I. letni tečaj Število: 52.
1914. deoember 25.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi..................2 K,
ne samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f.
če samo edne . . . . 5 K 40 f
Cepa vsakoga falata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v őerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo: naroč nina, glási i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
J pravo je njim angeo, ne bojte se."
— Luk. II. 10. —
Božični svetki mirű so tü, ali brez mirű. Toga zdaj ne rodi sveta noč. Celi svet je v orožji i išče priliko, naj kem več osmrti, ki so njemi na dén mirű, na den rojstni Krala mirű so-vražni protivniki.
„1 pravo je njim angeo, ne bojte se.* Pastérom je pravo, ki so meli dobro düšo, blágo, smileno srcé. Prebi-vali so pa tei pastera med Ježusovimi iitíprijáttíííj šterišćPga Í7 pod Svoje streho stirali, da si je mogeo med nemov živinov poiskati rojstno mesto. Dobre düše nemajo zroka se bojati, i tüdi ne smejo se, čeravno je celi svet proti Jezuši. On njim glasi po svojem angeli „ne bojte se“, mejte mir.
Je morebit hüdoba Zmagala štera v Bethlehemi, ka je Božega Sina sti-rála ? Stirala je Jezuša smilenoga, ne pa pravičnoga. Ki ne so sprejeli smi-lenoga Odküpitela, so čütili pravičen srd večnoga Sodnika.
Ali ne slišite za pár tjednov ne-smileni joč v Bethlehemi odkod je ne-smileno bio Messija stirani ? Kaj nam právi sveto pismo ? ,Glás je v Rámi slišani, joč i krič Vnogi. Ráchel je jokati za sine svoje i nej se je štela oveseliti, ár jih nega več". (Mát. II. 18.) Ráchel je jokala, predmati vseh ižrael-skih mater, štera je v Bethlehemi bila zakopana, kda je Herod dao vso malo deco moškoga spola do dve let staro spomoriti misleč si, da nev njov bo tüdi novorojeni Odküpitel. Glejte ne-mir za kaštigo, kde je kral mirű za-vrženi bio.
Zdaj išcejo mir, ali Kral mirű je pobegno v Egipt, za sebov je pa za-ptisto joč i krič, nemir i žalost, pobi-tost i obvüp v tistih srcah, štera so
njega i njegovoga mirű ne štela sprejeti.
Jezušek ponüja vsakomi mir. Vsako düšo vleče pod svoj síadki jarem, vsa-komi srci nakladi svoje lehko breme. Stoji pred vsakim srcom, kak nikda pri vsaki dvenah Bethlebema i prost, da bi ga notripüstili, ,Glej, što jim pred dverami i trkam.“ (Skriv. raz. DL 20.) Če ga sprejmemo, kak pastírje, se nam glasi z nébe „ne bojte se.“ Če pa zapremo svojega srca dveri pred njim, kak bethlehemčarje,/ odide od nas z svojim - mirem i -z*ífftísíf' iianr nemir, joč, tugo, sadove strašne svoje pravi-čnosti.
Ne bojmo se zato, ki Jezušeki slüžimo. Če se celi svet spunta, nas zato ne ostávi njagov blažilni mir. Pastérci bodimo, pastérci Jezuša iska-joči, pastérci virestüvajoči i Jezuša pozdrávlajoči, moleči, te bomo meli mir. Tem je naime povedano „ne bojte se". Kde pa nej bojazni, tam blaženi mir kralüje.
K jaslicam Jezušovim se podaj ne veren, zburkani svet, spoznaj ga za svojega Odküpitela i moliga. Ta vera ti správi mir časen i večen. Brez njé na tebi ne bo stalnoga mirü, vrela de i nadale v tvojem srci nemirovčina i nastanejo na t vojem površji novi Herodje, ki do ti narode točili, ne-dužno de coti vmarjali, zato ka si nej šteo Božega Sina pod svojega srca streho vzeti.
Kaj se je godilo na bojišči, kda smo v Črensovcih ob priliki desetletnice Marijinoga lista pobožnost držali za zmago naše vojske ?
Najvekši boj je tekeo, kakšega je svet kda vido. I v tom boji so naše čete zmagale. Ruse so naši daleč od-
tirali, zevzéli so Novi-Sandec, Pietrkovv i drüga važna mesta, mejé naše domo-vine v Karpatih so od ,neprijatela oči-stili i štera milijone rešiti nevarnosti, v šteroj je bila njihova katoličanska vera od stráni krivovernoga i razkol-noga protivnika. Začela se je pa odlo-čilna zmága 8-ga decembra, rávno te kda se je v Őerensovcih začela pobo-žnost i se je vršila procesija na čast. Brez greha poprijetoj Devici Mariji v té namen, ka bi ona Zmagala, mejé naše domovine obranila Á-iiepHjetela stlralá s pökrajin, kde vero njénoga Jezuša stiska i preganja.
