Slovenska narodnostna skup- nost pa želi zaščito, ker želi in hoče prispevati k skupni vsestranski rasti teh krajev. V razdeljevanju zgibanke v vseh treh pokrajinah se je angažirala vsa struktura Slovenske kulturno-gospodarske zveze, še zlasti zavzeto pa so se te naloge lotila kulturna In športna društva. Dopolnilo akciji pa bo tiskov- na konferenca, ki bo v sredo dopoldne v Trstu na sedežu časopisne agencije Ansa. Na tiskovni konferenci bodo predstavniki SKGZ predstavili novinarjem zgibanko, to pa bo priložnost za širši pogovor o slovenski stvarnosti v Italiji in o neresnicah, s katerimi skušajo nekatere sile zastrupljati sožitje. V ostri polemiki z Mizzauom Gianni Bravo kandidat furlanskih socialistov VIDEM — Furlanski socialisti bodo na bližnjih evropskih volitvah na vse kriplje podpirali kandidata Giannija Brava. To so najvidnejši prvaki socialistične stranke v Furlaniji povedali na tiskovni konferenci. Po njihovem je Bravo s svojim večletnim uspešnim vodenjem Videmske trgovinske zbornice dokazal, da so mu pri srcu interesi Furlanije. S svojim delom na vseh kontinentih je znal zagovarjati interese furlanskega gospodarstva. Njegovo kandidaturo podpirajo deželni tajnik PSI Zan-fagnini, podtajnik senator Castiglione in član osrednjega vodstva PSI Renzulli. Vsi ti prvaki niso hoteli biti polemični do drugih kandidatur na socialistični listi, tudi takih izsiljenih iz Rima (v prvi vrsti je tu kandidatura tržaškega listarja Camberja), povedali pa so, da bodo furlanski volilci podpirali predvsem domačega kandidata. Druga socialistična kandidatura, ki bo v Furlaniji imela precej podpore, je kandidatura nekdanjega župana iz Benetk Laronija. Tega podpira podpredsednik rimske vlade De Michelis in bo v Venetu dobil precej glasov ter bo skoro gotovo izvoljen v evropski parlament. Laronija pa podpirajo tudi v Vidmu, Gorici in Pordenonu in tudi v Trstu se je skupina deželnega svetovalca Tersarja opredelila zanj. Značilno za Furlanijo je, da bo vsa volilna kampanja potekala v znaku polemike med demokristjanskim kandidatom Mizzauom in socialistom Bravom. Mizzau je namreč Brava obtožil, da se obnaša kot predsednik "Trgovinske zbornice iz Beograda", ker je predlagal, da bi se povečal uvoz iz Jugoslavije. Bravo pa mu je odgovoril, da je treba z Jugoslavijo sodelovati, tudi upoštevajoč smernice sporazuma EGS-Jugoslavija in sporazuma Goria-Mikulič ter da je treba na tak način prispevati k reševanju jugoslovanske gospodarske krize. Izgube gredo v stotine milijard lir? Morda jutri odločitev o usodi tovarn Cogolo VIDEM — V Vidmu, Trstu in ponekod v Venetu pa tudi v Švici si te dni mrzlično prizadevajo, da bi rešili problem tovarn Cogolo. Industrij sko-trgovsko-poslovna skupina, ki je v nekaj letih prodrla na sovjetsko tržišče in so jo dajali za zgled uspešnega poslovanja, se je na mah znašla v hudih finančnih težavah. Ni še znano, kolikšna je denarna luknja: nekateri listi so omenjali nekaj desetin milijard lir, zatem se je vsota dvignila na 200 milijard, zdaj pa je govor o 350 milijardah lir in morda še več. V stvar je vpletena tudi deželna finančna družba Friulia (s precejšnjo denarno injekcijo naj bi sodelovala pri reševanju Cogola) in tako v njenem upravnem svetu kot v deželnem svetu FJK o tem precej govorijo. Ker je s Cogolom - ki ima v Furlaniji nekaj tovarn za predelavo usnja, drugod po Italiji pa še nekaj podobnih obratov, in ki je v SZ zgradil več tovarn za izdelavo čevljev, za gradnjo še drugih pa je pravkar podpisal pogodbo - sodelovalo več industrijcev iz Veneta, je kazalo, da bodo ti prevzeli Cogolove posle. Do prejšnjega tedna so v reševalni skupini bili Friulia, industrijca Stefanel in Zop-pas (predsednik Zveze industrijcev FJK) ter nekateri drugi iz Veneta. Ker pa so najbrž nastale nove težave, se je najprej umaknil Stefanel, za njim pa Zoppas in ostali. Te dni so bila pogajanja še z drugimi finančniki. Zdi se, da se za stvar zanimajo tudi Švicarji. Jutri popoldne bo v Vidmu vrh bančnikov in drugih poslovnežev: morda bodo našli primerno rešitev, ki bo koristila nadaljevanju poslov pa tudi dela v tovarnah. Od približno 2.000 uslužbencev jih je 700 v dopolnilni blagajni; ostali so že dva meseca brez plač. Dela pa ni, ker neplačani dobavitelji niso dobavili surovin. Ob vsem tem je veliko kritik iz vrst KPI in sindikatov izzvala dosedanja politika Friulie. Ker je Gianni Cogolo tudi predsednik videmske Zveze industrijcev in hkrati še Videmskega odbora za svetovno nogometno prvenstvo 1990, nekateri zahtevajo njegov odstop s tega položaja. gospodarski dopis iz Slovenije Lažen denar »Nikakor ne razumem dveh stvari: kaj so tečajne razlike, zakaj nastajajo in zakaj povzročajo težave? Zakaj ima Jugoslavija tako velikanske težave zaradi menic?« Tako je guvernerko slovenske narodne banke spraševal Bogo Samsa, vaš dopisnik iz Ljubljane, in se opravičeval zaradi svoje nevednosti in nerazumevanja teh finančnih vprašanj. Njegovo opravičevanje je bilo nepotrebno: tudi odlični finančniki mednarodnega denarnega sklada (IMF) pred leti (kaj pred leti, še lani) niso razumeli teh vprašanj in so jih jugoslovanski sogovorniki lahko še speljali na led, ko so jim razlagali, kje so vzroki za jugoslovansko inflacijo, in ko so zagotavljali, da je jugoslovanska monetarna politika dovolj restriktivna. Ti dve vprašanji, ki jih je postavil vaš dopisnik, namreč segata v samo bistvo jugoslovanske inflacije. Za pokrivanje najrazličnejših izdatkov potrebuje Jugoslavija veliko denarja in ker ga nima, ga natisne. Spoznanje, da je tiskanje denarja, ki nima pravega kritja, škodljivo za gospodarstvo, je tudi v naši državi že staro in vsaka dozdajšnja vlada, ki se je ukvarjala z inflacijo, je vedela, da mora zaustaviti tiskanje denarja. Toda to so vedeli tudi tisti, ki so od tega denarja odvisni: na eni strani niso hoteli izgubiti teh denarnih virov, na drugi pa tudi niso hoteli sprejeti bremen, ki jih prinašajo čisti računi. Tako so npr. dosegli, da so se odkrižali bremen, ki jih prinašajo tečajne razlike. Ta bremena pa so velikanska, kajti zgodilo se je naslednje: v tujini najeto posojilo je na primer dobila posamezna republika; devizno posojilo so pretvorili v dinarsko, ker za naložbo pač rabi dinarje; dolžnik - torej v našem primeru republika - mora vrniti dolg in obresti za dolg,- vrniti mora takratno dinarsko vrednost posojila. Ker se je v nekaj letih vrednost