Leto LXV1 Poštnina plačana t gotovinL V Ljubljani, v četrtek, dne 11. avgusta 1938 Štev. 183 a Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SJCOVlzNEC Telefoni uredništva ia uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 —- Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cena t.80 Hfn Cek. račun; Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U p r a v a: Kopitarjeva ulica štev.6u —— Narodni tabor, sklican za nedeljo, 14. avgusta v Mariboru, se ne bo vršil. Glede na to je preklicana ugodnost četrtinske vožnje na železnicah. - Pripravljalni odbor. Vprašanje Svete dežele Ko je konec svetovne vojne general Al-lemby porazil izčrpano turško vojsko, ki je pod poveljstvom nemških častnikov z nezlomljivo hrabrostjo do konca držala Sveto deželo proti angleški armadi, si je Anglija vtepla v glavo, da mora iz Palestine napraviti judovsko državo, v katero naj bi se vselili Židje iz vsega sveta. Zato je poleg vseh nemških kolonij prevzela tudi Sveto deželo kot mandat in začela ustvarjati v tej deželi judovski eldorado na račun domačega arabskega prebivalstva, ki bi-ya v njej že najmanj 2000 let. Arabsko prebivalstvo se angleškemu načrtu požidovljenja Palestine upira že dvajset let ter kljubuje mogočnemu angleškemu imperiju z občudovanja vredno vztrajnostjo, dočim Anglija prav tako trdovratno zasleduje misel židovske države ob obali vzhodnega Sredozemskega morja. Vzrok temu niso samo simpatije angleškega vladnega in finančnega aparata, ki je močno požiddvljen, za Jude, ampak tudi politični razlogi britskega imperija, ki rabi judovsko državo na poti iz Sredozemskega morja y Indijo zato, da se ne bi stvorila velika arabska zveza držav od Sueškega kanala do Sirije. Arabci pa se ne upirajo židovski državi samo iz tisočletnega sovraštva do Židov, ki so v dvajsetih letih, odkar so se vselili zopet v Palestino, gospodarsko zasužnjili arabskega kmeta in be-duina, ampak tudi zato, ker je judovska država pod angleškim mandatom ali varuštvom trn v peti politični zvezi arabskih plemen. Od leita 1920 dalje vlada v Palestini stalno rojno stanje med Židi in Arabci na eni ter Arabci in angleško oblastjo na drugi strani. Dasi gre za deželo, ki je komaj še enkrat večja kot Slovenija in ima poldrug milijon prebival-rev, se Angležem- -do danes ni posrečilo, da bi Arabce pomirili, ampak postaja njihovo giban je fedalje bolj obsežno in nevarno. Velike vstaje »o se vrstile vsakih par let, od t936 do danes l>a moremo govoriti o trajni revoluciji, ki je rzplamtela do višine letos, ko je vodja palestinskih Židiov dr. Hajm Weizmann sporočil svetu Jewish Agency, ki je najvišji politični organ palestinskih Židov, tajni telegram iz Londona, da je židovska država postala dejstvo. Kakor znano, je namreč angleška vlada lani sklenila rešiti palestinski problem na ta način, da bi iz severnega dela ustvarila neodvisno židovsko državo, dve tretjini dežele pa naj bi tvorili arabsko državo, ki naj bi se združila s transjordansko deželo ter prišla pod trans,jordanskega kralja Abadallaha, dočim bi vmesni ozki pas od Hajfe čez Jeruzalem bil pod angleško oblastjo, tako da bi si Anglija zasigu-rala prevoz petroleja iz arabske iraške države (bivša Mezopotamija) do Sredozemskega morja vsaj deloma po lastnem ozemlju. Ker pa Arabci nočejo ničesar vedeiti ne o neodvisni židovski državi, ne o angleškem pasu, se je zdelo, da bo ta načrt padel v vodo. Tem bolj so bili Arabci presenečeni, ko so zdaj zvedeli, da obstoji v Londonu, kjer je do nedavnega vodil kolonije minister Gore, ki je židovskega po-kolenja, namera, da se trorazdelba Palestine izvede, ne da bi se počakal rezultat palestinske komisije pod vodstvom si.r Wogclheada, ki je bila v Palestini in proučevala položaj ter se sedaj vrnila v London, da poda svoje mnenje (ta komisija je že peta, ki so jo poslali Angleži v Sveto deželo). Zato se je sedaj dvignil ves arabski svet, da to namero na vsak način prepreči. Kljub temu. da so Angleži pod poveljstvom generala Haininga zbrali v Palestini okoli 15 tisoč mož armade, upora do danes ni bilo mogoče zadušiti. Angleška vlada je šla celo tako daleč, da je zgradila 80 km dolgo in 2 metra široko žično ograjo, ki zapira severno mejo Palestine in se s presledki vleče na zapad ob dolini Jordana. Že do danes je izdala zanjo 30 milijonov v našem denarju. Vrednosit te tako imenovane Tegartove ograje pa jc kaj majhna, kajti arabski vstaši so si preskrbeli izolirana orodja, da jo režejo ter jo podirajo tudi z močnimi kamioni in traktorji ali pa preplezajo na deskah, na katere polagajo polne vreče. Vstaja jc namreč dobro organizirana in stoji pod poveljstvom Džasim bega, politično pa jo vodi znani jeruzalemski arabski mufti, ki so ga Angleži lani spodili iz sloveče Omar-jeve mošeje, danes pa biva v francoski Siriji v Bejrutu, kjer nemoteno od najboljše zaveznice Anglije organizira splošno arabsko vstajo proti Angliji. Za palestinskimi Arabci stojijo vse arabske države Orienta. predvsem mogočni kralj Arabije in Hedžasa, Ibn Saud, ki noče, da bi njegov politični nasprotnik, transjordan-ski kralj Abdnllah. izkoristil angleške namere v Palestini v to, da bi on postal kralj zamišljenega arabskega rlcla Svete dežele. Tudi neodvisni Irak je kljub temu, da bn moral služiti angleški zunanji politiki, na strani svojih rojakov. zlasti pa podpira palestinske Arabce Sirija, kjer bo oktobra meseca v Damasku med-parlamentnrni kongres vseh arabskih držav. vkljuČlvši Ej:ipt. Da Francozi ne ovirajo Arab- Nagla posvetovanja v Tokiu in Moskvi Evropa se za spor na Vzhodu živo zanima V bojih zlasti močno deluje sovjetsko letalstvo Moskva, 10. avusta. AA. (Reuter.) Jutri se bo začelo drugo zasedanje vrhovnega sveta v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu. Položaj smatrajo za zelo resen, brez ozira na to, kakšni sklepi bodo sprejeti glede vprašanj, ki jih je zastavil japonsko-sovjetski konflikt. Iz vseh krajev Rusije prihajajo _ številne resolucije, ki zahtevajo energično akcijo proti Japoncem. Tokio, 10. avgusta. (Štefani.) Snoči je bila seja, ki se je udeležil poleg ministra vojske tudi njegov pomočnik in nekaj visokih vojaških osebnostih. V političnih krogih pričakujejo z veliko nestrpnostjo sklepov, ki so bili sprejeti na tej seji. Pravijo, da bodo ti sklepi zelo važni za nadaljnji potek bojev na Kitajskem. Vrhovna vojna zveza jc imela včeraj zjutraj izredno sejo ter razpravljala o poročilu o kitaj -sko-japonskem spopadu ter o položaju na sovjet-sko-mandžuirski meji. Seje se je udeležil tudi princ Konoje in šef generalštaba princ Azaka. Na mandžursko-sibirski meji prava vojna Juki, 10. avgusta. TG. V bližini sibirske meje so japonske čete oclhiie silen napad sovjetske pehote. Pred pehoto je prodiralo 40 sovjetskih tankov. Današnji napad je bil samo posledica včerajšnjega bombardiranja japonskih postojank po sovjetski težki artileriji. Ko so Japonci sovjetski napad odbili, je nastopil na fronti sorazmeren mir. Tudi 52 km južno od Čangkufenga so Japonci odbili sovjetski napad (po uradnem poročilu japonskega generalnega štaba). Japonske oblasti so izdale nalog, da morajo vsi prebivalci, ki prebivajo na južni obali reke Tumen, v širini 30 km izprazniti vse ozemlje. Tudi mesto Keiko je bilo izpraznjeno. Povelje je prišlo zaradi tega, ker je vse to ozemlje neprestano bombardirano od sovjetskega topništva. Tudi sovjetska letala so znova bombardirala to ozemlje in se nad Keikoni spustila tako nizko, da so strojnicami obstreljevala meščane. Na izpraznjenem ozemlju je ostalo samo nekaj orožnikov, ki so v zvezi z vodstvom generalnega štaba. Pri 52. mejniku je zopet četa sovjetskih vojakov prekoračila mandžursko mejo. Ta kraj leži med mestom Suifenho in Pograuičnaja. Sovjetski vojaki so tamkaj začeli graditi utrdbe na hribu, ki je velike strategične važnosti. Japonske čete so dobile nalog, da napadejo sovjetsko vojaštvo in se jim je tudi posrečilo, da so sovjetske čete pognali nazaj čez mejo. iz Tokija poročajo nadalje, da je maršal Bltt-cher, ki je postal vrhovni poveljnik vse vzhodno-sibirske rdeče armade, osebno prevzel poveljstvo nad četami pri Vladivostoku. Svoj sedež generalnega štaba je iz Novokijevska preselil v Hanš, ki sq nahaja 20 km severno od Čangkufenga, odkoder je v neposrednem stiku s sovjetskim vojnim bro-dovjem v Posjetskem zalivu. Japonska poročila pravijo nadalje, da so sovjeti zbrali na tej točki dve diviziji in sicer 32. in 48., eno konjeniško brigado in dve motorizirani brigadi, ki razpolagata skupno s 250 tanki. Ena divizija pa je ostala v ozadju v rezervi. Sovjetskih letal našteva japonsko poročilo nad 300. Severno od hriba Čangkufeng je danes dopoldne nastopil dvoboj z ročnimi granatami. Sovjetski vojaki so se morali umakniti, a so takoj prešli v protinapad s pomočjo 40 tankov, s katerimi so dosegli prvotne postojanke. Artilerijsko bombardiranje je trajalo 7 ur. V prestolnicah velesil zbirajo inlormacije London, 10. avgusta, AA. (Havas.) Nasprotno vestem, ki so se včeraj opoldne razširile, zunanji minister Halifax še ni sprejel sovjetskega veleposlanika, niti ne japonskega odpravnika poslov. Halifax, katerega prihod v London so pričakovali za včeraj zjutraj, bo prišel šele v sredo. Sovjetski veleposlanik Majski, ki se je pretekli teden vrnil s počitnic, je obiskal namestnika stalnega podtajnika v Foreign Oficeu sira Alexandra Cadogana, ki je sedaj na dopustu. Zdi sc, da se Majski in zastopnik stalnega podtajnika Olifant nista dotaknila kakega posebnega vprašanja. Majski je le obnovil svoj stik s Foreign Officeom. Japonski odpravnik poslov Okanoto je v Foreign Officeu obiskal nekega višjega uradnika v odseku za Daljni vzhod. Angleški diplomatski krogi še dalje z največjo pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu ter so z velikim zanimanjem vzeli na znanje, da sta nemški in italijanski veleposlanik v Tokiu zastavila ves svoj vpliv, da bi se napetost polegla. London, 10. avgusta. AA. (DNB.). Lord Haliiax bo prispel danes v London. Takoj po svojem prihodu se bo sestal s predsednikom vlade Chamberlainom. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Chemberlaina, ki je včeraj prispel v London, da se posvetuje z zdravniki specialisti, se je nekoliko popravilo. Rim, 10. avgusta. AA. (Štefani) Mussolini je sprejel italijansko gospodarsko odposlanstvo, ki se je mudilo pod vodstvom Contija na Daljnem vzhodu ter sklenilo nekaj gospodarskih sporazumov z Japonsko in Mandžukuom. Senator Conti je podal Mussoliniju poročilo o uspehu svojega poslanstva, ki je mnogo doprineslo k medsebojnemu spoznavanju Italije in Japonske. Mussolini se je za to poročilo izredno zanimal ter pokazal veliko zadovoljstvo nad doseženim uspehom. Tokio, 10. avgusta. AA. (Štefani) Vse japonsko časopisje poroča o zelo prisrčnem sprejemu, ki so ga priredili v Italiji japonski mladini. Minister Ugaki se je brzojavno zahvalil grofu Cianu n Staraceu. Pariš, 10. avgusta, b. Glede včerajšnjih razgovorov med francoskim zunanjim ministrom Bonnetom in nemškim poslanikom grofom Welczkom poročajo iz Londna, da se ti razgovori -niso nanašali samo na položaj v Evropi, temveč tudi na dogodke na Daljnem vzhodu. Odkar trajajo rusko-japonske sovražnosti, je prvič prišlo do francosko- nemškega razgovora. S|)lošno mislijo, da je francoski zunanji minister Bonnet sporočil nemškemu poslaniku razne informacije o pogajanjih, ki se vodijo v Moskvi med Japonsko in Rusijo. Nemški poslanik je odgovoril, da nemška vlada v nobenem primeru ne želi, da bi se spor na Dal jnem vzhodu razširil ter je zaradi tega poslala nemškemu poslaniku v Tokiu navodila, naj priporoči japonski vladi zmernost in prožnost. Berlin, 10. avgusta. Stališče nemške vlade do sovjetsko-japonskega spora je do sedaj, v kolikor sledi iz časopisja, nepristransko in se nemška vlada zadovoljuje samo z opazovanjem. Ni verjetno, da bi Nemčija ponudila Japonski, s katero je sicer povezana v protikomunistionem paktu, kakšne otipljive materialne podpore. Zunanji minister von Ribbentrop je sprejel japonskega veleposlanika admirala Šigengori Toga, toda v političnih krogih menijo, da ta razgovor ni imel nobenih dale-kosežnih posledic. Japonski diplomat je nemško vlado samo obvestil o dogodkih, kakor je obvezau po besedilu protikomunistične trozveze. Radio v Habarovshu poučuje London, 10. avg. b. »Dnily Express« poroča, da rndio v Haharovsku daje vsaki dve uri navodila prebivalstvu glede ukrepov za primer letalskega napada. Sovjetski piloti, ki so pred kratkim preleteli severni tečaj, so poslali Stalinu br/.ojavko, v kateri so mu sporočili, da so pripravljeni poleteti nad Tokio, kakor hitro dobijo povelje. Poveljnik sovjetskih letalskih sil je odpotoval na Daljni Vzhod, da sam vodi letalske1 operacijo proti Japoncem. Harbin, 10. nvg. AA. (Reuter) Mandžursko železnice ne sprejemajo več blaga za prevoz v zahodno in vzhodno smer. Tokio, 10. avg. AA. (DNB) Agencija Domej poroča, da je sovjetski generalni konzul v Se-ulu na Koreji obvestil glavnega guvernerja Koreje, da odhaja na počitnice v Moskvo. Agencija Domej predpostavlja, da se generalni konzul tudi več ne bo vrnil na svojo dolžnost in da bo sovjetska vlada generalni konzulat v Sculu zaprla. S kitajskih bojišč Šanghaj, 10. avgusta, c. Japonci imajo v svojecn napredovanju proti Hankovu velike težave zaradi novih nalivov. Poleg tega so tudi Kitajci izvršili več protinapadov, od katerih so se nekateri posrečili zlasti na severnem krilu, kjer so se morali Japonci naglo umakniti. Honkong, 10. avgusta, b. Kitajci poročajo, da so se posrečile vse njihove operacije proti Japoncem, ki so skušali prodreti proti Hankovu. Pri Čau so kitajske čete japonsko prodiranje popolnoma ustavile ter jih v krvavi bitki vrgle celo daleč nazaj. Pa tudi na severni obali reke Jangce so Kitajci potisnili japonske čete, tako da so sc morale umakniti vse do Kvang-meja. Kitajci so pri Kiungjangu napadli z letali japonske rezerve in jih skoraj popolnoma uničili. Maršal Batbo in maršal Goring sta se sestala. Sestankom prisostvuje gen. Milch Berlin, 10. avgusta, c. Maršal Balho je danes priletel s svojim letalom na letališče v Tenipel-liofu, kjer so ga sprejeli predstavniki nemškega letalstva. Maršalu Balbu jo izkazala čast četa letalskih častnikov in vojakov. Poudarjajo, da jo obisk maršala Balba v Berlinu znak italijansko-nemškega prijateljstva. Berlin, 10. avgusta. AA. (DNB) Na čast italijanskemu maršalu Balbu je bil prirejen snoči v Domu letalcev svečan sprejem. Balba je pozdravil državni tajnik v ministrstvu za zrakoplovstvo general Milch. V svojem pozdravnem govoru je Milch naglasil, kako srečni so nemški letalci, ko imajo v svoji sredi Balba. Omenil je tudi obisk, ki ga je leta 1933 naredil Goring v Italiji, ter dejal, da je tovarištvo med Balbom in Goringom v preteklih petih letih čedalje tesnejše. Balbo je v svojem odgovoru na Milchov pozdrav tudi poveličeval tovarištvo med letalci. Danes dopoldne je maršal Balbo položil velik lovorjev venec pred spomenik v svetovni vojni padlim Nemcem. Množica ljudstva ga je prisrčno pozdravila. Zatem je maršal Balbo odšel v občinsko palačo, kjer ga je pozdravil predsednik občine in mu\ zaželel dobrodošlico. Maršal Balbo se je vpisal v zlato knjigo mesta Berlina, nakar se je odpeljal v vilo Karinhal, kjer mu je maršal Goring priredil kosilo. llim, 10. avgusta, b. V zvezi s potovanjem maršala Balba v Berlin poudarjajo tukajšnji listi, cev, je popolnoma razumljivo, ker nočejo razburjati arabskega sveta, katerega pretežni del je pod francosko vladavino. Končno podpira Arabce tudi zadnji arabski vladar, ki je še ostal, potem ko je Ibn Saud združil vso Arabijo, namreč kralj v Džemenu, ki je |>ostal jako važen, odkar se potegujeta za njegovo prijateljstvo Anglija na eni in Italija na drugi strani. Mogočen faktor, ki dela proti Angležem, je tudi vsakoletno romanje v Moko, kjer se je bilo letos zbralo nad 200.000 muslimanov, ki so vsi prisegli, da bodo podpirali svoje brate v Palestini proti angleškemu nasilju in židovskemu izkoriščevanju. Angleška vlada sicer zatrjuje, da bo vstajo zadušila za vsako ceno, toda palestinskega vprašanja s tem nc bo rešila, ln res sc zadnje dni kaže, da Anglija, ki jc poslala čisto nepričakovano v Palestino svojega sedanjega kolonialnega ministra Macdonalda, da prouči položaj, začenja resno razmišijevati, ali je njena tak- tika pravilna, in ali kaže zaradi Židov tvegati večno sovraštvo z arabskim svetom. Svetovno-politieni položaj je postal zadnje dni jako resen. španski državljanski vojni in češko-nem-škemu sporu se jc pridružil zdaj nov konflikt med Rusijo in Japonsko, ki postavlja Anglijo in vso svetovno diplomacijo sploh pred jako težke naloge. Naj zmaga Rusija ali Japonska — ako sc bodo namreč velike praske na korejski meji razplamtele v pravo vojno — angleški imperij bo dobil v vsakem primeru velikega sovražnika ali v boljševiški ali v kakšni obnovljeni nacionalni Rusiji ali pa v Japonski. V takem primeril pa bi se t-udi Evropa razdelila v dva vojna tabora, in Angliji zato pač ne more biti na tem, da bi bil na strani njenih sovražnikov tudi veliki arabski svet. Zaradi tega se bo morala Anglija v palestinskem vprašanju odločiti za drugo politiko, nego je bilo njeno dosedanje zadržanje, ki so ga vodile simpatije do židovstve da je sestanek Balba z maršalom Goringom in generalom Milchom v neposredni zvezi z akcijo, ki je bila sprožena že pred leti, da se ustvari čim ožje sodelovanje italijanskega in nemškega civilnega ter vojnega letalstva. Maršal Balbo pa bo odšel v Nemčijo neposredno iz Tripollsa, zaradi česar so diplomatski krogi prepričani, da nima nobene posebne misije, brez dvoma pa bo načel pogajanja za okrepitev letalskega sodelovanja med obema državama. Pariz, 10. avgusta. A A. (Štefani) Pariško časopisje objavlja zelo obširna poročila o obisku italijanskega maršala in guvernerja Libije Balba v Nemčiji. Vsi listi brez razlike v svojih poročilih poudarjajo, da je bil maršal Balbo v Nemčiji zelo prisrčno sprejet. Nekateri celo pišejo, da bi obisk maršala Balba v Nemčiji mogel biti izhodna točka za pogajanja o sporazumu med Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo glede omejitve letalskega oboroževanja. Zbiranje visokih inozemskih častnikov v Nemčiji Berlin, 10. avg. TG. Veliko število visokih inozemskih častnikov prihaja te dni v Berlin. Sinoči je prišel italijanski letalski maršal Balbo na povabilo maršala Goringa. Prihodnji teden pričakujejo poveljnika francoskega letalstva generala Vuillemina. V zvezi s tema dvema obiskoma se jc razširilo mnenje, da namerava nemški državni kancler Hitler dati nove pobude za sklenitev letalskega pakta med velesilami, ki bi oboroževanje v zraku omejil. Preteklo 6oboto jc bil v Berlinu prvi lord angleške admiralitete Duff Cooper (izg. Daf Kuper), ki je obiskal visoke vojaške dostojanstvenike v Berlinu in v Kielu. Skoraj istočasno je bival v Berlinu angleški general sir Jan Hamilton kot voditelj večje skupine angleških bivših bojevnikov. Generala Hamiltona je v Obcrsalzbergu sprejel tudi državni kanclcr Hitler in je to prvi inozemski odličnik, ki mu je Hitler ponudi'., naj prenoči v njegovi hiši. Včeraj pa je prišel v Berlin lord Allen Hurlwood, ki je izrazil željo, da bi obiskal nekaj nemških državnikov. Njegovi želji so v polni meri ustregli. Lord Hurtvvood se je danes odpeljal naprej v Prago, a sc bo pri povratku zopet ustavil v Berlinu, kjer bo gost zunanjega minsitra von Ribbcm tropa. Dunajska vremenska napoved: Sončno vreme, nekoliko hladneje, na vzhodu morda drž. Zaflreb&ka vremenska napoved: Nestalno. Nemško prebivalstvo v Krkonoših je razburjena »Lldove Noviny< pišejo danes, da je predsednik češkoslovaške republike dr. BeueS včeraj odšel s svojo soprogo v gradič Lany pri Pragi. Od njegove izvolitve za predsednika republike se je zdaj prvič zgodilo, da biva v predsedniškem gradiču Lany, v katerem je, kakor'znano, Stanoval do svoje smrti bivši predsednik češkoslovaške republike Masaryk. Pariz, 10. avgusta. AA. (DNB) Tukajšnje nemško veleposlaništvo poroča: Zun. minister Bonnet je poklical danes k sebi nemškega veleposlanika, da mu sporoči, kako pojmuje sedanji mednarodni položaj. Kakor se zdi, hoče Bonnet predvsem poudariti demanti francoske vlade, s katerim je zavrnila vse vesti, ki so jih objavili tuji časopisi o pošiljanju orožja in novih prostovoljcev v rdečo Španijo. Razen tega je Bonnet govoril tudi o poslanstvu lorda Runcimana ter o sudetsko-nemškem vprašanju. O vprašanju sudetskih Nemcev sta Bonnet in Walczek izrazila ponovno svoje upanje, da bo poslanstvo angleškega državnika lorda Runcimana razčistilo položaj in olajšalo sestavo narodnostnega pravilnika. London, 10. avgusta. AA. (DNB) Londonsko časopisje še dalje piše o poslanstvu lorda Runcimana na Češkoslovaškem. Nekatere osebnosti iz neposredne Runcimanove bližine pravijo, da bo lord Runciman ostal na Češkoslovaškem šč nekaj tednov. Praga, 10. avg. AA. (DNB.) Tiskovni urad sudetsko-nemike stranke poroča, da je bilo vče-raj posvetovanje okrožnih voditeljev sudetsko-nemike stranke pod predsedništvom Henleino-vega namestnika narodnega poslanca Hermana Franka. Poročilo omenjenega tiskovnega urada pravi, da se iz obvestil, ki so jih prinesli posamezni voditelji, vidi, da se je stanje po vsej su-detsko-nemški pokrajini poslabšalo, posebno še po ukrepih, ki so bili storjeni 21. maja, ter da je nemško prebivalstvo skrajno vznemirjeno. To so povzročili številni incidenti, med katerimi je tudi uboj nekega sudetskega Nemca v občini Stu-denka. Pittsburški sporazum Varšava, 10. avgusta. AA. (DNB) Vodja ameriških Slovakov Hledko je na svojem povratku v USA prispel danes s spremstvom v Krakov. Tu je položil na grob maršala Pilsudskega venec s trakom slovaške trobojnice. Ko si je ogledal mesto, je nadaljeval s svojim spremstvom pot v Gdinjo, kjer se bo vkrcal na ladjo, ki ga bo popeljala v Ameriko. Hledko nosi s seboj v Ameriko original pittsburškega sporazuma. Moravska Ostrava, 10. avgusta. AA. (Pat) Po končani seji je odbor za sodelovanje poljskih strank na Češkoslovaškem izdal poročilo, v katerem pravi, da ta odbor želi podvzeti vse potrebne Nemiri v rdeči Španiji Pariz, 10. avgusta. AA. (DNB.). Današnji jutranji »Jour« objavlja poročilo, v katerem pravi, da je včeraj dopoldne v Valenciji prišlo zaradi vesti o novem Sorazu rdečih čet ob Ebru do hudih demonstracij, demonstranti so vzklikali «Dol Negrini! Dajte nam miru in kruha!« Vlada je poslala na kraj demonstracij nekaj napadalnih oddelkov, ki so demonstrante raz-gnali, pri čemer je bilo 40 demonstrantov hudo ranjenih, 100 pa je bilo aretiranih. V njihovih stanovanjih je policija izvršila preiskavo, Aretirance bo sodilo posebno vojaško sodišče. Salamanca, 10. avgusta. AA. (Štefani). Nacionalistično vrhovno poveljstvo poroča: Naše čete so zaplenile velike količine vojnega materiala. Zajele 60 tudi dva tanka, ki sta ruskega porekla. London, 10. avg. AA. (Štefani) Britanska vlada je dala svojemu zastopniku v Rurgosu, Robertu Hodgsonu navodilo, da protestira proti potopitvi ladje »Lugano«. Po nekih verzijah gre za premišljeno bombardiranje, zato misli britanska vlada, da mora komisija, ki ima nalogo preiskati takšne incidente.oditi na lice mesta in izvesti preiskavo. Sir Robert Hod« so n K dobil tudi nalog, da sporoči burgoški vladi, da si angleška vladn pridrži pravico do denarne odškodnine za škodo, nastalo s potopitvijo tc ladje. Biirckel v Celovca Dunaj, 10 avg. TG. Nemški komisar za avstrijske pokrajine Gauleiter Burckel je potoval po cesti na Velikem Kleku na Koroško. V njegovem spremstvu sta Gauleiter za Koroško Klau-sner in pokrajinski vodja Hitlerjeve mladine Kleemann. V Franc Jožefovi koči na Velikem Kleku so Burckela pozdravili predstavniki političnih in strankarskih oblasti na Koroškem. Btirckel je nadaljeval svojo pot na Spittal ob Bra-vi, kjer je bil zopet pozdravljen, ter naprej do Vrbskega jezera, kjer se je ustavil na Otoku. Tam je ostal čez noč. Tamkaj so se zbrali tudi razni odličniki, med njimi zastopnik Gauleiterja Kutschera in pooblaščenec za manjšinska vprašanja na Koroškem Meier-Kajbič. Burckel je izrazil željo, da bi čim več Posaarcev prišlo na počitnice v lepo obmejno koroško deželo, Iz Otoka 6e je peljal dalje do Celovca, od koder se je čez Kotmarove« vrnil v Beljak in zopet nazaj na Dunaj. Političnih sestankov ni imel nobenih. Strank prav tako nobenih ni sprejemal. Nova komisija za plovbo po Donavi Bukarešta, 10. avgusta. TG. V Sinaji so se zbrali zastopniki Anglije, Francije in Romunije, da proučijo potrebe preosnovanja donavske komisije, ki ima, kakor znano, nalog, da skrbi za plovbo v donavskem ustju pri vstopu v Črno morje. Italijanska vlada je javila, da se konferenre ne bo udeležila. Italijanska odpoved je verjetno v zvezi a stališčem, ki ga je zavzela Nemčija, ki kot največj obdonavska država zahteva udeležbo pri donavski komisiji in ki sedanje komisije sploh ne prizna. Konferenca bo zborovala več dni. Pred obisbom madžarskega regenta v Berlinu Varšava, 10. avgusta. AA. (DNB) V zvezi s skorajšnjim obiskom madžarskega regenta Hor-thyja v Nemčiji piše agencija >Patc, da prevladuje prepričanje, da ob tej priliki ne bo podpisan ni-kak nov političen sporazum, ker prijateljski in prisrčni odnošaji z osjo Rim-Berlin ne potrebujejo nikakih sprememb. Budimpešta. 10. avg. AA. (Štefani) Uradno poročilo pravi, da bosta Italija in Nemčija poslal! svoje zastopnike na veliko proslavo sv. Štefana Nemško in ilalimuBko zastouotvo bodo v—u se-nerali. ukrepe, da bo lord Riincinian popolnoma obveščen o položaju poljskega prebivalstva ' na Češkoslovaškem. '* Lord Runciman sprejema zastopnike Praga, 10. avgusta, b. Danca je lord Runciman ves dan sprejemal predstavnike raznih narodnih manjšin na Češkoslovaškem. V treh dneh. ko je bil iz Prage odsoten, je osebno proučil njihovi zahteve tako da je danes z njimi lahko takoj prešel na stvarno stran raz-.' govorov. Najprvo se je lord Runciman zglasil pri mi: nistrskemu predsedniku Hodži, s katerim se je dolgo časa razgovarjal. Zatem je sprejel nemške zastopnike; ki šo mu prišli poročat o tragičnem dogodku, ko je neki sudetski Nemec postal žrtev napada od strani! nemškega socialista. Nemška delegacija je bila zelo številna in je dolgo ostala pri angleškem odposlancu-Izšlo je tudi uradno poročilo, ki pravi, da je lord Run-ciman danes proučeval neke listine, ki juh je sprejel od češkoslovaške vlade in od nemške narodne manj-, šine. 5 . ,. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je. sprejel danes predstavnike sudetsko-nemške stranke;. Priprave za nemške manevre Pariz, 10. avg. h. »Populaire« poroča iz Berlina, da so lastniki vseh tovornih avtomobilov potom radia pozvani, naj dajo na razpolago vse svoje tovorne avtomobile za velike manevre nemškega vojaštva za dobo treh mesecev. Vqi avtomobili bodo poslani v Porenje, kjer se vodijo velika trdnjavska dela. Dr. Stojadinovič se vrača v Belgrad Ljubljana, 10. avgusta, AA, Snoči je na svoji poti z Bleda v Belgrad šel skozi Ljubljano ob 22,25 ministrski predsedik dr. Milan Stojadihovič. Na ljubljanski železniški postaji ga je sprejel in pozdravil ban dravske banovine dr Marko Natlačen. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič se je danes zjutraj s soprogo vrnil z Bleda v Belgrad. Spremljal ga je šef kabineta dr. Protič. Belgrad, 10. avg, m. Tekom dneva je dopo-tovalo V Belgrad tudi več resornih ministrov radi jutrišnje seje ministrskega sveta, ki bo ob 5 popdldne. Načrti za strojni oddelek univerze po treni / Belgrad, 10. avg. m. V Belgrad je dopotoval g. inž. Lobe, vseučiliški profesor iz Ljubljane iz zavoda za strojništvo. S Seboj je prinesel vse načrte in proračune za novo zgradbo za strojništvo pri vseučilišču v Ljubljani. Ti načrti so bili tekom enega tedna pregledani in potrjeni ter je danes gradbeni minister Stošovič že podpisal odlok, da se lahko tako) razpiše licitacija. Licitacija fro v skrajšanem roku 15 dni. Kongres balkanskih zdravnikov v Turčiji Belgrad, 10. avgusta. AA. Ker se namerava ude-; ležiti balkanskega zdravniškega tedna v Turčiji veliko 1 število naših zdravnikov in ker preostaja le malo časa še do odhoda na to prireditev, je jugoslovanska sekcija. unije balkanskih zdravnikov izdala tole obvestilo: Balkanskega zdravniškega tedna se more udeler žiti. vsak zdravnik, ki je jugoslovanski državljan. S seboj sme vzeti tudi svojo ženo, Potni stroški in stroški za bivanje v Turčiji bodo znašali za osebo 4000 din. Vsi udeleženci bodo potovali z osebnim potnim listom. Qdšli bodo 4. septembra skupno iz Belgrada. Kraljevi namestnik dr* Perovič na obrtni razstavi v Št, Vida Št. Vid nad Ljubljano, 10. avg. Kraljevi namestnik dr. Ivp Perovič se mudi čez poletje na Bledu. Danes popoldne; je s svojo gospo obiskal šentviško obrt. razstavo v osnovni šoli v Št. Vidu. Dr. Perovič je dospel v Št.J^d točno ob 5 z avtomobilom. V St. Vidu so ga pred šolo pozdravili g. ban dr. Marko Natlačen, dekan g. Zabret, župan g. Erjavec, predsednik razstavnega odbora in Društva slovenskih obrtnikov g. Ivan Vrhoveo, šolski upravitelj, g. Hladnik in predsednik krajevne organizacije JRZ. g. Briški. Malo jKtzneje sta pozdravila v šolskem poslopju visoka gosta ravnatelj zavoda sv. Stanislava g. dr. Breznik in prof. g. Šolar. G, kraljevemu namestniku in njegovi soprogi so krajevni činitelji raz-kazali vso razstavo, ki sta si jo oba temeljito ogledala. Dr. Perovič je pokazal izredno veliko zanimanje za razstavljene izdelke, predvsem za pohištvo, ki prevladuje na .tej razstavi. Povsod, po vseh oddelkih ogroAlne' tazsta^fe je izražal fvdjje občudovanje, sam se je pcyo«to prepričal o kakovosti pohištva ter sj iogledoval m ----- — .-.,.,-^jgledoVi miznice tudi' v" notrnnjojSftTFdSBbnS ko so mu povedali, da so to šentviški obrtniki delali sami brez tujih vzorcev in tujih zamisli in brez pomoči arhitektov, razen ene tvrdke.; ki je ''•'■'t ' *"- ' «' delala . po načrtih arhitekta. Na vprašanje, kako je to mogoče, so mu šentviški obrtniki pojasnili, da ifnajo naši mojstri strokovne šole ter da so sami zmožni izdelovati načrte. G. kraljevi namestnik 6e je prijazno pogovarjal z vsakim mojstrom ter slehernemu čestital. G. ban je kr. namestniku še podrobno tolmačil napredek šentviške mizarske obrti, ki jo opažamo od leta do leta vedno v večji meri. G. kraljevi namestnik se je nato zanimal tudi za drugo obrt, ki je zastopana na tej razstavi, ter za industrijo v Št. Vidu. Sploh je kraljevi namestnik želel podrobnih podatkov o številu prebivalstva, o številu obrtnikov in delavstva v tem razvitem slovenskem kraju. Izrazil je svoje priznanje marljivemu šentviškemu prebivalstvu. Podrobneje se je zanimal tudi za šolske razmere v Št. Vidu. V, razgovoru z direktorjem dr. Breznikom in prof. Šolarjem se je informiral o klasični gimnaziji v ŠJt.Vidu ter o njenih dolgoletnih zasjugali za slovensko šolstvo. 'Izrazil je med drugim svoje^siiiipatije za čim večjq klasično izobrazbo naše"mladice; . ..." *' ro Ob slovesu 'so "še kraljevi namestnik,' njegova soproga in ban vpisali v sjx>minsko knjigo. Ves obisk je trajal eno uro. G. kraljevi namestnik in njegova soproga sta ■ se nato vrnila na Bled. SSSR utrjuje severovzhodno mejo Tallin, 10 avgusta. AA. (Pat) Tukajšnje časopisje piše o graditvi utrdb vzdolž severnovzhod-ne meje sovjetske Rusije ter pravit da so dela. ki so trajala več let, zdaj končana. Dela so Opravljali posebni vojaški oddelki. Civilnih delavcev tu ni bilo zaposlenih. Obalne utrdbe .drže ppsebno strogo v tajnosti. Časopisje dalje piše; d* & GP0 v največji tajnostL nadzorovala vsa dela,;prj gradnji teh utrdb. Varšava, 10. avgusta. AA. ($NB ) Q priliki svojega bivanja v Gdinji si je prvi lord Duff'Cqo-per ogledal v spremstvu poljskega Zunanjega ministra gdinjsko pristanišče. Duff Cooper je na svoji jahti priredil kosilo na čast ministru Becku. Duff Cooper bo danes prispel ,y Gdansk. Gdansk. 10. avgusta. AA. Angleški mornariški minister Duff Cooper je danes ob 10.30 obiskal predsednika 'gdanskega senata Greiserja. Popoldne je predsednik senata vrnilobisk Duffu Cooper ju. Nocoj .prireja ^Greiser intimno večerjo na Čast aiVgleškefriu mornariškemu ministru. iS« M £t še v:'t..'. W i :'■'' '.> Varšava, 10. avgusta. AA. (DNB.) Predsednik poljske republike je sprejel v avdienci predsednika zveze združenja bivših italijanskih pro-stoVotjcev Kozelskega* KozeTskl' je "izročil poljskemu državnemu poglavarju kot častni dar umet-n^šk^vizdalan kip; rimske vplkulje.. Izredna živahnost diplomacije Praga, 10. avgusta. TG. >Prager Presse* jav-' lja iz i/ondona, da je čedalje vec znakov, da 6e pričenja doba izredno živahnega diplomatskega delovanja. V Londonu naštevajo sedem takšnih znamenj: . . • 1. Ministrski predsednik Chamberlain se je, čeprav bolan, nenadno vrnil z dopusta in ostane nekaj dni v Londonu v predsedstvu vlade, da reši nekatera važna vprašanja. 2. Francoski ministrski predsednik Daladier, Ri je bil namenjen na daljši dopust, se je nepričakovano vrnil nazaj v Pariz ter prevzel svoje posle. 3. Takoj po povratku predsednika Daladiera' je zunanji minister Bonnet zaprosil nemškega poslanika grofa Welzceka, naj ga obišče. Razgovor je trajal dolgo časa in o njegovi vsebini niso izdali nobenega uradnega poročila. 4. V Londonu mnogo govorijo o tem, da bo Francija v primeru, da general Franco še ne bo odgovoril na predlog glede umika prostovoljcev, predlagala, naj se njena španska meja zopet odpre. Te govorice sejejo razburjenje med politike. 5. Tudi zunanji minister lord Halifas se je predčasno vrnil z dopusta in sprejel v dolgih zaporednih razgovorih japonskega in sovjetskega poslanika, s katerima se je razgovarjal o novo nastalem položaju na sovjetsko-mandžurski meji. 6. Angleški lieti objavljajo vest iz Tokia,, ua podlagi katere sta Nemčija in Italija obljubili ,Japonski »moralno podporo in tudi podporo v drugi oblikic, čc bi se pripetilo, da bi se sovjetsko-japonski spor razširil, toda Nemčija in ftalija sta obe izpovedali ieljo. naj se to prepreči, ter upanje, da se bo to zgodilo. 7. Angleški kolonialni minister MacDonald, ki je nenadno odletel v Palestino, se vrača z ne-' veselimi poročili in Se bo morala angleška vlada nujno pečati z vprašanjem, kako zaustaviti terorizem, ki je zavladal po Palestini in izpodjedel oblasti vso avtoriteto. Francija in Anglija hitita sklepati zveze s Turčijo Carigrad, 10, avgusta. AA. (DNB.). Časopis »Džun-huriet« poroča, da je obisk francoskega zunanjega ministra RonneU Turčiji določen za 20. september. Ob tej priliki, pravi list, bo svečano podpisan irancosko- turški prijateljski sporazum od 4. julija letošnjega leta. Razen tega bodo tedaj razpravljali tudi o sporazumu gospodarske in finančne narave, London, 10. avgušta. A A. (Reuter,) Predsednik turške komisije kapetan Said Halmar je včeraj prispel v London z namenom, da na podlagi posojila, ki ga je pred kratkim dala Anglija Turčiji, naroči nove bojne ladje. Kakor je zvedel dopisnik Reuterja, bodo ostali člani turškega zastopstva prispeli v London te dni. V Londdn je prispelo turško vojaško zastopstvo, ki ga -tvorijo po večini mornariški častniki. To turško odposlanstvo bo razpravljalo o vprašanju nabave za Turčijo iz- kredita 6 milijonov funtov šterlingov, ki ga je Anglija odobrila turški republiki. Kakor znano, je Anglija dala Turčiji kredit 16 milijonov funtov. Od te vsote bo 10 milijonov funtov uporabljenih za oboroževanje turške vojske, Štaletni teh po Mariboru Maribor, 10. avgusta. Danes ob 19. so združeni mariborski klnbi v okviru Mariborskega tedna izvedli tradicionalni štafetni tek s startom v Koroščevi ulici- in ciljem na Trgu Svobode. Akoravno sta sodelovale le dve. štafetni moštvi, SK Rapida in SK 2elezničarja, je bil tek izredno zanimiv in skrajno napet. Tekači so bili tokrat vestno pripravljeni ter je 2elezni(ar vodil do 4. predaje z naskokom okoli 35 metrov. Tu pa je bila slaba predaja, ki so jo tekači Rapida pametno izkoristili ter v cilju s svojim članom, znanim sprinterjem dr. Musnikom tudi dosegli prvo mesto. Obe moštvi sta tekli pod dosedanjim rekordom. Cas prvega je bil 4:6.04, Železničar pa je- dosegel 4:7. Pred samim ciljem se je vršila ostra borba, ki jo je rutiniranejši dr. Muemik odločil v korist svojega kluba. Zanimanje za prireditev je bilo izredno veliko. Organizacija je bila brezhibna. Po končanem teku je voditelj Bergant razglasil rezultate, dočim je podpredsednik Mariborskega tedna g. Golouh z zahvalo in čestitko izročil zmagovalnemu moštvu krasen pokal v prehodno iin krasno plaketo v stalno posest. Železničarji pa so kot drugi tudi prejeli lepo spominsko plaketo. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Rapid: Robert, Kramer, Oton, Les, Badl, Klanfer in dr. Musnik; Železničar pa: Skok, Hlade, Kran-čič, Ledinek, Dranic, Muravs in Smrdu. Na cilju so pomagali pri težkem roditeljskem delu tudi naši požrtvovalni gasilci. Licitacija za cesto Jeprca — Labore Belgrad, 10. avgusta. AA. 5. septembra 1938 bo v gradbenem ministrstvu prva ofertalna licitacija za re-onstrukcijo državne ceste št. 2, odseka Jeprca-La-bore z zgraditvijo moderne betonske ceste in nadvoza. Proračunska vsota znaša 13,193.469.60 din. JU GOR AS napredu ;e Belgrad, 10, avg. m. Delavska organizacija JRZ se vedno lepše razvija. Od raznih strani dobiva vodstvo organizacije v Belgradu prošnje, d& bi se v njihovih delavskih krajih ustanovili pododbori organizacije. V že obstoječe organizacije se pa javlja vedno večje število delavstva. Te dni je dopotovala iz Dubrovnika v Belgrad posebna deputacija, ki je vodstvu pokreta sporočila, da namerava prirediti 21. t. m. velik delavski shod, Na shodu bo govril vodja Jugoslovanske delavske zveze minister za socialno politiko g. Cvetkovič. Tabori — naša spričevala Belgrad, 10. avg. m. Z uspelimi narodnimi tabori in zborovanji raznih slovenskih stanovskih organizacij, o katerih tukajšnje časopisje obširno poroča, se bavi tudi nocojšnja »Samouprava«, ki poudarja, da se je lahko vsakdo, ki zasleduje velike narodne manifestacije Slovencev v zadnjem času, prepričal o silni in močni jugoslovanski zavesti Slovencev. »Samouprava« k tej ugotovitvi še pristavlja: »Vidi se, kako nizko in odvratno je bilo klevetanje njihovih bednih nasprotnikov, ki so leta in leta trgovali z jugoslovansko idejo in iz tega ustvarjali dobronoseo poklic. Toda sedaj je temu enkrat za vedno ko-nep, umakniti, se morajo v svoja skrivališča, da jih nikdar več ne. bo obsijalo božje sonce.,« Belgrajske vesti Belgrad, 10. avgusta, m. Bnnardiinska občina v skopljanskem okraju jo izvolila predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša za častnega občana svoje občine. Belgrad, 10. avgusta, m. V Belgrad sta dopo>-toVala predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Milavec in ravnatelj tega zavoda g. dr,. Vrančič. V zadevi uredbe o nalaganju rezervnih fondov v državne papirje sta bila sprejeta pri ministru za socialno politiko g. Cvetkoviču. Belgrad, 10. avgusta, AA. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Lipa je obiskal danes dopoldne ob 11,30 ministra za ptt Vojka Cvrkiča. Z njim se je razgovarjal do 12. Belgrad, 10. avgusta, AA. 27. avgusta 1938 bo v gradbenem ministrstvu prva ofertna licitacija za izdelavo oprave v novi zgradbi Poštne hranilnice v Belgradu. Proračunska vsota znaša 276.063.15 din. Osebne vesti Belgrad, 10. avgusta, m. Z redom sv. Save 3.- razr. je odlikovan dr. Robert Ogoreutz, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Za namestnika državnega tožilca v 7. skup. je imenovan v Mariboru Karel Košenina, sodnik okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. Za višje pisarniške oficiale 7. 6kup. so imenovani na dosedanjih službenih mestih: Ivan Uršič pri okrajnem sodišču v Mariboru, Franc Polanc, Franc Rigler in Drago Grabner pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Z odlokom gen. ravnateljstva drž. železnic sta prevedena na lastno prošnjo Leopold Kaspius za pomožnega skladiščnika 10. skup. s prvim povi-škom na postajo Ljubljana glavni kolodvor in Franc Boinbač za pomožnega blagajnika voznih listkov in prtljage 10. skup. z drugim poviškom na postaji Rakek. Belgrad, 10. avg. m. S kraljevim ukazom so upokojene učiteljice Ivanka Kordon v Gor. Lo*-gatcu, Josipina Sedej v Ribnici (okraj Kočevje) in Marija Babnik v Ljubljani. Delo za ljudsko zdravje Belgrad, 10. avg. AA. V zveži z delom za razvoj zdravstvene službe, ki se v zadnjem času izvaja s posebno vnemo, je načelnik sanitetnega oddelka v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dr. Štefan Ivanič dal našemu 60-[ trudniku za javnost tole. obvestilo: . '^( Zdravstvena s|užba * je doživljala v zadnjih letih v vseh smereh pravi zaštoj. Vzrok temu je dšfjstvo,. da ni bilo. n'kakega določenega načrta {ftiti programa. • . Da bi se mnogoštevilna zdravstvena vprašanja mogla pravilno spoznati in rešiti, je treba, da se ustanovi zadostno število strokovnih ustanov, ki ; bi bile pravilno razporčjefle, da. bi mogle vsa-k"chiu jugoslovanskemu dl-žavljanu nuditi hitro in strokovno zdravniško pomoč. Za proučevanje narodnega življenja je ustanovljen poseben odbor, ki bo ugotavljal kakovost ljudske prehrane. V j tem odboru so zastopani, predstavniki V6eh ministrstev, ki pridejo v f>o"šlev pri tem vprašanju. Naloga odbora bo proučiti, kako se prehranjuje i naš narod, in kakšni ukrepi bi bili potrebni za zboljšanje te prehrane posebnt) z ozirom na zunanjo in qotranjo trgovino. Zaradi pravilne zaščite otrok bo sestanek vseh zdravnikov, ki sc bavifo s tem vf>raSanjeirf. Na tem sestanku bo podano stanje, v kakršnem žive naši otroci, njihov telesni in duševni razvoj ter razširjenje bolezni. Na podlagi tega bodo izvedene reforme in reorganizacije. Glede vprašanja ureditve bolnišnic je treba omeniti, da so se mudile posebne komisije v inozemstvu, ki so proučevale sodobno ureditev teh ustahov. Še letošnjo zimo se bodo začele graditi državne bolnišnice in urejati dosedanje. Za teh-, ničfto ureditev bolnišnic je ustanovljen poseben urad pri osrednjem higienskem zavodu, ki bo v sporazumu z zdravniki reševal vsa vprašanja graditve in tehnične ureditve bolnišnic. Za rešitev zavetišč za duševno obolele je sestavljena posebna komisija zdravnikov psihiatrov. Inšpektor za bolnišnice in ostali strokovnjaki v ministrstvu so prejeli od številnih bolnišnic mnogo prošenj, o stajnu bolnišnic pa so se razni inšpektorji prepričali na lastne oči. i Končno pripravljamo tudi potrebne zakone, kakor: zakon za ureditev zdravstvene službe, zakon o bolnišnicah, zakon o zaščiti družin, zakon o skrbstvu za otroke in mladino itd. Za reorganizacijo zdravstvene službe so potrebna mnogo večja materialna sredstva, kakor pa jih imamo danes na razpolago. Razen povečanja proračuna je z novim finančnim zakonom odobreno ministru za socialno politiko in narodno zdravje, da izda uredbo o narodnem zdravstvenem fondu. t Vzorno delo za delavsko mladino Ljubljana, 10. avgusta. Že zadnjič smo poročali o vzornem delu in uspehih »Društva za varstvo delavske mladine«, ki deluje že drugo leto. Sedaj smo prejeli še nova obvestila o tem društvu in podatke, ki zaslužijo, da se z njimi seznani tudi širša javnost. Društvo je ustanovil g. Mihelčič, salezijanski duhovnik s Kodeljevega, ki je tudi duhovni vodja tega društva in zaupane mu mladine. Pokazala se je namreč potreba, da se kdo pobriga za verske, moralne in socialne razmere mladih delavcev, zlasti vajencev, ki so naraščaj obrtnikov. Na letošnjem občnem zboru se je posrečilo sestaviti odbor, v katerem je več zelo agilnih in stvar utnevajočih ljudi. Predsednik društva je g. Vinko Požar, obč. svetnik in pekovski mojster, tajnik g. Slavko De-bevec, uradnik Vzajemne zavarovalnice, blagajnik strokovni učitelj g. Albin Ogorelec, v odboru pa so še obč. sv. šolski upravitelj Jože Vider, obč. sv. Jože Musar, obč. sv. Karel Kavka, g. Mihelčič ter drugi. Društvo je izključno dobrodelna ustanova, ki ima namen nuditi mladim delavcem moralno in materialno pomoč. Zato prireja društvo za mlade delavce poučna predavanja, tečaje, sestanke, izlete, ima namen ustanavljati zanje primerne knjižnice in čitalnice, igre, petje, godbo, športne pri- reditve, ustanavljati domove, skrbeti za ceneno, oziroma brezplačno prenočišče, hrano, obleko, skrbeti za versko in moralno vzgojo mladih delavcev v delavnicah in izven njih ter prirejati za bolehne mlade delavce počitniške kolonije. Letos je društvo organiziralo dve taki koloniji, v vsaki je bilo po '26 vajencev iz Ljubljane in bližnje okolice. Koloniji sta bili na Možnjanci nad Preddvorom po 12 dni. Slično kolonijo namerava društvo prirediti še letos tudi za dekleta, in sicer pri Sv. Joštu. Prihodnje leto namerava društvo organizirati take kolonije s pomočjo svojih pododborov za vse leto. Fantje, oziroma dekleta bi se menjavala vsakih 14 dni oziroma tri tedne, toda ne samo za ljubljansko mladino, temveč tudi za Celje, Maribor, M. Soboto, Jesenice, Kranj in drugod. Odvisno je seveda, kakšen odziv tx» društvo našlo pri iskanju sredstev v javnosti. Te kolonije, oziroma domovi naše delavske mladine, bi se dali lepo uporabiti tudi za narodno-obrambni boj, n. pr. kje na kočevskem ozemlju ali drugod. Glavni namen društva je pač, da vzgoji našo delavsko mladino duševno in telesno zdravo, zvesto svoji narodnosti in svoji veri ter da dvigne njeno izobrazbo in njeno obzorje. Že zato zasluži društvo sleherno priznanje, najbolj pa tudi dejanske podpore. Izredna seja celjskega mestnega sveta: Proti onesnaževanju Savinje Celje, 10. avgusta. Snoči ob 6 se je zbral celjski mestni svet, da odločno spregovori o onesnaževanju Savinje, ki grozi upropastiti mesto Celje kot tujskopro-metni kraj. Izredne seje se je udeležil kot zastopnik g. bana okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, podnačelnik g. dr. H a r t m a n, sanitetni referent okrajnega načelstva g. dr. Breznik, pristav g. Reja ter še več uglednih celjskih gospodov. Kdo je kriv, da je Savinja umazana Pred 13 meseci se je celjski mestni svet prav tako zbral k izrednemu posvetovanju, kjer se je obravnavalo vprašanje, kako je nujno in čimprej rešiti vprašanje onesnaževanja Savinje Celjski občinski mestni svet je po svojih odločnih intervencijah in posebno po prizadevanju nekaterih oseb dosegel, da je onesnaževanje Savinje prenehalo vsaj za nekaj mesecev. Javnost je bila vesela in prepričana, da je onesnaževanje Savinje za vselej odpravljeno. Prišlo pa je razočaranje. Savinja je kmalu začela valiti velike količine umazanije ter pre-jn-da •tevilne kopalce, perice, uničila bogat rilostal pozoren. Vlomilci so nekaj minut mirovali, nato znova poskusili. Sobo-slikarski pomočnik, 25-letni Mate Radoševič iz Sinja je 6egel z roko do ključa. Počil je strel. Krogla je Radoševiča zadela v roko. Pobegnili so in se nato klatili okrog. Ta poskušeni vlom je bil opisan v dnevnikih. V celjsko bolnišnico je prišel pozneje (10. maja) Mate Radoševič, proseč, da mu celijo nekoliko inficirano rano. Prijavil se je pod lažnim imenom. Uprava pa je postala nanj pozorna. Obvestila je o njem ljubljansko policijo, ki ga je 12. t. m. aretirala. Tudi njegova kom-panjona: Urban Drolc, rojen na Westfalskem, in France Žužek, doma iz okolice Mirne peči na Dolenjskem, sta bila 'kmalu nato prijeta in odvedena v sodne zapore. Nadaljnja preiskava je ugotovila še nekatere druge vlome. Pred senatom so vsi trije očitane jim tatvine lepo priznali. Bili so obsojeni: Mate Radoševič na 1 leto in 4 mesece, Urban Drolc na 1 leto, 3 mesece in 10 dni ter Fran žužek na 1 leto in 7 mesecev robije. Vsi na izgubo častnih pravic za 3 leta. Radoševič in žužek, tako je sklenil senat, bosta po prestani kazni oddana v prisilno delavnico na nedoločen čas. Prijazno letovišče Laško vabi na prosvetni tabor v nedeljo, 21. avgusta 1.1. Trije tički pod ključem Neki Urški, doma iz daljnega Prekmurja, ki služi v Ljubljani za postrežnico, se je zahotelo lepega blaga, kakor ga prodajajo v neki trgovini blizu živilskega trga. Ni pa imela prav nobenega dinarja. Vendar je |>ogiinino stopila v trgovino, tam izbirala, si dala razkazovati blago, ni pa kupila prav nič. Ko se je poslovila iz trgovine, so je prodajalcu čudno zdelo, da ni pristala niti na tako ugodne ponudbe, hkrati pa je opazil, da je izginil tudi lep kos blaga. Stekel je za sumljivo obiskovalko ter jo res kmalu ujel. Tatica je skrila blago pod predpasnik ter tako odšla iz trgovine. Svojega plena pa se je veselila le pet minut. — Mehaniku Matku je lani izročil neki znanec svoje kolo v popravilo. Toda Matko je bil brez denarja in. je popravljeno kolo prodal tretjemu, denar pa zapravil. V lorek je lastnik kolesa srečal Matka na cesti, ga prijel in izročil policiji. — V nedeljo je bila v neki ljubljanski gostilni veselica. Mladi ljudje so plesali, Silvo, doma s Krasa, pa se plesa ni udeležil, temveč je škilil proti sosednji mizi, kjer je ležala torbica neke plesalke, izrabil jo trenutek in hitro pograbil torbico ter izginil z njo skozi vrata. Bil je razočaran: namesto pričakovanih stolakov je bilo v torbici le nekaj kovačev in pa običajni ženski predmeti. Silvo je vse skupaj vrgel v travo, denar pa je pobasal v žep. Toda v gostilni je bilo valčka kmalu konec in gostje so uganili: »Nihče drugi ni mogel vzeti torbice kakor tn, ki je izginil, šli so zn njim, našli torbico v travi, nato pa so še ujeli bežečega tatu ter mu odvzeli ukradeni drobiž! Vsi ti trijo tički so morali včeraj na sodnijo. Prosvetni dan v Trboah 21. avgusta bomo imeli v Trbojah pri Kranju blagoslovitev nove prosvetne dvorane. Blagoslovitev bo dopoldne, popoldne pa se bo nadaljeval prosvetni dan s telovadnim nastopom. Vsa prireditev je pod pokroviteljstvom ministra dr. Kreka, ki se bo, Če le mogoče, tudi osebno udeležil našega tabora. Boter ob blagoslovitvi bo župan občine Smlednik g. Burgar, botrira pn ga. Franja Brodarjeva. Naš prosvetni dan se bo pričel s sprejemanjem gostov. Nalo bo sprevod ter sv. maša pred domom. Blagoslovitev bo zaključena s slavnostnimi govori in pozdravi. Popoldne po litanijah bodo nastopili člani ZFO in mladenke DK krani-, skega okrožja. Po telovadbi prosta zabava. IX.LEVANTSKI-SEJEM BARI «.-21. septembra 1938 - IT A L B J A - ■■ ' NA3POMEMBNE3ŠE TRŽIŠČE O Z E M L 3 A SREDOZEMSKEGA MORDA Kaj pravite ? Na nekaterih taborih zadnjih tednov se je tned govorniki redno pojavil tudi zastopnik »Na- rodnega odboraki je vedno vigal, ko ie omenil potrebo organizirane borbe proti vsem tujim pohlepom po naii zemlji, kakor tudi potrebo orga- niziranih, kulturnih stikov z rojaki za mejami. To so bili za marsikatere iisto novi pogledi v bodočnost. Lahko trdim, da je bil odmev posebno pri mladini zelo globok in da mladina, fantje in dekleta, (aka, da jo pozove jo k temu narodno-obrambnemn in narodno-ohranjevalnemu delu. Ali bi ne kazalo, da bi sploh na vsaki prireditvi nn naši zemlji med prvimi nastopil zastopnik Narodnega odbora, tako da bi se odslej nikdar vet ne zbirali Slovenci » kakršne koli namene, ne da bi imeli pred otmi tudi vprašanje narodne ohranitve in narodne obrambe. Kajti čas hi/i in od nas je odvisno, da nas ne prehiti. In ali bi ne kazalo, da »Narodni odbori: stopi pred narod z določenim delovnim načrtom, kajti prepričan sem, da bi danes našel Ioliko požrtvovalnih sodelavcev, kolikor je v Jugoslaviji zvestih državljanovP Kajti, ponavljam, čas hiti in nas ne sme prehiteti. r4a otroftas 'peleatete s paradižniki * Pobertele/ Koledar Četrtek, 11. avgusta: Tiburcij, m učenec; Suzana, devica mučenica. — Ščip ob 6.57. Herschel »rpoveduje spremenljivo vreme. Petek, 12. avgusta: Klara, devica; Hilarija, »učenica. Osebne ve»O — Za predsednika okrožnega sodišča v Mariboru jo imenovan g. Adolf Hudnik, sodnik okr. 6odišča v Ljubljani. — Izpit so opravili za čin rez. topniškega stotnika II. razr. porotnik Vladislav Tcrzin; za čin rez. int. stotnika 11. razr. poročnik Miroslav Ciočanin; za čin rez. san stotnika II. razr. dr. Dragotin Hlavka; za čin peli. majorja stotnik I. razr. Ivan Piš; za čin inž. majorja stotnik I. razr. Franjo šnur; za čin majorja specializiranega za avto-proinctno službo topniški stotnik l. razr Friderik Rener: za čin sodnega majorja stotnik I. razr. dr. Malo Gržeta; za čin peh. stotnika II. razr. poročnik Franjo Pečev-ski, Miroslav Krulc in Berto Ilovar; za čin topn. stotnika II. razr poročnik Ozrcn Smodlaka; za čin konjeniškega stotnika II. razr. poročnik Božidar Blažič; za čin inž. stotnika U. razr. poročnik Josip Devetak in Josip Vranič; za nižjega san. pomočnika H. razr. nižji san. pomočnik III. razr Nikolaj Goleš; za kapetana kor-vete poročnik bojnega broda I razr. Vnltcr Kure: za poročnika bojnega broda II. razr. poročniki fregate Bojan Marok, Štefan Rajter, Franc Mirtič, Karlo Sertič in Ivo Šibenik: za čin strok majorja strokovni kapetani I. razr. Matko Makar, Filip Krpan in Evg^nij Gonca-revski; za čin inženir-majorja mornarice^ in-ženir-kap. I. razr. mornarice Ivan Šebetič in za čin strok, podporočnika mornariška narednika Zvonimir Ilcro in Franjo Lolič. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joseiova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Živinska razstava v Mozirju. Med drugimi pregledi odbrane živine, ki jih letos prireja kr. banska uprava v raznih krajih Slovenije, bo posebno zanimiva razstava v Mozirju, kjer deluje najstarejša živinorejska selekcijska zadruga za zboljšanje domačegrudnega slovenskega belega goveda ali marijadvorcev, kakor to pasmo tudi imenujemo. Mozirje je lep trg v gornji Savinjski dolini, kamor se pride s poštnim avtobusom z železniške postaje Šmartno ob Paki ali z avtobusom neposredno iz Celja. Razstavljenih bo 49 izbranih živali, med njimi dva plemenjaka, 34 krav in 13 glav mladine. Nekaj živali bo tudi naprodaj za ljubitelje dobrih plemenskih živali. Za prireditev se je nabralo blizu 10.000 din iz raznih javnih virov. Vsi resni rejci bele živine so vabljeni na to razstavo, ki bo v soboto, dne 27. avgusta. Koža se Vam ne lušči, temveč lepo por javi, če uporabljate Tschamba Fii. Drogerija Gre-gorič, dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5. _ Zadnji čas je, da sc odločite za veliko romanje, ki ga napravijo verniki ljubljanske Škofije 20. in 21. avgusta na grob sv. Heme v Krko na Koroško, da se tu poklonijo svoji veliki rojakinji v letu njene proglasitve za svetnico. Ta redka irilika ne sme iti mimo na« brez odziva, tem-Dol|, ker pelje romarje pot skozi najlepše in zgodovinsko najpomembnejše kraje naše Koroške! Celovcc, Vrbsko lezero, Gospa Sveta. — Hkrati je cena izredno ugodna. Zato se prijavite brez odloga ali pri domačem iupnem uradu ali pa na naslov. Salezijaneki zavod, Rakovnik (Ljubljana B), kjer dobite tudi podrobnejše miormaci|c tn navodila. — Češkoslovaška počitniška šola la proučevanje srednjeevropskih vprašanj v Tatranski Lom-niri od dne 21, avgusta do 4. septembra. Kakor vsako loto, organizira tudi letos Čsl. združenje za Zvezo narodov počitniško politično šolo v enem najlepših letovišč Slovaške, v Tatranski Lomnici. Na tečaju predavajo najbolj vidni čsl. državniki in diplomati ter tudi visoki gostje iz inozemstva. — Lani je bilo na tečaju 170 udeležencev, ki so prišli iz 25 evropskih držav. Letošnji tečaj ima na dnevnem redu zanimiva vprašanja o Srednji Evropi. Vseh predavanj bo 14 in bodo obravnavala zaporedno odnosa vseh velesil do Srednje Evrope. Udeleženci vživajo polovično voznino na čsl. železnicah. Za stanovanje in hrano plačajo v najlepšem hotelu zdravilišča, ki leži 800 m visoko, dnevno snmo 40 čsl. kron. Vpisnina pa znaša 100 čsl. kron. — Informacije daje: Association SDN, Praha II, Mikulanska 0.' ČSR. — Za ovharlstični kongres v Letnici (južna Srbija) jc na železnici dovoljena polovična voznina. — Duhovne vajo in tečaj KA za učiteljice bodo v uršulinskoin samostanu v Ljubljani od 13. t. m. oh 0 zvečer do 1!). t. 111. zjutraj. Vzdrže-valnina za ves čas 120 din. Vse prisrčno vabljene. Prijavite se na naslov: Dom dijakinj, Masarykova cesta 12. ZKU. — Državna hipotekama banka, glavna filiala ▼ Ljubljani, bo oddala na javni pismeni licitaciji, ki se bo vršila v torek dne 16. avgusta ob 11 dopoldne, v njenih prostorih, različna dela za popravo njenih poslopij v Ljubljani, in sicer za instalacijo centralne kurjave, poprave streh in delne poprave poslopij vštevši prenovitve fasade. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski v likvidaturi glavne filijale v Ljubljani. — V Rim In Firence od 3.-8. eept. z brzovlakom. Cena vožnje, prehrane, krožne vožnje z avtobusom po Rimu, raznih vstopnin in kolektivnega potnega lista, vodstva itd. je 1250 din. Zahtevajte podrobne prospekte v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel, 26—45. Vhod iz Prešernove ulice! — K ljubeljskim dirkam vozijo Putnikovi avtobusi, Prijave do sobote, dne 13, t. m. do 16. — Oh priliki proslave 20-letnice zedinjenja je Industrlalec gosp. Hinko Pogačnik daroval za tibožno šolsko deco lisoč din, za kar se mu na.j-topleje zahvaljujemo. Želeti je le, da ta plemeniti in res socialni čin najde še več posnenialcev. — Šol. upraviteljstvo v Rušah. nekega kamniškega industrijskega podjetja, ne pa morda znane avtoprometne družbe »Feregrin«, kot bi kdo utegnil razbrati iz nekaterih poročil v dnevnem časopisju, kjer ni bile omenjeno ime lastnika ponesrečenega avtomobila — Drzno žeparico imajo v gosteh v kamniških zaporih. To je neka Ivana Majdičeva, ki so jo orožniki prijeli v Komendi, kjer je na prosvetnem taboru kazala svoje umetnosti v izvrševanju žeparskih tatvin. Ujeli so jo po kratkem lovu in privedli v Kamnik, kjer je nekaj dni mirno čakaja na svojo sodbo. Ko je na dvorišču ostala za kratek čas sama, si je zaželela zlate prostosti. S sekiro je navalila na dvoriščna vrata, jih odprla in zbežala Ko je čuvaj zapora zapazil beg drzne žeparice, je z motorjem pohitel na zasledovanje. Imel je srečo, da jo je izsledil v Naklem in priveacl nazaj v Kamnik, kjer ji zdaj gotovo ne bodo več dali prilike, da bi spet pobegnila Maribor m Marijin kip na Glavnem trgu pozlačen. Včeraj zjutraj so odstranili opaže na visokem odru okrog Marijinega kipa na Glavnem trgu. Kip 6e je ves zablestel v svetlem sijaju zlata v jutranjem soncu. Na novo je pozlatil kip kipar Ivan Sojč, ki restavrira celo 6Kupino kipov. Na kip je šlo skoraj za 3000 din zlata. Tisti, ki so se izrekli za pozlatitev, so imeli prav: kip sedaj čudovito privlači pogled ter pride lepota Mari- i'ine podobe v zlatu vse bolj do tamnu. Ljubljana 1 Počitniška kolonija salezljanskega Mladinskega doma se vrne v Ljubljano v petek 12. t. m. Starši naj pridejo čakat otroke k Mladinskemu domu. Takoj po povratku bo v kapelici doma blagoslov z Najsvetejšim v zahvalo, h kateremu vabimo tudi starše. 1 V počaščenje spomina g. Ulje Pradorlča ja daroval njegov nečak g. Juro Predovič, veletrgo-vec in industrialec v Zagrebu in Belgradu, namesto venca 2000 din za ljubljanske mestne reveže. Mestno poglavarstvo izreka velikodušnemu darovalcu najtoplejšo zahvalo, 1 Nesreča na Marijinem trgu. Včeraj malo pred poldne se je zaletel s kolesom v tramvaj na Marijinem trgu 38 letni trgovski pomočnik Herman Pečarič, uslužben pri Zelezničarski nabav-ljalni zadrugi in stanujoč na Masarykovi c. 58. Pečarič je dobil na obeh rokah hude poškodbe. 1 Posestna sprememba. Poštni 6luga Dovjak Ivan je prodal železniškemu upokojencu Francu Lazniku hišo št. 171 v Zgornji Šiški z vrtom, na-hajajočo se pod vlož. št, 806 k. o, Zgornja Šiška za 168.000 din. 1 Posestniki župnije v Mostah naj se zaradi cerkvene dokladc nemudoma zglasijo v pisarni Društva hišnih posestnikov, Salendrova 6, 1 Na trgu vsega v izobilju. Letina za krompir, kakor vse kaže, bo letos prav dobra. Okolica je pridelala mnjgo debelega krompirja, Ponekod so zasadili vzorce češkega krompirja, ki 6e je po- Danes premiera odličnega cowboiskega filma, v katerem je odlično Kino Sloga Tel. 27-80 podana snov nepisanih zakonov, žarke lju- TJ—I*«.« ■»»maSiA Predstave: bežni in hrabrih ljudi. (Ken Maynard). &QKU88 Pf«llJ0 ob 16., 19-15. in 2MB. url Z — Vreme. — Jugoslavija: Oblačno vreme po vsej državi. Toplota se je znižala v severnih krajih in nekoliko zvišala v južnih delih. Minimalna toplota Plevlje in Mrzla Vodica 13, maksimalna Mostar 32 stopinj. Napoved za danes: Pretežno oblačno po vsej državi, tuintam dež; nevihte bodo šo v severnih in južnih krajih. _ V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 10. t. m. je objavljena »Uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih 6kladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje« in »Uredba o dopolnitvi uredbe II, št. 3399/u z dne 31. januarja 1938 o opravljanju podjetij za dezinfekcijo in deratizacijo s strupovinami«. Kis za vlaganje socivja znamke »VLACET«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so-čivje neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Židovska ul. in Nebotičnik; Maribor, Gosposka ulica 33. — Prepovedan tisk. Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej časopis »Naš journal«, ki izhaja v Parizu v ruskem jeziku. — Nove telefonske zveze. Ministrstvo pošte je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Turjak—Gradec (3.45 zl. fr.), Kranjska gora—Spittal ob Dravi (1.50 zl. fr.), Kranjska gora—Gospa sveta (1.50 zl. fr.), Ljubljana—Spittal in Wolfsberg ter Železna kaplja (2.70 zlat. Irankov), in Ljubljana — Essling (4.20 zlat. frankov), Maribor—Jenbach (3.90 zl. fr.) in Grimmenstein (3.45 zl. fr.) in Kindberg ter St. Anna am Aigen (2.70 zl. fr.) in Grobming (3.45 zl. fr.) ter Burgau in Klein Preitenegg (2.70 zl fr,), Ormož—Tulln (3.45 zl. fr.), Ribnica na Dol.—Beljak (3.45zl. fr.) in Rimske Toplice—Spittal ob Drav< (3,45 zl. fr.}. Zneski v oklepajih so pristojbina za triiminutni razgovor. — Gospodinje! Sedaj je pravi čas, da se začne z vkuhavanjem sadja in zelenjave za potrebe vaše kuhinje pozimi. Naši vrtovi in trgi so prav 6edaj v obilici založeni s temi dobrotami in kar je glavno — po jako nizki ceni, tako da si jih vsaka gospodinja lahko oskrbi za svoje potrebe. Saj je znano in zdravniško dokazano, da je rastlinska prehrana najbolj zdrava, našemu telesu neobhodno potrebna, ker vsebuje največ vitaminov, ki so za redno delovanje našega organizma nepogrešljivi. Zato naj bo v teh mesecih prva in naVečja skrb vsake skrbne gospodinje, da si preskrbi dovolj konservirane (vkuhane) zelenjave in sadja. Obilo praktičnih nasvetov in navodil pa dobite za to delo v kn|igi našega strokovnjaka M. Humeka »Sadje v gospodinjstvu« ali kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjave (povrtnine). — Knjiga je izšla leta 1935 že v tretji, pomnoženi in predelani Izdaji, zsložfla jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani 24, vezani 32 dinarjev. Vsebuje mnogo slik med besedilom, kar še posebno povzdigne porabo knjige. Poleg knjige »Slovenska kuharica« je to najvažnejša gospodinjska knjiga, Zato priporočamo. — Hoteli so zavarovalnico opehariti. Leto«, maroa meseca, je pogorela stara skoraj podrta žaga ob potoku pri Št, Vidu nad Cerknico. Žaga je bila zavarovana za 20.000 din. Pred malim senatom pa so bili včeraj obsojeni zakadi zločinstva prevare iz naslova požiga; solastnik žage Janez Otonifar ir. Ponikev ra šest mesecev strogega zaporn, na 2000 din denarne kazni in na 500 din povprečnine, ker je zasnoval požig in k temu nagovarjal soobtoženca. Ludvik Štritof iz Cajnarjev na pet mesecev strogega zapora in 240 din denarne kazni, ker je dejansko žago zaž.gal, in France Cimperman s Kruščega pri Št. Vidu na šest mesccev strogega zapora in 240 din denarne kazni, ker je drugega pripravil do požiga. — Avtomobilska nesreča pri Brezjah, pri kateri je izgubil življenje 27 letni Frince Grošelj iz Podgoria pr: Kamniku, več oseb p?» jc bilo ranjenih, io v7Hndila v Kamniku veliko potrtost. Tovorni avto je bil last sehno dobro obnesel na Barju. Cene domačemu krompirju je 1 do 1.25 din na drobno. Zeljnate glave so na trgu po 0.75 do 1 din kg, na debelo pa kupujejo zeljarji glave pri kmetih po 0.25 do 0.50 din kg. Kislo zelje je po 4 din kg. Zelenjava je v cenah neizpremenjena, Včeraj je tržno nadzorstvo prostor ob Jugoslovanski knjigarni od-kazalo mnogim kmeticam iz okolice za prodajo raznih pridelkov. Domači paradižniki so po 3 din kg. Fižol po 2 do 2.50 din. Dovoz poletnega sadja narašča. Jabolka so bila po kakovosti 1.50 do 5 din kg. Hruške prav tako od 3 do 8 din kg. Grozdje lz Banata in Dalmacije po 10 do 14 din. Breskve 12 do 14 din, marelice po 14 din. Maline 7 din kg, borovnice 3 din liter. Jurčki, ki jih je bilo okoli 15 kg, so bili 4 do 5 din merica. Lisičke 1 din liter. Teh gob je bilo včeraj mnogo na izbiro. m Veliko zanimanj« vzbuja na Mariborskem tednu razstava »Ponto6-Centrale« v Mariboru, ki razstavlja znane polavtomatske tehtnice znamke »Pontos« lastnega Izdelka. Med. univ. dr. Ivan Koprivnik špecijalist za kirurgične bolezni ordinira v Badlovi ulici 6 (iz nad porodnišnice) od 8—10 in 15—17 ure. m Drevi bo v dvorani Grajskega kina kon- ccrt opernih solistov državnega konaacrvatorija v Pragi. Zbor bo pel stmo narodne pezmi. Za nastop vlada v Mariboru veliko zanimanje. m 50 letnico življenja slavi danes priljubljeni plačilni v »šanku« hotela Orel g. Lovrenc. Bil je svoječasno 19 let nepretrgoma plačilni v kolodvorski restavraoijl v Ljubljani, kjer ga je vse poznalo. Sedaj se je naselij v Mariboru ter je postal kmalu pri gostih splošno priljubljen, K«ra-čanju z Abrahamom mu čactltamo! m Umrla }e v Krempljev! ulici 4 vdova po železničarju gospa Marija Zitko, stara 79 let, Naj počiva v miru. m Člani mariborskih fantovskih odsekov (Maribor I„ Maribor II., Pobrežje in Studenci) imajo drevi ob osmih v dvorani Zadružne gospodarske banke važen in nujen aastanftk. Udeležb? 6trogo obvezna. m Ljudski oder Ima drevi važen sestanek na odru. Vsi in točnol m 100 let znana, izborna zdrava Gaberniška slatina! m 1130 din je Izgubil z listnico vred Josip Skrbinšek z Brega pri Ptuju. Padla mu je iz žepa na cesti med Delavsko pekarno na Tržaški cesti ter Sv. Janžem na Dravskem polju. Priporoča se poštenemu najditelju, da mu denarnico z vsebino vrne. m Davčne zadeve. Dne 15. avgusta poteče skrajni rok za plačilo v III. četrtletju 1938 dospele zemljarine, zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksus, rent-nine, družbenega davka in vojnice s prlpadfcl. m Tovorni avto »ukradel« ter ga prodal. Svojevrstna tatvina, ki pa pravzaprav ni tatvina, ker je »tat« sam lastnik, je bila javljena mariborski policiji. Mehaniku Sinkoviču na Tržaški cesti je bil ukraden tovorni avtomobil znamke Graft & Stift. Sinkovič je ugotovil, da je bil avto prodan vratarju tovarne »Jugomatra« za 4 tisoč din, dasi je bil vreden 8 tisoč din. Ugotovil pa je tudi, da je avto odpeljal in prodal sam lastnik avtomobila Vinko Zorko iz Sp. Dobrave, ki je pripeljal avto mehaniku v popravilo, ker pa ni mogel plačati strokov tega popraViia, mehanik pa avtomobila brez denarja ni hotel izročiti, je Zorko svoj avto »ukradel« ter ga prodal. Veseloigra polna mladostnega humorja, vedre zabave, muzike in petja! „,.,_ (Prends la KINO UNION roule) Telefon 22-21 iOO% smeha ■above ob 19-15 In 9MS Moderni Romeo Potovali bnmo r. antom, po najlepilh krajth. prljlnikovall bomo pogovora »Unhllenoev, nživjll bom« dlvno pot.je In nuuiko ter gledali kako se pota]« hrei pare v žepni 1 Tatvine zlatnine v Ljubljani. V podstrešno sobo unionske restavracije se je te dni splazil neznan uzmovič in odnesel kuharici Jožefi Tha- lerjevi nov rjav kovčeg, v katerem je bilo nekaj zjatiline in srebrnine, več ženske obleke in pe- ziai rita ter manjša vsota denarja. Thalerjeva trpi okoli 1900 din škode. — Iz stanovanja Marije Markeljeve v Krojaški ulici 1, je bila ukradena zlata ženska zapestna ura, dva zlata poročna prstana, zlata verižica, 1000 din gotovine in hranilna knjižica, Markcljeva trpi 2950 din škode. — Joaipini Mirošičevi pa je nekdo ukradel iz njenega stanovanja na Sv. Petra c. 47 srebrno dam-sko zapestno uro na črnem traku, zaročni prstan iz belega zlata, masivno zlato gravirano zapestnico, zlato ovratno verižico z obeskom Matere božje, par uhanov z egiptovskimi biseri ter nekaj drugih predmetov, vse v vrednosti 2700 din. Celje [ Danieiie Darrteui Kino Malica 21-24 Ples v Ob 16, 19- operi I ■15 in 2115 | 1 Vzela ga Je noč. Pekovski vajenec M., doma iz okolice Novega mesta, je ponoči pobegnil od svojega mojstra Antona Gabrijela v Ljubljani. Mojstru je hkralu Izmaknil 500 din denarja. 1 Kanal v Wollovi ulici In na Kongresnem trgu. Kanalizacijska dela, ki Jih je mestna občina začela v Wolfovi ulici, se že bližajo zaključku. Izmenjan in prenovljen je ves kanal, ki vodi po lej ulici, Včeraj pa so delavci začeli delali nov kannl ob severni strani Kongresnega trga. Kongresni trg je za vozni promet v smeri od univerze proti \Volfovi ulici že zaprt. Sestankf Fantovski odsak Sv. Jakob - LJubljana bo imel drevi ob 20.15 sestanek pri »Zagorcu«. Ob 19.30 bo pa prav tam odborova seja. —• Tajnik. Prosvetno društvo Ljubljana - mesto. Drevi ob 8 bo v društveni sobi v Gospodarski zvezi sestanek za vse članstvo. — Članice in člani, vsi polnoštevilno in ločno! Poizvedovanja Izgubila sem v robcu z»v»ran ključ od stanovanja in prosim najditelja, da ga odda v Prisojni ulici 1, podpritličje. Lekarne Nočno službo imajo: mr. Sušnik Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvetska c. 4; mr. Bohinec ded.. Rimska c. 31. c Celjski župan Alojzij Mihelžič je poklonil slovenskim kolesarjem ob priliki 40-letnlce društva krasen pokal. c Razredni dopolnilni in popravni izpiti na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju bodo pismeni za oba razreda 27. avgusta 1938, ustni 29. avgusta za drugi in 30. avgusta za prvi razred. Prošnje, kolkovane z din 10, je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta. Završni izpit bo predvidoma pismeni v času od 2. do 9. septembra, ustni pa se prične 12. septembra. c Vse izletnike, Ui so se prijavili za izlet na Bled in Brezje, obveščamo, da bo vozil v soboto 13. avgusta avtobus ob 4. zjutraj izpred celjskega kolodvora. 5 mest je še praznih. Kdor želi na ta izlet, naj se nemudoma zglasi v uredništvu »Slovenca« v Celju. c Osebna vest. Te dni bo zapustil Celje povsod priljubljeni in znani vojaški referent na okrajnem načelstvu v Celju g. Grubor Danilo, ki je prestavljen za vojaškega referenta v Brežice. G. referenta poznajo ne le Celjani, temveč tudi prebivalci v širnem celjskem okraju, katerim je sel vedno na roke, saj je bil toliko ustrežljiv in ljubezniv. Mnogo je deloval kot predsednik čitalnice podčastnikov v Celju. Sodeloval pa je tudi pri drugih društvih. Vsi Celjani želimo g. Gruborju na novem mestu obilo sreče in uspeha pri njegovem delu, zagotavljamo pa mu, da ga ne bomo pozabili! c Dinamltna patrona je eksplodirala v roki 26-letnega dninarja Novaka Avgusta v Stopniku pri Vranskem v kamnolomu ln mu hudo poško-kanieivja, ki mu je zlomilo levo roko. c V kamnolomu ga je zasulo. V Podgorju ob juž, žel. jo zasulo kamenje v kamnolomu 32-letnega po.»estniškega sina. Delavci so ga rešili izpod kamnja, ki mu je zlomilo levo roko. c S kolesom se jc zaletel v drevo 26-letni posestnik Klinar iz Svetja pri Celju in si zlomil levo ključnico. c Pri gašenju svoje ko?e sc jc opekla. V Bukovju pri Slivnici Je začela goreti v noči od 8. na 9. avg. koča 58 letni kofarici Juliji Povalej. Ženska sc je lotila gašenja, pri tem pa se je opekla po vsein telesu, da so jo morali z rešilnim avtomobilom pripeljati v celjsko bolnišnico. ■■■■■■■■■■HllllinUHIIIIIHIH UČITELJICE I Duhovne vaje na Betnavi od 16. avgusta zjutraj do 19. avgusta zjutraj. - Tečaj KatoliSke akcije od 19. avgusta zjutraj. IIIIIIIIIIIUUIIIIlEliilllHUlin Socialno zavarovanje v letu 1937 Iz poslovnega poročila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu posnemamo o financah našega socialnega zavarovanja v lanskem letu naslednje podatke: Uvodno ugotavlja poročilo na splošno izboljšanje Sospodarekih razmer, kar je imelo za poslcdico znaten vig članstva in tudi zavarovane mezae. To je ugodno vplivalo na dohodke bolniškega zavarovanja, ki jo znatno narasli. To je imelo tudi za posledico povečanje presežka bolniškega zavarovanja od 1.36 na 10.38 milij. din. Tudi nezgodno zavarovanje je zaključilo ugodnejše: namesto deficita kot v letu 1936 je izkazan prebitek za 1937 in se za vsoto tega prebitka zmanjša prenos primanjkljaja iz prejšnjih let. Izboljšanj« v tej panogi zavarovanja je pripisovati poleg povečanemu številu članstva in mezde tudi večjemu donosu kapitala. Bolniško zavarovanje. r O bolniškem zavarovanju nas najbolje pouči naslednja tabela o dohodkih, primanjkljaju ali prebitkih In zaostankih (v milij. din): dohodki primanjkljaj zaostanki na ali prebitek prispevkih 1930 307.96 — 3.8 158.6 1931 301.57 —31.16 173.9 1932 1933 1934 1935 1936 ,1937 263.64 260.04 264.3 265.36 292.16 334.74 + 6.96 + 17.3 + 7.85 — 3.02 + 1.36 +10.4 175.5 175.2 168.94 157.76 180.9 190.54 71.4 —11,8 71.9 i— 5.46 57.24 s— 2.65 62.4 i— 1.06 64.9 — 8.9 62.6" h- 9.2 74.0 —15.16 94.05 '4- 2.7 Iz poročila je nadalje posneti, da je bilo lani 10 aktivnih krajevnih organov s presežkom 6.2 milij (1936 8 s presežkom 3.1), pasivnih pa 10 s primanjkljajem 4.1 (12 s 6.4 milij. v 1. 