Znamo, ka se pobožnosti vsesérom vršijo za zmago, Znamo, ka za njo krči vsaka düša, ali to tüdi Znamo, ka ob-činška prošnja, očitne procesije, vnoge svete meše, predge i prava pobožnost z požrtvovalnim dühom okiučana, kakša je 9 dni cvela v Čerensovcih, več primore pri Bogi, kak posamezne, na-vadne i včasi ešče mrzle prošnje. To pa tüdi ne smemo pozabiti, kak je eden slavosten govornik v toj pobožnosti trdio, pa dnes dén dober Bog velike reči samo po Brezmadežnoj Devici Mariji včini. Pri našoj pobožnosti se je pa ona, ta brez greha poprijeta častila i na pomoč zezavola.
Vüpanje mejmo zato, drago düše, ka mi, ki smo se konči v dühi vdele-žili té pobožnosti, smo dosta pripo-mogli k zmági našoj i smo dobili, kaj smo prosili vu velikoj meri. Prečistoj Devici Mariji naj bo hvala za to! Stoga pa to tüdi sledi, ka prošnje dajo zmago i ne lastna moč. I če do pravo, srčne prošnje šle z našega srca, iz vsakšega srca naše domovine mesto kunjenja i prekletstva proti nebi, če de se Mati Boža častila i nej prekli-njala, popolna bo naša zmaga. Da Bogi je vsemogoče. Na prošnjo svoje. Prečiste Matere pa tüdi rad pokaže
t
NOVINE
1914. dec. 25.
svojo vsegamogočnost. K Mariji se obrnimo zato, k Prečistoj Materi, vsi vogrski državlani, k našoj slavnoj Patroni, pa zmagali bomo.
Naročile si Novine!
Približáva se nam novo leto. Novo zgodbe de nam rodilo, tak veselo, kak žalostne. Srce naše je želno čaka zvediti. „ Novine, “ jedini tjedenski list za vogrske Slovence, je bo vestno objávlao v drugom leti, kak dozdaj. Naročile si je zato verni Slovenci, katoličanci i evangeličanci. „No-vine“ lubijo vsakoga, pomagajo vsakomi, zato ka stojijo na podlagi Kristušovoga Srcá, Večne Lubézni.
Cena Novin je za domače 3 K za amarikance pa	6 K
na leto.
Naročniki Marijinoga lista je dobijo po 2 K., če jih več vküp bodi.
Ki Novine delijo, je dobijo brezplačno i poštnino si tüdi lehko odračunajo pri pošilanji naročnine. Naročnina se pa more končimár vsako štrtino (frtao) leta naprej notri poslati na naslov :
Klekl Jožef,
vpok. plebanoš v őerensovcih.
Cserföld, Zalam.
Vojska.
"V -zadnjep številki smo že zapom-lili, ka si je naš Sveti oča rimpapá prizadevao, naj bi države, štere se vojs-küjejo, sklenole zdaj ob božiči edentje-densko premirje, to je naj bi orožje zdaj božične svetke na vseh bojisčaj počivalo. To prizadevanje našega cerk-venoga vladara je pa nej melo zaželje-noga uspeha. Rusi pa francozi so najmre odklonili to božično premirje. Zato pa morejo nebóže vojaki tüdi zdaj v teh svétih dnevaj stati na bojišči pa z orožjom v roki obslüžavati rojstvo Gos-podnovo, če se nove prošnje, v šterih rimpapa samo na dva dni prosi mir, tüdi ne sprejmejo.
Ka je novoga na bojisčaj ?
Na srbskom bojišči se je v zad-njem tjedni zgodila sprememba. Naša armada je mogla zapüstiti Belgrad, šteroga je pred kratkim osvojila. To je pa mogla včiniti zato, ka so srbi dobili dosta pomoči od rusov i francuzov pa so naše čete, štere so bile zavolo velkih naporov že jako trüdne pa zmant-rane, premagali pri Milanovaci i Aran-gjelovci, tak ka so se mogle odmeknoti z bojne črte. S tem so dobili srbi oko-lico južno od Belgrada nazaj v svoje roke. Belgrad pa leži v takšem mesti, ka ga naše čete nemorejo obdržati, či nemajo tüdi okolice v svojih rokaj. Zato je naše višiše armadno povelstvo
za dobro spoznalo pa zapovedalo, naj se Belgrad za zdaj zapüsti. Ma pa vüpanje to armadno povelstvo, ka ga v kratkom časi znova osvoji.