dinarja močno znižala, je nastala velikanska razlika med takratno dinarsko vrednostjo deviznega posojila in zdajšnjo. To razliko mora nekdo pokriti. Ker je bilo rečeno in s politično močjo doseženo, da je treba najbolj zadolženim delom države pomagati tako, da jim ne bi bilo treba pokrivati teh (tečajnih) razlik, jih je sprejela na svoja ramena država. Teh razlik je zdaj že za 17 milijard dolar- jev. Za financiranje tega dolga (torej tekoče vzdrževanje) mora država nekje dobiti denar in ker realnih virov ni, mora posegati v primarno emisijo. To pa seveda strašansko vpliva na inflacijo. Temu zelo podobno je ravnanje z menico. Vlade so skušale biti pri monetarni politiki restriktivne: tiskanje in obseg denarja v obtoku so skušale zmanjševati. Že pred tem pa je država (bolje: politični krogi, vodeni od zadolženega dela gospodarstva) dopustila, da so si podjetja med seboj poravnavala račune z menico, za katero pa ne jamči s svojo lastnino tisti, ki jo izda, ampak banka z avalom. Tako je, preprosto rečeno, postala menica dodaten denar, ki je v obtoku in ki si ga lahko mimogrede naredijo kar sama podjetja. Tega meničnega denarja je zdaj v obtoku že strašansko veliko (za 33 bilijonov dinarjev - za primerjavo: lanski družbeni proizvod Jugoslavije je bil 144 bilijonov dinarjev). Vpliv je na inflacijo močno pospeševalen. Takih oblik povečevanja denarja v obtoku je še več. Ušli so vladi, skupščini in narodni banki iz rok. Narodna banka namreč nadzoruje samo 20 odstotkov teh denarnih virov. Zato je lahko tudi zelo restriktivna denarna politika narodne banke povsem neučinkovita. Kaj storiti, je torej jasno. Narodna banka mora spet dobiti nadzor nad denarno politiko. Proti koncu svojega mandata je poskušala že Mikuličeva vlada, zdajšnja Markovičeva vlada pa si je to zastavila kot poglaviten cilj. Vse spremembe, ki jih napoveduje na monetarnem področju in ki jih skuša uzakoniti z novimi reformnimi zakoni, so v skladu s Friedmanovim nasvetom: zaustavite tiskarno denarja, sicer bodo vsa prizadevanja za zmanjšanje inflacije zaman! Iz vsega povedanega si lahko bralec že naredi predstavo, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih: prišlo bo do močnega spopada s politikracijo, ki se bo postavila za advokata tistim podjetjem, ki živijo samo še zaradi velikanskega prelivanja denarja. To pa je značilnost, s katero se ne ukvarja samo Jugoslavija, ampak bolj ali manj vsi tisti v socialističnem svetu, ki hočejo izpeljati gospodarske reforme.. JOŽE PETROVČIČ Avstrija ne mara biti »izpušna cev Evrope« Avstrija noče več ostati "izpušna cev Evrope". Prometni minister Rudolf Streicher (SP6) je v četrtek presenetljivo napovedal prepoved nočnih voženj tovornjakov, ki so težji od 7,5 tone. Nočne vožnje bodo prepovedane na avtocestah skozi dolino reke Inn, preko Brennerja in na Turski avtocesti (Inntal-, Brenner-, Tauernautobahn). Prepoved bo začela veljati 1. decembra. Izjeme bodo dovoljevali le za "zelene tovornjake", ki so dražji, a ne glasnejši od osebnih avtomobilov. Zvišali bodo tudi cestnine. Sredi devetdesetih let naj bi uvedli prepoved še na drugih zveznih in deželnih cestah. Minister je svojo odločitev sporočil javnosti tri dni pred "prometnim vrhom" Alpe Jadran - Wiener Festvvochen MEDNARODNA GLASBENA PRIREDITEV VIDEM — športna hala Carnera 10. 6. 1989 ob 20.30 LJUBLJANA — Cankarjev dom 11. 6. 1989 ob 17. uri DUNAJ — Kurhalle Oberlaa 18. 6. 1989 ob 19. uri ZLATOROG Avgust Ipavec Simfonična pesnitev po ljudskih napevih za zbor, orkester in balet po R. Baumbachovi pravljici iz Julijskih Alp IZVAJAJO: — Čedajski pevski zbor C Al - Otroški zbor Maria regina z Dunaja - Pevci iz Soške in Vipavske doline, Gorenjske in Ljubljane -Člani ansambla SNG Maribor in gojenci srednje baletne šole iz Maribora — Simfonični orkester iz Ljubljane — vokalni solisti: Irena Baar (sopran), Sabira Hajdarevič (mezzosopran), Janez Lotrič (tenor) — baletni solisti: Tanja Baronik, Lilijana Keča-Rošker, Petar Marič, Ivica Knez, Črt Soba. Koreografija in režija: Ico Otrin Vabljeni! Dirigent: Avgust Ipavec Svet slovenskih organizacij Začetek del za »osimske ceste« POSTOJNA — Včeraj se je razvedelo, da se bo še letos pričela gradnja obeh krakov tako imenovanih "osimskih cest" Razdrto-Sežana in Razdrto-Nova Gorica. Delavci SGP Primorje iz Ajdovščine so se namreč že lotili pripravljalnih del za izgradnjo velikega vozlišča v Razdrtem (2,5 km cest), a v najkrajšem bodo stekla tudi dela na avtocestnih odsekih Razdrto-Podnanos in Razdrto-Čebulovica. ffiDicrosvs Ul. Rabatta 18 - Gorica Tel. (0481) 33093 Urnik: od ponedeljka do petka 9.00 - 12.30 in 15.00 -19.00 PONUJA NOVE RAČUNALNIKE AMSTRAD SERIJA 2000 [PC 2086 - PC 2286 - PC 2386] izredna grafična zmogljivost PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH Evropske skupnosti in en teden pred konferenco prometnih referentov avstrijskih zveznih dežel. Negativne reakcije je požel predvsem v ZR Nemčiji in tudi prometni komisar ES van Miert je dejal, da bo ta »enostranski korak Avstrije povzročil negativne reakcije!« Pozitivno pa je odločitev sprejelo prizadeto prebivalstvo, zlasti na Tirolskem in ob Turski avtocesti. Prav napet položaj na Tirolskem in nezadovoljstvo tamkajšnjega prebivalstva, ki se je pri zadnjih volitvah izrazilo v tem, da je 6VP zdrsnila z dvetretjinske večine na 48,6% glasov, je močno vplival na odločitev socialističnega ministra. Pod vtisom volitev je tirolski parlament minuli teden pozval ministra, naj izreče prepoved. Pred sestankom z deželnimi referenti je Streicher moral vzeti pobudo v svoje roke. Tudi drugod je veliko nezadovoljstva. Avstrija je namreč poleg Švice glavna tranzitna alpska dežela. Vrh tega so se Švice (zaradi omejitve na 28 ton in prepovedi vožnje ponoči in ob koncu tedna) številni tovornjaki izogibali in koristil) avstrijske avtoceste. Tu pa je položaj že nevzdržen: dnevno "sprejema Tirolska" prek izpušnih cevi 17 ton dušikovega oksida, 27 ton ogljikovega m°' noksida, 5 ton ogljikovega vodika, 2 toni saj in 20 do 40 kg svinca! Z omejitvami hočejo obremenitev zaradi trušča zmanjšati z 52,9 na 48 decibe; lov. Dolgoročni cilj: 39 dB. Cilj naj d* bil dosežen tudi z uvedbo t. i. "šepeta' jočega asfalta", s preusmeritvijo Pr°' meta na železnico in drugim. Gosp0) darstvu, ki ni navdušeno nad pom, hoče minister Streicher °lai^fn) nakup novih tovornjakov (okoli 10.00 l s