1936). Oba ljubljanska organa sta bila pasivna, po izvršeni bonifikaciji upravnih stroškov itd. pa je ljubljanski OUZD ostal aktiven. Velik je deficit zlasti v Skoplju in Splitu. Izdatki bolniškega zavarovanja so bili v glavnem paslednji (v milij. din, v oklepajih izdatki za 1936): Hranarina 85,0 (71,5), porodniške podpore 13.16 (11.7), zdravniški stroški 39.2 (36.0), lekarniški stroški 42,9 (37.6), bolnišnični stroški 39.2 (34.9), stroški kopališč in sanatorijev 22.9 (19.1), vzdrževanje ambulatorl-jev 11.44 (10,46), upravni stroški 45.5 (45.0) itd. Nezgodno zavarovanje. V nezgodnem zavarovanju so dohodki od prispev-Sov narasli od 74,0 na 94.05 milij., razne obresti od 8,9 na 11.1. dohodki od nepremičnin pa od 10.4 na 10.8 milij. din., narasli pa so tudi izdatki, vendar je končni uspeh ugodnejši kot prejšnje leto, saj je izkazan prebitek mesto deficita Naslednja tabela nam kaže razvoj dohodkov in uspeh poslovanja v milij. din od leta 1930 dalje: prispevki primanjkljaj ali presežek 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 Vrednost nepremičnin se je zvišala od 210.6 na 218.25 milij. din. Vrednostni papirji pa so narasli med aktivi od 57.9 na 64.2 milij. din. Med aktivi so nadalje izkazani naslednji dolžniki v milij. din (v oklepajih podatki za 1936): mestna občina ljubljanski 6.9 (5.0), občina Belgrad 24.7 (11.0), občina Tržič 1.4 (1.5), občina Bled 0.35 (—), kopališče Vručica pri Tesliču 2.5 (2,5), ministrstvo socialne politike itd. 24.56 (25.0), zagrebški Merkur 0.44 (0.57), Starostno zavarovanje Kot znano, se izvaja v naši državi zavarovanje ea starost, onemoglost in smrt od 1. septembra 1987 dalje. Zato podatki za 1937 ne predstavljajo Blike za vse leto, ampak samo za zadnje štiri mesece lanskega leta. Po prejšnjih zaključnih računih so zneski v tej panogi poslovanja bili malenkostni, ker 6e to zavarovanje ni izvajalo (samo v nekaterih ustanovah). Dohodki so znašali 1.8 milij. din, od tega prispevki v letu 1983 0.8, obresti l.B milij. din. Bilančna vsota tega zavarovanja je znašala leta 1986 29.46 milij. din. V letu 1937 pa so znašaH prispevki za starostno zavarovanje 47.96 milij. din, obresti pa 1.7 milij. din. Med izdatki je znašala dotacija podpornemu skladu 2.9, upravni stroški bo znašali 4.0 milij., 42.76 milij. din pa je šlo na račun prirastka imovine, ki je tako narasla na 72.2 milij. din. Med aktivi izkazuje starostno zavarovanje imovine 36.25 milij., zaostankov na prispevkih je 27.84 milijonov, krajevni organi pa so dolžni za pobrane prispevke 11.04 milij., tako da znaša bilančna vsota tega zavarovanja 75.13 milij. dih. Pokojninski sklad uslužbencev Osrednjega ura-3a za zavarovanje delavcev izkazuje za leto 1937 primanjkljaja 1.6, dočim je bil za leto 1936 izkazan presežek v znesku 0.7 milij. din. Premijske rezerve so znašale 113.6 milij. din. Zaradi pri-nanjkljaja v letu 1037 se je skupni primanjkljaj jiz prejšnjih let) zvišal na 18.96 milij. din. Letos objavlja Osrednji urad tudi skupno bilanco za vse panoge poslovanja, iz katere je raz-ridno, da so znašali dne 31. decembra 1937 med iktivi: gotovina 0.55, denarni zavodi 96.36, ne- premičnine 227.6, hipotekama in dolgoročna posojila 80.86, dolžnika 8.2 milij. din brez dolžnih zaostankov. Uslužbenstvo Skupno Število zdravnikov, zaposlenih v so-oialnem zavarovanju, je naraslo od 1729 na 1750, zmanjšalo se je število pogodbenih zdravnikov od 1460 na 1450, uradnikov pa povečalo od 269 na 300. V ljubljanskem OUZD je zaposlenih skupno 161 zdravnikov. Na enega zdravnika odpada v državnem povprečju 389 članov, v ljubljanskem OUZD 379, v boln. blagajni TBPD 106 članov. Ce pa odštejemo zobozdravnike, odpade na enega zdravnika v državnem povprečju 475 članov, v ljubljanskem OUZD 587 in pri bolniški blagajni TBPD 108 Slonov. Skupno število uslužbencev Osrednjega urada znaša 2515, od tega jih je v upravni službi pri Osrednjem uradu 166, pri upravi krajevnih organov 1687, pri laični kontroli 88, v ambulantah 343, v lastnilh bolnišnicah, sanatorijih in lekarnah 281. Leta 1936 je bilo zaposlenih v socialnem zavarovanju samo 2351 oseb. Povečanje je pripisovati v glavnem uvedbi starostnega zavarovanja delavstva. Zaostanki Skupni zaostanki so se povečali od 1936 na 1937 od 100.9 na 190.54 milij. din. Povečanje je v zvezi z uvedbo starostnega zavarovanja delavstva. Kajti v bolniški panogi so se zaostanki zmanjšali od 117.35 na 111.2 milij., povečali v nezgodni panogi od 28,1 na 80.04 ln doklade za Osrednjo upravo dela od 9.44 na 16.4 milij. din. Nadalje so se smanjšali zaostanki za delavske zbornice od 5.26 na 5.02 milij. din. V starostnem zavarovanju so so pa povečali zaostanki od 0.7 na 27.84 milij. din. Kdor pozna tehniko predpisovanja, ve, da preteče včasih okoli dva meseca, dokler se ne Izdelajo in dostavijo plačilni nalogi. Zato bi bilo računati, da zaradi te tehnike odpade na zaostanka okoli 103 milij. din. Ce k temu So prištejemo dolg države za neplačane prispevke in dolg raznih samoupravnih uradov v znesku 39 milij. din (lani 42 milij,), potem odpade na gospodarstvo dejanskih zaostankov samo okoli 49 milij. din. (leta 1936 53 milij. din). Pri nekaterih krajevnih organih se je odstotek zaostankov znatno povečal, tako v Ljubljani od 81.44 na 35.39% (pri OUZD), pri boln. blagajni TBPD pa od 17.55 na 22.40%, dočim je povprečni zaostanek celo padel od 41.22 na 36.77%. Največji je zaostanek v Skoplju 64.36%, Nišu 56.62%, Belgradu 55.44%, Dubrovniku. 51.23% itd. Borza Delo Tujsko prometne zveze Maribor, 10. avgusta. Tujskoprometna zveza v Mariboru bo imela jutri popoldne v dvorani hotela Orel rednt letni občni zbor. Zvezina uprava je izdala za skupščino poročilo o svojem delovanju v poslovnem letu 1937 v brošuri, ki je opremljena z lepimi slikami novih prostorov »Putnika« v Mariboru, preurejenih lokalov v Celju ter s prizori s potovanja predstavnikov inozemskih in domačih tujakoprometnih ustanov po Sloveniji. Iz obširnega poročila, ki kaže stanje tujskega prometa v celi državi, posnemamo naslednje, za ožje področje Tujskoprometne zveze v Mariboru značilne podrobnosti: Delo ca tujski promet in uspehi Tujski promet na področju Zveze je bil v lanskem letu zadovoljiv ter je prekosil uspehe iz leta 1936. Vse važnejše tujskoprometne postojanke, zlasti pa kopališča Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Slatina Radenci, Rimske toplice in Rimski vrelec izkazujejo lep dvig števila gostov in števila nočnin. Prednjači vsekakor Rog. Slatina z 7696 gosti in 1C7.597 nočninami. Lepo sezono je imela Savinjska dolina, zlasti Gornja Savinjska in Logarska dolina. Na slabšem so bile pohorske postojanke zaradi slabega vremena. Zveza je lansko leto storila veS važnih ko-rjfftov za izboljšanje tujskoprometnih razmer na Štajerskem ter je dosegla lepe uspehe. Prizadevala si je zlasti za izboljšanje železniških zvez ter je dosegla, da je vzpostavljen nov direktni vlak med Celjem in Rogaško Slatino ter nov vlak iz Maribora do Prevalj. Izboljšani so bili tudi vozni redi na progah Celje-Dravograd ter Maribor, Ormož, Ljutomer, Radenci. Zavzela se je za uvedbo motornih vlakov na naših stranskih progah, pa Vpisi v trgovinski register. SmrkoTf, trgovska družba za nakup in prodajo deželnih pridelkov ter mlev-skih proizvodov, družba z o. z., Ljubljana, glavnica 200.000, poslovodja Smrkolj Albin; Nicklsbacher, družba z omej. zev., trgovina z deželnimi pridelki itd., Ljubljana, glavnica 200.000 din, poslovodja Nicklsbacher Ferdo star.; F, Eberle & Ccmp., Ljubljana (družbenika Eberle Friderik in Kavčič Stanislav); Sešek Alojzij in Marija, trgovina i konfekcijo, manufakturnim in modnim blagom, Ljubljana; Depa — Josip Črnigoj & Ko., parna pekarna in slaščičarna, Ljubljana, družbenika: Črnigoj Josip, Črnigoj Mara, prok. Rudolf Ivan; Gotilich Ivan, trgovina z meSanim blagom in deželnimi pridelki na malo in veliko ter g lesom, Janževa gora št. 8, občina Selnica ob Dravi. Vpisi r zadružni register. Vodovodna zadruga v Goričah, r. z. z o. z.; Nabavljalna zadruga Gasilske zajednice dravske banovine, r. z. s o. z., Ljubljana, in Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Sv. Lenartu v Slov. goricah, r, z. z o. z. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo naslednjim zadrugam: Kmečka hranilnica ln posojilnica v Gederoicih, r. z. z o. z., za šest let od 22. februarja 1938, obrestna mera 2% brutto; Posojilnica v Ribnici, r. z. z n. z. za 6 let od 19. februarja 1938 dalje, obrestna mera 2% brutto in Posojilnica in hranilnica, r. z. z n. t, v Železnikih za 6 let od 29. marca 1938 dalje, velja za dolgove nastale do 22, februarja 1938, obrestna mera 2% brutto. Prizadovi nakupi pšenice. V dobi od 14. julija do 8. vltevši 8. avgust, j« Prizad kupil 7.244 vagonov pšenice. Polag Prizada kupujejo večje količine tudi mlini na zaloge, Tvrdke, ki lelo razstaviti na letošnjem jesenskem velcsejmu v Ljubljani In se še niso prijavile, naj upravi Ljubljanskega velesejma nemudoma pošljejo svoje prijave. Prijavni rok poteče 15. avgusta, razstavnega prostora je pa le še prav malo na razpolago. Letošnji jesenski velesejem bo od 1. do 12. septembra. „Neodvisno gledališče" Fran Žižek, talentirani igralec in režiser, absolvent Burianovega gledališča v Pragi, je predaval v ožjem krogu v Mariboru o svoji zamisli in namenu, ustanoviti doma »neodvisno gledališče. Kaj je »neodvisno gledališče«? »Neodvisno gledališče« je poklicna avantgardna scena, kajti le tako ji je zajamčen uspeh. Sloni na dveh temeljih: na članih svojega kolektiva ter na občinstvu, oziroma javnosti širom naše domovine. Dela deset mesecev: od septembra vključno do junija. Priredi deset gledaliških predstav, tečaj avantgardnega dramskega študija, razstave mladih umetnikov, izdaja vsak mesec program kot nekako svojo gledališko revijo, priredi konec leta zaključni gledališki festival ter predavanje o novih gledaliških etrujah. Kakšna sta repertoar in stil »neodvisnega gledališča«? Žižkov repertoar ni postavljen neredno, prilagoden zgolj osebnim samoglavostim in blagajni, temveč je načrten in cikličen. V tem se bistveno loči od repertoarja oficialnih scen. Je strogo umetniški in predvsem izrazito naroden. Obuditi hoče našo pozabljeno ljudsko igro in tako postati pobornik naše narodno-kulturne dediSČine. K temu svojemu namenu bo prišlo seveda postopoma, s tem, da bo prikazalo tipično ljudsko igro drugih narodov, Pričeti namerava s prvo slovensko igro >Veseli dau ali Matiček se zaenkrat Se žal nI uspela. Dosegla je uvrstitev nekaterih novih krajev v seznam povlaščenih turističnih postojank. Vso pozornost je posvečala stanju naših cest. V okviru letošnjega Mariborskega tedna prireja veliko razstavo cest. Dosegla je izboljšave v telefonskem prometu. Zelo intenzivno je bilo propagandno delo, pa le Zveza pri tem tesno sodelovala z ljubljansko Zvezo za tujski promet. Najvažnejša akcija je bil reprezentativni prospekt zdravilišč in letovišč Slovenije. Posebno pozornost je posvečala načinu plasiranja propagandnega materiala predvsem v intv zenistvu. Velikega propagandnega pomena za naš tujski promet Je bilo študijsko potovanje predstavnikov domačih in inozemskih turističnih birojev po Sloveniji, ki se je vršilo od 3.—14. maja. V času od 28,—31. avgusta 1937 je organizirala tudi študijsko potovanje madžarskih zdravnikov in iur-nalistov po Štajerskem. V svoje varstvo je prevzela Zveza razgledni stolp na Pohorju, ki je bil zelo zanemarjen, ter ga je dala temeljito popraviti. Notranja organizacija dela Je stremela predvsem za zvišanjem sedanjih" !n iskanjem novih virov dohodkov. Tujskoprometna zveza flnanslra svoje pomembno delo večinoma iz lastnih sredstev, ker so podpore le neznatne. Najvažnejši dohodek predstavlja prodaja železniških, ladijsidh in zračnih vozovnic za tu- in inozemstvo. Nadaljnji viri dohodkov so organizacija in izvedba skupinskih izletov, nabava vizumov, prodaja sejni-skih legitimacij in strokovne potovalne literature, dohodki iz nakupa in prodaje tujega denarja ter prodaja srečk državne razredne loterije, ki jo je Zveza lansko leto uvedla. Bilanca izkazuje razmeroma majhen primanjkl^j 25,481.31 din. Ss$a strokovnega odbora u lesne proizvod«. Dne 16. t. m. 'se šeštatie v Belgradu ožji strokovni odbor '■a gozdne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na dnevnem redu so; Poročili o trgovinskih pogajanjih z Grčijo in Švico. Predlogi za sejo nemško-jugoslovanskega lesnega odbora, ki bo 22. avgusta v Crikvenici, vprašanje izvoza lesa na Madžarsko, izvoza orehovega lesa, vprašanje železniškega koneesioniranega špediterja na Suiaku in v Dubrovniku, železniška vozninska vprašanja in splošna razprava o položaju na lesnem trgu. Nekaj pripomb k teoriji o načrtnem gospodarstvu. V »Zeittchrift iiir Nationalokonomie«, ki izhaja na Dunaju, razpravlja profesor ljubljanskega vseučilišča g. dr. Aleksander Bilimovič o načrtnem gospodarstvu ter je svojo razpravo »Einige Bemerkungen zur Theo-rie der Planwirtschaft« izdal »edaj v posebnem odtisu. Avtor zagovarja mešan sistem, po katerem bi bila najboljša oblika kompromisna: skupnostno in kapitalistično gospodarstvo. Jesenski velesejem v Pragi bo letos nč 2. tfc ti, septembra. Število razstavljalcev znaša nad 3000. 50% popusta na češkoslovaških železnicah, znatni popusti na drugih evropskih železnicah. Dotok zlata v Švico. V dobi od 31. julija do 6. avgusta »e je zlati zaklad Švicarske narodne banke povečal za 8.17 na 2.794.17 milij., devizni zaklad pa za 2.98 na 387.5 milij. irankov. Naročnina za flPoned. Slovenca" naj se plačuje izključno samo po »S 1 o v e n č e v 1 h« položnicah št. 10.6501 Poglejte dobro na to Številko! Dne 10. avgusta. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ueizpremenjen na 238 blago. Nemški čeki so v Ljubljani malo popustili na 14.445—14.045, v Zagrebu so beležili isto, v Bol-gradu 14.45—14.65. Nadalje 60 beležili v Zagrebu za sredo septembra 14.25—14.45, za konec septembra in sredo oktobra 14.40—14.00. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.90-29.60, v Belgradu 29 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,772.308, v Belgradu 1,817.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometu 989.000 din. Ljubljana — tečaji s prtmom? 1 Amsterdam 100 h. gold. „ . , 2372.06-2387.20 Berlin 100 mark 1744.02—1757.90 Bruselj 100 belg....................741.02 Curih 100 frankov . , . . . 996.46—1008.52 London 1 funt ...».„„ 212.06—214.111 Nawyork 100 dolarjov , , , . 4822.26-4358.57 Pariz 100 frankov......118.39— 119.83 Praga 100 kron ...... 150.24— 151.8-1 Trat 100 lir...........228.20— 231,28 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.9175, London 21.32, NewyOrk 437, Bruselj 73.95, Milan 22.975, Amsterdam 238.175, Berlin 175.10, Dunaj 33, Stockholm 109.90, Oslo 107.10, Kopenhagen 95.20, Praga 15.08, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 395, Carigrad 3.50, Bukarešta 325, Helsingfors 9.40, Buenos Aires 113.75. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 09.50 —100, agrarji 61.50—(>3, vojna škoda promptna 482—484, begi. 0bv. 92.75—94, dalm. agrarji 92— 92,50, 8% Bler. pos. 07.75—98.75, T/o Bler. pos, 93.50—94, 7% pos. DHB 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7275—7300, Trbovoljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99—; 100, vojna škoda promptna 484—486. begi. obv, 98—94, dalm. agrarji 92.50—93 (92.50), 4% sev, agrarji 61.75—62.25, 8% Bler. pos. 98.50—90.50, 7% Bler. pos. 93:50 denar, 7% pos. DHB 99 denar, 7% stab. pos. 98.50—99.50, — Delnice: Narodna banka 7250 denar, Priv. agrarna banka 228 denar, Trboveljska 180—185, Našice 510 blago, Gutmann 58 blago, Isis 15 blago. Tov. sladk. Bečkerek 600 blago, Osj. sladk .tov. 115 blago, Osj. siv. 180-220, Dubrovačka 850 denar, Jadr. plovba 850 denar, Oceania 770 blago, Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 —100, agrarji 63 blago, vojna škoda promptna 484—486, begi, obv. 93.75—94, dalm. agrarji 92.75 —93,25 (92.75), 8% Bler. pos. 98.75 denar (98.75), 7% Bler. pos. 94,50—94.75 (94.50), 7% pos. DHB 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7275—7300, Priv. agrarna banka 230.50—231.50 (drobni kom.). Cene Sivine in kmetijskih pridelkov V Murski Soboti dno 5. avgusta 1938. Biki? I. vrste 5—6, II. vrste 4,50—5, III. vrste 4; telice: I. vrste 5—6, II. vrste 4.50, III. vrste 4; krave: I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrsto 2.50; teleta: I. vrste 5, II. vrste 4; prašiči: špeharji 9—10, pršu-, tarji 8—9 din kilogram žive težo. Goveje meso: I. vrste 10—10, II. vrsto 12—i T4, III, vrste 10—12; svinjina 16; slanina 17; svinjska mast 18; čisti' Vned IS^H;' govejo surove kože 8—9, telečje surove kože 12—14 din kilcgram. Pšenica 160—180, rž 150—170, oves 120—180, koruza 140—150, fižol 150—200, krompir 80—100, seno 80—40, slama 20—25, pšenična moka 400, koruzna moka 250 din za 100 kilogramov. Navadno mešano vino 5—6, finejše sortirano vino 12—1A din za liter. Žitni trg Hovf Sad. Ječmeni bč. srem. novi 140—145. —-'Koruza: bč. srem. 130—132, ban. 127—129. Tendenca stalna. — Promet srednji, Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, 11. avg,: 12 Čajkovskij op. 74: Šesta slmi fonlja v h-moln (ploSčo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Domača glasba (Itad. orkester) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ura: Mati Ange^ lina in llrankoviči (dr. D. 1'opovič prof.) — 10.50 10 minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. glod.) — 20 lto-, munske narodne pesmi (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (&. dr. Ilndolf Kolarič) — 20.30 Prenos promoi nadnega koncerta iz lloguške Slati-ie. Dirigent A. Nci'-fat — Si Napovedi, poročila — 22.15 Slovenske narodno ob spremljevanju Itad. orkestra, poje g. Drago Žagar. DrugI programi i Četrtek, 11. avg: Belgrad-7,agreb: 20 Oporna nra, »1 Ork. konc. — Praga: 19.30 Zab. gl., 20.25 Radijska Utopija, 22.30 Kvnrtet — Varšava: 19.25 /.nI), gl., 22 Komorni lione. — Sofija: 19.15 Nar. gl., 19.45 Klavir, 22 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 20.15 Opereta, 23.35 Cig. ork. — Dunaj: 20 Val 1S38—1038 — 20.30 Nar. in zah. gl., 24 Nočni konc. — K/inigsbergi ŽO.IO Operetni večer — Frankfurt-Stuttgart: 20.15 Ork., zbor in solisti — Monakovo; 10,15 Oporetni vočer. ženk ln končati z izvirno slovensko komedijo, na osnovi naših legendarnih prizorov in običajev. Vse uprizoritve bodo sintetične, to je, vsebovale bodo tudi glasbo, petje, ples in običajno glumo. Iz svojega repertoarja je Žižek izločil vsa naturalistična in klasično-realistlčna dela, to pa zaradi svojih stilnih smernic. Šteje se med romantike. V vsaki igri bo skušal obdelati en del svojega novega stila, dokler ne dobi s poslednjo uprizoritvijo čistega aluzionizma, kakor je imenoval to novo smer na mednarodni konferenci gledaliških avantgardistov v Pragi. Stilno bo U>-rej skušalo hoditi njegovo gledališče povsem nova, lastna pota. Lastniki tega novega gledališča so udje gledališkega kolektiva, ki so med sabo enakopravni. Iz svoje srede izvolijo za eno polletje upravniški odbor, ki gospodarsko vodi gledališče. Udje so rnzločujejo med seboj zgolj po delitvi deln v 1 dramatika ozir. dramaturga, 1 uradniškega nameščenca, 2 režiserja, 1 komponista, 1 koreografa, električarja in 8 igralcev. Umetniško se podrejajo obema režiserjema, ki skušata uresničiti lastni gledaliSkl stil. Kolektivu je pridružen studio oziroma šola za mlade talente, ki po potrebi izpopolnjujejo ansambel. Ker hoče »neodvisno gledališče« ustvariti novega sintetičnega igralca, morajo biti vsi udje pokorni strogi šolski disciplini gledališča. Dan je strogo odmerjen v gimnastične ure, glosben pouk, vaje, študij gledališke kulture, splošno izobrazben tečaj In prosto razpravljanje. Gospodarska uprava »neodvisnega gledališča«-, kakor si ga je zamislil Fran Zižck, jc v vseh točkah preračunana do potankosti. Fran Žižek bi se s svojim »neodvisnim gledališčem« rad naselil v Celju, ki ima svoje Mestno gledališče s 427 sedeži. Ne zahteva nlkake s'ubvenclje, temveč le gledališče v najem, kurjavo in elektriko zastonj — torej samo to, kar uživajo tudi druga društva. V petek, 12. avgusta pa bo Fran Žižek nastopil z »neodvisnim gledališčem« v Mariboru v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. Dr. Ivan Dornik. France Bevk v luči italijanske kritike Bevk spada med tiste redke slovenske pisatelje, ki eo že koj po vojni prodrli v zapadno-evropke literature, zlasti med Italijane, ki so prevedli nekaj njegovih prvih črtic ( v reviji »I noslri qtiadernic). Z večjim delom ga je predstavil U, Urbani, ki je lani prevedel njegovo »Kresno noč« (I fuochi di S. Giovanni). O prevodu je »Slovenec« svoječasno že poročal. Sedaj so se začeli oglašati glasovi kritike. Zanimivo je, kaj pravijo >Le lingue estere« v Milanu (julij 1938, str. 231). Ocenjevalka L.(ucia) K.(rasnik) piše sledeče: »Naše občinstvo pozna med slovanskimi literaturami najbolj rusko in poljsko literaturo; malo ali nič pa ne ve o slovenski slovstveni produkciji, zlasti ne o sodobni. Zato moramo biti dvojno hvaležni U. Urbaniju, ki si je nadel nalogo — ter jo tudi izvrstno dovršil — da nas je seznanil z enim najznačilnejših del Fr. Bevka iz Cerkna. Bevkovo delo obsega skoraj dvajset zvezkov razno vsebine, od pesmi do kritik, od pripovednega do zgodovinskega romana. Iz »Kresne noči« pa je rizvidno, dn je pisateljeva duševnost predvsem izredno pesniška. Kdor je s tako svežimi občutki in s tako barvitim gledanjem občutil mračno legendo o Jalovniku in Pečeh, strmem gorovju, čigar zasneženi vrhovi so podobni ljudem, no more biti drugega kot pesnik. To je izredno občutljiva duša, ki v zgodovini svoje zemlje podoživlla pretekle čase, jih čuti in se jim vdaja ter jim končno vdihno novega resničnega življenja na straneh, ki so često resnično lepe, vedno pa privlačne. V »Kresni nočk je bedno življenje planinske vasice v fevdalni dobi, ko so bili kmetje sužnji lastnikov zemlje, istočasno pa gospodarji svojim hlapcem. Elementarne strasti vrejo in bruhajo na dan z nevzdržno silo in pripeljejo pastirja Jureta, sina Mateja, ki je iz ljubezni moril, dn se omadežuje z istim zločinom in da potegne za sabo v propast ljubljeno onečaščeno ženo, očeta in vso vas, katero zažge. Toda dejanje ni važno, čeprav je privlačno, ciovek bere knjigo in z rastočim zanimanjem zaradi diha poezije, ki jo vso preveva. Resničnost in legenda, ljudje in škrati, čustva vseh časov in stare vraže, vse se prepleta in meša, oživlja, se utelesuje in dobiva barvo pod peresom Bevka, ki nas spravi v stik s svetom, ki Je za nas popolnoma nov in je vredno, dn ga spoznamo. Ne razumem slovenščine; pri branju prevoda pa človek lahko razvidi težave, ki jih je prevn-jalec gotovo moral premagali, da je dosegel jasno italijansko obliko, katero se mu je posrečilo dati pripovedovanj U.* »3, i. imena in priimka avtorja drame: Herman Geljski, 27. desni pritok reke Volge, 29. začetni črki imena in priimka avtorja pesmi: Kje so moje rožice, 30. rojstni kraj francoskega svetnika, 31. najvišje bitje, 32. začetni črki imena in priimka Bleiwei-sovega sodelavca pri »Novicah*, 33. finski pisatelj romanov (1861—1922), 35. sodobni judovski pisatelj romanov, 36. sodobni slovenski fantovski list, 38. gora v severovzhodni Istri, 40. začetni črki imena in priimka ljubljanskega humanitet-nega profesorja izza Vodnika, 41. norveški dramatik (1828—1906), 42. začetni črki imena in priimka nemškega filozofa, 43. mesto v severni Dalmaciji, 45. priimek Tomaža Edisona, 47. začetni črki imena in priimka sodobnega indskega pisatelja romanov, 48. skrajšano žensko krstno ime, 50. začetni črki priimka in imena sodobnega slovenskega dramatika, 51. mohamedanski bog, 53. kraj med Cerkniškim jezerom in Starim trgom pri Ložu, 55. koroški zbiratelj narodnega blaga, 57. obmorsko mesto v severni Dalmaciji. Navpično; 1. kraj severovzhodno od Višnje gore, 2. mesto ob istoimenski reki v Jugoslaviji, 3. škotski prevajalec sv. pisma (1505—1572), 4. pristaniško mesto v severovzhodni Italiji, 5. začetni črki imena m priimka sodobnega danskega pisatelja romanov, 6. začetni črki imena in pri-imena slovenskega pesnika (1835—1869), 7. nekdanja pokrajina v severni Grčiji, 8. slovenski pesnik iz Slomškovega kroga, 10. moška oseba iz Vernovega romana: Carski sel, 13. kraj ob reki Čakava na Koroškem, 15. pripadnik izumrlega naToda, 16. ženska oseba iz svetega pisma, 17. gora v severozahodni Mali Aziji, 18. nekdanja trdnjava v srednji Srbiji, 23. nemški humoristični pisatelj (1831—1910), 25. slovenski humoristični list (1886—1888), 27. gora v srednji Grčiiji, 28. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 32. dolina n* severnem Grškem, 34. turško moško ime, 36. otok V severnem Jadranskem morju, 37. naslov Gang-love naturalistične drame, 38. desni pritok Save na Hrvaškem, 39. italijansko mesto ob Adiži, 44. vrh v Savinjskih Alpah, 46. kraj v Slavoniji, 48. kraj vzhodno od Domžal, 49. angleško pristanišče v južni Arabiji, 52. začetni črki imena in priimka slovenskega grofa, 54. začetni črki imena in priimka avtorja epa: Besneči Roland, 56. začetni črki imena in priimka največjega slovenskega pisatelja, 58. kraj v Ziljski dolini na Koroškem, Rešitev križanke Avgust Vodoravno; 1, Slovan, 6. R(ecelj) A(ndrej), 7. Enos, 9. Livek, 11. as, 13. M(ažuranič) I(van), 14. Kos, 16. Erik, 17. utor, 19. Bari, 20. ol, 21. Uri, 23. re, 24. Boka, 26. Lah, 27. A(leksij) N(ikolajev), 28. Obir, 29. M(encinger) J(anez), 30. T(raven) A(nton), 31. Jaipur, 34. tonaža, 39. Zore, 41. Soter, 42. Ak, 44. Ig, 45. sirota, 48. L(ah) l(van), 49. Nanos, 50 O(bradovič) D(ositej), 51. baraka. Henry Ford — človek, ki ne pride nikdar prepozno Slavni ruski igralec in režiser, Konstantin Stani-slavski, po vsem svetu znani umetnik še iz predvojne Rusije, je 75 let star umrl v Moskvi. 30. julij Vsako leto 30. julija pa se Ford izogne svojemu običajnemu dnevnemu redu. To je njegov rojstni dan in tedaj si privošči nekaj počitka. Vožnjo s kolesom opravi 6eveda prav tako kot druge dneve, ne obiskuje pa pisarn in tovarn, temveč naredi izlet na svoji jahti. Za ta dan povabi tri ali štiri ducate 6vojih dobrih prijateljev in znancev in prebije ta dan v svetem miru in razmišljajoSih pogovorih. Zastopnikom tiska, ki ga na ta dan obiskujejo, deli kar vrste naukov, o katerih važnosti in pravilnosti je brezpogojno prepričan. Sploh je Ford človek, ki zaupa izključno sam sebi in se mu zdi vse, kar misli in pravi, nezmotljivo. Dne 30. julija letošnjega leta, ko je izpolnil 75 let, je dejal žurnalistom, ki so ga intervjuvali; »Pet in sedemdeset let —- pet in dvajset milijonov Fordovih avtomobilov. Vse v Življenju mora biti v nekakšni harmoniji.« Nekoč jc imel predavanje o svojem izumu, to se pravi o Fordovih avtomobilih z vsemi izpopolnitvami novejšega časa. Znano je, da je on ustva- V Valholmu pri Stockholmu so priredili svetovne tekme s čolni kanuji. Na sliki svečana otvoritev. Angleška orjaška ladja »Queeen Mary« si je na svoji poslednji vožnji prisvojila »sinji trak«. Oceanska orjakinja je potrebovala za svojo pot čez Atlantski ocean samo 3 dni 20 ur in 2 minuti in je bila za 3 ure hitrejša kot francoska »Normandie«, ki je imela lani to odlikovanje. Kadar Ford sprejema Vsak, ki bi bil rad sprejet v njegovo tovarno, se mu mora osebno predstaviti. Izmislil si je svoj lastni način preizkušanja, po katerem (se morajo ravnati njegovi ravnatelji, ko hočejo dognati, ali imajo kandidati kaj smisla za svoj poklic. To je na primer način za preizkušanje o točnosti in redu. Ravnatelj vzame iz svojega etui-' ja smotko in išče ognja. Ker ga ne najde, ga zahteva od posetnika. Če sedaj posetnik takoj pravi: »Ga nimam!« ali če takoj potegne iz določenega žepa vžigalice ali vžigalnik, ne da bi kaj iskal, je izkušnjo opravil. Kakor hitro pa se obira in išče pp vseh žepih, jo je polomil, kajti po svoji naravi ni »sistematičen«. Drug način je na primer ta, da se tedaj, ko prosilec sedi v ravnate- Št. 199. Priieli so ga Tedaj je veliki mojster z jasnim glasom oznanil viteza Ivanhoea za zmagovalca in je izjavil, da je Rebeka nedolžna. A komaj je utihnil odmev njegovega glasu, ko je pridirkala četa jezdecev v polni opremi, s črnim vitezom na čelu, na bojišče. »Videti je, da sem prepozno prišel,« je ob pogledu na truplo dejal črni vitez. »Toda, Wil-fred Ivanhoe, to ni bilo prav, da si se tak, kakršen si, udeležil boja.« »Saj ga nisem jaz ubil, marveč prst božji,« je slovesno odvrnil Ivanhoe. »Naj počiva v miru,« je dejal kralj in se je pobožno pokrižal. »Toda, časa nimamo nič. Zatorej, Bohun, storite svojo dolžnost!« Eden vitezov je stopil naprej in položil roko na Malvoisina, rekoč: »V imenu postave zaradi veleizdaje!« Veliki mojster je srdito zavpil: »Kdo si upa prijeti templarja, pa Se na njegovem svetu?« »Jaz, Hcnry Bohun, grof Eseški!« jc odvrnil vitez. -To pa »tori na povelje kralia amilcškeiJa, Riharda Plantaceneta, ki ga vidite pred seboj!« je dodal kralj in privzdignil šlem. Ameriški kralj avtomobilov Hcnry Ford slovi po tem, da še nikdar v svojem življenju ni prišel prepozno. Ves dan si je razdelil kot urnik in nobena stvar ga ne more odvrniti od te razdelitve. Prav tako kot dan pa si je razdelil tudi teden. V petek si umiva lase, v torek obišče dvorano št. 10, v sredo pa povabi ravnatelje vseh komercialnih pisarn na večerjo. Sploh dela vse po natančno določenem dnevnem programu. Ko ga je nekoč vprašal neki časnikar, ali je v svojem življenju sploh že kdaj prišel prepozno, se je namuznil in dejal: »O, pač, enkrat samkrat! To je bilo pred pet in sedemdesetimi leti. Zdravnik me je tedaj pričakoval en dan prej. Toda proti temu pri najboljši volji nisem mogel nič!« Ford — kolesar Vsak dan ob pol osmih zjutraj je moči srečali Forda na njegovi vožnji s kolesom sleherni dan prevozi tri kilometre okrog svojega posestva, ki ga sam obdeluje, Tudi pri tej stvari ima vedno enak tempo. Ford poudarja, da mu je ta dnevna vožnja potrebna za njegovo zdravje, prav tako kot črna redkvica, ki jo vsak večer jemlje s seboj v posteljo in jo potem zribano poje, preden zaspi. Svojo življenjsko modrost zelo rad zbira v gesla in izreke, s katerimi potem poučuje ljudi. Tako, na primer, ima navado reči o svojih dveh najbolj znanih življenjskih navadah: »Kolo na tešče — to je nekaj za vse! Zvečer pa redkvica črna — to je moja trma!« ril ljudski avtomobil in s tem ugladil pot cenenemu izdelovanju avtomobilov na veliko, ki se je nezaslišano razširilo. Neverjetno je ponosen na svoje uspehe in to je v svojem govoru tudi omenil. Ko ga je neki časnikar vprašal, ali se spominja, da se mu je kdaj tudi kaj ponesrečilo, se je namuznil in odgovoril: »Pači In tudi to je bilo neko vozilo, v katerega sem veliko zaupal. Ladja miru! A, žal, se mi ni posrečila!« Ford — puritanec V svojih osebnih zadevah je Ford neverjetno skromen. Je tako malo, da je kar čudno, ne pije nobenega alkohola, ne kadi, ne pozna nikakršnega razkošnega stanovanja in spi v navadni železni postelji. Ko je nekoč slišal, da spi prezident Masaryk tudi v taki postelji, je z odobravanjem ljevi pisarni, nenadoma začuje znak, da gori. Po tem, če je posetnik nervozen ali ohrani prisotnost duha, se izkaže njegova zmožnost. Ali pa nenadoma pozvoni telefon in dvigne ravnatelj slušalko ter začne pogovor; nenadoma pa izroči slušalko obiskovalcu in mu veli nadaljevati pogovor. Tudi takojšnji odziv ob tako nepričakovani vključitvi v nov položaj se oceni. Ford zbora dovtipe o sebi Poleg starin pa Ford le še nekaj zbira: vse dovtipe, ki so v zvezi z njegovimi avtomobili. Njihova množina je nezaslišano velika, toda Ford trdi, da je vsak posamezni dovtip neplačana reklama za njegove vozove. Za nove in posebno učinkovite dovtipe daje celo nagrade. Najbolj mu jc všeč oni, v katerem se pripoveduje, da je pošta po neprevidnosti odposlala v Fordovo tovarno majhen zaboj starega železa. Tam so te železne odpadke iztožili in sporočili odpošilja-telju: »Obžalujemo, da posameznih delov ne moremo več sestaviti. Proti naplačilu 25 dolarjev I pa lahko dobite popolnoma novega Forda.« menil: »Potlej mora biti prav razumen boy tale Masaryk Ugaja mi in bi me prav veselilo, če bi ga nekoč lahko spoznal!« Njegovi lasje so gosti in snežnobeli. Pred mnogimi leti je sam iznašel neiko vodo za lase, s katero si sedaj sam neguje lasišče in prisega nanjo. Poudarja, da se mora zahvaliti samo tej mešanici, da ni dobil pleše, in recept zanjo daje samo prav posebno dobrim prijateljem. Ford zbira starine in se zalaga z vsemi mogočimi tehničnimi novotarijami. Zelo čudno pa je, da ga popolnoma nič ne zanima umetnost in literatura, čeprav je nekoč celo sam napisal neko knjigo, ki pa je imela uspeh le bolj zato, ker je bila vsekakor nekaj posebnega. Tedaj so ga obdolžili protižidovstva, kar je pa popolnoma zanikal. Trdil je, da so ga popolnoma napak razumeli. Ford rad pleše valček Na domačih svečanostih, ki jih prireja, ni nobene moderne glasbe. Zvest je ostal plesom, kot sta valček in lancier, o moderniih plesih pa ne mara nič slišati. Kadar pleše s svojo ženo, s katero bosta letos praznovala zlato poroko, zapre oči, kot bi pozabil na vse, in pleše z neko predanostjo, ki jo je sicer opaziti pri njem samo, kadar dela. Ford in Fordson Edina delničarja velikanskih Fordovih podjetij v Detroitu v državi Michigan sta Henry Ford in njegov ein Edsel, njegov edini dedič. Po njem se imenuje neka vrsta traktorjev, za katere je sestavil načrte Ford mlajši, »Fordson«. Ford mlajši je verna slika svojega očeta in ta je ponosen na to, da se bo nekoč, ko on umre, nadaljevalo delo v njegovem smislu. Ne prvi ne drugi ne vozita avtomobila znamke »Ford«, temveč »Lincoln«, luksuzni voz, ki ga je Ford prvotno nameraval izdelati nalašč in samo za svojo ženo. — In če Forda vprašajo, kako dolgo bi rad še živel, z nasmehom pravi: »Rad bi doživel še petdeseti milijon Fordovih avtomobilov!« Križanka krogi Navpično: 1. Sreje, 2. L(inhart) A(nton), 3. Veliki Bogatin, 4. Anima, 5. Novi, 8. sekulariza-tor, 10. Kot, 11. Ararat, 12. sirena, 15. S(peckter) O(tto), 18. Rihar, 19. Buzet, 20. Oki, 21. Ulm, 22. Ra, 25. Ob, 32. Po, 33. Ur, 35. os, 36. nos, 37. že, 38. ar, 40. egida, 43, kasa, 44. Ilok, 46. Rab, 47, ona. Dva tisoč nevest iščejo. Japonci močno delajo, da bi se v Mandžurijo izselilo čim več Japoncev. V ta namen so ustanovili posebno mandžursko našel,jevalno družbo, ki bo te dni poslala z Japonskega zopet čez 2000 novih japonskih kolonistov. Ker pa je premalo, da bi se v Mandžurijo selili le moški Japonci, je la družba sedaj v tokijskih listih priobčila oglas na celi strani. V tem oglasu družba kliče mlade Japonke, naj se oglasijo, katera bi hotela vzeti za moža mandžurskega naseljenca ter ga spremljati tjakaj. V oglasu je rečeno, da pride tako do moža 2400 mladih japonskih deklic. V Newportu Harboru t Kaliforniji so priredili dirko jadrnic; morje i« bilo kar belo od afih, toliko jadrnic ie j« udeiežiio dirke Vodoravno: 1. sodobni češkoslovaški skladatelj, 4. kraj ob Temenici na Dolenjskem, 8. nekdanje mesto v Veliki Rusiji, 9, prestolno mesto Norveške, 11. začetni črki imena in priimka avtorice: Kristusovih legend, 12. mesto severno od Marseillea v južni Franciji, 14. župna vas južno od Ljubljane, 15. skrajšano žensko krstno ime, 17. desni pritok Donave na Bavarskem, 19. reka v zahodni Sibiriji, 20. srbsko moško krstno ime, 21. egiptovsko božanstvo sonca, 22. pritok reke Drine, 24. starogrški bog vojske, 26, začetni črki PO SLOVENSKI DOMOVINI Središče ob Dravi Edinstvena proslava 20-letnice Jugoslavije. Nekaj tukajšnjih društvev, ki se rada bahajo 6 svojo naprednostjo in nacionalnostjo, je priredilo dne 7. avgusta proslavo 20-letnice Jugoslavije. Udeležba ljudstva je bila slaba, ker je prireditveni odbor 8 svojo strankarsko zagrizenostjo storil dovolj, da je (Sni Več ljudi odbil, pa še to. maloštevilno občinstvo je pred zaključkom prepodil dež. Zato te proslave ne bi niti omenjali, ko ne bi postala zaniriiiva zaradi svojevrstnih govorov, ki naj bi po zamisli prirediteljev dali vsaj proslavi poseben čar. Toda občinstvo je bilo raVno v tej točki silno razočarano. Častni govorniki njso dosti povedali o• Jugoslaviji in o njenem .osvobo-jenju, pač pa o zlati svobodi, ki jih čaka, ako se spremeni režim... Pripovedovali so v svojih govorih stvari, ki nimajo nič opraviti s tako lepo proslavo, kot je 20-letnjca Jugoslavije, nasprotno celo skrunijo ta pomembni spominski dan. Ali spada, recimo, k praznovanju 20-letnice Jugoslavije, da'se napada in smeši duhovščina, ki je z nadškofom Jegličem na čelu največ doprinesla k naši svobodi? Pa pride slavnostni govornik in govori o njih kot o »črnih prosvetnjakih in o de-beluhar jih, ki govorijo, pa ne storijo nič za ljudstvo«. Saj z »debeluharji« menda ni mislil govornik na nacionalne trebuščke, ki jih je imel pred seboj? Ali 6pada na tako državljansko proslavo norčevanje iz verskega čustvovanja, ki je v splošnem zvenelo iz govorniških besed? Ali je v skladu s tem spominskim dnem, da so na njem padale besede, prikrojene tako, da se je popolnoma razumelo: Kdor gasilec — ta Sokol?, kakor tudi, da se ne boje vsakega malega greha, ter da se jim ni treba držati materi za krilo ter hoditi v farovž po Informacije, ki so potrebne za vsakdanje življenje. Čudimo se posebno, da se je tudi sredi-ška gasilska četa pokazala solidarno s takimi načeli. Zdi se, da so naši naprednjaki to proslavo uporabili samo zato. da so za njo skrili svojo politično zagrizenost in nestrpnost do katoliške Cerkve. Po odredbi občine pa bi jim morali še vsi izobesiti zastave I — Celo ljudje, posebno tujci, ki niso našega mišljenja, so obsojali način proslave 20-letnice Jugoslavije v Središču, ki se ni vršila v duhu narodne in verske strpnosti, ampak v duhu sirovosti in politične zagrizenosti. Upamo, da bo v prihodnje oblast posvečala tem društvom več pozornosti, da ne bodo izrabljala podobnih proslav v take temne namene, ki žalijo versko čustvovanje našega naroda in delajo razdor med državljani. Laško Kakor smo že poročali, bo 21. avgusta v La-gkem katoliški prosvetni tabor. Pokroviteljstvo je prevzel minister g. dr. Miha Krek. Tabora se bo udeležil tudi ban g. dr. Marko Natlačen, Taborne svečanosti se bodo pričele že v soboto, 20. avgusta s slovesnimi večernicami v nadžupnij-ski cerkvi. Govor bo imel g. dekan dr. Krulc. Nato pa bodo zažareli po okoliških hribih kresovi. V nedeljo zjutraj ob svitanju dneva bo budnica. Pri- vseh jutranjih vlakih sprejem gostov ter nato odhod na telovadišče, odkoder bo krenil sprevod ob 9 na Slomškov trg k službi božji. Cerkveni govor in mašo bo imel zastopnik'.g. škofa kanonik,,g. dr. Ivan Žagar. Po maši na trgu zborovanje.,. Govorila bosta preds. zveze fantovskih odsekov dr, 2itko in urednik »Slovenca« Franc Terseglav. Popoldne ob 3 telovadni nastop ob Savinji s sodelovanjem celjske vzorne vrste. Na popoldanski prireditvi bo govoril minister g. dr. Krek Slovenska Bislrica Priprave za proslavo 20 letnice Jugoslavije. Pod predsedstvom župana g. dr. Schaubacha se je v tuk. občini osnoval meddiruštveni odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Slovenski Bistrici, da izdela program za skupno organizacijo proslave. Osebna vest. G. Franc Šircelj, postajenačel-nik na tuk. postaji, je bil te dni premeščen v Domžale. Svojemu zvestemu in zavednemu somišljeniku in možu odločno katoliškega prepričanja želimo tudi na novem službenem mestu mnogo sreče in uspehov. Krško Člen 74. zakona o notranji upravi se glasi: »Državne oblasti obče uprave morejo prisoditi kazen, predvideno v čl. 78. zaradi nedostojnega nastopanja ali vedenja na javnih ali javnosti pristojnih mestih, ako se moti javni red, mir, varnost morale ali dostojnost, ali, ako se dela javno pohujšanje.« Tega predpisa bi se bil smel po prepričanju očividcev brez dvoma poslužiti pretečeno nedeljo javni stražnik v Krškem. Gruča nedoraslih fantov in deklet je namreč sredi popoldneva in še proti večeru hodila v sklopu v skrajni razgaljenosti s harmoniko in deloma pevajoč znano himno po najbližji okolici krškega mesta in celo v mestu samem, in to na najbolj prometnem kraju pred okrajnim načelstvoin. Tujec Zagrebčan, ki se je slučajno pripeljal s svojim avtom mimo ter stopil na pošto, se je ironično vprašal ob pogledu na ta prizor, če morda danes v Krškem ne slavijo pusta. Trezno misleči ljudje so se izpraševali, če ti mladi fantje in dekline nimajo nikakšnih staršev ali če niso videli nobenega vzgojnega zavoda od znotraj in bili deležni nobene vzgojne besede pri kakšnem kulturnem društvu. Nekdo pa je hudomušno pristavil, da spadajo v zagrebški Maksimir, in to v tisti oddelek, kjer opice preganjajo ujetniško dolgočasje z ogabnim počenjanjem. Vsi dostojni Kr-čani, in to je večina meščanov, želijo, da se te vrste nastopi v Krškem več ne ponovijo. To zahteva splošni čut dostojnosti, zahtevajo pošteni-6tarši v 6Voji upravičeni zaskrbljenosti za svoje še nepokvarjene otroke, to zahteva ugled mesta, ki hoče kot letoviški kraj v svojo sredo privabiti tujce in je ob prometni cesti med Zagrebom in Zidanim mostom, koder švigajo številni avtobusi Hrvatov in Nemcev, dovolj izpostavljeno njihovemu opazovanju. Nedavno izišla okrožnica kraljevske banske uprave dravske banovine o turizmu zahteva med drugim, da je treba s smotrno vzgojo turističnih krogov in ostale javnosti vzbuditi in utrditi smisel vobče, posebej pa čut dolžne pozor- nosti, vljudnosti in takta v različnih, često kočljivih odnošajih proti tujim gostom. Izgrede vseh vrst je treba v kali zatreti. uost, ki je na oddihu ali na okrevanju, potrebuje mnogo miru, zato je treba preprečevati povzročanje nemira, ropota, kričanja ali razgrajanja. Naj bi duha te okrožnice upoštevali tudi v Krškem vsi mladi ljudje. Zato naj poskrbe v prvi vrsti starši, v interesu tujskega prometa naj odpre svoje oči olepševalno društvo tudi v tem oziču in če to ne zmore odpraviti ne-' dostatkov, naj poseže vmes po svoji službeni dolžnosti tudi javna oblast (občina, okrajno načelstvo). Trata v Poljanski dolini Fantovski odsek in dekliški krožek na Trati1 priredita dne 15. avgusta velik mladinski tabor pod pokroviteljstvom ministra dr. Kreka, ki se bo-tabora tudi osebno udeležil. Takor bo združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva in z blagoslovitvijo novega prapora fantovskega odseka. Vse okoliške odseke vabimo, da se tega zaključnega tabora v Poljanski dolini polnoštevilno udeleže, da tako skupno proslavimo tudi 20 letnico naše države. Prireditev je celodnevna. ... ■ Novo mesto Podružnica SPD v Novem mestu priredi dne 15. avgusta izlet v Gorjance. Na Trdinovem vrhu bo ob 10 sv. maša. Ta dan bo ob 5 zjutraj vozil avtobus do tovarne. Prijave sprejemajo v trgovini g. Kosa. _ Kongres katoliških esperantistov Današnji spored: Ob 8 sv. maša v stolnici, Sv. mašo daruje prevzv. g. dr. Gregorij Rožman, pridigoval bo g. dr. Julij He-wera iz Egerja. Ob 10 bo slavnostni zaključek kongresa v frančiškanski dvorani. Najvljudneje vabimo cenjeno občinstvo, da se udeleži sv. maše v stolnici in zaključka kongresa. Inozemski gostje se bodo nato odpeljali v svojo domovino, drugi pa si bodo ogledali našo domovino. Opozarjamo, da velja polovična voznina še do dne 16. avgusta. Legitimacije žigosa kongresna pisarna v hotelu »Metropol«. — Pri zaprtju, motnjah 'v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Iz Julijske krajine Žrtev strelo. Na Vrsniku pri Ledinah je 2. t. m. divjala huda nevihta, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Strela je namreč udarila v Fran-čiško Podobnikovo, poročeno Kavčič, staro 43 let, ki je sedela pri odprtem oknu z majhnim otrokom v naročju. Žena je bila takoj mrtva, otrok pa je ostal nepoškodovan. Umrla je bila mati (zeic številne. družine. --- •» Sv. Lucija, Težka nesreča se je-Zgodila zadnji torek okrog 11 dopoldne v bližnjih Kozarščih, ki je zahtevala življenje 4'K1^tnega fantka. Težki tovorni avto Stanislava Pod^o nika iz Čepovana ju vozil les od Sv. Lucije v Droblar. Na zadnjem 0"i''l'u pod Kozarščrtini je srečal voz, za katerim je hodila gruča otrok, med njimi tudi Adolf Bukovec Ko so otroci nenadoma zagledali pred seboj kanijon, so se splašili. Mali Adolfek je skočil preko ceste, pa se hotel v zadnjem hipu vrniti k tovarišem. Prišel je pod kolesa, ki so ga zmečkala. Šofer je vozil počasi, saj je ustavil tovorni voz tako hitro, da je ubo^i fantek obležal pod zadnjim kolesom. Nesrečni Bukovčevi družini iskreno sožalje 1 Volče. Umrla je .24. julija gospa Ana Duša, sestra Katarine Cotič. žene sfoječasnega glavnega urednika tržaške »Edinosti«. Dosegla je 83; let. Dolgo vrsto let je preživela v Egiptu kot vzgojiteljica. Bila je pobožna žena, ki je veliko darovala za cerkev, pa rada pomagala tudi sovaSčanom. N. p. v m.I Utopljenec v Vipavi. V Vipavi v bližini Bilj so pred dnevi našli utopljenega moža, starega približno 50 let. Pokopali so ga v Biljah, kdo in od kod je utopljenec, pa še niso mogli dognati. Za cimberje je dal življenje. V Podselih, kjer sedaj delajo orjaški jez za doblarsko elektrarno, so trije mladi delavci, doma iz Furlanije, dobili skomine po cimberjih. Šli so k nekemu tamkajšnjemu kmetu in so si jih hoteli privoščiti brez gospodarjevega dovoljenja. Slednji jih je pa zapazil in pričel nanje kričati. Prestrašili so se in zbežali. Rili so pa tako zbegani, da niso pazili na podselske strmine, zato so zdrknili preko robov,ja in se ponesrečili. Eden se je pri padcu ubil, druga dva so spravili v bolnišnico., Kaše gospodinje kupujejo kuhinjske krpe, namizne prte, perilo itd. pri I. TRPINU, Maribor, Vetrlnjska ul. 15. Spod 15. septembra bo v Belgrada slovesno otvorjena šola za telesno vzgoio Kdorkoli je pri temeljih iskal vzroke naših športnih neuspehov, je moral s prstom pokazati na takse, ki ovirajo gospodarski razvoj športnih organizacij — in na našo srednjo šolo, ki je danes, kakor pred dvajsetimi leti športu še vedno nenaklonjena. Nedavno je predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič izjavil, da je nastopil čas, ko bo država posvetila športnemu pokretu ono painjo, katero po pravici zasluži. Obljubi so sledila dejanja: finančni minister je ukinil takse na športne prireditve, minister za telesno vzgojo pa je napovedal ustanovitev »Višje šole za telesno vzgojo«. Naša športna stavba je dobila s tem dva tako močna temelja, da lahko govorimo o najboljših prognozah za razmah športnega pokreta. Srednješolcem je potrebna dobra iportna podlaga. O jugoslovanski »Višji šoli za telesno vzgojo« smo - V našem listu že ponovno razpravljali. Ta šola je neobhodno potrebna, ker ie velika škoda, da se vrši srednješolska telesna vzgoja po zastarelih sistemih. Mladi učitelji športa in telovadbe, ki bodo zbrani iz vrst izkušenih športnikov in ki bodo končali enoletni strokovni tečaj v Belgradu, bodo brez dvoma navdušili mladino za šport in ii dali dobro podlago za treniranje posameznih športnih disciplin. Potrebno bo samo še, da se število tedenskih telovadnih ur poveča in s tem bo dana možnost, da se bodo desettisoči dijakov že v dobi telesnega dozorevanja razvili v čile m borbene športnike. Kdo bo sprejet v Višjo iolo za telesno vzgojo? ■4 Višja šola za telesno vzgojo bo slovesno otvorje-na v Belgradu 15. septembra t. 1, Sprejeti bodo samo dobri telovadci in športniki, ki so končali srednjo šolo, Prednost pri sprejemu bodo imeli oni kandidati, ki so končali šolo za rezervne oficirje in diplomirani filozofi, ki čakajo na službo. V posebnem pripravljalnem tečaju bo vodstvu dana prilika, da bo izbralo kandidate za sprejem, pri čemer ne bodo odločale le telesne sposobnosti, temveč zlasti duhovne. Študij bo trajal eno leto. Sprejetih bo do 50 kan-' didatov. Prvotna zamisel, da bi živeli slušatelji v posebnem internatu, se žal ni mogla uresničiti. Tako se bodo morali slušatelji v glavnem vzdrževati sami, od ministrstva za telesno vzgojo pa bodo prejemali obede v skupni menzi in kompletno športno opremo. Stanovanje si bo moral poiskati vsak sam. Za šolske prostore je najelo ministrstvo za telesno vzgojo veliki dom sokolskega društva Belgrad »Matica«, kjer je več telovadnic in predavalnic. Predavanja iz anatomije, fiziologije in prve pomoči bodo v prostorih belgrajske medicinske fakultete. Učni načrt Komisija, ki je sestavljala učni načrt, je izbrala le najvažnejše predmete, ki so razdeljeni v štiri skupine: 9 I. praktične vaje (telovadba, šport, igre); . II, zdravoslovje (anatomija, fiziologija, biologija, higiena, masaža, prva pomoč); , III. vzgojesiovje (teorija in organizacija telesne vzgoje, splošno vzgojesiovje, dušeslovje, metodika, -praktični nastopi in hospjtacije, zgodovina telesne vzgoje, državljanfRa'$$ifojaf; " '■ IV. upravoslovje (zakonodaja v zvezi s telesno : vzgojd?."! '•"'• - • u Učni načrt kajpada ni izčrpan, kar je z ozirom na kfatko učno dobo (2 semestra) popolnoma razumljivo. Šp6rtu v praksi se bo poklanjala velika pažnja. Poučevala Se bo osnovna telesna vzgoja, plavanje, nogo- Oglas Konvikt šolskih sester v Ljubljani VII., Zg. Šiška, vila Raja se preseli s 1, septembrom 1938 na Celovško cesto št. 98 (pri stari mitnici). Vožnja s tramvajem v središče Ljubljane traja samo 5 minut. — Prostorna hiša, .lepa sončna veliko dvorišče s košatimi kostanji. lega, Predstojništvo. CELO LETO MOST (sira) lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brez kakih aparatov! Brez izgube časa I Brez strokovnega znanja! 9 pomočjo NIP A K O BIN A A/II. Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavnol Poceni! Higijensko! Odobrilo Ministrstvo poljedelstva. pol i" e" brezplačno? RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1. met in druge igre, lahka atletika, orodna telovadba, boks, smučanje in vojaške vaje. Zaradi pomanjkanja časa je moralo izpasti iz učnega načrta več športnih panog, kakor veslanje, tenis, drsanje in sabljanje. Bodočnost šole za telesno vzgojo. Enoletni tečaj, ki bo letos otvorjen v Belgradu, bo le začasna in zasilna ureditev produkcije strokovnih športnih učiteljev. Zavedamo se, da je enoletni študij skoraj prekratek za obsežno gradivo, katero mora obvladati sodobni učitelj telovadbe. Tudi je na dlani, da bi bil poklic telovadnega učitelja mnogo lažji, če bi poučeval poleg telesne vzgoje tudi znanstvene predmete. Zaradi tega bi bilo najboljše, da bi se telesna vzgoja uvedla kot predmet na filozofske fakultete, kjer bi se vezala s prirodoslovnim ali kakim drugim študijem. Tudi na Češkem ali .1. pr. v Nemčiji nimajo več posebnih visokih šol za telesno vzgojo, temveč stolice na univerzah. V naši državi za sedaj še niso dozorele razmere, da bi se lahko v najkrajšem času organiziral uspešen študij telesne vzgoje na univerzah. Zaradi tega se je ministrstvo odločilo za začasno rešitev, to je za enoletni tečaj v Belgradu. Delati pa bo treba vsekakor na tem, da se ustanove stolice za telesno vzgojo pri univerzah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Ko smo o tem govorili z znamenitim nemškim strokovnjakom in tvorcem držav, športnega polja v Berlinu, prof. Marchom, je odločno zastopal mišljenje, da spada telesna vzgoja na univerze in da je treba stvarno, kakor tudi krajevno strogo ločiti izobrazbo moških in ženskih telovadnih učiteljev. Kakor 6e zavedamo važnosti dogodka otvoritve Višje šole za telesno vzgojo v Belgradu in kakor to dejstvo toplo pozdravljamo, tako opozarjamo istočasno na boljšo rešitev problema izobrazbe telovadnih učiteljev: pri univerzah naj se ustanovijo stolice za telesno vzgojol Še nekaj podrobnosti. Prejeli smo več pisem, v katerih kandidati za šolo za telesno vzgojo prosijo za podrobne informacije. Zaradi splošnega interesa objavljamo na tem mestu še nekaj podrobnosti. Državni uradniki (učitelji, suplenti itd.), ki bi se hoteli prijaviti v enoletni tečaj, bodo morali sami prositi za dopust ali podati ostavko na državno službo, ker je tečaj mišljen v prvi vrsti za absolvente srednjih šol, ki še niso v službah. Stroške, ki so zvezani s študijem, bo krilo ministrstvo za telesno vzgojo. Stanovanje si bo moral oskrbeti in plačevati vsak sam, hrano pa bodo prejemali vsi slušatleji v skupni brezplačni menzi. Tudi stroške, ki bodo v zvezi s smuškim tečajem in s ta-borenjem, bo krilo ministrstvo za telesno vzgojo. Vsi slušatelji bodo prejeli od države enotno opremo: trenirke, telovadno obleko, telovadno in športno orodje itd. K Sprejemnemu izpitu bodo pozvani kandidati na strošk^ ministrstva, ki jim bo krilo polovično vožnjo III. razreda brzega vlaka. Po enoletnem študiju, odnosno po končanih izpitih bo absolventom tečaja priznana kvalifikacija ta učitelji telovadbe in športa na srednji šoli. Z ozirom na veliko pomanjkanje telovadni^ nfiteljey , na srednjih šolah (ministrstvo prosvete ni potrebovalo za sedaj čez sto telovadnih učiteljev) je zelo verjetno, da bodo vsi absolventi prvega tečaja takoj dobili službe. Prvi tečaj je mišljen samo za moške. Ljubliana: Hajduk Drugo kolo liginega tekmovanja nam pripelje v Ljubljano najbolj renomirano enajstorico v ligi. Ni čudno, da naše razvajeno športno občinstvo to srečanje najbolj ceni, tako, da so se vse tekme s Hajdukom odigrale pred rekordnim številom obiskovalcev, ki so bili očarani s tehnično uglajeno igro gostov in njihovim južnim temperamentom, ki daje nogometu posebno obeležje. V postavni četi dalmatinskih mojstrov je ukoreninjena velika ljubezen do Splita, katera se ne da ločiti , od imena Hajduk. Za krasno urejeno igrišče, zidane tribune in Hajdukov dom so žrtvovali Splitčani velike vsote. Idealna harmonija klu-bovih simpatizerjev je za naše pojme nerazumljiva, saj se vidi klubov znak v gumbnici najvišjega javnega predstavnika, ki ga ravno s takim ponosom nosi, kakor vsak zadnji pristaniški delitven Da se je Hajduk obdržal med elito naših nogometnih klubov kljub svoji osamelosti, je iskati vzroka v tem, da ima Dalmacija ogromno število talentiranih nogometašev. Ne smemo pohabiti, da je Dalmatinec rojen za nogomet. Če bi temu klubu bilo omogočeno srečevanje z renomi-ranimi moštvi, kakor n. pr. belgrajskini klubom, potem ne dvomimo, da bi vse klube prekašal za razred. Ko pozdravljamo sinove sinjega Jadrana v Ljubljani, pozivamo slovenske športnike, da se v pedeljo polnoštevilno zbero na igrišču in da z dostojnim podžigom bodrijo naše fante v veliki borbi. Motodirke na Ljubelj Na praznik, 15. t. m. ob 10.30 dopoldne bomo Videli na našem ponosnem Ljubelju edinstveno športno prireditev — VIII. mednarodno gorsko Jnototfirko, ki jo priredi Motoklub Ilirija ob proslavi svoje 25 letnice. V nedeljo, dan pred dirko bo pa dopoldan na vrhu Ljubelja cilj mednarodne ciljne vožnje, za katero so se že prijavile močne ekipe iz Italije, Nemčije in tudi iz Zagreba, ki ga bo zastopal I. Hrvatski Motoklub. Brez dvoma pa bodo sodelovali tudi naši domači motOciklisti. Opoldan, ko bodo dospeli vsi gostje na cilj, bodo Ilirijani odkrili svojemu, lani tragično preminulemu predsedniku Zalokarju spominski drog, -na čigar vrhu bo zaplapolala ilirijanska zastava. S tem se prične svečana proslava 25 letnice MK Ilirije. Vsi skupaj sc nato podajo v dolino, kjer bo pri Ankcletu pozdrav gostom, ki se nato odpeljejo na Bled in v Bohinj, a zvečer jim priredi Ilirija športno zabavo z razdelitvijo daril ciljne vožnje. — Na tekmovalni progi se bo medtem popoldne vršil glavni trening vseh prijavljenih vozačev dirko, ki bo naslednjega dne, v ponedeljek ob 10.30 nopoldne. K samim dirkam, v ponedeljek zjutraj, bo Vozil poseben Putnikov avtobus (prijave v Put-nikovi biljetarnici), oni pa, ki hočejo videti tudi Ciljno vožnjo in trening vozačev lahko pridejo že v nedeljo z vlakom in naprej z avtobusom in •bodo preživeli dva lepa dneva na našem Lju-belju, I * SK Man. Danes od lfl dali« nbvezmi trening za ;v»e verificirane igralcc. Po treningu sestanek zaradi i nedeljskih tekem. _ Načelnik. Lep uspeh jugoslovanskih sabljačev 6. in 7. t. m. je bila v Portorose v Italiji mednarodna sabljaška akademija med moštvi Julijske Italije in Jugoslavije. Tekmovanje je priredila Italijanska Sabljaška zveza s pomočjo raznih kopaliških ustanov in z njim začela vrsto medsebojnih srečanj, ki naj poglobijo prijateljske vezi obeh narodov tudi na športnem polju. Tekmovanje se je vršilo v soboto 6. t m. na terasi Palače hotela. Tekmovalo se je V florfetu in sablji na 8 zadetkov. V italijanskem moštvu sta se nahajala poleg ostalih tržaški prvak Santoste-fano in dr. Cosciani, (ločim so Jugoslovani postavili sledeče moštvo: v floretu: Mažuranič Vlado (Zamak, Zagreb), Ferlan Maks (Ilirija, Ljubljana); v sablji: Ladan Tibor (Hakoah, Subotica), Orosz Aleks (Ilakoah, Subotica) iu Radovič Milivoj (Zamak, Zagreb). Po zelo lepih in napetih bojih se je tekmovanje končalo z zmago Jugoslovanov 3 : 2 (37 : 34). Predsednik jurije je bil g. Rastelli, ki je sodil na obče zadovoljstvo odlično. Italijani so se zelo pohvalno izrazili o našem moštvu, tako glede šole, kakor discipline. Za to tekmovanje so bila razpisana darila, med katerimi je občo pozornost vzbujal dar jug. gen. konzula v Trstu g. Radovana Petroviča. Naše moštvo je tudi poleg posameznih daril prejelo lep srebrn pokal, dar kopališko uprave. Celotnemu tekmovanju je prisostvoval jugoslovanski konzul g. Kneževič, ki je naše moštvo nazaj grede v Trstu predstavil g. gen. konzulu Petroviču, ki je bil zelo vzradoščen ob uspehu in jo kot bivši sabljač še posebno spodbujal naše sabljače k nadaljnjemu delu. Tudi ob priliki kosila, ki ga je g. gen. konzul priredil našemu moštvu, nam je zaželel še nadaljnjih uspehov. Mars: Jugoslavija (Celje) Ker so nam celjski klubi tako rekoč tako malo poznani je Mars povabil za nedeljo dopoldne celjsko Jugoslavijo, katere še do sedaj nismo videli v Ljubljani v Ljubljani. Svoječasno gostovanje Marsa v Celju ni bilo ravno rožnato, zato pa upajmo, da se bodo Marsovci sedaj bolje odrezali. Videli bomo igrati Marsovo novo moštvo, katerega naloga bo tudi reševati točke v bodočem prvenstvu. Ako so Celjani res tako dobri, kot so zadnje čase pokazali, se bo videlo v nedeljo dopoldne na igrišču Ilirije. Pričetek ob 10 dopoldne. Vesti športnih zvez, klubov in društev Kolesarska sveža kraljevine JupoHavije. Pozivamo vozače vseh podzvea, ki so so prijavili /.a sodolovanjo nn tridnevni etapni dirki okrog Hrvntuko tn Slove-, nljo, da pridejo v potek 1.2. t. m. ob 7 zvečer nn Hosta-no'k v prostore HKtl-n, Ilion 7«, kjer (lolio od tohn. reforenta zvezo vso potrebno informacijo. Htartnino naj dirkači prtneso s »oboj. Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije (sini-heno). Zvoza priredi v nodoljo 21. nvgusta t. t. dirko z« državno prvenstvo prvorazrednih dirkačev nn progi Ljubljana—Zagreb nn 150 km. Start jc v Ljubljani nn Tyrševi cesti oh fi zjutraj. Cilj v Zagrebu. Podrobno informacije glodo to dirko, razpisa itd., dobite pri zvozi in podzvozah. — Tokmovaloi, ki potujejo v Ljubljano na dirko, morajo Imoti s Rolioj embnlaio, v katero spravijo h voj o obleko za prevoz v Zagreb. Zav<>l mora biti označon z imenom lastnika, da ue bo katat zamonjave. riY-To: V PLAVIH KANTAH muhe, komarje in vso golazen MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. liiTTrrirTTTffll Vsa lahka letna oblačila ei nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. 14 KOLESA (najnovejši letošnji modeli iv največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina ljubl|ana • Tyrleva cesta 36 ^nasproti Gospodarske zveze* Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu G. Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47. Tel. 25-91. (1) Svetovno znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana ln odporno einajllrana, z nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44. Damske obleke, pralne za dom od 48 Din naprej, cefir in triko bluze od 30 Din, krila od 45 Din, beli in kreton predpasniki od 18 Din, otroške oblekce, damsko perilo, pidžame i.t.d. razprodaja po globoko znižanih cenah pred vselitvijo v novi lokal tvrdka F. I. Goričar - Ljubljana Sv. Petra cesta št. 29 Čajno maslo nudi Kovačlč Avgust, mlekarna, Šmarje pri Jelšah. (1) Vino odlične vrste, belo ln rdeče - prodam do 100 hI po dnevni ceni. - M. Bar-tullč, Videm-Krško, Sre-ntč. (1) Rakete topiče, bengalsko ogenj Itd. - dobite v železnlnl Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. (1) Modroce posteljne mrože, železne zložljive postelje, otonia-ne, dlvane in tapetniške izdelke nudi najceneje E. Zelenka Maribor, Ulica X. okt. 5 Ugoden nakup morske trave, žime in cvilha za prevleke pohištva Resnico govore, ko trdijo, da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele in motorna kolesa. Velika Izbira! z o. z. št. Vid nad Ljubljano BSBS2B1 Parcela skupno ali razparcellra-na, v izmeri ca. 8000 m1, naprodaj. Lega ob novi državni in banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Poizve se: Vižmarje 100. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večjo število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Hiša z moderno urejeno ln dobro ldočo parno pekarno zaradi bolezni takoj naprodaj. Vpraša se v upr. »Slov.« pod št. 12583. (p) Službodobe Pekovskega pomočnika dobrega raznašalca, takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12562. (b) Brivskega pomočnika dobrega in hitrega delavca, s finim nastopom — sprejme Vajt, Kranj, (b) Pekovskega pomočnika za splošno delo, sprejme Ignac Vrečko. Leskovec pri Krškem. Navijalka z večletno prakso, dobi stalno zaposlitev v tovarni pletenin Novak Janko, Radovljica. - Ponudbe istotja. (b) Hlapce h konjem izvežbane za vožnjo hlodov iz gozda — sprejme Parna žaga Rog d. z o. z., Podstenica, pošta Toplice pri Novem mestu. (b) Konci Ahačičs Trije tički 48 Mav-mav posluša dušico Maco Joj težko je nosil dušica-Luksi, in reče: »Dovolj si, revica, trpela, ker mišk nobenih nisi vjela. Že res! A miške, jej, so zlobne! Kar poglej! Vso luno so mi že zasedle in kos za kosom je odjedle. Požrešne so tako, da jo vsak mesec pojedo. Vselej jo moram spet zgraditi in miške z lunice poditi. Nihče teli sivih zlob ne rabi. Zato: pobijaj jih! Ne zabi!« Tako govori Mav-mav in poljubi dušico Maco, ki se takoj spremeni v staro muco Maco. Vsi trije se lepo zahvalijo prijaznemu Mav-mau, nato pa odlete k soncu. punčko Taciko in muco Maco! Kaj kmalu je bil ves zasopel in jezik mu je visel daleč iz gobčka. Zato so letali le počasi. Taciki pa je bilo to kar nekam po godu, ker se je manj bala. Sicer je pa tudi njena ljuba Maca čepela tik za njo in ji dajala poguma. Leteli so in leteli deset dni in deset noči vedno bolj in bolj počasi, končno so pa vendar zagledali sonce že prav blizu. 1 Pohištvo I Elegantno jedilnico (mahagonlj), dobro ohranjeno, 7000 din ; kopalnico, slike, lestence itd. — zaradi premestitve prodam. Ogled v nedeljo. — Erna Ladstetter, Domžale, Rojska cesta 11. (š) Ržene rožičke kupujemo. - »Salus« d. d., Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 10. (k) Polnojarmenik premera 65—75 cm, rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno poslati na Pllana Mamula, Vrbosko. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah OERNE, juvelir, Ljubljana VVoliova ulica št. 3 Dvosobno stanovanje sončno, oddamo s 1. septembrom v II. nadstropju na Aleksandrovi cesti 6 v Mariboru. (č) H I Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico! Din 6.800 — 2.500 din potrebujete da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite : »ANOS«, Maribor. Orožnova. (z) BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SRECIC državne razr. loterija Vajenko sprojme modistlnja Anica Puhek, šolenburgova 6, I. nadstropje. (v) Za dve dijakinji (četrtogolko in petošolko)] iščem sončno stanovanje s prvovrstno hrano ln sploh vso oskrbo pri zdravi rodbini. Ponudbo v Upravo »Slovenca« pod »Dijakinja« št. 12530. Razpis Občina Križe v okraju kranjskem razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: mala matura. Pravilno kolkovane prošnjo, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Križe, dne 7. avgusta 1938. Mesto tajnika razpisuje Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 27, Prosilec mora biti naš državljan, Slovenec, z odgovarjajočo visokošolsko, juridično aii trgovsko izobrazbo. Znati mora tudi perfektno slovensko stenografijo, potrebno pa je tudi poleg smisla za organizacijo in zanimanjem za gospodarska vprašanja sploh, tudi primerna govorniška spretnost. - Ponudbe na gornji naslov. Vsaka protekcija brezuspešna in že v naprej odklonjena. Mizarski mojster ] Štibelj. Celje, piše: I S hvaležnostjo javljam Van., da izdelujem vsa stavbena in pohištvena dela na »Fortuni«. Toka 1 porabim približno samo za Din 20-— mesečno. — Ta stroj vsakemu kolegu najtopleje prlporoiam. peter angelo;; 13 U O 13 A NA ~ T VRi* £ VA Č.J6 IE Preklic Preklieujem svojo ženo Terezijo Hočevar ln nisem plačnik prav nobenih računov oziroma dolgov, katere bi. napravila na moje ime. - Hočevar Davorin, Kamnik. (o) Kar je srce za človeka, to je pesto (glavica) pri kolesu. — V kolikor je pesto (glavica) solidneja in močnejša, v toliko je kolo boljše in trajnejše. Švedsko pesto (glavica) „NOVO" ie izdelano iz pravega švedskega jekla, iz katerega se izdeluje naiboljše orožje. Švedsko pesto (glavica) „NOVO" je za din 30'— dražje od drugih pestov (glavic), a je zato veliko bolj trpeženo .in boljše od drugih izmed najboluih. Švedsko pesto (glavica) „NOVO" sestoji iz zelo malo delov, pa vsled tega ne kvari in ne lomi. Ako plačate za kolo 600—1500-= din. plačajte Se 30 — din več ln zahtevajte švedsko pesto (glavico) „N0V0" vedite, da boste z n)im vedno zadovo.Jnli švedsko pesto (glavica) ,,Novo" Izdeluje tovarna: Hasquarna Waffenfabrika Aktiebo-lag, Huskvarna (Švedska) Med kitajskimi teroristi Že s samim pogledom sem mogel razumeti važnost »Francoskega okraja«. Ta me je sprejel s takim razkošjem, kakršnega sem le redkokdaj srečal tudi v največjih evropskih nasol-binli. Velikanske, s cvetjem okrašene in stro-kovnjaško prezračene dvorane so si sledile. Mednarodna straža je prihajala in odhajala. Cela vrsta stavkov mi je prihajala na ušesa: francosko, angleško, nemško, rusko... Ker nisem poznal kraja, sem šel kar na slepo srečo. Tako sem prišel na neko prostorno, pokrito teraso, ki se mi je zdela baš primerna za okrepčilo Nisem edini jaz tako mislil, kajti skoraj vse mize so bile zasedene. Prevladoval je ženski spol: elegantne Evropcjke, športne Amcrikankc. Za nekaj trenutkov sein mislil, tla sem prišel v kavarno v Champs-Elysčes. »Gospod želo mizo?« je vprašal služabnik y rdečem jopiču. »Če je mogoče...« »Blagovolijo gospod iti z menoj?« Ljudje so mc zdaj pa zdaj leno pogleda-vali. Sam sem pa skušal najti komisarja z ladje. A naenkrat sem se ustavil ob klicu: »Martini« Obrnil sem se in zagledal mladega, vitkega moža, ki se je bil pravkar dvignil in mc gledal 7, odkrito osuplostjo. Njegov obraz sc mi je zdel dobro znan, a razpoznati ga pa takoj le nisem mogel. Bližal sc mi je z iztegnjeno roko. »Vi ste goto\o Martin? Janez Martin, ali nfc?« . Zavesa se je odgrnila: >Leclcrc!« Dolgo sva sc rokovala in pozdravljala! Stari tovariš iz liceja v Saint-Louisu, ki sem ga po svojem zrelostnem izpitu nekaj časa obiskoval, potem pa sem izgubil prijatelja izpred oči. likati sva se začela kakor nekdaj. »Usedi se tu... o, če bi se nadejal takega srečanja!« »In jaz?« »Kaj boš naročil?« »Eli! Pijače prosim.« Neki deček jc dobil naročilo in izginil. Drobne in sive Leclercove oči so se svetile v iskrenem veselju. »Ko premišljujem, sc vedno manj čudim, da si tukaj. Večkrat sem sledil tvojim člankom v »Dcrnieres Nouvelles«, in vem. da si vedno na potovanju. To nič čudnega ni. da tc jc poročevalska služba pripeljala v šanghaj . .« »A ti, stari? Kaj tc je prineslo semkaj?« Lcc-lerc se je začel smejati. »O. ja/ tudi tu ostanem...« »Kako to?« »I)a. Tu bivam.« »Za vraga! Torej uradnik?« »Da. Da govorim bolj točno, policijski pod-načclnik v francoski koncesiji.« »Aha!« Zadoščenje, da sem zopet videl starega prijatelja, me ni oviralo, da nc bi pomislil na koristi, ki mi jih je moglo nuditi to srečanje. »Glej. žc po svoj islužbi moraš poznati šanghaj kakor svoj žep in moraš mnogo jasneje gledati kakor kdo drugi v kitajsko-ja-ponski spor ...« »Seveda, dobro poznam stvari, toda slutiti moraš, da so kitajske stvari posebno zamotane ...« , »Proč z napačno skromnostjo! Jasno mi je, da si ti mož. ki ga potrebujem. Samo na uradna vrata se bi mogel obračati. Ti mi boš pa lahko olajšal moj posel. .« »V čem pa sploh obstoji tvoja služba?« »Glej! Jaz...« I^-clčrc mi je dal znamenje, naj ne nada- ljujem. Llstavil sem se. Prišel je služabnik in mi nalil likerja. Ko se je oddaljil, mi je prijatelj rekel: »Martin, najprej je potrebno molčanje in previdnost v vsem tem, kar se tiče kitajskih zadev.« To je rekel s tako svečanim glasom, cla se nisem mogel vzdržati smeha. »Moj I5og! Leclerc. ali si se v službi že tako pokvaril? Ta služabnik . . .« »Mogoče je nedolžen, mogoče ne ln v takem dvomu ...« »Toda poglejva.« Obraz mojega nekdanjega součenca se je omračil, glas mu je postal nekoliko suh »Poslušaj, Martin; v tej deželi sem že dve leti. ti si komaj prišel. Zaupaj mojim izkušnjam, če hočeš doseči uspeh z ene struni, z druge, da uideš raznim neprijetnostim.« »Kakšne neprijetnosti, gospod!« Moj glas ga jo omečil, kajti prijel mc jo za roko in se nasmehnil. »Ne bova se prepirala takoj po polih minutah, kar sva se dobila! Raje mi povej podrobnosti o svojem delu.« V nekaj besedah sem mu razložil poslanstvo, ki mi ga je bil zaupal oče Blanchard. Pazljivo me jo poslušal. Ko sem končal, je zmajal z glavo »Ti hi h ko napraviš s tem kakšno prav zanimivo stvur .. »Kaj praviš! To mc pa nič ne veseli.« »Zakaj torej?« »Kor se nikakor ne navdušujem za diplo-matične zvijače « »Saj so tudi brez diplomatičnih zvijač taki dogodki, ki po mojem mnenju zelo zanimajo poročevalca tvojega kova.« »O! l isti atentati, hočeš reči, ki jih je izzvalo gibanje proti tujcem?« »Točno.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce* Izdajatelj: Ivan Rakovec »Gibanje brez poleta ... neka j raztresenih uporov ..« Prijateljev obraz se je nagrbančil. Zdelo se mi je. da mu je nemir napravil resen, skoraj zamolkel glas, ko je zamrmljal: »Gibanje brez razsežnosti? Bog daj, da bi bilo res.« Utihnila sva. Večer je prinesel nekoliko svežosfi, vročina je bila ravno znosna. Imel sem vtis, da si je Leclerc prizadeval, da bi sc otresel nadležne skrbi. Prizadeval sem si, da bi srečal njegove oči. »Ali bo položaj v šanghaju drugačen, kakršnega si jaz predstavljam?« Leclcrcovi pogledi so izginili. Tlesnil je z rokavi, da bi poklical služabnika. »Dragi moj Martin,« je rekel, »imava si toliko povedati Obdržim te pri obedu, toda strogo je prepovedano govoriti o poklicu, to je, o politiki in o policiji. Kakor nekoč v gostilni v »Latinski četrti*, se spominjaš, je bilo prepovedano, tla bi le eno besedo posvetil najinim študijam « »Bodi!« Le nn pol sem bil s to prepovedjo zadovoljen. kajti moja radovednost se je bila vzbudila. a dobro som poznal Leclerca, trmastega, kakor so tudi drugi bretonski sinovi, njegovi bratje. Tolažil som so s tem, da bom napeljal ob prvi priliki, ki se mi bo nudila, pogovor na točko, ki me je najbolj zanimala. Toda Leclerc mi je priklical celo vrsto stvari v spomin in prepustil sem se gnnotju ob pripovedovanju davnih dogodkov. Kakšen spomin ima ta Leclerc! Vseli zgodbic so je spominjal, tudi takih, ki sem jih v svoji glavi pozabil kakor stare cunje v kovčogu .. Nisem se mogel vzdržati, da ne bi vzdihnil: »Postarala sva se. moj dragi...« Lahen nasmeh jo zakrii zdrave in lepo razvrščene prijateljeve zobe. 'l-artnil/ . VtVfftr CCflČiJ