Veselejša poročila pa prihajajo z ruskoga bojišča. Naša i nemška armada sta tam dosegnoli te dneve jako lepe uspehe. Nemci so premagali ruse na Rusko-Polskom, naši pa v zahodnoj Galiciji. V obema mestoma so predrli rusko vojno črto, tak ka je ruska armada razdeljena zdaj na tri dele. Rusi so v teh bojaj meli velka zgübitve pa morejo bežati nazaj na celoj črti. Naši je skrbno zasledüjejo pa preganjajo.
Z Karpatov so rusi tüdi mogli po-begnoti. Nahajajo se zdaj šče samo v županiji Bereg. Pa tüdi tü je včinilo naše armadno povelstvo vsa potrebna, naj se rusi kak najprle stirajo nazaj prek meje. Ravno tak slabo se godi rusom tüdi v Bukovini.
Na francoskom bojišči nega nikše spremembe. Menši boji se vršijo vsaki čas na večih mestaj, do vekše bitke je pa dozdaj nej moglo priti. Tak je vi-diti, ka tü mata sovražnika ednake moči, zato'pa ne moreta eden ovoga prema-gati. Znabiti pa zdaj, da so na ruskom bojišči. rusi preipagani, pride hitrej do odločitve tüdi na francoskom bojišči.
Z türskoga bojišča je prišlo zad-nje dneve malo poročil. Ta poročila pravijo, kašo v aož¾SŠrfJtfa bojaj--zma gali türki. Tej boji pa šče dozdaj nemajo skoro nikšega pomena. Od bojov, šteri se vršijo na ruskom i francoskom bojišči, so odvisni vsi drügi boji, šteri se bijejo po raznih bojiščáj.
Na moiji se je zadnje dneve tüdi vršila bitka. Nemško vojno brodovje je napadnolo zhodno angležko obrežje pa je začnolo obstrelavati tri angležka pris-tanišča. Boj je trpo samo kratek čas, pa je pozročo angležkim mestam vno-žino škode.
Važnejši dogodki zadnjega tjedne so sledeči:
Srbi dobili pomoč. Nemške novine pišejo, ka je srbom prišlo pa pomoč 5 ruskih polkov. Zvün toga jih šče več čakajo. Pri Arangjelovci pa pri Gornjem Milanovaci so srbi dobili koli 30.000 vojakov na pomoč, zato so je pa naši nej mogli premagati.
Srbija prosi tüdi Bulgarijo i Gr-Čij0 za pomoč. Nova srbska Vlada je praj prosila Bulgarskoga poslanika, naj bi delao na to, ka bi Bulgaríja poslala Srbiji pomoč. Srbski poslanik v Atenaj je pa proso grčkoga ministra, naj bi Grčija Šla pomagat Srbiji. Grčki minister je to prošnjo odklono pa izjavo, ka Grčija ščé ostati nepristranska.
Rusko darilO Srbiji. Vogrske no-
vine poročajo, ka je Rusija darüvala Srbiji dve ladji. Tevi ladji sta navadno trgovskivi ladji pa sta oboroženivi s topovi. Ž njima so stražili tiste ladje, štere so vozile Srbiji strelivo.
Bulgari ščejo zasesti Skopije. Več
bulgarskih častnikov je zahtevala, naj Bulgaríja zasede srbsko mesto Skopije, štero mesto je klüč v Macedonijo. Či bulgari to včinijo, olejšajo delo našoj armadi, ka bo ležej premagala srbe.
Boji s čarnogorci. Z Cetinja se poroča, ka so čarnogorci osvojili mesto Višegrad pa zavzeli več naših vojakov. — To poročilo bi pa človek težko ver-vao. — Mesto Višegrad stoji v Bosniji.
Naši zrakoplovci nad Cetinjom. Preminoče dneve so naši zrakoplovci znova prileteli nad Cetinje, štero je glavno mesto Čarnegore, pa so metali bombe. Edno drügo poročilo pa pravi, ka so naši zrakoplovci te dneve tüdi .na fran-cosko vojno brodovje v Jadranskom morji metali bombe.
Boji pri Vielicki. V zmagovitih bo-jaj pri Vielicki je bilo zavzetih 5000 rusov, med njimi 27 častnikov.
Przemis! Stoji trdno. Zrakoplovci poročajo, ka trdnjava Przemisl, štero majo rusi okoli zapasano, stoji trdno,, pa je šče nikaj nej poškodüvana.