posebnimi podporami. Na konfrom cijo z ZRN in ES pa je pripravljen, * je prepričan, da dolgoročno zanem janje ekologije v korist ekonomiji ^ gre v škodo samo pri volitvah, ternVra. tudi pri dolgoročnih gospodarskih VINKO VVIESE* j, Zaključne akademije šole GM Lep klavirski recital mladega Aljoše Starca Števerjanski umetnik razstavlja v več krajih Vladimir Klanjšček s svojimi Brdi Za uvod v ciklus zaključnih akademij šole Glasbene matice, je v četrtek na samostojnem klavirskem večeru nastopil v evangeličansko-luteranski cerkvi pianist Aljoša Starc iz razreda prof. Ravla Kodriča. Predstavil je dvoje skladb, ki sodita v vrh klavirskih kompozicij Roberta Schumanna - karneval op 9 in Simfonične etude. Program, ki zahteva veliko muzikalno in človeško zrelost in visoko interpreta-cijsko sposobnost, je predstavljal kar drzno dejanje za mladega Starca, ki si šele oblikuje svoj glasbeni obraz. Če je bilo v njegovem izvajanju mestoma še nedorečenosti v muzikalnem in stilnem pogledu, pa je mladi pianist v celoti svojo nalogo dobro rešil. Moramo mu izreči priznanje za njegovo predstavitev dveh tako zahtevnih del klavirske literature, pri čemer gre priznanje tudi njegovemu mentorju, prof. Kodriču, ki mu je posredoval svoje pedagoške izkušnje. Ob primerjavi izvedbe obeh skladb bi sodili, da je Starc tehtneje podal galerijo karnevalskih podob, mask in portretov ter je mestoma zares lepo izdelal posamezne detajle kot npr. v sliki Eusebius. Prepričljivo je dokončal Karneval z zaključno koračnico Davidove zveze proti Filistejcem - prispodoba Schumanna in prijateljev, ki v glasbeni reviji branijo novo umetnost in novi polet romantične fantazije pred starimi meščani in ki jih skladatelj karakterizira s staro temo v basu iz 18. stoletja. Ni bilo odvečnih odskokov in pretiranega čustvenega patosa, kar bi morda marsikoga utegnilo zapeljati v lažno romantično osladnost. Simfonične etude, ki jih je sam avtor označil za eno svojih najboljših del, niso le značilen virtuozen komad, kar bi tudi odgovarjalo skoraj orkestralnemu slogu posameznih variacij. Izvedba teh herojskih fresk ne terja od interpreta le vrhunsko tehnično vzdržljivost, marveč in morda še bolj dobršno mero psihološke napetosti. Izvedba nekaterih etud tega monumental- nega ciklusa ni vselej podčrtala do konca muzikalnih vrednot vsebine, kar pa je razumljivo glede na mladost pianista. Njegov nedvomno muzikalni temperament pa je omogočil, da je mestoma zares doživeto oblikoval in primerno dramski napetosti podal tonsko gradivo posameznih etud. Predvsem pa je temeljito obdelal zahtevno tehnično plat. Ob nadaljnjem oblikovanju svoje pianistike smemo pričakovati, da bo Aljoša Starc v bodoče ponudil še pre-nekatero tehtno pianistično predstavitev. Vsekakor je njegov nastop predstavljal izreden muzikalni dogodek, posebno če ga motrimo z zornega kota študirajoče mladine. Prisotno občinstvo je spontano nagradilo njegovo izvajanje z dolgotrajnim aplavzom, ki se mu je mladi pianist oddolžil z ljubko Barkarolo iz Čajkovskijevih Letnih časov. GOJMIR DEMŠAR Tretji simfonični koncert spomladanske sezone v Verdiju Himničnost z dirigentom Klobučarjem Pričakovanja za tretji koncert spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi so se izpolnila tako v programskem kot izvedbenem oziru. Pod izkušeno in prepričljivo taktirko jugoslovanskega, a v Avstriji delujočega dirigenta Berislava Klobučarja, so orkester in zbor gledališča Verdi s solistoma, švedsko sopranistko Mari Anne Haeggander in ameriškim baritonistom Tomom Foxom, izvajali v prvi izvedbi v Verdiju Dvorakov »Te Deum« za solista, zbor in orkester ter Riharda Straussa simfonično pesnitev »Tako je govoril Za-rathustra« op. 30. Skorajda vzorno zlitje orkestra in zbora, katerega je pripravila Inne Meisters, kakor tudi obeh vokalnih solistov, predvsem sopranistke, je zagotovilo res sugestivno himnično izvedbo Dvorakovega »Te Deuma«, vso prežeto s praznično slovesnostjo, za kakršno je bila skladba že ob svojem nastanku namenjena ne glede na njen liturgični značaj. Mogočno fanfarno učinkujoči zvoki trobil s prelivajo v meditativno muziciranje godal in zlivajo s koralno haendeljan- sko mogočnostjo zbora in meditativnimi vložki solistov v enoviti gradnji štiridelne skladbe. Dirigent Berislav Klobučar je dal izvedbi pretehtano spontani in sproščeni ritem ob skrbno doziranem delovanju posameznih izvajalskih sestavin. Sopranistka Haeggander z mehko oblikovanim in baritonist Fox z linearnim in zlasti v srednjih legah prijetno obarvanim glasom, sta enakovredno prispevala k prepričljivosti izvedbe. V Riharda Straussa simfonični pesnitvi »Tako je govoril Zarathustra« je dirigent Klobučar z zadržanim, a nazornim dirigiranjem znal prenesti na orkester vso sugestivno transcendentalnost in orkestralno virtuoznost partiture, ki je tudi prvi violinistki Verdijevega orkestra Fernandi Selvag-gio nudila priložnost za božajoče spevno solistično muziciranje. Kratek, toda od začetka do konca intenzivno izvedeni spored, posebej pa še dirigenta, je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem, (jk) Števerjanski slikar Vladimir Klanjšček je v tem času pripravil kar dve samostojni razstavi. Od 5. do 25. maja je razstavljal v galeriji Petrol, ta čas pa so njegova dela na ogled v ljubljanski Vodnikovi domačiji (do 18. junija). Veliko priznanje pa je za Klanjščka tudi dejstvo, da je bil izbran za sodelovanje na 18. mednarodnem grafičnem bienalu, ki ga bodo v Ljubljani slovesno odprli 16. junija ob 19.30. O razstavi v Petrolu je med drugim v katalogu Joško Vetrih napisal: Vladimir Klanjšček se ni nikoli izneveril motivom, ki so bili zanj značilni že od vsega začetka. Njegova vizija je v bistvu ostala vedno navezana na pojave in like iz realnega življenja, še posebej kar se tiče transpozicije narave, ki je za umetnika predvsem briška pokrajina. Doživlja jo v njenem večnem spreminjanju, v prehajanju iz enega stanja v drugo, v vseh dnevnih trenutkih in letnih časih. To stalno spreminjanje zaznamuje dognano in prefinjeno prelivanje barv, uglašenih na pretežno toplih, vendar nežnih, nekoliko ugaslih tonih. Pred nami torej ni sanjski svet, ki bi imel svoj praizvor v domišljiji, temveč svet, ki sloni na reminiscencah lastne preteklosti, katero je avtor prebil v zakotnih, intimnih prostorih goriških Brd; svet, ki mu je domač, ki ga pozna, ceni in ga je predstavno dognano sklenil v svojih slikah. Avtorjevo navezanost na domači kraj označujejo njemu priljubljeni motivi vinogradov in propadajoče kmečke domačije, kjer leži na dvorišču obrabljeno in zavrženo orodje: zapuščen kmečki voz, trhlo ogrodje stare stiskalnice, pozabljena brenta, zarjavel plug in železno okovje. Vendar se Klanjšček izogiblje opis-nosti. Zanemarjene in okostenele predmete je poenostavil in spremenil v dragoceno dekorativno simbolične elemente, ki niso zreducirani v linearne, toge geometrizme, ampak v prosto dihajoče organske like, katere je vključil v trdno zasnovane in razgibane kompozicije. Na sliki: Vladimir Klanjšček Razgovor z Marcom Sofianopulom ob 450-letnici najstarejše tržaške kulturne ustanove Ustvaijati glasim brez zanikanja osebne kreativnosti Marco Sofianopulo je eden najvidnejših predstavnikov kulturnega in glasbenega Trsta. S svojim zborom Polifonico iz Rude je imel nad štiristo koncertov po vsej Evropi. Večkrat je vodil pomembne italijanske in evropske orkestre, na mednarodnem polju pa se je uveljavil tudi kot skladatelj in prejel za svoje delo številna priznanja. Med temi naj omenimo le red Viteza italijanske republike, ki ga je prejel lani. Koncertiral je tudi kot pianist in organist, ter je član številnih mednarodnih žirij za zborovsko petje. Nekaj let vodi tudi zbor mestne kapele (Cappella civica), ki jo je javno priznal v letu 1538 tisti škof Bonomo, pri katerem je bil v službi eden največjih Slovencev vseh časov, Primož Trubar, tudi sam pevec v prvih letih šestnajstega stoletja, pri mestni kapeli Sv. Justa. Pravkar se izteka jubilejno 450. leto te najstarejše tržaške kulturne institucije, ki se bo slovesno zaključilo v torek, 6. junija, z izvedbo oratorija Tobias skladatelja Giuseppa Farinelli-ja v veliki dvorani opernega gledališča Verdi v Trstu. Pred tem koncertom smo zato stopili do dirigenta Marca Sofianopula in mu zastavili nekaj vprašanj. Kakšen je odnos, ki ga imaš z mestom Trst? »Navadno velja pravilo, da je domači kraj vedno najbolj nehvaležen do tistega, ki nekaj dela, vendar se mi večkrat zdi, da je Trst v tem smislu še posebno nehvaležno mesto. Naslanja se na neke trdnjave, ki jih večkrat ni mogoče osvojiti in s tem seveda ne mislim na nedotakljive osebnosti, ampak tudi na določene institucije, ki vedno znova poudarjajo in držijo v rokah staro in ustaljeno ravnovesje kulturnih dobrin. Potrebno je skratka, da greš mimo ali preko tistega ocenjevalnega metruma, ki je večkrat najbolj kvalunkvističen; če čutiš, da moreš povedati nekaj novega ali nekaj novega Ustvariti, si moraš sam izsiliti svoj prostor za to. Sam ljubim tržaško mestno dimenzijo in nikakor ne stremim po večjih ali važnejših središčih, tudi ker sem prepričan, da obstajajo vedno nova obzorja v tem smislu in da je zaradi tega tovrstno iskanje popolnoma zaman, ker nikoli ne pripelje do cilja. Zame je važno pred-vsem to, da lahko delam svoje in da mi moj ^st prizna tiste stvari, za katere mislim, da Sem jih dobro opravil.« Zakaj komponiraš? »Glasbo pišem, ker je to moja notranja po-treba, neka notranja moralna obveza, ki je ne rnorern držati v sebi. In tu sta potem prisotna va ustvarjalna momenta: nezavestni in zaves-m. Nezavestni je takrat, ko iz mene nekaj pri-re, zavestni pa, ko preudarim to, kar je privre-0 mene in šele v tem trenutku lahko kritič-t}°, uU estetsko ocenim, kar sem napisal. Tedaj r'de seveda v poštev kulturna priprava, oziro- ma formacija estetskega okusa in torej ne samo estetski instinkt. Ta formacija pride seveda v poštev tudi pri tehniki pisanja in konstrukcije skladbe same. Z lastnimi skladbami imaš vedno zelo osebni odnos, ki je skoraj efektiven, kot če bi to bil tvoj otrok in ima kot tak tudi določene lastnosti in limite: gre lahko za skladbo, ki jo napišeš po naročilu ali za neko določeno priložnost, ali pa je to lahko nekaj, kar je nastalo samo zase, samo po sebi. V tem primeru si želiš, da bi ljudje poslušali, kar si napisal. V nekem določenem trenutku se pretrga tista popkovina, s katero je glasba povezana z mojo notranjostjo. To je moja stara lastnost, da sem od vedno čutil to ločitev: ko napišem skladbo, jo korigiram, da zadobi svojo dokončno obliko, potem pa se je več ne dotaknem, ker mislim, da bi nove korekture spremenile njeno prvotno sporočilo. To je ta ločitev, ko praktično postaneš neke vrste boter lastni skladbi in si želiš, da bi imela srečo, in to ne glede na to, če si ti sam tudi izvajalec svoje skladbe, kot se recimo večkrat zgodi v mojem primeru, kjer je aplavz namenjen izvajalcu bolj nego skladbi sami.« V Trstu se srečujejo različne kompozicijske tendence, ki gotovo odražajo neke splošne tendence sodobne glasbe. Kako bi jih označil in kako bi označil sebe kot skladatelja, tudi z ozirom na šolo Giulia Viozzija, iz katere izhajaš? »Večkrat se dogaja, da skladatelji ne ustvarjajo tako kakor jim narekuje lastni instinkt, ampak si nekako že prej uredijo ali izberejo neko določeno kompozicijsko strujo, za katero menijo, da jim najbolj ustreza, in ustvarjajo v njenih mejah, po njenih smernicah ter tako večkrat zapostavljajo svoj kreativni imperativ, ki bi mogoče našel boljšo izraznost v bolj svobodni kompozicijski tehniki, ki ne bi omejevala s svojimi izraznimi omejitvami, kalupi ali tendencami umetnikovega občutja, izraza ali emocije. Na začetku svoje skladateljske poti sem pisal glasbo tako kakor sem pač čutil. Vendar naenkrat sem se znašel v šoli, kjer sem se srečal z raznimi etiketiranimi izrazi in tako sem se tudi sam poskušal v tem smislu. Moj mentor pa mi je razlagal, da je prav, da poznamo vse smernice glasbenega ustvarjanja, da pa nas te na noben način ne smejo pogojevati. Tako sem poskušal različne skladateljske tehnike; to pa mi je zelo koristilo za to, da sem potem uspel najti svojo samostojno umetniško pot, ki je nekako sublimacija tistega, kar čutim jaz v sebi. Fiksirati izrazno vrednost je gotovo izredno pomembno, prav tako pa je pomembno to, da nam ta vrednost ne postane sama sebi namen in da nas ne pogojuje v izražanju naših emocij.