Dva ruskiva vlaka razlete!a. Z
Petrograda se poroča, ka sta se tam -¾kiifl vdarila dva ruskiva vlaka, šteriva sta stala z 72 vagonov™pa sta; Bila nalöženiva z trelivom. Nastao je strašen pok, šteri se je čüo na 60 kilo-metrov daleč. Vsi vagonje so bili raz-biti na male žalože, živ je pa nej ostao nišče, ki se je v bližini nahajao.
Petrograd brez! vode. Z Petro-grada se poroča, ka je mesto brez! vóde. Novi vodovod, po šterom je mesto vdablalo vodo, je najmre zmrzno, ka se je že nej zgodilo od leta 1893. Z toga je viditi, ka Vlada na Ruskom že zdaj jako velka zima.
Rusko p0S0jii0. Rusija se pogaja z londonskimi bankami za vojno posojilo. Najeti ščé 4o milijonov funtov šter-lingov.
Rusi na rumunskoj meji. Na rusko-rumunskoj meji so opazili dva ruskiva vojniva zbora. Kakše naloge mata teva zbora, to nišče prav ne ve.
Nemški casar odpotüje znova na bojiŠČe. Zdravje nemškoga casara se je tak zbolšalo, ka ešče te tjeden lejko odpotüje nazaj na bojišče.
Joffre obeče francozom zmago.
Povelnik francoske armade general Joffre, je izjavo, ka šče podeliti francos-komi narodi k božiči velko darilo. Ma najmre močno vüpanje, ka bo pre-magao nemce ešče pred božičom.
1914. dec. 25.
NOVIN«
1
Vojaške slüžbena doba na Francoskom. Francoski vojni minister ščé pred-ložiti postave, poleg štere bodo vsi za orožje sposobni francozi od 18. do 52. leta podvrženi vojaskoj slüžbi.
Kral Albert trikrat ranjeni. Zdaj se je zvedilo, ka je bio belgijski kral Albert že trikrat ranjeni i boji. Dvakrat je dobo ležejše poškodbe, tretjič je pa bio težko ranjeni.
Angležke zgübitve. Angležka armada je zgübila do 14 decembra 3871 častnikov. Med njimi je 1113 mrtvih, 2225 ranjenih, 513 jih je pa zavzetih. Z med njih jih*je bilo 15 generalov, 108 polkovnikov, 322 majorov, 1123 stotnikov pa 2303 poročnikov.
Boj za Egipt. Poroča se, ka so senuzi, ki so zavezniki türkov, začnoli napadati angleže v Egipti. Potakšem se napada Egipt od dveh stran!: na zhodi se približavle redna türska armada, na zahodi pa senuzi.
Ángležki podmorski čun v Darda-nelaj. Eden ángležki podmorski čun je preminoči tjeden priplavao v Dardanele pa je potopo türsko vojno ladjo >Me-sudie,« štera je stražila mine. Pod-morsld čun je vujšeo nepoškodüvani, či ravno ka so türki strelali na njega.
Angleži obstrelavali paléstinsko 0brežje. Edna angležka križarka je ob-strelavala, nekšo türskp utrabo, štera • leži iiied Jafov pa med Crázöv. Doseg-nola je pa nej nikših uspehov.
Türki obstrelavali Sevastopol. Türska križarka »Midili« je začnola obstre-lavati rusko mesto Sevastopol, samo ka je nej dosegnola nikaj. Edno drügo poročilo pa pravi, ka so türki šteli zažgati rusko mesto Batum, pa se njim je nej posrečilo.
Bulgari pripravleni na vojsko. Mo-
bilizeranih je v Bulgariji deset letnikov. Zvün toga so dobili vsi moški od 18. do 46 leta poziv, naj bodo pripravleni, pa naj vsaki čas čakajo, ka bodo mogli iti pod orožje.
Sestanek treh europskih kralov. Švedski kral je pozvao danskoga pa norvečkoga krala v Malmöji. S tem sestankom praj ščejo tej trije krale vje dokazati, ka Vlada med njimi dobro razmerje, pa ka v zdašnjoj sve-tovnoj vojski želejo ostati nepristranski.
Vojska vči francoze moliti. Po celom Francoskom se vršijo molitve za zmago zaveznikov. Pobožnosti se vdeležüjejo tüdi državne oblasti pa dragi takši lüdje, ki so se prle ogibali cerkvi.
Nizozemski parnik se potopo. Te dneve se je potopo eden nizozemski parnik v bližini Mindelo. Potopilo se je 24 oseb, 4 potnike so pa rešili.