« O tebi se večkrat govori tudi kot o skladatelju nabožne glasbe. Kako in kdaj se začenja ta posebna smer v tvoji glasbi? »Sakralna in vokalna glasba sta bili zame neke vrste poseben instinkt, ki sem ga čutil že zelo zgodaj in ki sem ga odkrival počasi. Prva skladba, ki sem jo napisal za zbor, je bila gotovo s tehničnega vidika slabo napisana, ker se takrat še nisem spoznal na zborov-stvo, vendar je nastala iz velike sreče in velikega notranjega entuziazma. V sebi sem slišal zbor, ki je prepeval in to je bilo zame veliko večje doživetje, kot recimo če sem pisal glasbo za klavir, ki sem ga imel pred seboj in na katerem sem lahko takoj preveril svoj izdelek. To pomeni, da je v meni neka posebna intelektualna in čustvena predispozicija do zborovske glasbe in tudi do nabožne glasbe, ki je nekako s tem povezana in ki nastaja bodisi iz nekega religioznega prepričanja, bodisi iz afinitete do določene glasbene zvrsti, bodisi iz vseh tistih razlogov, ki jih je težko definirati, ker je nasploh nemogoče definirati čustva. V zadnjih letih je mestna kapela, ustanova, ki je bila nekaj časa izključno v funkciji liturgije, začela zadobivati vse bolj pomembno mesto v tržaškem življenju, z zanimivimi glasbenimi ponudbami. Kako je nastala ta nova Cappella civica? »Mestna kapela je imela v resnici veliko pred drugimi tržaškimi glasbenimi ali kulturnimi institucijami kulturno nalogo, da ustvarja tržaško glasbeno življenje tudi na posvetni oziroma laični ravni. S časom pa se je njena vloga vse bolj osredotočila na spremljanje li- turgije v tržaški katedrali, tudi ker so nastajale nove ustanove, ki so počasi prevzele vlogo mestne kapele v tržaškem posvetnem glasbenem življenju. Na začetku je bila tudi pri liturgiji vloga, ki jo je imel naš zbor, bolj v funkciji glasbe same, s časom pa se je popolnoma podredila liturgičnim zahtevam. Tudi sakralna glasba kot taka se je počasi vse bolj omejevala na svoj liturgični namen, tudi ker so ji sami skladatelji začenjali postavljati kompozicijsko-tematske omejitve. V tem smislu pa sem prepričan, da za glasbo, ki jo narekuje resnično religiozno čustvo, ni nikakor pomembno, da se predstavi s tistim posebnim kompozicijskim izrazom, dovolj je, da glasbeni izraz ni pretirano posvetni. V tem stoletju so dirigenti zbora mestne kapele omejevali njeno dejavnost zgolj na petje v stolnici, sam pa skušam ponovno ožitivi neko institucijo, s katero prihaja na koncertne odre tudi tista glasba, ki je drugače redko prisotna na simfoničnih in drugih koncertih, kjer ima laična glasba veliko več prostora.« Več časa si vodil zbor Polifonico iz Rude, na številnih konkurzih si član strokovnih komisij, član raznih organizacij, zato dobro poznaš zborovsko dejavnost v deželi, ter širše v Italiji in Evropi. Kako se predstavlja tržaška stvarnost v tem smislu? »Kot sem že večkrat povedal, je Trst v bistvu, glede na svojo bogato tradicijo, pa tudi na lastno zaledje, zelo slabo zastopan s svojo zborovsko dejavnostjo že na deželni ravni. Če izvzamemo tistih nekaj odličnih ansamblov, bomo rekli, da se drugače niti od daleč ne približuje želji po zborovski ali drugačni kulturni dejavnosti, ki jo je mogoče zaznati recimo med Furlani, kjer obstajajo v relativno majhnih centrih odlični zborovski ansambli, ki se z uspehom uveljavljajo na državnih in mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini, in ki nastopajo v po vsej Evropi.« Trst je kozmopolitsko mesto, mesto različnih kultur in tendenc. Se ti zdi, da se v zadnjem času nekateri krogi bolj odpirajo med seboj, v iskanju sodelovanja in skupnega imenovalca pri kulturnih iniciativah? »Ne vem, kako naj ti odgovorim, ker s svojega lastnega vidika nikoli nisem imel predsodkov in mi je vedno uspelo, da sem dobil ljudi, s katerimi sem odlično sodeloval. In to sodelovanje je temeljilo predvsem na volji do dela in nato na kvaliteti tega dela. Na glasbenem ali zborovskem področju, ki ju najboljše poznam, sem se vedno srečal s sodelavci ali sogovorniki, ki jih je združeval neki skupni kulturni ali umetniški imperativ, ki ga nikakor in nikoli ni obremenjevala različna narodna pripadnost« Pogovor oblikovala in zapisala TATJANA ROJC Pogovor z direktorjem Manliom Vidovichem Radio Koper-Capodistria ohranja svojo prvotno vlogo Že 40 let skrbi za vsakdanje obveščanje slovenskih in italijanskih poslušalcev na obeh straneh meje »Če boste pisali o našem radiu, potem bi želel, da najprej zapišete da je to "prijateljski glas" za vse poslušalce to- in onstran meje, da želi nadaljevati delo povezovalca dveh narodov in utrjevalca dobrososedskih odnosov med obema državama,« mi je dejal Manlio Vidovich, ko sem ga zaprosila za razgovor ob 40-letnici delovanja omenjene radijske postaje. Vidovich je po rodu iz Pulja, a živi toliko let v Kopru, da se čuti že član tega mesta. Na radiu in televiziji je delal kot novinar od leta 1960 dalje. Leta 1976 je začel voditi italijanski program, od leta 1985 je direktor Radia Koper-Capodistria. »Naša radijska postaja ohranja tudi po 40 letih svojo prvotno vlogo, saj skrbi s svojim poročanjem kar za dve narodnosti: za italijansko v Jugoslaviji in slovensko v Italiji. Naša ustava določa, da mora biti manjšina o vsem obveščena v svojem materinem jeziku. Če govorimo o italijanski manjšini pomeni, da moramo spremljati njeno delovanje na vseh področjih. S tem ji priznavamo vlogo, ki jo mora imeti v naši državi, kjer smatramo, da so manjšine znanilci sicer drugačnih jezikov in kultur, a preko njih povezovalci aktivnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Slovenska manjšina v Italiji se še vedno bori, da bi prišla do svojega zaščitnega zakona. Zdi se nam pomembno, da o njenem boju, o vseh njenih dejavnostih obveščamo čim širšo javnost in tako podpiramo vse tiste napredne sile, ki se borijo za pravice Slovencev.« Ko je koprska radijska postaja začela z delom, so bili odprti še številni problemi, kot na primer problem meje med obema sosednima državama. »Sedaj teh problemov ni več in mi si samo želimo, da jih tudi nikoli več ne bi bilo. Sedaj lahko govorimo le o dobrih in prijateljskih odnosih med državama z različno notranjo ureditvijo, z drugačnim mednarodnim položajem, a z veliko pripravljenostjo po medsebojnem sodelovanju in to na vseh področjih: kulturnem, gospodarskem, športnem, političnem. Tisti, ki nas poslušajo, morajo tako vedeti, kaj delata obe državi, kako poteka sodelovanje ob eni najbolj odprtih mej v Evropi. Vse to, kar sem do sedaj omenil in o čemer sva govorila, so stalnice v našem delu in po tej poti nameravamo iti dalje.« Pred tolikimi leti, ko še ni bilo privatnih radijskih postaj, je imel koprski radio veliko poslušalcev v številnih italijanskih krajih. Kako je položaj danes, me je zanimalo. »Začetek delovanja privatnih postaj smo seveda močno občutili. Potem pa so poslušalci sami sprevideli, da jim lahko nudimo mnogo več, kot morda samo glasbo. Mi ponujamo poslušalcem kompleten program, ki obsega glasbo, informacije ter predstavlja, s svojimi oddajmi v živo, tudi razvedrilo za vse tiste, ki si želijo družbe. Ankete, ki so bile izvedene v Italiji, so pokazale, da smo znali prisluhniti željam poslušalcev in da smo zato tudi med najbolj poslušanimi in priljubljenimi radijskimi postajami.« Največ poslušalcev ima koprski radio v Emiliji-Romagni, nato v deželi Veneto, v naši deželi, v Markah, Toskani itd. »Za slovenski program se še vedno trudimo, da bi mu lahko dobro sledili tudi v Benečiji, Kanalski dolini in Reziji. Rešitev ni v naših rokah, ker je le-ta odvisna od zavoda TOZD za oddajnike in zveze v Ljubljani. Nekaj delnih rešitev smo sicer že našli. Tako smo postavili oddajnik na Skal-nici (Sveta gora); Radio Opčine pa prenaša dnevno tri naša poročila, ki jih lahko slišijo tja do Matajurja. Seveda pa se bomo naprej borili za še boljše rešitve.« Radio Koper redno sodeluje tudi z drugimi radijskimi postajami. Njegovi prispevki gredo redno v osrednje programe Radia Ljubljana, razen tega sodeluje z drugimi jugoslovanskimi radijskimi hišami, kot na primer s Sarajevom, Novim Sadom; za Radio Jugoslavija pripravlja dnevno pol ure programa. Redno sodeluje v priljubljenih oddajah, kot so na primer Sotočje, Val 202, sodeluje tudi z radijsko skupnostjo Alpe-Jadran, Italofonsko skupnostjo, s katero pripravljajo enkrat mesečno oddajo, v kateri sodelujejo italijanska radijska postaja RAI in dve švicarski postaji. Dobro je tudi sodelovanje z Radiom Trst A, kjer so postale že tradicionalne skupne oddaje o športniku leta, martinovanju, glasbi itd. »Se vedno je veliko zanimanje za naše glasbene oddaje, le da sedaj ne prejemamo toliko pisem kot nekoč, ker se pač lahko poslušalci kar sami oglasijo po telefonu. Imamo oddaje, ki so namenjene mladim in želimo ta del naših programov še okrepiti. Prav tako posvečamo veliko prostora in in- formacij turizmu, kjer nudimo vse informacije tudi v njihovem jeziku.« Kaj pa želje za naprej? »Naša glavna skrb so poslušalci. Če so oni zadovoljni, smo tudi mi. In če pomislim, da je v Italiji celo klub naših zvestih poslušalcev, potem menim, da smo na pravi poti. In po tej nameravamo dalje.« NEVA LUKEŠ Direktor Radia Koper-Capodistria Manlio Vidovich Je na proslavi 40-letnice izročil priznanje dolgoletni in priljubljeni napovedovalki Mariji Pfeifer Nekdanje poročanje iz Benečije Pred več kot 35 leti je Radio Koper vključil v svoje oddaje, namenjene Slovencem v zamejstvu, oddajo z naslovom Rojaki v zamejstvu. Oddaja se je potem preimenovala v Sosednji kraji in ljudje. Zamenjala je torej naslov, vsebine pa ne; sama sem jo skoraj ves ta čas tudi vodila, medtem ko so sedaj posnetki iz zamejstva vključeni v širši kontekst oddaj, ki pa nosijo enak naslov. Ko sem začela s snemanjem zamejskih oddaj, so mi na radiu rekli: pojdi tudi v Benečijo in napravi od tam posnetke. Lahko je bilo ukazati, veliko teže to storiti. Benečija tedaj še ni doživljala svojega narodnega preporoda, v vaseh sem našla v glavnem starejše ljudi in otroke, ki o magnetofonih in snemanju niso vedeli ničesar, ali pa zelo malo, ljudi, ki jih ni zapustil strah, ki so ga doživljali v času fašizma. S težkim magnetofonom in s prav tako težkim srcem sem začela svojo pot po beneških vaseh. Edini, ki so me sprejemali vedno z zadovoljstvom, veseli, da se jih je nekdo sploh spomnil, so bili Predan, Kont, Tedoldi, župnik Gujon na Matajurju in morda še nekaj drugih. V njihovi družbi sem obiskovala posameznike, snemala beneške pesmi, ki so mi jih pele starejše Benečanke, spremljala prve Dneve emigranta, ki so potekali še v starih društvenih prostorih, spremljala igranje harmonikarja Birtiča in seveda kasneje tudi vračanje nekaterih Benečanov domov. Spremljala sem vse dogodke pred in po potresu. Dočakala sem, da je dobilo društvo Ivan Trinko svoje nove prostore, pričakala začetek delovanja Beneškega gledališča, razvoj glasila Matajur in nato Novi Matajur in še marsikaj. Ni bilo v tistih časih tako lahko prihajati v Benečijo, kot je to danes. Policija je bila vedno obveščena o naših prihodih, nam nasprotni krogi pa so hoteli na vsak način preprečiti, da bi se pogovarjali z domačini, da bi karkoli posneli, kar bi dalo vedeti, da so tu Slovenci, ki hočejo to tudi ostati. Spominjam se, da sem svoj prvi posnetek iz Beneške Slovenije pripravila v vasici blizu Ažle, kjer me je čakala ženica, da mi zapoje staro beneško pesem. "Boste kavo," me je vljudno vprašala, ko sem zgodaj zjutraj prisopihala s težkim magnetofonom na rami. Seveda bom, sem odgovorila in na dušek popila ponujeno kavo. Kakšen poseben okus, je imela. Gotovo je to zaradi vode, sem pomislila. Ko pa me je začelo greti in sem postajala vse bolj zgovorna, so mi povedali, da so mi skuhali kavo na domačem žganju - da bom prišla "k sebi", so rekli. Potem je bilo posnetkov še in še, saj je postajalo življenje v Benečiji vse pestrejše, bolj razgibano, kulturno bogato. Kljub temu so mi ostali spomini na tisto nekdanjo Beneško Slovenijo močno pri srcu. Vesela sem, da je danes tam drugače, da se je marsikaj spremenilo. In vendar ne morem pozabiti tistih svojih prvih intervjuvancev, ki so imeli sveti strah pred mikrofonom, ki so mi hoteli celo pobegniti, da jih ne bi posnela, a so mi marsikaj povedali, a ne za tisto "škatlo", kot so sami dejali. Škoda, da je bilo v teh letih veliko magnetofonskih posnetkov brisanih, da jih Radio Koper nima v svojih arhivih. Kajti tudi ti bi bili zgovorne priče o tem, kaj je bila pred tolikimi leti Beneška Slovenija, kaj so pomenili tedaj posamezni Benečani, ki so se za svoje pravice tako dosledno in pogumno borili, kako počasi, a vztrajno si je utirala mednje slovenska beseda tudi preko radijskih valov, danes tudi preko televizije. jg. L. Za radijske programe skrbi 200 ljudi 40 let ustvarjanja je že srednje dolga doba za posameznika. No, tak jubilej je pred dnevi slavil Radio Koper-Capodistria, ki je in še opravlja odgovorno poslanstvo povezovanja dveh tu živečih narodov, ustvarjanja prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, vlogo soustvarjalca ene najbolj odprtih mej v Evropi in borca za mir v svetu. Radio Koper-Capodistria