Portugalska pomoč. Portugalska Vlada nakani dati angležom 35,000 vo-jakov na pomoč. Ta pomoč pa, kak edno zadnje poročilo pravi, ešče zdaj ne more biti odposlana, zato ka so se doma v Portugaliji pojavili nemiri, štere trebe prle zadüšiti.
Rusi zavzeli türke v Besarabiji. Z Petrograda se poroča, ka so rusi zavzeli pri Burnasi 23 türkov s konji. Te türke so spravili v Tarentino.
Sodba italjanskih generalov. Itali-janski general Gati sodi, ka bo odlo-čitev europske vojske spadnola na rus-kom bojišči, pa nej na francoskom. Zato pa nemci pošilajo na rusko bojišče vnogo nova vojačije.
Bulgari ne dovolijo prevažanje to-
P0V V Rusij0. Ruska Vlada je zahtevala od bulgarske vlade, naj bi ta dovolila, ka bi se po Bulgariji spravilo v Srbijo 300 topov pa 200 strojnih pušk, štere so že bile pripelane v Dedeagač. Bul-garska Vlada je to zahtevo ruske vlade odklonila, zato so topovi pa strojne puške bile odposlane nazaj na Fran-cosko.
Rimpapa za sirote. Naš Sveti Oča rimpapa je darüvao za Austro-vogrske sirote 100,000 lir.
Kak dugo bo trpela vojska. Bu-dapeštanske novine pišejo od konca vojske eta: Z mirnov vestjov lejko jrdimo,,^ ka vojska^,nikak ne bo tak dugo trpela, kak to preroküjejo angleži, ki pravijo, ka se nategne na par let. Odločitev lejko spadne že prihodnji mesec, či pa prle nej, nam jo prinese sprotoletje. — Mi k tomi pripomlimo, naj bi samo nastao zaželjeni mir kak najprle, zato ka se je prelejalo že, vno-žino krvi.
Kakši glasi idejo od Novin ?
Od zavüpnoga človeka Znamo, ka naše novine priporača več svetnih gospodov, ki so njim prle sovražni bili.
Iz Beča nam piše edna Slovenska gospá: „To vam pošlem naročnino za Novine na leto 1915-to, Prosim Novine že od decembra, ár me jako zanimi-vajo zavolo našega slovenskoga lüdstva v tom žalostno«! časi."
Iz Chicage nam piše eden šlo venec: »Edno prošnjo dara pred vas. Rad bi bio, da bi mi na pridoče leto hodile Novine. Jako se mi lepo vidi, kda človek v maternom jeziki kaj čité. Dosta se čité v teh Novinah, ka nam je hasek na düši, pa tüdi kaj novoga Človek zna. Meni se celó jako vidijo, ki sam na dalešnjem svéti zato, ka po njih zvedim, kaj je kaj novoga na našem lüblénom slovenskom kráji.“
Naši ranjenci i vojáki so malo ne mrtvi za njé. Pošilam na več krajov brezplačno je.
Vsigdar v vekšem števili si je naračajo naši dragi bratje evangeličanci.
Zočivoči, pismeno ali po drügih brezštevilno zadovolščine i hvale prihája za njé.
Neprijatelje so tüdi zamuknoli i nemajo reči več proti njim.
Ženske iz fare, kde nemajo priliko v maternom jeziki predge poslüšati, so se mi z genjenim srcom zahvalile za njé.
Poznam več mest, kde ženske moške prekosijo v čtenji i sirjenji Novin.
Deca njim je pa čerez rada. Té bister drobiž je tak raznesé, ka je veselo glédati.
Zakaj pa pišem vse to ? — Naj vidite drági naročniki, ka si mislijo dobre düše od Novin i ka bi si vi tüdi tak mislili i nadale vsi brez izjeme.— Ostanite stanovitni, Bog nam plača té filere. „Sam papir je vreden toga ma-loga penezaj pravijo Vnogi, „tisto se pa niti ne da plačati, kaj je na njega štampano."
I ka prav májo té dobre düše, je nájlepši dokáz to, ka iz 700 naročnikov je tekom leta zrašlo 2400.
Daj nam Srce Jezušovo v tom novom leti do 3000 narasti.
Siritelje, na delo, na peté, naj to doségnemo! V Novinah objávi m kde jih več prirasté.	Vrédik.
Glási.
0genj je bio na Srednjoj Bistrici 17-ga t. raeseca pri Kustec Marki. Zgo-. rela je hüta pa parma do tel, štalam pa samo streha. — 15-ga toga meseca je pa na Melinci vničo ogenj gospo-darstvo pri župani. Té dén je zgorela tüdi streha na hiši pri Balek Miháli v Šálovci.