je začel delovati 25. maja 1949,- sklep o tem je sprejela tedanja vojaška uprava JLA za področje Cone B Svobodnega tržaš-kega ozemlja. V tistih težkih, politično močno zapletenih časih, je bila namreč potreba po močnem informacijskem sredstvu več kot očitna. Začel je delovati v zelo skromnih razmerah, v 300 let stari, le zasilno adaptirani stavbi, v prostorih, ki so bili majhni in tesni, brez klimatskih naprav, z mladimi novinarskimi in tehničnimi kadri, ki so razpolagali s prav tako skromno tehnično opremo, z enim magnetofonom starega tipa, dvema mikrofonoma, enim gramofonom in 50 gramofonskimi ploščami. Takratni nazivi radijske postaje so bili: D. D. Ra-diofonia S. A. Radio Jugoslovanske cone Trsta - Ra-dip Trieste zona jugoslava. S podpisom Londonskega memoranduma leta 1954 se je koprska radijska postaja priključila Radiu Ljubljana. Že od vsega začetka si je Radio Koper prizadeval, da bi dobil primernejše prostore in močnejši oddajnik. Leta 1961 so bili tako pripravljeni načrti za novo radijsko zgradbo, ki so bili uresničeni leta 1964. Z dograditvijo nove stavbe in postavitvijo novega 20-kilovatnega oddajnika se je za radio Koper začelo novo delovno obdobje, polno delovnih uspe- hov. V tistem času je radio prenašal okrog 800 ur govornega programa v italijanščini in 480 ur govornega programa v slovenščini; nekaj nad 3300 ur je bilo glasbenih sporedov, okrog 2200 ur pa je bilo v programu oddaj in vesti Radia Ljubljana. Leta 1972 je bil postavljen novi 100-kilovatni oddajnik, ki je omogočil tudi pridobitev novih valovnih dolžin. Tako se je lahko ustvaril dvojezični spored, ki je terjal seveda ustanovitev specializiranih uredništev za oba govorna programa ter kadrovsko okrepitev tudi drugih oddelkov. Prizadevanja, da bi italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji in slovenska v Italiji dobili še eno pomembno sredstvo informiranja, so se uresničila s postavitvijo televizijskega studia. Barvni signal koprskega TV studia se je pojavil 27. februarja 1971. Slo je za priložnostno glasbeno oddajo, kateri so potem sledile še druge, dokler se ni delovanje razširilo in obogatilo s popolnim programom, ki ima sedaj že veliko gledalcev doma, predvsem pa v Italiji. Leta 1979, ko je Radio Koper slavil 30-letnico ustanovitve, se je vodstvo lotilo načrtovanja pohoda na ločene valove. Projekt so uresničili in tako gresta od tedaj dalje program v. slovenščini in italijanščini v eter na ločenih oddajnikih. Uresničitvi projekta o ločenih valovih je nato sledilo še odprtje studia v Novi Gorici, ki je sestavni del koprske radijske postaje. Z njim se je povečal in kvalitetno izpopolnil pritok informacij iz severnoprimorske regije, hkrati se je povečal tudi vir informacij iz tistega dela zamejstva, ki gravitira na severnoprimorsko regijo, to je Goriška in Benečija. Danes oddaja Radio Koper-Capodistria dva programa (v italijanščini in slovenščini) na dveh valovnih območjih (srednjevalovnim ultrakratkovalovnim -FM) za poslušalce v Italiji in Jugoslaviji. Programe pripravlja 200 ljudi- toliko jih je zaposlenih v koprski radijski hiši, ki razpolaga s šestimi v glavnem že dobro in sodobno urejenimi studii. Program v italijanščini je na srednjem valu vsak dan od 6. do 20. ure, na UKV pa 24 ur dnevno. V slovenščini trajajo programi dnevno od 6. do 8. in od 13. do 19. ure. Program v italijanščini pokriva zahodno Slovenijo, Istro, del Dalmacije in večji del Italije, program v slovenščini pa širšo Primorsko, Istro in obmejni pas v Italiji. Dobro je slišen tudi v 'Kvarnerju in delu Dalmacije. V Italiji je Radio Koper-Capodistria po poslušnosti na tretjem mestu za državnimi in na prvem mestu med tujimi radijskimi postajami. Tudi glede na stalnost poslušalcev je koprski radio, po nekaterih italijanskih statistikah, v samem vrhu popularnosti. Pomemben je delež, ki ga nudi Radio Koper-Capodistria razvoju jugoslovanskega turizma in obveščanju tujih turistov z raznimi obvestili, posebnimi informativnimi in tudi kontaktnimi oddajami. Zaradi ugodne lege ter oddaj niške moči, kot tudi zaradi same programske usmeritve, je koprska radijska postaja zanimiva tudi za najrazličnejša reklamna sporočila iz obeh sosednih držav. 25.V.1989 i D.D. RADI0F0NIA SA | RADIO JUGOSLOVANSKE ^ CONE JU TRSTA “• RADIO TRIESTE ZONA JUG0SUVA RADIO KOPŽR CAPODISTRIA Filatelistični klub v Kopru je 0|! JjiiS ložnosti proslave 40-letnice Koper-Capodistria izdal pril0^D ovitek na katerem so vtisnjeni g-naslovi koprskega radia od n* vitve do današnjega dne Marsikdaj avtomobilistu skrajšajo dolgo pot V poletnem času trajekti v vse smeri Na progah med italijansko in jugoslovansko obalo Jadrana že plujejo trajekti, ki bodo do konca poletne sezone, t. j. do sredine septembra, z ene obale na drugo prepeljali tisoče avtomobilov in še več sonca in počitka željnih turistov. Ljudem, ki prihajajo iz Severne ter Srednje Italije in ki so namenjeni v Srednjo oziroma Južno Dalmacijo, se vožnja s trajektom izplača, predvsem zaradi tega, ker se bodo na tak način izognili dolgim vrstam na vstopih in izvozih z italijanskih avtocest, na dolga čakanja na meji in na mučno potovanje po ozki in vijugasti Jadranski magistrali. Iz Benetk, Ancone, Pescare in Barija trajekti plujejo vsak dan v smeri Zadra, Splita, Dubrovnika in Bara. Trajekti plujejo tudi vzdolž jugoslovanske obale od Reke tja do Dubrovnika in še dalje v Grčijo. Ladje so last italijanskih in jugoslovanskih družb. V visoki sezoni je treba za avtomobil plačati od 70.000 lir navzgor. Italijanska obala je z več trajekti povezana tudi z Grčijo. Tudi na tej relaciji plujejo italijanske ladje, še več pa je grških. Te plujejo še zlasti na relaciji Bari oziroma Brindisi - Grčija. Veliko takega trajektnega prometa pa je v Tiranskem in Ligurijskem morju. Vse polno trajektov povezuje italijansko kopno s Sardinijo. Vrsta drugih trajektov povezuje pristanišča od Genove do Livorna s Korziko. Tu prihajajo v poštev tudi trajekti francoskih družb, ki bi rade čimveč turistov prepeljale na Korziko. Tja je sicer mogoče priti s številnimi trajekti, ki ta otok povezujejo z Nico in drugimi kraji Južne Francije. Tudi kdor je namenjen v Španijo lahko s trajektom odpluje iz Genove. Južna Francija ter Španija sta s trajekti povezani z Marokom, Alžirijo in Tunizijo. To turistično že izrabljeno severnoafriško deželo pa je mogoče doseči s trajektom tudi iz