Zgübila je knigo. ,Večna molitev“ v Beltincih novembra 5-ga Matjašéc Ana z Gumilic. Naj njoj jo nazajdá, ki jo je najšeo.
Za njim je 0dišla. Oktobra 24-ga je spadno na severnom bojišči pri Iwangorodi nadporočnik Gartner Aladár, ki se je augusta 10-ga dao zdati v Szombathelyskoj stolnici z gospicov Kleinhackl Lenikov. Tužna smrt moža je mlado ženo tüdi v grob spravila. Od žalost! je vmrla 14-ga t. meseca. Žalüje jo mati dovica.
4
NOVO®
1914. dec. 25.
Na znanje. Ki z Gerlinec žele v novom leti list, ali novine dobivati, naj se zglási pri Žilavec Ferenci.
Novi ranjenci so prišli v. D. Lendavo. Vse vküp se jih zdaj 73 vrači tü.
Poprávi se cena živeža v Zala županiji. Cena živeža se preci loči v Zala županiji od sosednih i je zatoga-volo Vnogi trgovec v nevoli. V kratkom županija poprávi pogrešek, gledoč posebno na ječmen.
Novi V0jáki. Po slednjem vojás-kom nabori lehko trdimo, da je skoro vsaki voják iz Slovenske krajine od 24—36 let. Molo što je i zostao. Daj mali Jezuš prle mir, kak bi tan trebelo na bojišče iti, po slavnoj zmági nad naprijatelom.
Na božične drevo za vojáke šo darüvali: Iz Renkovec Trátnjek Bára 50 fil., Trátnjek Ana 50 f., Korén Bára 20 f., Horvát Bára 20 f., .Korén Bára 20 f., z Türnišča Raščan Ana 20 f. Klekl Jožef z Čer. 1 k 20 f,, Sčap Števan z Türnišča 40 f., Ščap Štefan z Türnišča 10 f., Törnar Bára z Türnišča 10 f., Števanec Bára z Türnišča 20 f., Tivadar Jula z Türnišča 20 f., Moški z D. Bistrice 2 K 56 f. Odposlano v Budapešt.
Megla ga je požrla. Piše se nám: Pri veržejnskom brodi so trije mlinovje. Mlinar, ki je bio na zadnjem mlini, je te dneve spobrao pa spokrao pri mlini vse, ka je mogeo, pa je zatem odišeo s penezi v Dokležovje v krčmo. Tam so ga njegov! pomagačje že želno čakalo Dva dni so pili, se svajüvali pa modrüvali, na tretji den je pa samo ednok premino mlinar, pa njemi nega več glasa, kak či bi ga megla vzela. Njegovi omagpačje zdaj žalüjejo za njim.
ma znanje. Do 15 januara pre-sim iz vsakoga mesta odgovor, koliko »Novin" naj pošilam. To j'e tüdi ter-min naročnine. K* do 15-ga januara konči frtao naročnine ne plati to je 75 filérov,ki r.ema Marijinoga lista i 50 filerov, ki ga ma, njemi Novine stavimo.
Dári na ránjence iz Bridgeporta. Gumilic: Dominko Ivan in Verona 50 Ceni. Tkalec Štefan in Klara 1 Dollar, Čeh Jožef in Marija 2 D, Törnar ¾na 1 D, Raj Verona 1 D, Lütar Štefan (mi.) in Ana 2 D, Ferenčak Ana 1 D, Markoja Jožef in Bara 50 O, Lütar Štefan in Skledar Ana 2 D, Raj Marko 50 C, Gerič Jožef in Ana 1 D, Markoja Štefan in Žena 1 D, Törnar Ivan in žena 1 D, Dominko Jonoš in Ana 50 C, Sobočan Bara 50 O, Koroša Matjaš, Ana, Marija, Kata 2 D, Potok Martin in Terezija 50 G, Markoja Ivan in žena 