Genove ter iz Sicilije. Sicilija pa je s trajektom dosegljiva iz Neaplja. Ladja izpluje iz neapeljskega pristanišča proti večeru, naslednjega dne navsezgodaj pa je v Palermu. Potniku ni treba na skoro tisoč kilometrov dolgo pot skozi Lucanijo, Kalabrijo in Sicilijo. Otoki Korzika, Sardinija in Sicilija so med seboj povezani s trajekti. Tudi v Turčijo je možno s trajektom priti iz Italije. Italijanskih turistov je v tej deželi čedalje več, zaradi tega bodo te trajektne proge kmalu postale zanimive. Trajektov je torej veliko, plujejo v razne smeri, ob vsakem času. Kdor je z njimi že potoval pa dobro ve, da si je treba ob konicah zagotoviti mesto na trajektu. Zaradi tega je najbrž najbolje, da si tisti, ki žele na tako potovanje v juliju in avgustu že sedaj rezervirajo prostor, seveda če tega niso že naredili. Časopisne kronike v teh dveh mesecih so polne vesti o prepirih v pristaniščih, kjer na trajekte vkrcajo avtomobile, kajti veliko je ljudi, ki bi za vsako ceno želeli na trajekt, pa čeprav ga niso pravočasno rezervirali. Pisali smo o trajektih na velike razdalje. Majhne trajekte, ki vozijo med kopnim in raznimi otoki v Kvarnerju in v Dalmaciji, ne bomo niti omenjali, saj smo na njih bili že večkrat. V Belgiji ribiči na konjih V Oostduinkerku v Belgiji, na obali Rokavskega preliva, bo tudi letos, 24. in 25. junija, ena najbolj značilnih turističnih prireditev v flamskem delu Belgije. Naslov te prireditve je Garna-lenfest. Na njej sodelujejo ribiči na konjih. Prav ste brali, ribiči na konjih. Več sto ribičev na konjih gre v odprto plitvo morje. V tem primeru konji nadomeščajo ribiške ladje. Ribiči nastavijo velike mreže, v katere ulovijo rakce. Sladokusci trdijo, da so ti rakci med najbolj okusnimi na svetu. Po takem ribolovu seveda imajo veliko pojedino in mimohod ribičev v narodnih nošah, tujci pa si marsikateri zanimiv predmet lahko nabavijo na stojnicah. Več potnikov z letali in vlaki Tako v letalskem kot železniškem prometu je bilo lani v Italiji veliko stavk. Temu navkljub pa se je v lanskem letu povečal promet z letali in tudi na železnici. Po podatkih ISTAT je iz tujine priletelo v Italijo 9,2 milijonov potnikov, kar pomeni 8,4-odstotni porast, 9.1 milijonov potnikov pa se je vkrcalo v letala, kar znači 7,7-odstotni porast. Na italijanskih železnicah so lani imeli 43 milijonov potnikov, kar 4,7—odstotni porast v primerjavi z letom prej. Zaskrbljujoče vesti iz obmorskih krajev Vsa predvidevanja kažejo da bo manj Nemcev v Italiji V svetu 2.000 milijard dolarjev v letu 1987 - najboljša kupčija Kako bo letos s prihodom Nemcev in Avstrijcev v Italijo? Tour operaterji in gostinci so zelo zaskrbljeni. V našem listu smo že pisali, da bo v Gradežu letos manj Avstrijcev kot v prejšnjih letih. Iz Riminija, Jesola, Bibiona in tudi Lignana prihajajo še hujše vesti. Baje je veliko zahodnonemških turistov v zadnjih tednih odpovedalo rezervacijo. Nemci se boje cvetenja alg in tudi stavk v prometu, ki jih je v zadnjem času v Italiji bilo kar precej. K vsemu temu je treba dodati že vest, da se bodo v teh dneh pričela pogajanja za obnovo delovne pogodbe gostinskih delavcev. Nemški turisti pa se boje, da bi jih vse to prizadelo prav v času, ko bodo na letovanju. Sicer pa so tour operaterji prišli do spoznanja, da bo letos šlo v tujino manj Nemcev. Zdi se, da bodo počitnice preživeli doma. Tudi v Rimu, Firencah in drugih zgodovinskih mestih gostinci trdijo, da bo letos pri njih na obisku manj Nemcev kot sicer. Na drugi strani pa bo letos v Italijo prišlo več Francozov. Prišlo bo tudi več Američanov in, upoštevajoč podatke iz prejšnjih let, tudi več Japoncev. V vseh teh primerih gre za turiste, ki trošijo več kot Nemci. Kljub vsemu pa še tako bogat posameznik ne more nadomestiti mase turistov s tanjšo denarnico. V juliju in še zlasti v avgustu bodo na počitnicah Italijani. Zaradi izboljšapih gospodarskih razmer bo letos šlo na počitnice še več ljudi kot v prejšnjih letih. Sicer pa vsa predvidevanja kažejo, da bo v juliju 15 milijonov, v avgustu pa kar 22 milijonov nočitev tujcev v Italiji. Prihod tolikih ljudi bo zelo dobrodošel za italijansko plačilno bilanco. Sicer pa je treba vedeti še nekaj drugega. Nad en milijon in pol Italijanov bo počitnice preživelo na tujem. To pa je odliv deviz. Turizem Dvatisoč milijard dolarjev so turisti v vsem svetu porabili v letu 1987. Raznim vladam je bilo iz turističnega zaslužka plačanih 166 milijard dolarjev davkov. Te podatke je zbrala ustanova VVharton Economic Forecasting Associates po naročilu ene največjih turističnih družb American Express. To družbo pri nas poznamo predvsem zato, ker izdaja kreditne kartice. V vsem svetu pa ima vrsto turističnih pisarn, banke, sama prireja izlete, ima hotele v lastni režiji, je doma v vseh deželah sveta. Šestnajst največjih svetovnih tour operaterjev je sklenilo, da bo od pristojnih vlad zahtevalo nekatere davčne olajšave, ali pa da bi omenjene vlade investirale več denarja v razvoj dejavnosti, ki so neposredno vezane na turizem. Iz prej omenjenih podatkov izha- ja, da v najbolj industrializiranih deželah ljudje porabijo več denarja v turistične namene kot za oblačenje in za zdravstveno oskrbo. Turizem je torej postal največja gospodarska dejavnost na svetu. Se bolj se bo turizem razvijal v prihodnjih letih, ko bo v nekaterih državah več blagostanja. Vedno več ljudi bo šlo na potovanja v zgodovinske kraje ali pa v eksotične kraje, v teh pa bo vse manj naravnih lepot, kajti tudi v te dežele prodira industrializacija. Nič sendvičev na Dansko Turisti namenjeni na Dansko ne smejo pri sebi imeti že pripravljenih sendvičev. V poštev prihajajo še zlasti turisti, ki potujejo v to deželo z ru-lotkami. Policisti na meji jim bodo odvzeli sendviče ter drugo svežo hrano. V tej deželi veljajo zelo strogi predpisi za preprečevanje slinavke ter drugih podobnih bolezni. Na Dansko pa je dovoljen uvoz vsakovrstnih konzerv. Lepotilni hoteli Vedno več je "lepotilnih hotelov". V letošnjem katalogu teh hotelov je 23 naslovov, lani jih je bilo le 17. Ti so v Italiji, Franciji, Maroku, Španiji in Avstriji. V teh hotelih so pripravljeni narediti vse, da gospem nudijo nekaj nove lepote, utrujenim menažerjem pa dajo nekaj novega elana. Turistični obisk v deželi ob Sredozemskem morju Pais Valenciano: tu je paella doma Tudi pri nas dobiš gostilno v Kateri ti, seveda po predhodnem n