1 D. — Ie Türnišča: Štefanek Fe-renc in Ana 5 D, Ferčak Ferenc 5 D, Šte-fanéc Jožef 1 D, Premoša Jožef 2 D, Kocet Ana 1 D, Törnar Ana 1 D, Zadravec Julija 50 O, Pücko Ivan in žena 1 D, Žalik Martin in žena 1 D, Štimec Klara 1 D, Lütar Jožef in žena 50 C, Laki Štefan in žena 1 D, Sla-vic Ferenc 50 C, Adamič Ivan in žena 1 D, Trboča Jožef 50 C, Maroša Jožef in žena 1 D, Štefanec Štefan in žena 1 D, Glovač Klara
50 C, Dervarič Štefan in žena 1 D, Koren Štefan in žena 1 D, Koren Jožef in žena 2 D, Kocet Ivan in žena 1 D, čižmožija Ferenc in žena 1 D, Rane Ferenc in žena 1 D, Pücko Jožef in žena 1 D, Ščap Ivan 1 D, Magdič Štefan in žena 1 D, Kolman Ana 1 D. Od Lipe: Sobočan Jožef in žena 2 D, Verčec Štefan in žena 1 D, Zver Andraš in žena 1 D, Horvat Martin 1 D, Düh Bara 30 C, Horvat Štefan in žena 1 D, Bohnec Ferenc in žena 1 D, Matjašic Ferenc 50 C, Zadravec Mihal 50 C, Düh 'Jožef 1 D, Verčec Klara 1 D, Zadravec Martin in žena 1 D, Tkalec Ivan in žena 1 D. — Iz NedeUce: Ferenčak Peter in žena 4 D, Kovač Bara 1 D, Gjörköš Peter 5 D, Lütar Bara 1 D. — Ie Renkovec: Markoja Štefan 1n žena 1 D, Režonja Jožef in žena 1 D, Markoja Bara 50 C, Režonja Barica 1 D. Iz Mide Polane: Markoja Marija 1 D. — Iz Feí. Polane: Lebar Jožef in žena 1 D, Hozjan Jožef 50 C, Hozjan Štefan in žena 50 C. — Iz Breeovice: Spilak Mag-da 1 D, Horvat Štefan in žena 50 Ceni. — — Iz Belatinec: Raduha Štefan in žena 1 D. — Bratonci: Novak Andraš 1 D, Krauthacker Martin in žena 1 D, Krauthacker Mihal 1 D, Krauthacker Štefan in žena 50 O. — Odranei: Smej Peter in žena 1 D, Gabor Barica 1 D, Gabor Ivan 50 O, Virag Kata 1 D, Antolin Jürij (Howard Ave) 1 D, Raduha Martin 1 D, Ferenčak Jürij in žena 1 D, Žalik Anna 25 C. — Iz Liporee: Bobovec Martin 1 D, Vinkovič Uršula 1 D, Hajdinjak Kata iz Ižekovec 1 D, Horvat Marija iz Dekleževja 1 D. — Iz Žizkor: Pohan Terezia 1, D, Sarjaš Kata 1 D, Sarjaš Marija 1 D, Fotivec Terezia 1 D, Kocet Matjaš iz Trnja 1 D, Kerec Ferenc in žena Cankova 3 D, Žalman Leopold in žena 2 D, Fenos Apoloníja 2 D, FenosMfakžH^,iS¾¾žt Oabui lir Alojzija od Sv. Mártiná 1 D,Cipot Anton in žena iz Kröga 1 D, Rajner Boža iz Rakičana 50 C, ,Mart-janska fara: Žankovič Janos in žena 1 D, Nemeš Ferenc in žena 1 D, Vuk Jožef in žena iz Hotize 2 D, Horvat Barica iz Čentibe 1 D, časar Ana iz Bogojine 50 C, Trajbarič Terezija iz Filovec 1 D, Ivanič Štefan Filovec 1 D, Gorza Jožef iz Bukovnice 1 D, Horvat Ferenc iz Bukovnice 1 D, Horvát Ana iz Bukovnice 50 C, Rihtarič Ferenc in žena Razkižkibreg 1 D, Zadravec Marija Vrbovec 50 O, Tropša Boža Musko Središce 50 C, Ferenčak Ferenc iz Kobilja 50 C, Voglar Alojz iz Ljutomera 50 C, Nemec Jožef od Sv. Jurija ob Sčavnici 50 C.
Kde ležijo naši ranjenci? Poleg poročil o ranjencih od 131- do 139-ga so z našega kraja: Horvat Ignac od Lipe, v Korneuburgi, Maljašec Janoš, 48 p. 3. št., streljen v črvo, v Suljinhan-i, Szóp Koloman z Soboté v Reči, Barbarič Jožef, 83. p. 12 št., obetežo, v Kremsier-i, Düh Štefan, obetežo, v Kremsier-i, Horvat Janoš, 83. p. 2. št., Horvat Janoš, 83. p. 3. št. obetežala, v Krakovi, Janža Šandor, 83. p. 15. št., obetežo, v Kremsier-i, Küplen Mihál 18. p. 7. št streljen, v Kremsier-i, Küplen Franc, 83. 2. št. obetežo, v Krakovi, Petek Andraš, 83. p. 4. št. obetežo, v Krakovi, Tkalec Janoš z Melinec, smeknjen v levo roko, v Njitri, Horvat Štefan 20 p. 12. št. obetežo, v Kremsier-i, Kelenc Ferdinand, obetežo, v Kremsier-i, Rajbar Janoš 83. p. streljen v Kremsier-i, Banfi Štefan, 83 p. 15. št. streljen v levo roko, v 01müci, ErmošaJánoš z Moravec, v griži, v Trencsén-i, Farkas Franc, 20. p. 2. št. v griži, v Reči, Horvat Franc,
20. p. 1. št. v griži, v Reči, Horvat Janoš, 48. p. 11, št., streljen, v Trencsén-i, Tkalec Matjaš od Lipe, v griži, v Tarnobrzeg-a, Kolmanič Mihál, 20. p. 2. št. streljen, v 01müci, Sand Károl, 83. p. obetežo, v Mun-kácsi, Benko Franc, 11. št. (B. p.) v griži, v Ros. Spt. No. 2—16. Kamplin Štefan 48. p. 15. št. streljen v bedro, v Gr. üllersdorfi, Kozic Jožef z Peskovec, streljen v prsi, v Budapesti, Tkalec Janöš z D. Bistrice (48. p. 15. si.) streljen v kučet, v Pnačhatitz-i, Küzmá Jürij, 48 p. 12. št., v griži, v Eperjes-i, Vidonjk Janoš od Sv. Jürja, v tifusi, v Reči, tiorican Mikloš z Polane, streljen v kazač, v Iglau-i, Grabar Jožef z Moravec, streljen v levo roko, v Iglau-i, Horvat Franc z Gerlinec, v griži, v Miéléc-i, Kološša Franc z Püconec v Iglau-i, Kranjeö Franc z Doliča, v Reči, Perervrtacha Ivan z Peskovec, v griži, v Mielec-i, Forjan Štefan; 48. p. 2. št. obetežo, v Tarnobrzeg-i. Daj njim Srce Jezušovo potrplivost!
MrtVl so: Pavlinjek Štefan z 6radišča (nov. 10. v Kremsier-i), Franc Štefan z Sobote (okt. 29. v. St;-Pölteh-i)-, Malček Jožef, 83. p. (sept. 10. v Munkacsi-i), Režonjtí -Peter z Male-Polane (dec. 8. v Badeni), Brmoša Janoš z Moravec (okt. 16. v Trencsén-i), Lončár Štefan z Zenkovec (okt. 7. v Trencsén-i). Srce Jezušovo daj njim večni mir.
GDA PRIDE MIR?
Krvávi, besen boj divja Med vsemi národi sveta;
0dselo se je mir od nas, Stajnüce smrtna tü pošást.
Vpotokaj nam že krv tečé I vláži sűhe nami polé,
Ropöt se čüje orožjá:
Pa mrtvih telaj konj teptá.
—Si)d—bazL prišeo je na nas. ^
Zdaj Bog má v rokaj vso obtőst. Ki vzeti šteli smo njem jo:
Zdaj jočemo,. trepečemo.
Skuzijo oh se nem oči,
Srcé nam bridko zaječi;
Li stari mir Želemo si, .
Za mir li molimo zdaj vsi.
—r- Oh žalost! pa ne bo mirá Dok‘ trdokorna do srca.
Ne da nam, ne, mirá naš Bog Či v düšaj ne de on Gospod.
Gda Čisto bodo nam srca',
Gda dužnost svojo vsak spozná, Gda národje v lübeznosti Božoj zjedinjeni do vsi, —
Gda čast pravica zadobi,
Gda slabi ne do klaćeiti:
Te splašeni golob rnira Se znova v naš nam kraj podá
Te düšni té nam mir podá Tak močno želen mir sveta,
Te mine bojni šüm, ropot: Kralüvao te de smilen Bog!
Mirosláv.
Pošta.
Siftár Matjaš. Strükovci. Nej ešče gor-nájdeno v Reči, kde bi bio zevzéti. — Küzmič Lujza Ropoče. Od Hári Stefana i Flisar Mihala ne prišo ešče glás nikši z bojišča. — Vogrin-čiš Apoloníja. Pertoča. Od vašega tüdi nej. Gergorec Janoš, Pejánci. Ne sem mogeo nikaj najti od Grlec Štefana i Drvariö Polda. Pavlinjek Marija Skakovci. Pisao sem na Rdeči križ, tam odnet vam pride na vaš naslov odgovor. — Žalodec Karoiina Tropovec Rávno to odgovorim. — Vsem. Vesele božične-svétke želem.
Njomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombalhelyen.