Št. 108 (16.453) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. C'J . do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob1 v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra •944 '	v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri
oa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnjo šieviiku. oilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel, 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori28-Tel. 0432/731190__________________________
Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 LIR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20,1), legge 662/96 - Filiale di Trieste
\
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO
______________J
NEDEUA, 9. MAJA 1999
Čedalje
bolj
M
repu
Bojan Brezigar
Se pred letom dni bi namig, da bi lahko Francija podpisala listino Sveta Evrope o manjsisnkih in deželnih jezikih izzval samo ironičen nasmešek. In vendar se je zgodilo. Francija, najbolj centalistična država v Evropi, simbol istovetenja naroda z državo, je priznala obstoj manjšin na svojem ozemlju. Gre za preskok, ki bo vreden omembe v zgodovini.
Se pred nekaj meseci so vsi napovedovali zmago nacionahstov na prvih volitvah za Škotski parlament. Sedaj, ko so nacionalisti izborih avtonomijo, bodo poželi lahko zmago, so pravili. Pa je zmagal Blair. Volilci so nagradih njegov pogum, da je priznal avtonomijo, in britanskih laburistov ne istovetijo več z naduto londonsko oblastjo, ampak jim priznavajo premike, ki so bili se pred nekaj leti ne-sluteni.
Kaj se je zgodilo, ali bolje, kaj se dogaja?
Nedvomno vpliva na te premike evropski veter: na eni strani je tu hitrost integracijskega procesa z ukrepi, ki so za ljudi dojemljivejši od srečanj na vrhu, kot sta npr. Schen-genski sporazum in uvedba evra (in prav nič ni pomembno, če je Velika Britanija zaenkrat izven tega dela procesa, kajti občutijo ga tudi na Otoku), na drugi strani pa zavest, da morajo sedanje članice EU nekatera vprašanja urediti doma, preden pride do širitve Unije. Med temi vprašanji so pravice manjšin, ki jih EU postavlja novim članicam kot pogoj, prav tako pa tudi regionalizacija, decentralizacija ah federalizem, kot pač želimo imenovati Pojav priznavanja večjih Pristojnosti perifernim teritorialnim organom.
Jospin in Blair sta zato Ugriznila v jabolko in sedaj so postali vidni prvi fozultati. Volilni izid na Škotskem in v VValesu dokazuje, da volilci s to Politiko soglašajo.
Kaj pa Italija? Vsi ve-}m», kako klavrno je končala svoje delo dvodomna komisija, ki si je med drugim zadala nalo-8o> da državo reformira v smeri večjega federalizna. ^ur pa zadeva manjšine, 0staja Italija čedalje bolj 11 a repu v Evropi, sedaj Predzadnja pred Grčijo, m pa se sooča z neštetimi balkanskimi problemi. Obstajajo sicer znaki, da se bo tudi v Italiji ta odnos v kratkem spremenil, vendar za zdaj ni da bi jo
BALKANSKA KRIZA / OBSODBE IN ZASKRBLJENOST ZA MOREBITNE POSLEDICE
Natove bombe razdejale kitajsko veleposlaništvo
Atlantska zveza vztraja pil napadih - Napori za diplomatsko rešitev
BRUSELJ - Nato globoko obžaluje »tragično napako«, vendar namerava nadaljevati napade, tako je povedal generalni tajnik Solana. Zaradi bombardiranja kitajske ambasade v Beogradu, v katerem so umrle štiri osebe (na sliki ruševine veleposlaništva, f. AP), so se številne članice Nata opravičile Kitajski, napad pa je doživel tudi vrsto ostrih obsodb. Zelo oster je bil ruski predsednik Jelcin, zunanji minister Ivanov je odpovedal obisk v Londonu, Cernomirdin pa je odšel v Bonn, od koder bo nadaljeval pot v Beograd. Predstavniki zahodnoevropskih držav so se zavzeli, da bi se diplomatska zavzemanja, ki so bila po srečanju G8 tako dobro nastavljanja, ne pretrgala. Za pospešitev diplomatskega reševanja problema se je zavzel tudi predsednik italijanske vlade D’Alema. Na Kitajskem pa je bombardiranje ambasade ob uradnem ostrem protrestu vlade, ki se je odrazil na zasedanju varnostnega sveta OZN, sprožilo tudi več množičnih protestov. »Shod za mir« so v Bruslju organizirali komunisti.
Na 2. strani
Pot diplomacije sedaj vse bolj strma in težavna
Predsinočnji bombni napad na kitajsko' veleposlaništvo v Beogradu je bila poslednja »napaka« Natovih pilotov in t.i. inteligentnih bomb, ki so doslej ubile več civilistov, kot vojakov. Le da ima tokrat napaka, če jo tako lahko imenujemo, mimo človeških žrtev in razdejanja, ki ga je povzročila, tudi velik simbolni pomen. To se je zgodilo v trenutku, ko se je po petkovem stališču sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-
8) končno pojavilo na obzorju drobno upanje za diplomatsko rešitev krize.
Ne vemo, če bo bombardiranje ambasade LR Kitajske, zavrlo ta komaj začeti diplomatski proces, gotovo pa ga ne bo pospešilo. Za diplomate in za diplomacijo je pot do miru sedaj dosti bolj strma, kot je bila do včeraj.
Pred kratkim umrli genialni režiser Stanley Kubrick je norost vojne krasno predstavil v filmu »Dr.Strangelove« s Petrom Sel-
lersom, ki je žal vedno aktualen in bi ki ga morale kinodvorane in televizije predvajati vsaj enkrat na mesec, če že ne vsak teden.
»Dr. Strangelove« bi po vsem tem najbrž prišel do zaključka, da se norci, medtem ko civilisti umirajo, ne skrivajo samo v dobro zaščitenih beograjskih bunkerjih, ki jih »inteligentne« bombe nikakor ne dosežejo, ampak tudi kje drugje. Morda tudi onkraj velike luže. (st)
Raziskovanje,
inovacije,
zaposlovanje
vTrsluinHaliji
TRST - Znanstveno raziskovanje v Italiji mora in more napraviti kakovostni skok, in to v interesu celotne države. Eden izmed temeljnih pogojev za to pa je povišanje sredstev, ki jih država namenja temu sektorju in ki morajo obsegati vsaj 2 odstotka državnega proračuna. Tako je povedal podtajnik Cuffaro na posvetu »Raziskovanje, inovacije, zaposlovanje«, ki ga je včeraj priredil Odbor univerza-razi-skovanje v sodelovanju s tržaško občino v Trstu.
Na 3. strani
Skupni napori pravoslavcev in katoličanov za mir na Balkanu
BUKAREŠTA -Papež Janez Pavel II. in pravoslavni patriarh Teoctist sta se v skupni izjavi odločno zavzela za vzpostavitev dialoga in miru na Balkanu, za povratek izgnanih, za olajšanje trpljenja vseh, ki živijo v Jugoslaviji, za novo sožitje vseh narodov federacije. Dokument, ki potrjuje vzpostavljeno zavezništvo med katoličani in pravoslavci za konec vojne v bivši Jugoslaviji, naj bi imel imel podporo tudi s strani beograjskega patriarha Pavla in ruskega patriarha Aleksija.'
Na 24. strani
MAJENCA / DANES PARTERJI IN PARTERCE
Maj nad Dolino oznanja, kje je praznik pomladi
Majenca, tradicionalni praznik pomladi, ki je obenem praznik vse dolinske občine in Brega, prehaja v najbolj živo obdobje. Po odprtju vinske razstave in nagrajevanju najboljših vinogradnikov, so začeli z dvigovanjem maja, glavnim simbolom praznika. Danes pa bodo parterji in parterce odprli tradicionalni ples.
Zelo dobro obiskano je bilo tudi petkovo odprtje dveh razstav v cerkvici sv. Martina (na foto KROMA utrinek s petkovega večera).
Na 5. strani
Trst: takoj živahna volilna kampanja
TRST - Igor Canciani je kot Slovenec, občinski svetovalec in družbeno angažirana osebnost naravni kandidat tržaške Stranke komunistične prenove za evropski parlament. To je na včerajšnji predstavitvi Cancianijeve kandidature podčrtal pokrajinski tajnik Bertinottijeve stranke Sergio Facchini, ki je obrazložil temeljne značilnosti kampanje za junijske volitve.
Nosilec liste SKP v severovzhodnem volilnem okrožju je vsedržavni tajnik Fausto Berti-notti, na drugem mestu pa je Fausto Sorini. Facchini je dejal, da komunisti nasprotujejo Evropi bankirjev in gospodarstvenikov, ki so jim državljanske pravice deveta briga.
Tržaška SSk pa medtem ostro polemizira z levico v zvezi s pripravami na volitve v zgoniški
občini.	Na 3.strani
EU bo sofinancirala manšinske dejavnosti
BRUSELJ - Evropska unija bo tudi v letošnjem letu podpirala dejavnost manjšn oziroma manjšinskih jezikov, še zlasti na področju izobrazbe. V četrtek je bil namreč objavljen v Uradnem listu EU razpis za projekte, ki naj bi jih EU sofinancirala v prihodnjem letu. Slo naj bi - tako piše v razpisu - predvsem za projekte z dveh področij: izobraževanja in difuzije. Na področju izobraževanja pridejo v poštev projekti, ki zadevajo pouk manjšinskih jezikov in izdelavo didaktičnega materiala, na področu difuzije pa so v razpisu izrecno omenjene izdelava mrež na evropski ravni in izmenjave izkušenj, s čimer naj bi omogočili poznavanje evropske manjšinske stvarnosti.
Na 10. strani
Sejmi: sodelovanje Gorice s Pomurjem
GORICA - Goriški in Pomurski sejem sta s podpisom sporazuma o sodelovanju postavila osnovo za graditev tesnejšega sodelovanja. Sporazum sta včeraj podpisala predsednik Goriške sejemske ustanove Lucio De Rocco in glavni ravnatelj Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Na 8. strani
NAPAD NA KITAJSKO VELEPOSLANIŠTVO V BEOGRADU / NATO SE OPROŠČA ZA »TRAGIČNO NAPAKO«
Ob oproščanjih in obtožbah se nadaljujejo diplomatski napori
BRUSELJ, MOSKVA, BONN, PEKING - Bombni »zmotni« napad na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu, v katerem naj bi umrle štiri osebe (govori se o dveh kitajskih novinarjih in ženi enega od dveh), pet pa naj bi bilo težje ranjenih, je nedvomno zapletel mirovni proces, ki ga je sprožil nedavni dogovor G8 v Nemčiji. Zavezništvo Nato se oprošča za »tragično napako«, vendar nadaljuje z napadi, izjave obžalovanja so Kitajski zaradi bombardiranja njene ambasade v Beogradu izrekli tudi predsedniki številnih evropskih vlad, med temi italijanske, nemške in britanske. V imenu zveze Nato je generalni tajnik Ja-vier Solana po besedah »globokega obžalovanja« napovedal, da se bodo napadi nadaljevali, dokler Miloševič ne bo sprejel pogojev, ki mu jih postavlja mednarodna skupnost. Podčrtal pa je tudi, da bombardiranje kitajske ambasade ne zapira diplomatske poti, temveč jo celo pospešuje. Ostro je »neopravičljivo in svojevoljno dejanje« obsodil ruski predsednik Boris Jelcin, v znak protesta ruski zunanji minister Igor Ivanov ni odpotoval v London, medtem ko je posebni ruski odpo-slanik Viktor Cemomirdin odpotoval v Bonn, kjer bo imel vrsto srečanj, med temi z nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem in kosovskim zmernim voditeljem Ibrahimom Rugovo, nato pa bo nadaljeval pot v Beograd. Ogorčena nad dogodkom je Kitajska, ob uradnih protestih vlade, ki so prišle do izraza v varnostnem svetu OZN, pa je bila včeraj v državi vrsta
množičnih protestov. V Pekingu so se pred ameriško ambasado zbrali predvsem študenti, ki so med vzklikanjem odvrgli tudi nekaj kamenja proti veleposlaništvu in ameriškim avtomobilom, ki so bili parkirani v bližini. Približno 2 tisoč komunistov pa se je zbralo na »shodu za mir na Balkanu« v Bruslju, od teh je bila približno tretjina Italijanov, protesta pa sta se udeležila tudi Ar-mando Cossutta in italijanski pravosodni minister Oliviero Diliberto.
Po noči med petkom in soboto, ki je bila za Beograd ena najhujših od začetka napadov, pa so Natova letala nadaljevala s poleti in bombardirala Kragujevac, po poročanju agencije Tanjug je bilo 13 oseb ranjenih. Ge se je generalni tajnik Nata Solana opravičil zaradi ponovne napake, to naj bi bila že de-
seta, pa je podčrtal, da je bilo v isti noči zadetih več pomembnih ciljev. Tako je rekel, da so letala zadela tudi hotel Jugoslavija, v katerem je sedež Arkanovih »tigrov«, ni šlo za naključno dejanje, je podčrtal Solana, temveč za načrten napad na človeka, ki je zagrešil veliko zločinskih dejanj in je med zagovorniki etničnega čiščenja. Ker pa si Nato, tako je naglasil Solana, zavzema za vrnitev kosovskih pregnancev na njihove domove in je odločno proti etničnemu čiščenju, ima napad na Arkanov sedež poseben pomen. Vendar Arkana in njegovih niso zadeli, pač pa je v napadu umrla vsaj ena oseba, medtem ko srbski viri govorijo o štirih.
Do kakšne napake je prišlo deset minut po polnoči s petka na soboto, je pojasnjeval glasnik Nata Ja-mie Shea, letala bi morala
napasti poslopje, \f katerem je sedež zveznega ravnateljstva za dobave in ki se nahaja v bližini kitajske ambasade. Bombardiranje »napačnega cilja«, nad katerega so letala odvrgla več »inteligentnih bomb«, pa bi lahko imelo še hujše posledice, ko bi ne izpraznili ambasade že na začetku napadov, v poslopju je bilo zato malo oseb. Napake, kakršno predstavlja bombardiranje kitajske ambasade v Beogradu, pa ne more zabrisati učinkovitosti dosedanje akcije, je še rekel glasnik Nata.
V vrstah zahodnoevropskih držav pa se ob obžalovanju dejanja in oproščanju Kitajski vrstijo tudi pozivi, naj se pospešijo diplomatska prizadevanja za rešitev vprašanja. V tem smislu se je izrazil tudi predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema.
VS OZN je le obžaloval predsinočnji bombni napad na kitajsko veleposlaništvo
NEW YORK - Varnostni svet OZN je po več kot šest ur trajajoči nočni izredni seji na zahtevo Kitajske zaradi bombnega napada na njeno veleposlaništvo v Beogradu, sprejel le izjavo za javnost, v kateri je predsednik, gabonski veleposlanik Denis Dangue Revvaka, izrazil skupno zaskrbljenost zaradi bombardiranja. V izjavi niso izrecno imenovali krivca za bombni napad, saj se s tem niso strinjale vsaj tri države članice zveze NATO, ki sodelujejo v zračnih operacijah proti ZR Jugoslaviji in imajo v Varnostnem svetu pravico do veta veta (Velika Britanija, Francija, ZDA).
Varnostni svet je že v petek pozno zvečer po ameriškem času, nekaj ur po eksplozijah v kitajskem veleposlaništvu v Beogradu začel s t.i. neformalnimi konzultacijami, ki so se kasneje podaljšale v redno odprto sejo, na kateri so lahko sodelovale tudi države, ki niso članice Varnostnega sveta, ter ZR Jugoslavija, ki ima v OZN poseben status kot nečlanica. »Salomonska« rešitev ob razpadu nekdanje SFRJ, ko Srbiji in Cmi gori, ki sta prevzeli ime ZR Jugoslavija, niso dovolili prevzema nasledstva skupne države, Beograd sicer izključuje iz dela večine organov OZN, vseeno pa lahko sodeluje na odprtih sejah Varnostnega sveta. ZDA, Francija in Velika Britanija niso hotele potrditi, da je za napad na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu odgovoren NATO, čeprav so dogodek obžalovale.
Ameriški veleposlanik Peter Bur-leigh je dejal, da NATO nikoli ne bi namenoma napadal civilnih objektov, še manj pa veleposlaništva, obenem pa zagotovil, da se bodo napadi zveze NATO proti ZR Jugoslaviji nadaljevali. Američani naj bi bili tudi pripravljeni poravnati škodo, če se na koncu izkaže, da je za bombni na-
pad res odgovoren NATO. Čeprav si tega nihče ni upal na glas povedati, pa v diplomatskih krogih še vedno velja dvom o okoliščinah napada na veleposlaništvo Kitajske v času, ko so se začeli kazati prvi znaki morebitnega preboja na diplomatskem področju pri reševanju kosovske krize. V primeru, da se izkaže, da je bilo uničenje posledica napada zveze NATO, bo to zelo otežilo mirovne napore, ki potekajo, prav gotovo pa bo vplivalo tudi na sam NATO in njegovo podobo.
Med razpravo v Varnostnem svetu so se k ostremu jeziku pri obsodbah zveze zatekli predstavniki Kitajske, Rusije in Namibije, ki so že 26. marca glasovali za ruski osnutek resolucije, ki je obsodil zračne napade na ZRJ. Proti resoluciji je takrat glasovalo 13 članic Varnostnega sveta, ki so tudi sedaj, ob izrazih obžalovanja in zaskrbljenosti, poudarjale, da se ne sme pozabiti, kdo je pravzaprav za vse skupaj odgovoren.
Po mnenju večine držav je to politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, ki je s preganjanjem kosovskih Albancev in zavračanjem mirne rešitve sprožila ukrepe zveze NATO. Kitajska je ob zagovarjanju načel nedotakljivosti mednarodno priznanih meja in suverenosti držav od vsega začetka zavračala vojaški poseg proti ZRJ.
Po koncu maratonskega zasedanja Varnostnega sveta včeraj zjutraj je Kitajska seznanila članice s svojim predlogom predsedniške izjave, vendar »jezik«, v katerem je napisana, vnaprej onemogoča njeno sprejetje. Vsaj tri članice zveze NATO s pravico do veta v Varnostnem svetu namreč nikakor ne bodo sprejele besedila, ki bi krivdo za nastali položaj zvračalo na atlantsko zavezništvo. (STA)
HBEOGRAP, TIRANA / TRUPLO SO NAŽLI V PETEK n
Za Aganijevo smrt si zvračajo odgovornost
Agonije bil desna roko Ibrohimo Rugove
BEOGRAD, TIRANA - Srbska policija trdi, da je za umor 66-letnega Fehmija Aganija, bližnjega sodelavca Ibrahima Rugove, kriva Osvobodilna vojska Kosova (Uck): zmernemu albanskemu voditelju, ki se je udeležil nedavne mirovne konference v Rambouilletu, naj bi najprej preprečili, da gre v Beograd, kjer je Rugova po pisanju agencije Beta začel pogajanja s srbskimi in jugoslovanskimi oblastmi, a ko je Rugova odpotoval v Rim, naj bi Uck ne imel več nobene koristi, da ga še zadržuje in naj bi se odločil za njegovo usmrtitev.
Take trditve pri Uck odločno zavračajo, zastopnik začasne vlade Kosova Bilal Sherifi je dejal, da Osvobodilna vojska ne pobija Albancev in niti srbskih civilistov. Izrazil je prepričanje, da so za Aganijevo smrt krive srbske tajne službe. Nemško zunanje ministrstvo pa celo pravi, da je Agani, katerega truplo so v petek našli blizu vasi Lipljane, umrl v priporu na neki srbski policijski postaji. »Nemško zunanje ministrstvo razpolaga s podatki, da je Aganija 6. maja aretirala srbska policija na nekem vlaku blizu Prištine, nato pa ga je od-
vedla v pripor, kjer je umrl,« je pojasnil tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva. Ministrstvo še ocenjuje, da pomeni Aganijeva smrt »hud udarec« mirovnim prizadevanjem za rešitev krize na Kosovu. Vlada v Bonnu od oblasti v Beogradu zahteva podrobno preiskavo o okoliščinah Aga-nijeve smrti.
Oglasil se je tudi britanski zunanji minister Robin Cook, ki je prav tako izjavil, da je Aganija ubila srbska policija. Aganijev sin je povedal, da so očeta aretirali v četrtek, njegovo truplo pa so že izročili družini.
Agani, sociolog in eden od ustanoviteljev Demokratske lige Kosova, zmerne stranke Ibrahima Rugove, je bil v središču pozornosti že 29. marca, ko je glasnik Nata napovedal, da so tako njega kot odgovornega urednika časopisa Koha Ditore usmrtili Srbi. Tudi usoda samega Rugove je bila negotova. Dva dni kasneje pa se je Rugova pojavil na vratih svoje hiše v Prištini, kasneje so v diplomatskih krogih ZDA in Uck dali vedeti, da so še živi tudi ostali voditelji, med katerimi sta bila Agani in Haxiu.
HUMANITARNA AKCIJA / POBUDA ITALIJE
Prvi kosovski begunci dospeli v Comiso
Predsednik Scalfaro v Albaniji: Proti nasilju na Kosovu, a tudi proti bombam
COMISO - Na letališče v Sigonelli pri Ragusi je včeraj popoldne priletelo prvo letalo s kosovskimi begunci, ki jih bo Italija sprejela in gostila v nekdanjem ameriškem oporišču v Comisu. »Letalski most« bo trajal
nekaj dni, saj se je italijanska vlada obvezala, da bo vsega skupaj za sedaj sprejela približno pet tisoč nesrečnih beguncev. Prve begunce je sprejela notranja ministrica Rosa Russo Jervo-lino.
Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki se je včeraj mudil v Albaniji, kjer se je med drugim sestal s tamkajšnjim predsednikom Rexhepom Meidanijem (na telefoto AP) , je medtem ostro obsodil etnič-
no čiščenje na Kosovu in se zavzel za konec bombnih napadov na ZRJ. Državni poglavar je v Albaniji obiskal tudi nekatera begunska taborišča in to ravno v trenutku, ko so iz sosednjega Kosova najavili nov množični prihod Albancev, ki bežijo pred nasiljem Miloševičevega režima.
Scalfaro je Kukesu lahko na lastne oči ugotovil v kakšnih nemogočih razmerah živijo begunci v taboriščih. Pohvalil je nesebična prizadevanja prostovlj-cev humanitarnih organizacij in še enkrat podčrtal, da si italijanski narod želi čimprejšnjega miru. Scalfaro, ki ga je spremljal zunanji minister Lamberto Dini, je izrekel priznanje D’Ale-movi vladi, ki je v prvi osebi - je dejal - angažirana za diplomatsko in politično rešitev te balkanske krize.
EVROPSKE VOLITVE / SKP
POLITIKA / PRIPRAVE NA JUNIJSKE VOLITVE
»Canciani naravni kandidat stranke«
Slovenskega kandidata včeraj predstavil tajnik Bertinottijeve stranke Sergio Facchini
SSk: V Dolini koalicija, zakaj ne v Zgoniku?
Joško Gruden bo zopet kandidiral za župana
Igor Canciani (na sliki) je kot Slovenec, občinski svetovalec in družbeno angažirana osebnost naravni kandidat tržaške Stranke komunistične prenove za evropski parlament. To je na včerajšnji predstavitvi kandidature podčrtal pokrajinski tajnik Bertinottijeve stranke Sergio Facchini, ki je obrazložil temeljne značilnosti kampanje za junijske volitve. Nosilec liste SKP v severovzhodnem volilnem okrožju je vsedržavni tajnik Fausto Bertinotti, na drugem mestu pa je Fausto Sorini.
Facchini je dejal, da komunisti nasprotujejo Evropi bankirjev in gospodarstvenikov, ki so jim državljanske pravice deveta briga. Evropa nosi po njegovem zelo hude odgovornosti za sedanjo vojno na tleh ZRJ, v kateri je popolnoma podrejena direktivam ter volji ZDA in atlantskega zavezništva. PomoC kosovskemu ljudstvu je po Facchinijevem mnenju bila zgolj propagandistična pretveza za napad na ZRJ, za katerem očitno stojijo drugi interesi. SKP odklanja taksno Evropo, ki je odvisna od ZDA, ter se zavzema za njeno aktivno vlogo na mednarodnem prizorišču.
Facchini je še enkrat pozval italijansko vlado, naj se odločneje angažira za mir in naj pri tem do konca izkoristi vse možnosti, ki jih pri diplomatskemu reševanju krize ponuja Moskva. V parlamentu v Strasbourgu se bodo novoizvoljeni
poslanci SKP zavzemali za ustanovitev moCne levičarske poslanske skupine, ki bo imela kot cilj multietniCno, večkulturno inm strpno združeno Evropo.
O potrebi po združevanju vseh komunističnih in antagonističnih strank in gibanj v Evropi je spregovoril Canciani. Tudi njemu ni všeC Evropa, ki je podrejana VVashingtonu in takozva-
nim moCnim oblastem ter ki nemo spremlja bombne napade na ZRJ. Evropske volitve so za to, da se volilci opredelijo proti takšnji Evropi, ki danes ni po meri ljudi in narodov. Slovenski kandidat SKP je nadalje izpostavil pristojnosti in vlogo evropskega parlamenta in evropskih institucij pri zaščiti narodnih ter jezikovnih manjšin.
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti jemlje na znanje, da je lista Skupaj - Insieme v Zgoniku odklonila predlog SSk za skupno listo na volitvah 13. junija. Izgovori, ki jih lista Skupaj - Insieme postavlja, so neutemeljeni in jih zato SSk zavrača. Neutemeljen je izgovor o "zamudi", s katero naj bi se SSk pojavila, saj vsi vemo - beremo tiskovnem sporočilu - da, Ce je politična volja, se vedno dobi mesto za vse. Ravno tako je neutemeljen izgovor, da ni bilo uskaditve programa, kar bi še vedno bilo možno, le Ce bi bila SSk sploh vprašana o splošni politiki Občine Zgonik. In to kljub dejstvu, da je bilo sodelovanje med vsemi komponentami občinskega sveta večkrat zgledno na kulturni, šolski, prosvetni in drugih ravneh. Naravno bi zato bilo, da se to sodelovanje prenese tudi na politiCno-uprav-no raven, kot je pravilno za enakopravne partnerje.
Se hujši je izgovor, po katerem mora SSk ostati v opozicijizaradi nevarnosti "etničnega spopada". »To stališče je naravnost smešno, saj LD, SIK, SKP, Forum in ne vemo še katere skupine sedijo s SSk v raznih javnih ustanovah, kjer je Pol svoboščin v opoziciji, pa nikomur ne pade na misel, da bi govoril o "etničnem spopadu". Tudi razmerje v večinskem sistemu omogoča večini, da vlada brez težav, saj ne bi se v Zgoniku nic zgodilo, ko bi Severna liga ali Pol svo-
boščin imela dva ali štiri svetovalce na opoziciji. Tudi sestava liste Skupaj
-	Insieme je narodnostno mešana, torej eden ali dva dodatna kakndidata SSk ne bi spremenila prav nic, razen, Ce si ne pa skupina Skupaj - Insieme postavlja problem, da bi bila preveč "okužena" s slovenstvom, ko bi v njeno sredo pristopila tudi SSk. V Zgoniku je verjetno tak problem ne-smiselen«.
Ce bi se v občinskem svetu lista Skupaj - Insieme (s SSk) znašla na opoziciji s Polom svoboščin in Ligo, bi bilo to
-	po mnenju SSk - politično soočenje in ne narodnostno, kot se to dogaja Dolini, Trstu, v gori ški pokrajini, v KGS še drugje. SSk je torej mnenja, da za odklonitvijo sodelovanja stojijo verjetno drugačni politični cilji, ki so značilni za pokrajinsko vodstvo Levih demokratov, ki šteje SSk za nacionalni-stiCno stranko, zato, da jo delegitimira in da razbije politično enotnost Slovencev.
Volitve v Nabrežini so bile lep dokaz tega in tudi trenja v Dolini so bila premeščena po zaslugi pametnih in razgledanih domačih politikov. Drugače si ne gre razlagati sodelovanje Ljudske stranke na omenjeni listi, ki je po mnenju celotne slovenske levice kriva za zastoj Masellijevega zakona, kot je bil večkrat povedano v javnosti.
SSk se sprašuje, zakaj je dosedanja večina v Zgoniku pristala na sodelovanje z LS ter odklonila zavezništvo s slo-
vensko stranko? Pokrajinsko vodstvo SSk izraža zaskrbljenost nad stališči LD, tako na pokrajinski kot na deželni ravni, predvsem v odnosih z vodstvom sloven-
ske komisije. Stališča, ki jih druge komponente levice pasivno sprejemajo, piše na koncu izjave SSk.
Temu naj dodamo, da bo zgoniška SSk za svojega županskega kandidata spet predlagala Joška Grudna (na sliki) , ki bi se odpovedal kandidaturi v primeru sporazuma med levico in SSk. Gruden bo tako »tekmoval« s županskim kandidatom dosedanje večine Mirkom Sardom in najbrž tudi z županskim kandidatom desnosredinskega Pola svoboščin. SSk bo svojega županskega kandidata v repentabrski občini izbrala v naslednjih dneh. Za župansko mesto se bo tam znova potegoval Aleksij Križman.
Minister Amato jutri v Trstu
V konferenci dvorani Univerze (Trg Europa) bo jutri z začetkom ob 10.30 glavna skupščina Zveze industrijcev, na kateri bo kot Častni gost sodeloval minister za reforme Giuliano Amato, ki je tudi eden od kandidatov za Kvirinal.
Uvodno poročilo bo prebral predsednik industrijcev Federico Pacorini, poleg.ministra Amata pa bodo govorili še predsednik Pokrajine Renzo Codarin, rektor Lucio Delcaro, predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in župan Ric-cardo Illy.
NOVICE
Končal se je pokrajinski kongres socialistov SDI
S posegom predsednika poslancev SDI Giovan-nija Creme se je včeraj končal pokrajinski kongres Italijanskih demokratičnih socialistov. V novo vodstvo so bili med drugim izvoljeni Alessandro Gilleri, ki bo še naprej opravljal funkcijo koordinatorja, deželni svetovalec Roberto De Gioia, de-vinsko-nabrežinska odbornica Daniela Vodopivec, Albin Spetič in nekdanji predstavnik PSDI Mario Martini.
Na kongresu so se obvezah, da si bodo prizadevah za oživitev socialistične stranke.
Illy sprejel udeležence mednarodnega posveta
Tržaški župan Riccardo Illy je včeraj sprejel udeležence mednarodnega posveta o človekovih pravicah, ki se ga je - kot znano - udeležil tudi nekdanji generalni sekretar OZN Boutros Ghali. Slednji se vsekakor ni mogel udeležiti sprejema na županstvu, ker je moral nujno odpotovati na Nizozemsko. V imenu udeležencev posveta je spregovoril Guido Germ, Zupan Ihy pa je izpostavil vlogo našega mesta pri utrjevanju sožitja med različnimi narodi in kulturami.
TRST / PODTAJNIK CUFFARO NA POSVETU »RAZISKOVANJE, INOVACIJE, ZAPOSLOVANJE«
»Znanost v Italiji mora napraviti kakovostni skok«
Na celodnevnem srečanju v avditoriju Muzeja Revoltella pretresli težave v prenosu znanja v gospodarstvo
»Znanstveno raziskovanje v Italiji mora napraviti kakovostni skok, in danes je v stanju to storiti, Vendar pod določenimi Pogoji. V prvi vrsti se mora celotna znanstvena skupnost za to zavzeti in prerasti vrtičkarstvo, v katero se je dolga leta zapirala. Poleg tega je treba dosledno uveljaviti načelo, da se javna finančna sredstva dodeljujejo raziskovalnim projektom, ki si to zasluzijo na osnovi vnaprej določenih kriterijev, kakor tudi načelo, da morajo Prejemniki javnih prispevkov polagati natančne obračune o njih uporabi. Nenazadnje in mogoCe Predvsem pa mora država vec investirati v znanost. Ptrzavni proračun mora te-Oru sektorju nameniti vsaj 2 odstotka svojih sredstev, tako da bo Italija lahko hodila vštic z ostalo razvito Evropo. Ta cilj je treba ja-sOo zapisati že v dokumentu o gospodarskem in briancnem načrtovanju, ki
ga ta Cas sestavlja vlada.«
Tako je povedal podtajnik v ministrstvu za univerzo in znanstveno raziskovanje Antonino Cuffa-ro, ko je sinoči v Trstu sklenil celodnevni posvet na temo »Raziskovanje, inovacije in zaposlitev«. Posvet je priredil novoustanovljeni Odbor univerza-
raziskovanje iz Trsta v sodelovanju z odbomištvom za kulturo tržaške občine v avditoriju Muzeja Revoltella, udeležih pa so se ga številni predstavniki tržaškega univerzitetnega in znanstvenega sveta, nekateri gospodarstveniki, pa tudi nekateri predstavniki krajevnega, deželnega
in vsedržavnega političnega življenja.
Kar zadeva vsedržavno raven, je na posvetu pomembno novost napovedal tudi ravnatelj Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo iz Trsta Arturo Fala-schi, in sicer kot elan vodstva Vsedržavnega sveta za
raziskave (CNR). Dejal je, da se bo ta temelja ustanova za pospeševanje raziskovanja v Italiji vsak Cas bistveno restrukturirala, in sicer tako, da bo postala agencija po vzoru inštituta Max Plank v Nemčiji.
Sicer pa je bil na posvetu govor predvsem o težavah, ki se pojavljajo pri prenosu znanja iz raziskovalnih središč v gospodarstvo, in to bodisi na vsedržavni kot na tržaški ravni. Danes lahho že trdimo, da je Trst postal mesto znanosti, toda od tega ni imelo veliko koristi krajevno gospodarstvo. Treba je še veliko storiti za odpravo pregrad, ki ločujejo ti dve področji. Prav to je tudi eden izmed temeljnih ciljev Odbora univerza-ra-ziskovanje, ki nikakor ne namerava zaključiti svojo dejavnost z včerajšnjim posvetom, ampak si bo prizadeval v prvi vrsti za to, da bi povezal raziskovalce med seboj ter z ostalimi segmenti družbe.
»Tisoč in ena noč« za slovenske otroke
Gledališče La Contrada se je odločilo, da predstavi priredbo slovitih pripovedi tudi v slovenščini. V italijanski odrski postavitvi, ki je obdržala naslov zbirke, »Le mille e una notte«, je tržaško gledališče poželo velik uspeh, saj jo predstavlja že Četrto sezono zapored. V prevodu Sergeja VerCa in v režiji Giorgia Amodea bosta v slovenski postavitvi nastopila Nikla Panizon in Franko Korošec, sicer interpreta tudi drugih predstav La Contrade za najmlajše. Za sceno je poskrbela Giuliana Artico, za kostume Ida Visintin, glasbeno kuliso pa je pripravil Carlo Moser. Slovensko postavitev »Tisoč in ene noCi« bo La Contrada predstavila v torek, 11. maja ob 14.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
Na razstavi v Žavljah tudi o slovenski šoli
Italijanska osnovna šola v Zavljah prireja razstavo o 25 letih delovanja, odkar je bil uveden celodnevni pouk. Na razstavi so zbrane fotografije, roCna dela, spričevala in druga dokumentacija. Ker je v poslopju do leta 1979. delovala tudi žaveljska slovenska osnovna šola, ki se je presedla v slovenski šolski center v Miljah, ji bo posvečen poseben odsek, ki so ga pripravili njeni bivši uCenci.
Otvoritev bo v Četrtek, 13. maja, ob 16.30. Odprta bo z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, v nedeljah od 10. do 12. ure.
Za ljubitelje piva
Danes bo od 10. do 18. ure bo na Pomorski postaji razstava in zamenjava pivskega materiala in razstava o zgodovini piva z brezplačno pokušnjo točenega piva Augustiner. Pokrovitelj pobude je »II Barat-tolo« italijansko združenje zbirateljev pivskega materiala. Sodelujejo številne pivske točilnice iz tržaškega in točilnica pri Mahniču na Kozini.
REPENTABOR - Repen
ZGONIK - Božje polje
TRŽIČ - Ul. Boito
MAJENCA / TRADICIONALNI PRAZNIK POMLADI
TRNOVCA / KULTURNA PRIDOBITEV
Nad Dolino se dviga bogato okrašeni maj
Včeraj odprli vinsko razstavo in nagradili najboljše vzorce
Spacal prvi gost galerije pri Bajti
Galerijo sta odprla zakonca Zora in Jože Škerk - Na odprtju veliko uglednih gostov
Majenca, praznik Doline in njenih ljudi, pa tudi prvi veliki praznik v Bregu in tržaški okolici, je prišla v živo svojega dogajanja. Po dolgi noti dela, je bil maj v prvih jutranjih urah postavljen. Letos je še posebno visok, kot bi Ce prireditelji želeli počastiti zadnjo Češnjo v tem tisočletju.
Čeprav so vremenske razmere nekoliko ponagajale, se je starodavni ljudski obred udejanil po ustaljenih pravilih. Ko je legel mrak, so možje s fanti na ramenih ponosno prinesli v vas Češnjo, kljub težkemu bremenu pa seveda pojoč dolinsko pesem Na Gorici na pla-cu... Številni obiskovalci so lahko sledili pripravam na cep, nato krašenju košate krošnje Češnje in obeh krancljev. Opravila trajajo kar nekaj ur, saj je delo ne le zamudno, temveč tudi dokaj zahtevno. Zaradi varnosti poteka dviganje maja v Dolini s pomočjo velikega žerjava. Saj bi bilo tolikšno težo skoraj nemogoče, vsekakor pa tvegano dvigati s kavaleti, kot so to počenjali v Časih, ko je bil maj bistveno manjši.
Po vsem tem so se v noCi oglasili zvonovi, njih praznični glas je široko v okolico naznanil začetek prazničnega vzdušnja ob dolinski Majenci.
Včeraj pod večer je bila kot po navadi na vrsti tudi otvoritev občinske razstave domačin vin, ki jo krajevna uprava letos že 43. po vrsti prireja v okviru Majence. Številne uglede goste, še posebej pa vinogradnike in vse prireditelje je uvodoma pozdravil župan Boris Pangerc.
Pohvalil je odziv domačih pridelovalcev vina, med katerimi je vse veC mlajših. Razstava vin je tudi vsakoleten dokaz marljivosti vinogradnikov in seveda priložnost za nagraditev najboljših. Obenem je to izraz sodelovanja med javno uprvo in vaškimi organizacijami. Kot je povedal odbornik za kmetijstvo Damjan Raseni, se je letosprijavilo 13 Vinogradnikov s 13 vzorci belega, 8 Črnega in po dvemi vzorci za vsako skupino vin zaščitenega porekla. Vsak je poleg keramičnega krožnika prejel v dar še bon za nakup v kmetijski zadrugi, najboljši pa še pokale, ki so jih občini podarili še ZKB, NTKB in CRT. Za belo vino so srebro prejeli: Branko Slavec, Zorko Giorgi, Robi Ota in E uro Parovel, za Cmo pa Glau-co Petaros, Euro Parovel, Zorko Giorgi, Mario Serli. Zlato priznanje so si zasluzili za bela vina: Stevo Zahar, Mario Žerjal, Bene-
detto Tul, Mario Serli in Marta Cok - Sancin, za Črno pa Zoran Tul in Mario Zobec. V kategoriji vin z zaščitenim poreklom sta sodelvala Robi Ota in Euro Parovel. Slednji je prejel zlato priznanje za belo in veliko zlato priznanje za Črno vino. Robi Ota pa je bil nagrajen z zlatom za Črno in z velikim zlatom za belo vino. Vzoredno s strokovnim ocenjevanjem, pri Čemer so upoštevali videz, barvo, vonj in okus vinskih vzorcev, je kot je v navadi v zanjih letih poteklo tudi ljudsko ocenjevanje. Na osnovi točkovanja Četrtkovih pokuševalcev so bili nagrajeni najboljši v vsaki skupini in sicer: med navadnimi vini Mario Serli za belo in Zoran Tul za Cmo. Euro Parovel pa za belo in Cmo vino z zaščitenim poreklom.
Danes bo Majenca posebno praznična: na nedeljo namreč doseže višek s prihodom parterjev in parterc. Okrog 19.30 bodo
namreč mladi vaščani ob igranju godbe v vrstah prikorakali na dolinsko Gorico in pod majem ponudili vsem prisotnim kozarec vina. Nato pa bodo skupaj z županoma letošnje Majence, Mitjo Lo-vriha in Tatjano Canciani, trikrat zaplesali okrog visokega, okrašenega drevesa. S tem dejanjem bodo o tvorili ples, sicer pa bo še pred tem ob 17. ure dalje na dolinskem prizorišču kulturni spored, ki ga bosta tokrat oblikovala Pihalni orkester iz Slovenskih Konjic in folklorna skupina iz Pazina. Danes bodo ves dan v okvira prijateljskih stikov s sekcijo VZPI - ANPI Doline, MaCkolj in Prebenega v gosteh tudi elani borčevske organizacije iz kraja Caprino Veronese. (dam) Na sliki (f.KROMA) utrinek s petkove otvoritve umetnostih razstav
S krajšo slovesnostjo in kulturnim programom so v umetnostni galeriji Skerko-ve domačije pri Trnovci sinoči odprli razstavo priznanega slovenskega tržaškega umetnika Lojžeta Spacala (foto KROMA).
»To hišo so zgradile in izpopolnile kar štiri generacije moje družine, kot taka pa je bila vedno središče različnih ljudi, različnih narodnosti in jezikov«, je v svojem uvodnem pozdravu dejal odv. Jože Skerk. Nav-
_______MIRAMAR PREPLAVILI FERRARIJI
Obuditev dirke Trst - Opčine
Sloviti avtomobili bodo danes s Trga Unitd peljali na Opčine
NekoC so se do miramar-skega gradu peljali s konji, a toliko »konjskih moči« naenkrat se prav gotovo ni nikoli zbralo: pred gragom je bilo vCeraj okrog 70 umetnin iz železa, bleščečih in slovitih športnih avtomobilov ferrari. Popoldne so avtomobile, ki so pritegnili pozornost mlajših in tudi starejših, so pod večer odpeljali na Trg Unita, danes zjutraj pa bodo obudili svojCas priljubljeno dirko Trst -Opčine. Skupaj s »ferrarijev-ci« je v Trst prišel tudi poverjeni upravitelj Paolo Marinšek, ki je doma prav iz našega mesta.
zocega mojstra Lojzeta Spacala je nato predstavil umetnostni kritik Zoran Kržišnik, medtem ko je Nikla Pa-nizzon prebrala mnenje o umetniku, kot ga je zapisal pokojni Franco Solmi.
Glasbeni kulurni program sta nato izoblikovala duo Črtomir Siškovic (violina) in Simona Malozzi (harfa), Panizzonova pa je prebrala Kosovelovi pesmi Bori in Brinjevko. »V sedemdesetih letih sem vzljubil Kras in slovensko kulturo ravno s pomočjo Kosovelovih pe-zij in Spacalovih slik«, je dejal devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, ki se je še posebej zahvalil zakoncema Skerk za tako plemenito pobudo. Med gosti je bil slovenski minister za kulturo Jožef Skolc, ki je pohvalil zamisel o ustanovitvi kulturne fundacije.
Razstava bo po na ogled še do vključno do 3. junija, in sicer ob Četrtkih, petkih in sobotah od 18.00 do 20.30, ob nedeljah pa dopoldne od 10. do 13. ure. Ob razstavi sta zakonca Skerk predstavila tudi katalog z naslovom »Pomlad na Krasu«, (igb)
SAMATORCA / V PETEK
Družabno srečanje »Egipčanov«
Udeleženci nedavnega izleta PD v Egip so se zbrali v osmici
V Samatorci je bilo kar precej stopinj Rianj kot v Egiptu, vendar je bilo vzdušje prav tako »vroCe« kot med nedavnim izletom našega dnevnika v nekdanjo deželo faraonov. Za mizami do-niace osmice se je razvil prijeten klepet 0 vtisih s potovanja, zavzeto pa so si vsi ogledovali in primerjali fotografije, saj je bilo na izletu - kot je že običaj - kar ve-nko fotografov in tudi nekaj snemalcev
(f. KROMA). Predstavljen je bil tudi »uradni« fotografski zapis potovanja, ki je vsem zbranim osvežil spomin na zanimive kraje, ki so si jih izletniki našega dnevnika ob spremstvu organizatorjev in krajevnih vodičev ogledali. Petkovo družabno srečanje se je seveda zaključilo z željo, da bi se na tovrstnih pobudah, najprej na izletih nato še na družabnostih, v kratkem spet srečali.
[-SLOVENSKI KLUB / V TOREK
Razprava o položaju Glasbene matice
V torek se v Slovenskem klubu obeta zanimiv večer. Sindikalni predstavniki GM bodo prikazali stanje te ustanove iz svojega zornega kota, posebej pa so na veCer vabljeni tudi predstavniki strank in organizacij, ki organizirano življenje načrtujejo in s tem odločajo o življenju manjšine. Podrobna obrazložitev dejanskega stanja naj bi nazorno prikazala smernice in možnosti bodočega razvoja. Odborniki SK želijo zdramiti pozornost širše javnosti in iz pogovora razumeti, kako se stvari sučejo, zato bosta prisotnost in razprava potrdili zavzetost za manjšinsko stvarnost.
Res je, da predstavlja GM slovensko glasbeno tradicijo v Trstu in priča o trdovratni vztrajnosti, ki je svojCas ni omajalo niti najhujše preganjanje, tako da se danes lahko postavljamo z 90-letnim kontinuiranim delovanjem. Zato sta njen obstoj in Čimbolj propulzivno snovanje temeljni postavki za skladno rast manjšine. Šušlja se o nepravilnostih in nedostatkih tako pri učnem osebju, ki si je glasbeno osnovo pridobilo v Soli GM in se potem strokovno izpopolnjevalo tudi drugje, kot pri vodstvenih organih, ki jih po medsebojnem dogovoru imenujejo stranke. Namigovanja in polresnice vzbujajo nelagodnost ter nezaupanje. Zato bi bilo lepo, ko bi si v torek 11 t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani pojasnili vsaj najpomembnejše okoliščine, ki naj bi botrovale postopnemu krčenju ali celo ukinitvi delovanja slovenske glasbene ustanove v Trstu, so ob koncu vabila napisali organizatorji torkovega veCera.
NOVICE
Tujcem pomagal preko meje: zaplenili so mu avtomobil
Na državni cesti št. 14, v višini Črpalke Agipa, je pobcija prejšnjo noc ustavila hrvaškega državljana, 41-letnega Mladena Para vin j o iz Pulja, ki je v svojem avtomobilu renault 21 peljal srbsko državljanko in tri njene sinove, stare 8, 11 oz. 12 let. Agenti so ugotovili, da je Paravinja pomagal Četverici pri ilegalnem prehodu meje, zato so mu zaplenili vozilo in ga prijavili sodnim oblastem. Žensko in njene sinove so predah uradu za tujce, da preveri njihov položaj (niso namreč s Kosova): preiskovalcem je ženska dejala, da je namenjena v Nemčijo, kjer ima moža.
V Trstu pa je deset Kosovarjev, med katerimi je bilo nekaj mladoletnikov in nosečnica, zaprosilo za po-hticno zatočišče. Skupina je slovensko-italijansko mejo skrivaj prestopila na območju miljske občine, kmalu zatem pa so tujce prestregli karabinjerji. Dah so jim hrano in poskrbeli za prenočišče v nekem hotelu, pri Čemer jim je pomagal Caritas.
Dvojni dopust za dvojčka: priziv policijske agentke
Doma je policijska agentka imela dvojčka, na delu je zaprosila za dvojno dovoljenje, da bi ju lahko dojila. Prošnjo pa so ji zavrnili in se je zato obrnila na Deželno upravno sodišče. Kot trdi policijski sindikat Lisipo, je bilo že veliko podobnih primerov, ki so se prav tako konCah na sodišču, kjer so zahtevi po dvojnem dovoljenju ugodili Zato Lisipo zavrača taksno zadržanje pristojnih oblasti, ker zainteresirane matere sili, da se za svoje pravice obračajo na sodišče, čeprav take tožbe predstavljajo nemajhno finančno breme, ki ga vsi ne zmorejo, medtem ko bi zadostovalo, da se tudi pri policiji prilagodijo novostim.
MILJE / V SOLSKEM SREDIŠČU ALBINA BUBNIČA
Priprava na bralno značko
Sodelovali so učenci 1. in 2. razredov dolinskega ravnateljtva
Ze"v jutranjih urah so se v slovenskem šolskem centru Albin Bubnič v Miljah zaceli zbirati razposajeni otroci. Malčki iz vrtca in osnovnošolski otroci so v pozdrav prijateljčkom obesili na šolsko ograjo pisane zastave. Na šoli Albina Bubniča so se
V Času, ko sredi nasilja in skrajnosti tone v zgodovino še trenutek »druge Jugoslavije«, bo mogoče zanimivo poglobiti vprašanje o koreninah nesrečne državne tvorbe, ki so bile vse od začetka »prve Jugoslavije« okužene s centralizmom in velesrbskim nacionalizmom.
Priložnost za to bo na jutrišnjem večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Na sporedu bo predstavitev knjige Izgubljeni spomin na Antona Korošca, ki je pred kratkim izšla pri založbi Nova Revija v Ljubljani.
Dr. Anton Korošec je bil vodilna slovenska politična osebnost med obema vojnama. Po času, ko so ga mnogi kovali v zvezde, in po Času, ko so ga drugi opisovali le v najtemnejših tonih ali so ga še raje zamolčevali, je morda nastopil trenutek za treznejšo presojo njegove osebnosti, njegovega dela in njegove dobe.
Osrednji del knjige so spomini na Antona Korošca, ki jih je kmalu po njegovi smrti (1940) začel pisati eden izmed njegovih najtesnejših sodelavcev, Časnikar in profesor sociologije, duhovnik dr. Ivan Ahčin. Avtor je bil v letih 1929-41 glavni urednik dnevnika Slovenec, leta 1942 se je umaknil v Rim, po vojni pa v Argentino, kjer je umrl leta 1960. Knjiga o Korošcu in spomini sodobnikov, ki jih je zbral zanjo, so do nedavnega veljali za izgubljene. V resnici so se ohranili v ljubljanskih arhivih.
Za natis sta jih pripravila in opremila z opombami ter spremnimi študijami mlada zgodovinarja z Inštituta za no-
namreC zbrali uCenci prvega in drugega razreda osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva v Dolini. Gostitelji so jih vljudno sprejeli in jih povabili v svetle -sončne	prostore
otroškega vrtca.
Knjižničarka Andrei-na Ota je uCence poz-
vejšo zgodovino v Ljubljani dr. Bojan Godeša in dr. Ervin Dolenc. Oba bosta jutri predstavila knjigo Izgubljeni spomin na Antona Korošca in sodelovala v razgovoru o obravnavanih temah.
V Društvu slovenskih izobražencev sta se oba že predstavila s svojima temeljitima knjigama. Bojan Godeša je leta 1995 izdal študijo Kdor ni z nami, je proti nam, Slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim teabo-rom, Ervin Dolenc pa leta 1996 študijo Kulturni boj. Slovenska kultura in politika v Kraljevini SHS 1918-1929.
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Vpisovanje do 15. maja v novi knjigarni For-tunato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali
CjeC te****
Škofije
tel. 0038666 - 549588
5.500 kvadr. metrov bazenov, toboganov, vodnih iger...
v Termah ČATEŽ do 6/7 194.000 Lir vključuje:
2 polpenziona, hotel 4*, kopanje v termalnih bazenih, savna, fitness...
KRIŽARJENJE po NILU
25.6.-2. 7. * 1.600.000 Lir
UGODNI PAKETI POLETJA '99
Primer odhod 8., 15. in 22/6.: otok SAMOS (Grčija) letalo iz Ljubljane + 7 dni v hotelu 3* + polpenzion = 995.000 Lir Prvi otrok 2-12 let v spremstvu dveh odraslih oseb letuje
BREZPLAČNO!
Drugi otrok 2-12 let
530.000 Lir
POPUSTI tudi za upokojence in mladoporočence!
dravila s toplimi besedami. Z njimi se je poigrala, pogovorili so se o knjigah, ki so jih morali uCenci obvezno prebrati za bralno značko. Nato je otrokom predstavila kviz, ki ga je pripravila s kolegico Silvano Dobrilla. Kviz je obsegal vprašanja, križanko, dopolnjevanje manjkajočih besed, ilustracijo prebranih knjig in pesniške zbirke, ki je bila obvezna za bralno značko.
UCenci so med letom vneto prebirali knjige iz seznama za bralno značko. S pomočjo razrednih učiteljev so se temeljito pripravili na kviz. UCence je Čakalo tudi lepo presenečenje, saj je vsak ucenenc dobil darilce. Za slednje je poskrbela Nova Tržaška kreditna banka. Otroci so žareli od sreCe, premagali so strah in se pridno lotili dela.
In še super presenečenje! Na obisk je prišla Pika Nogavička s svojo opico, gospodom Fickom in prijatelji. Predstavo je izvrstno pripravil in podal animator Sten Vilar.
Na foto KROMA otroci med odgovarjanjem na kviz
040-639949 v večernih urah.
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI EVALD ANTONČIČ -STOJAN v sodelovanju s krožkom KRUT prireja v nedeljo, 16. maja 1999 enodnevni izlet v Dražgoše, Kropo in Bled. Informacije na tel. št. 040-220251.
PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja).
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vi-centina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja.
ŽUPNIJA REPENTA-
JUTRI ZVEČER V PSI
Predstavitev študije »Izgubljeni spomin na Antona Korošča«
B	IZLETI
SLOVENSKI KLUB
Gregorčičeva dvorana - Trst
GLASBENA MATICA DA ali NE
ali si mar sami spodkopavamo korenine? Sindikalni predstavniki GM bodo prikazali svoj pogled na položaj te ustanove v torek, 11. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20)	Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabina pogovor ob izidu knjige
Izgubljeni spomin na Antona Korošca
jutri, 10. maja ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu
ji Pogovor bosta vodila zgodovinarja
BOJAN GODEŠA in ERVIN DOLENC
Založništvo Tržaškega Tiska
SKD RDEČA ZVEZDA
u sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
prisrčno vabijo na predstavitev knjige
DROBCI NA PARKETU
Sodelovali bodo avtor ACE MERMOLJA, književnik in esejist MIRAN KOŠUTA, gledališki igralec Vladimir Jurc in MePZ Rdeča zvezda
Literarni večer bo v četrtek, 13. maja 1999 ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu
BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Lisieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Prostih je še 6 mest. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. št. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940.
- delitto a luči rosse«, i. Nicolas Cage, Joaquin Phoenbc. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL -	16.00,
18.00,	20.00, 22.10 »A ci-vil action«, i. John Travol-ta, Robert Duvall.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »La polverie-ra« r. Goran Paskaljevic, i. Miki Manojlovic, Mirjana Jokovic.
KINO t! PRIREDITVE
ARISTON -	17.45,
20.00,	22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes.
EKCELSIOR - 17.55,
20.05,	22.15 »Scherzi del cuore«, r. VVilliam Carroll, i. Sean Connery, Gena Rovvlands, Gillian Anderson.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Fino a prova contraria«, r. - i. Clint Eastvvood, i. James VVoods, Diane Venera.
AMBASCIATORI -
15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »Matrbc«, i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Segreti«, i. Michelle Pfeiffer, Jessica Lange.
GIOTTO MULTISALA
2	- 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »I miserabili«, r. Bille August, i. Liam Neeson, Geoffrey Rush, Uma Thur-man.
NAZIONALE 1 - 15.50 »A bug’s life«, risani film;
17.00,	18.40, 20.25, 22.15 »Taxxi«, r. Luc Besson, i. Sam Naceri, Marion Cotil-lard.
NAZIONALE 2 - 15.30,
17.05,	18.45, 20.30, 22.15 »Beovvulf«, i. Cristopher Lambert.
NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Costner, Paul Nevvman.
NAZIONALE 4 - 15.40, »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni; 17.45,
20.00,	22.15 »A prima vi-sta«, i. Val Kilmer, Mira Sorvino.
MIGNON -	16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »8 mm
KINO ALCIONE
TRST - Ul. Madonizza 4
SKD JOŽE RAPOTEC -
Prebeneg vabi danes, 9. maja 1999 ob 15.30 na podiranje maja ob spremljavi Pihalnega orkestra iz Slovenskih Konjic.
SKD PRIMOREC TREBČE in GLEDALIŠČE LA CONTRADA TRST vabita na predstavo Tisoč in ena noč. Igrata Nikla Pani-zon in Franko Korošec. Avtor in režija Giorgio Amodeo, prevod Sergij Vere. V torek, 11. maja 1999 ob 14.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD PRIMOREC TREBČE gosti dramsko skupino KD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec z glasbeno igro Obleka naredi človeka? Režija Boža Hrvatic. V četrtek, 13. maja 1999 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
KONCERTNA POBUDA ROJAN - v nedeljo, 16. maja bo v Rojanu Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gorenjskem. Ob 9. uri bo pel pri sv. maši, ki jo prenaša tržaška slovenska radijska postaja, popoldne pa bo ob 17. uri v rojanski cerkvi izvajal spored sakralne glasbe. Zenski zbor, ki ga vodi dirigent in skladatelj Damijan Močnik, nam bo predstavil skladbe slovenskih in tujih avtorjev.
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
9.	maja 1999
GERO
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.39 - Luna vzide ob 2.38 in zatone ob 12.59
Jutri, PONEDELJEK,
10.	maja 1999
JOB
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,3 stopinje, zračni tlak 1017,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 79-odstotna, nebo pooblaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje.
: :	LEKARNE
Nedelja, 9. maja 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Venezia 2, Ul. Cu-
TRŽAŠKA KNJIGARNA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KRUT
vabijo na odprtje razstave

k
- r/irzifjHitt iz ZTrvtta
- t la/nti Ja cTrie.ste
- črrfi/3 aus iTriest

razglednice, dopisi in dokumenti iz zbirke inž. Petra Merkuja Ob prisotnosti avtorja bo razstavo odprl prof. Jože Pirjevec
Galerija TK, v sredo, 12. maja 1999 ob 18. uri
riel 7, Ul. Ginnastica 6.
Bazovica - Ul. Gruden 27.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 040 308248), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256).
Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7, Ul. Ginnastica 6.
Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148).
Od ponedeljeka, 10. do sobote, 15. maja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 040 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124).
Prosek (tel. 040 225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Prosek (tel. 040 225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
E3 ČESTITKE
V Boljuncu pri Starčevih praznujeta 63. letnico poroke JUSTINA in JOŽE STAREC. Obilo sreče in zdravja jima že-
Dragi
Petri
Križmančič
iskreno Čestitamo ob Studijskem uspehu stric Mario, teta Celestina, Mauro, Tanja, Fulvio in Patrizia
Na Športni fakulteti v Ljubljani je z odliko diplomirala
Petra Kižmančič
Iskrene Čestitke in Se obilo nadaljnjih uspehov ji vosci
Kulturno društvo Skala iz Gropade
lita sinova Danilo z družino in Silvij z družino, vnuki Robi, Paolo in Dean in pravnuki Erik, Matjaž in Jan.
Ker PETRA KRIŽ-MANCIC je profesorica telovadbe postala, upamo, da tudi za nas ji bo Se kakšna urica ostala. Vso srečo in uspeha v nadaljnjem delu ji želijo rekreacijske jutranje te-lovadkinje Brega.
p| P<>m
P—y bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli)
Istrska ul. (nasproti pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severa 2/4 TAMOIL
Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu)
Drevored D’Annunzio 73 Nabrežje T. Gnili 8
SHELL
Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drevored 37
08
Sesljan - drž. c. 202 (km 27)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14
IP
Ul. F. Severo 2/8 Drev. D’Annunzio 38/B Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213
API
Passeggio S. Andrea Samostojni: SIAT Trg Cagni 6 (IP)
NOČNE ČRPALKE IN SELE SERVICE
TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza)
ESSO - Zgonik - Državna cesta 202
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24
AGIP
Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta
Stum/EMSGm
OBVEŠČA
cenjeno občinstvo, da današnja predstava
SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA v Boljuncu
ODPADE
zaradi nenadne izgube v družini članice našega igralskega ansambla.
Sobotna predstava za red B in nedeljska za red C bosta preneseni na kasnejši termin, ki ga bomo pravočasno sporočili.
Zaradi istega razloga BO PRENESENA tudi ponovitev predstave
VSI MOJI SINOVI,
ki je bila predvidena v četrtek, 13. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah.
Cenjeno občinstvo prosimo za razumevanje. Uprava SSG
Ponovitev predstave
SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA
bo v torek, 11. maja ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu, za abonma reda D.
Obiskovalci bodo dobili kupone, s katerimi bodo lahko brezplačno prejeli sladico na Majenci v Dolini.
K pobudi ob zaključku gledališke sezone je prispevala
Zadružna kraška banka
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
VPELJANO PODJETJE, ki
deluje na področju vgradnih kuhinjskih aparatov išče vajenca za svoj show-room v Trstu. Kandidat mora imeti opravljeni vojaški rok, pe sme imeti dopolnjenih 24 let, imeti mora opravljeno trgovsko višjo srednjo šolo, obvladati mora slovenski in/ali hrvaški jezik. Tel. 040-311480.
PRODAM Volksvvagen Golf 1300 CL, bele barve, letnik 89, 80.000 prevoženih km. Tel. na št. 040-910154 v večernih urah.
PREVAJAM iz nemščine v slovenščino. Ge ste zainteresirani za prevode iz Člankov, literature, zgodovine in zemljepisa, pokličite na tel. St. 040-231995 v večernih urah.
km, motor, gume in notranjost v odličnem stanju, prodam za 4.300.000 lir. Tel. na št. 040-228779 v večernih urah.
RESTAVRACIJA nujno išCe natakarico ali natakarja. Tel. št. 040-226889.
PODARIMO simpatične psičke majhne rasti. Tel. 040-200865.
PRODAM rustiCno kuhinjo v dobrem stanju z belo tehniko, mizo in klopjo, dim. 300x230 cm. Tel. 040-575145.
PRODAM po dobri ceni rabljen zmrzovalnik s šestimi predali, v dobrem stanju. Tel. 040-575145 ali 040-350150.
PRODAM autobianchi A112, 170.000 prev. km, letnik ’84, cena 500.000.- lir. Tel. 040-299096 v večernih urah.
NUJNO išCem izkušeno frizerko. Tel. št. 040-228351 v delovnih urah.
V SREDIŠČU OPČIN prodamo, skupaj z opremo, dobro vpeljano trgovino jestvin in suhomesnih izdelkov.
Cena: 86.800.000.- lir (šestinosemdesetmilijonovosemstotisop
Za informacije telefonirati na 040/762046 od 13. do 14. ure
Pisne ponudbe: dott. Claudio MAIER, Via Vecellio 8 34129 TRST/TRIESTE (do 30 dni od dneva objave)
PRODAJALKA z delovnimi izkušnjami v trgovini jestvin in pekami išCe delo, tudi part-time. Tel. 040-225757.
PRODAM Opel Corsa 1.4, kataliziran, letnik 93, 86.000 km, v. odličnem stanju. Tel. 0335-5268055.
PRODAM dve klavirski harmoniki, prva ima 60 basov in 2 registra, druga 60 basov s 3 registri, generalno obnovljeni. Tel. št. 040-228168. Obisk ali telefonirati od 12. do 14. ure ali od
18.	do 20. ure.
LANCIA DELTA 1300 LX, temno rdeCa, letnik junij 91, opravljena revizija, 95.000
Trgovina
v DOLINI obvešča
da bo odprta ob ponedeljkih zjutraj
od 7.00 do 12.30 tudi zo oblačilo
Razpolago z veliko izbiro kopalk in spodnjega perilo
TRIUMPH. UBERTI in LOVRBL6
PRODAM opremo za potapljanje v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040-941065.
OPENSKI VRTEC potrebuje železno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne'informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. ure na tel. št. 040-213339.
V	MEDJE VASI je odprl osmico Walter.
OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu, St. 202.
OSMICA je odprta pri Skerku v Praprotu.
OSMICO je odprl Pepi Rapotec, Prebeneg št. 18. ToCi belo in Črno vino.
OSTROVSKA, Zagradec 1, ima odprt agriturizem ob petkih, sobotah in nedeljah. Toti belo in Cmo vino in nudi domač prigrizek.
PRI PIŠČANCIH je odprl osmico Silvano Ferluga. Toči sortirana vina in nudi domaC prigrizek. Vabljeni!
OSMICO je odprl Zoran v Ricmanjih št. 84.
V	ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič.
LEGHISSA ARMANDO je odprl osmico v Nabrežini-Kamnolomi.
OSMICO je odprl Emil PuriC, Repen št. 15.
MAJ€NCfl '99
Dolino, 5.-11 .mojo 1999
Danes, 9. maja
ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert Pihalnega orkestra iz SLOVENSKIH KONJIC,
ob 18. uri nastop folklorne skupine iz PAZINA, ob 19.30 prihod PARTERJEV in PARTERC
in otvoritev plesa, nato ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET
Jutri, 10. maja
ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nagrajevanje natečaja MOJ DOMAČI KRAJ v dvorani SKD Valentin Vodnik, od 21. ure dalje ples z ansamblom TRI BOTE
V torek, 11. maja
ob 17. uri odprtje kioskov,
ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra BREG,
ob 19. uri slovesno podiranje MAJA
PRI SV. MARTINU: RAZSTAVA LIKOVNE IN OBRTNE UMETNOSTI
V dvorani SKD Vodnik in v Mladinskem krožku Razstava likovnih izdelkov malčkov otroških vrtcev in učencev OS Didaktičnega ravnateljstva Dolina
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SKLAD DORČE SARDOČ
Izšel je ponatis knjige
Dorče Sardoč
TIGROVA SLED
Pričevanje o upom primorskih ljudi pod fašizmom Predstavitev bo v sredo, 12. maja 1999 ob 19. uri v Čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
O knjigi bodo spregovorili Milica Kacin VVohinz, Aleksej Kalc in Lida Turk.	Vljudno vabljeni!
OSMICO je odprl Berto Skerk v Trnovci št. 4.
OSMICO sta odprla Nini in Walter Pertot - Spjelni v Nabrežini, stara vas št. 10.
GRUDEN MARIO IN ON-DINA sta odprla osmico v Samatorci, št. 17.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193. Toči belo in Cmo vino.
H ŠOLSKE VESTI
STARSE DIJAKOV DTTZG ŽIGE ZOISA vabimo na predavanje dr. Bav-daževe z naslovom Ekstazi in njanovejše droge, ki so dosegljive vašim otrokom, v torek, 11. maja ob 18.30 v 2. nadstropju podružnice na Canesbinijevem trgu. Predavanje je namenjeno staršem dijakov prvega razreda, vabljeni pa tudi dmgi, ki jih ta tema zanima.
H OBVESTILA
TABORNIKI RMV bomo v sodelovanju s CARITAS zbirali pomoč za žrtve vojne na Balkanu, in sicer odeje, rjuhe, spalne vreCe, plenice, zdravila, telefonske kartice, trajno hrano, milo, zobno pasto, brisače, šCetke, igrače in denar od jubi, 10. do sobote, 15. maja od 15.30 do 19.30 v Kulturnem domu na Proseku.
OBVESTILO REJCEM -
Kmečka zveza vabi' svoje elane rejce, ki prodajajo mleko neposredno na domu, da sporočijo njenim uradom točen podatek o količini prodanega mleka v
obdobju od 1. aprila 1998 do 31. marca 1999. Omenjeni podatek izhaja iz? razpredelnice v katero beležijo mesečne prodaje. Glede na to, da je treba omenjeni podatek sporočiti Ustanovi za Kmetijsko Tržišče (nekdanja AIMA) najkasneje do jutri, 10. maja, so rejci zaprošeni, da zgoraj zapisano Cimprej storijo.
MALČKI, VRTNARICE, UCENCI IN UČITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA V DOLINI va-
bijo na ogled razstave likov-, nih in ročnih izdelkov, ki so jo ob priliki Majence pripravili v mladinskem krožku v Dolini. Razstava bo odprta vsak dan do torka, 11. maja od 18. do 20. ure.
V DVORANI SKD V. VODNIK v Dolini so do torka, 11. maja od 18. do 20. ure na ogled likovni in pisni izdelki učenčev, ki so se udeležili prvega literarnega in likovnega natečaja Moj domači kraj.
MOSP (Ul. Donizetti 3) vabi na ART SCHOOL - OD ZAČETNIKA DO UMETNIKA. Ge se želiš naučiti tehnik risanja in slikanja ali izpopolniti že poznane tehnike, pridi VSAK TOREK, ob 20. uri na Ul. Donizetti 3.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA, SKLAD DORCE SARDOČ - izšel je ponatis knjige DorCe SardoC - Tigrova sled (pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom). Predstavitev bo v sredo, 12. maja 1999 ob
19.	uri v Čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. O knjigi bodo spregovorili Milica Kacin VVohinz, Aleksej Kalc in Lida Turk. Vljudno vabljeni! '
TRŽAŠKA KNJIGARNA,
		■			
BARI	11	16	67	33	62
CAGLIARI	20	14	84	63	58
FIRENCE	68	54	48	50	80
GENOVA	16	29'	22	87	74
MILANO	15	18	66	74	32
NEAPELJ	30	31	85	25	68
PALERMO	14	19	17	44	77
RIM	81	43	12	25	55
TURIN	14	2	28	35	9
BENETKE	82	66	* 86	6	74
gostilna
Trnovca i6	Tei. 040/200175
domača kuhinja - kosila - večerje na odprtem - specialitete na lam - ribje jedi ob petkih, sobotah in nedeljah zaprto ob Cebtkih
Nagradni sklad
Brez dobitnika s 6 točk - Jackpot Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot 34 dobitnikov s 5 točkami 3.947 dobitnikov s 4 točkami 16.941 dobitnikov s 3 točkami
16.342.734.305-lir 5.879.222.454-lir 3.268.546.861 - lir 96.133.700-lir 828.100-lir 19.500-lir
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KRUT vabijo na odprtje razstave Pozdrav iz Trsta - Sa-luti da Trieste - Grufi aus Triest, razglednice, dopisi in dokumenti iz zbirke inž. Peba Merkuja. Ob prisotnosti avtorja bo razstavo otvo-ril prof. Jože Pirjevec. Galerija TK, v sredo, 12. maja 1999 ob 18. uri.
SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA STOKA sklicuje redni občni zbor v Četrtek, 13. maja ob
20.	uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ZAVLJAH ot-
varja 13. maja ob 16.30 razstavo o 25. letih delovanja odakar je bil uveden celodnevni pouk. Razstava bo odprta do 10. junija z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
VSEM KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM -napovedan izobraževalni tečaj za prilagoditev zakonodajnemu odloku št. 155/97 (upoštevanje higienskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah) bo v petek, 14. maja v mali dvorani SK centra v Zgoniku, od 18. do 22. ure. V najkrajšem času naj se kulturna oz. športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na enem izmed zgoraj navedenih tečajih: za prijave in morebitna dodatna pojasnila se obrnite na urade ZSKD (tel. 040-635626) in ZSSDI (tel. 040-635627).
KD KRAŠKI DOM pod pokroviteljstvom ZSKD -Trst in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA iz Celovca vabita na odprtje etnološke razstave o lanu in ovci Narodopisne zbirke SPZ iz Celovca KO BO CVETEL LAN, v soboto, 15. maja ob 20. uri na sedežu Konzorcija vin Kras v Repnu. Sodelujejo Irena Destovnik, Janko Malle in kvartet Rož iz Škofič. Vljudno vabljeni!
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do
27.	avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od
28.	junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 17. maja na predavanje patra MAKSA KLAJNŠKA, rektorja samostana in božje poti na Ptujski gori. Govoril bo na temo »S Kristusom v tretje tisočletje «. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
REKREACIJSKI ODSEK SZ BOR prireja brezplačni demonstrativni uri aerobike s Katjo, in sicer v ponedeljek, 17. t.m. in v Četrtek, 20. t.m. ob 18.30 na stadionu Prvi maj v Trstu. Toplo vabljeni! Za informacije tel. 040-51377.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 19. maja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje z diapozitivi z naslovom Mehika in Guatemala, po deželah kamnitih stopnic. Predavala bo Katja Kjuder. Vljudno vabljeni!
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 21. maja ob 20.30 v prostorih Zadružne kraške banke. Ob tej priložnosti bo na razpolago knjiga Moja vas kakršno si jo želim.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Trst-Gorica-Videm sklicuje II. kongres in 33. redni občni zbor v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) ob 13.30 v prvem in ob 14. uri v dragem sklicanju.
KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan.
gi
Zapustil nas je naš dra-
Stanko Sosič
Žalostno vest sporočajo žena Natalija, sestri Justina in Benjamina ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v sredo, 12. maja ob 12.20 iz mrtvašnice v UL Costalunga v cerkev na Opčinah. Opčine, 9. maja 1999
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili spomin naše drage
Severine Crisma
SVOJCI
Trst, 9. maja 1999
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Sofie Cossutta vd. Zaccaria
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in ki so jo pospremili k zadnjemu počitku.
Sin Livio s svojci
Križ, 9. maja 1999
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage
Liliane Superina vd. Kobol
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 9. maja 1999
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Alberta Pahorja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
Posebna zahvala prijateljem, odbornikom KRD Dom BrišCiki, nosilcem krste, darovalcem cvetja in zboru Rdeča zvezda.
SVOJCI
Briščiki, 9. maja 1999
Svoji dragi igralki, kolegici in prijateljici Barbari Cerar, ob izgubi ljubljene mame, izraža občuteno sožalje
Kolektiv SSG
t
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena Zena in mama
Sofia Vivoda por. Blasevich
Žalostno vest sporočajo mož Filip, otroci Ramiro, Maria, Mario in Nada z družinami, sestre in brat ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v sredo, 12. maja ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga.
Draga nona Zofi, za vedno boš v naših srcih
tvoji Laura, Elena, Aleks, Sergio, Lucio, Ana in mali Luca
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, Buzet, Rovinj, Melbourn, 9. maja 1999
t
Po dolgi bolezni nas je 7. maja zapustila naša draga
Valerija Škabar vd. Sossi
Žalostno vest sporočajo sin Stojan in hči Pija z družinama, sestre Marta in Milka, brat Miro in ostalo sorodstvo
Zbogom nona! Aleksander, Adrijan in Martina
Pogreb bo v torek, 11. maja ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v opensko cerkev kjer jo boste pred mašo lahko pokropili.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 9. maja 1999
Ob nenadni izgubi no-ne Valerije izrekajo iskreno sožalje Ipotu in družini
Loredana Coceani, Dario Furlan, Dario Savron, Igor in Dean
ZAHVALA
Ganjeni in srčno hvaležni ob taki množici, ki nas je pospremila na zadnji poti našega
Rajka
Pipana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebna zahvala zgo-niškemu župniku Markuži, moškemu pevskemu zboru RdeCa zvezda, nekdanjemu mešanemu pevskemu zboru Rdeča zvezda, cerkvenemu pevskemu zboru in harmonikašem.
Najlepša hvala osebju Občine Zgonik, darovalcem cvetja in vsem, ki so v tem hudem trenutku počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trst, Samatorca, Salež, 9. maja 1999
GORICA / NA EXPOMEGU PODPISALI LISTINO
Sodelovanje s Pomurskim sejmom
Osnova za graditev novih in boljših odnosov Zadnji dan vzorčnega sejma Expomego
Tudi med sejemskimi ustanovami, zlasti manjšimi, je potrebno, predvsem pa koristno, sodelovanje.
To sta na včerajšnjem srečanju ob podpisu listine o sodelovanju med Goriško sejemsko ustanovo in Pomurskim sejmom v Gornji Radgoni poudarila predsednik Lucio De Roc-co in glavni ravnatelj Pomurskega sejma Janez Erjavec. Priložnost za podpis takega dogovora, ki pomeni vsekakor novost, je bil obisk delegacije Pomurskega sejma na go-riškem vzorčnem sejmu Expomego, ki se prav danes zaključuje.
Obe ustanovi imata kar nekaj skupnih točk, kar bo nedvomno olajšalo sodelovanje, je v predstavitvi povedal ravnatelj Erjavec.
Tako Gorica kakor Gornja
Radgona sta tik ob meji, oba sejma imata precej sličen program zlasti kar zadeva kmetijski in živilski sektor, in, kar je najpomembnejše, že obstajajo dolgoletni in poslovni stiki med sejmom v Gornji Radgoni in italijanskimi
NOVICE
Tečaja za strokovno usposabljanje
Pri medobčinskem konzorciju na Tržiškem so se pričele priprave na organizacijo dveh tečajev za poklicno kvalifikacijo. Pobuda se financira s prispevkom EU, v sklopu programa Objektiv št. 2 .Prvi je teCaj za tržne izvedence s posebnim ozirom na turistično promocijo; drugi teCaj pa je za tehnike na področju multi-medijske ustvarjanosti. Prvi teCaj bo trajal 950 ur, drugi pa 1100 ur, z možnostjo dodatnih dejavnosti po zaključku tečaja. V prvi tečaj bodo sprejeli dvanjast mladih, v drugega pa 14 mladih brezposelnihin z diplomo v žepu. Rok za predstavitev prošenj poteče 15. junija. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu konzorcija v Škocjanu tel. 0481/76090 in 76123.
33. natečaj prometne vzgoje
Na Battistijevem trgu bo jutri ob 11. uri slovesnost ob razglasitvi zmagovalcev in izročitvi nagrad in priznaj v okviru 33. nagradnega natečaja prometne vzgoje "Giorgio Graden”. Na tekmovanju so tudi letos sodelovali tudi uCenci osnovnih šol slovenskim uCnim jezikom in dosegli odlično uvrstitev. Natečaj so letos, prvič, poskusno, razširili tudi na vrtce in nižjo srednjo šolo.
Solidarnostna pobuda
Na pobudo rajonskega sveta za mestno središče ter v sodelovanju z združenjem trgovcev ASCOM ter Občino, se bodo tudi danes nadaljevale različne pobude namenjene otrokom, od plesnih nastopov do glasbe in risanja. Dogajanje se bo danes v glavnem odvijalo v spominskem parku, kjer so postavili velik oder. Zbirali bodo prispevke za pomoC prebivalcem na Kosovu.
Fotografije Luigija Tosorattija
V bara La Chicchetteria v Petrarcovi ulici bodo v torek ob 18.30 odprli razstavo fotografij, ki jih je posnel Luigi Tosoratti. Naslov razstave je "Ricerca di emozioni” (Iskanje vtisov). Razstavo, ki bo na ogled do 6. junija, pripravlja fotografski krožek CM.
Težave na vodovodnem omrežju
Podjetje za komunalne storitve obvešCa uporabnike v Pevmi, na Oslavju in štmavra, da bodo v torek, sredo in Četrtek delali na vodovodnem omrežju. Zaradi del utegne priti do občasnih prekinitev dobave vode. Ce bodo v omenjenih dneh vremenske razmere neprimerne, bodo delali takoj, ko bo vreme ugodno.
Ponarejeni bankovci
Na Tržiškem so v zadnjem Času spet v obtoku ponarejeni bankovci. Policija je prosila za sodelovanje gostince in trgovce, da bi izsledila razpečevalce. Tako so v nekem lokalu priprli okrog 35 let starega-moškega iz južnih pokrajin, ki je skušal podtakniti ponaredek. Kaj kmalu so ugotovili, da imajo opravka z zakmjenim zlikovcem, ki bi moral že davno sedeti v zaporu.
razstavljale! s tukajšnjega območja. Listina, ki sta jo včeraj podpisala predstavnika obeh ustanov predvideva razne oblike sodelovanja, od medsebojnega informiranja in seznanjanja z različnimi pobudami, do konkretnejših oblik promocije kar zadeva institucionalno prisotnost na različnih prireditvah, kakor tudi nudenje ugodnejših pogojev raz-stavljalcem, ki se za sodelovanje odločijo preko ene ali druge ustanove. Merilo je, oziroma bo vsekakor recipročnost.
Na srečanju z novinarji je ravnatelj Pomurskega sejma v strnjenih obrisih predstavil sejemsko dejavnost v Gornji Radgoni, kjer je najdomevnejša prireditev vsekakor Kmetijski sejem (letos bo od 21. do 29. avgusta), ki ga prirejajo že od leta 1962 in kjer so med najzvestejšimi raz-stavljalci prav italijanska podjetja, pri Čemer imajo zasluge zlasti krajevni gospodarstveniki.
Naj povemo še, da je danes zadnji dan za obisk sejma Expomego. Razstavišče bo odprto od 10. do 22. ure. Foto Bumbaca.
KINOATELJE / V ČETRTEK
Okrogla miza o medijski vojni nekdaj in danes
Kaj se je spremenilo v 80 letih?
V Četrtek se bo sklenil niz prireditev "Bitka za mesto”, ki ga je pripravil Kinoatelje v sodelovanju s pokrajinskim odborništ-vom za kulturo, ob 80-let-nici konca prve svetovne vojne. Prva dva dogodka sta se že zvrstila in to v skladu s celotnim načrtom. Izbruh vojne na Kosovu pa je prireditelja napotil, da sta se odločila za delno spremembo prvotne zamisli. Dogajanje, ki ga že poldrugi mesec doživljamo, aktualizira tudi dogodke izpred osemdeset in veC let. Tudi danes smo priča medijski vojni in posnetki filmskega snemalca, enega prvih v zgodovini filma, Luca Comeria postajajo, že zaradi pristopa, močno, moCno aktualni. Kakor da od takrat ni minilo že
osem in veC desetletij!
V Četrtek ob 18. uri bo v dvorani Pokrajinskih muzejev na gradu okrogla miza z naslovom ”Od Luca Comeria do Kosova. Po osemdesetih letih nič novega”. Sodelovali bodo Sandro Scandolara, Angela Ricci Lucchi, Vervant Gianikian, Saša Rudolf in Mauro Manzin. Okroglo mizo bo vodil novinar Antonino Barba, za uvod pa bo poskrbel Aleš Doktoric. Ob 20.45 pa bo v Kulturnem domu ogled filma Na vseh vrhovih je mir. V filmu, ki ga prireditelji predstavljajo v sodelovanju s Slovensko kinoteko, se soočajo posnetki obeh vojskujočih se strani, povezujejo pa jih vojaški dnevniki, med katerimi tudi dnevnik Roberta Musila.
GORICA / OB DNEVU EVROPE
Pospešili
integracijo
Širitev EU je način umirjanja in preprečevanja konflikotv
Ob "Dnevu Evrope”, ki se pravzaprav praznuje danes v vseh državah članicah skupnosti Evropskega sveta, je bilo vCeraj v Gorici kar nekaj prireditev, mesto pa je obiskal tudi evropski poslanec Livio Filippi,
Komisija za socialna vprašanja predlaga čimprejšnjo istitucionalizacijo obstoječega sodelovanja med bolnišnicama
V okviru blagovnega vzorčnega sejma Expomego so na razstavišču v teh dneh zasedale tudi mešane komisije, ki delujejo v okviru NaCrta o Čezmejnem sodelovanju in integraciji. Včeraj je zasedala komisija za socialno problematiko, ki ji predseduje novogoriški župan Črtomir Špacapan. Člani komisije so izrazili voljo, da bi Cimprej istitucionalno uredili že obstoječe sodelovanje med bolnišnicama v Šempetru in Novi Gorici ter da bi tej problematiki namenili potrebno pozornost tudi v okviru Pakta o Čezmejnem sodelovanju. Z vprašanjem naj bi seznanili ministrico Bindijevo ob bližnjem obisku v naši deželi.
Predmet razprave so bila te dni tudi nekatera druga vprašanja. Tako je
bilo glede združevanja storitev v avtobusnem prometu sklenjeno, da se zamisel zaCne dejansko uresničevati. Poseben pomen naj bi imela tudi avtobusna povezava med Novo Gorico in deželnim letališčem v Ronkah. Govor je bil nadalje o možnostih za odpiranje novih podiplomskih tečajev na različnih področjih.
Komisija za gospodarstvo, strokovno izobraževanje in zaposlovanje je obravnavala številna vprašanja s tega področja (posebej glede zaposlovanja delavcev v obmejnem področju).
Vse komisije so prišle do skupnih ugotovitev, da je treba, za uspešnejše delo najprej uskladiti danes še zmeraj precej različne predpise. Skupno zasedanje vseh komisij bo sredi junija v Novi Gorici.
(foto Bumbaca) elan parlamentarne skupine ljudske stranke, ki pa ponovno kandidira na listi Prodijevih Demokratov.
Dopoldne se je udeležil prireditve z naslovom "Cittadini d'Euro-pa” (Občani Evrope), ki so jo pripravili, na pobudo Evropeisticne akademije, v nižji srednji šoli Ascoli.
Filippi je poudaril potrebo hitrejše, predvsem miselne integracije, pri čemer seveda lahko najpomembnejšo vlogo odigrajo mladi, ki z velikim zaupanjem gledajo na evropske institucije. Razdalja med občani in institucijami ostaja še zmeraj zelo velika, vendar pa si je treba prizadevati za zbliževanje in rušenje vseh ovir. Vsebina in smisel različnih načrtov (Socrates, Leonardo), ki so jih do zdaj izvajal zgolj poskusno, mora postati vsakodnevna praksa. Razširitev Evropske unije na države vzhodne Evrope je najbolj .uspešen naCin za umirjanje strasti , vzgoje k sožitju in sprejemanju različnosti in torej za preprečevanje izbruha novih konfliktov.
Poslanec Filippi je imel opoldne • tudi srečanje na Pokrajini.
Poleg omenjenega srečanja v šoli je bilo vCeraj popoldne v Kulturnem domu še pestro kulturno srečanje, kjer so predstavili vso pestrost-evropskega prostora tudi kar zadeva gastronomijo in še nekaj drugih manifestacij, ubranih na tematiko evropskega povezovanja in združe-vanja.evropa.
Jervolinova: Gorica res ne sodi v vrti lestvice glede kriminalne dejavnosti
Ministrica za notranje zadeve Rosa Russo Jer-volino je te dni odgovorila na pismo župana Va-lentija, ki je protestiral zaradi krivične uvrstitve Gorice v sam vrh lestvice območij, kjer vlada kriminal. Lestvico je objavil dnevnik II sole 24 ore in to na podlagi raziskave, ki jo je opravilo združenje krajevnih ustanov Lega delle autono-mie locali. Ministrica pojasnjuje kriterije po katerih je bila anketa pripravljena pa tudi, napačno interpretacijo podatkov. V bistvu pritrjuje Valentiju, da je Gorica, glede kriminalne dejavnosti na repu lestvice. Za negativno oceno naj bi bila kriva napačna interpretacija podatkov o naraščanju kriminalnih dejanj spolnega nasilja, brez upoštevanja sprememb v zakonodaji, glede definicije kaznivih dejanj s tega področja. Sicer se Goričani glede "ocene” niso veliko razburjali.
GORICA / VOLČIČ O KRIZI NA KOSOVU IN BALKANU
Analiza stanja in perspektive
Srečanje je priredil Maria Theresia Club
Kulturni krožek
BRIŠKE MLADINE
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
m/I m SWO)J]
Sredo, 12. mojo 1999 ob 20.30
v občinskem teatru v Krminu (ui. N. Sauro / 7)
Zakaj bi tatovom lajšali delo
Na poveljstvu karabinjerjev so v zadnjih dneh spet prejeli kar precej prijav zaradi vlomov in tatvin v parl^ira-nih avtomobilih. Zelo pogostoma so žrtve občani, ki se namenjajo na krajši ali daljši sprehod in v avtomobilu pustijo torbico ali drago, za tatove vabljive predmete. Takih vlomov je bilo zadnje dni kar nekaj na območju letališča, na parkirišču pevmskega parka in še marsikje. Občane opozarjajo, naj na sedežih avtomobilov ne puščajo ničesar, ker zlikovcem s takim obnašanjem olajšajo delo, sebi pa priskrbijo kup nevšečnosti
Maria Theresia club je v petek priredil v knjigarni Antonini na Korzu srečanje s senatorjem Mitjo Volčičem. V ospredju je bilo seveda vprašanje Balkanske vojne, oziroma krize na Kosovu. Predavatelj je zelo številnim poslušalcem podal analizo stanja in nakazal možne razvojne poti.
Po letu 1989 je bilo vsem, ki se ukvarjajo z "balkanskim” vprašanjem jasno, da Jugoslavija ne bo veC dolgo trajala. Predvidene so bile tudi faze njene razgraditve: najprej odcepitev Slovenije, zatem Hrvaške, nato Bosne. Danes je na vrsti Kosovo in zatem pride še Makedonija. Makedonija je s strateškega vidika zelo pomembno področje. Zato so samo v tej državi nameščeni ameriški vojaki. Problem Makedonije je, da leži na stičišču med balkanskim in turško-kavkaškim svetom. Konflikt na Kavkazu pa bi oslabil in destabiliziral Rusijo. NihCe pa si tega ne želi.
Eksplozija krize na Kosovu je bila torej predvidljiva. Ključno vprašanje, ki se zastavlja je, kaj je pravzaprav Kosovo. Dežela? Država? Bo dobilo visoko stopnjo avtonomije ali samostojnost?
Na področju mednarodnega prava je odprto vprašanje usklajevanja naCela nedotakljivosti meja in pravice do samoodločbe narodov. Mednarodna sku-
pnost bo morala pomisliti, kako rešiti vprašanje beguncev. Srbi, ki so pregnali Kosovce so jim odzvzeli dokumente in uničili druge dokaze o njihovi identiteti. Danes tava po Balkanu okrog 800 tisoč ljudi brez identitete.
Predavatelj je poudaril, da je Cas ključni element za razumevanje dogajanj na balkanski šahovnici. Vzhodne države so ocenjevale, da bo vojna trajala štiri dni, kakor leta 1991. Miloševič je računal, da se bodo zahodne zaveznice sprle in v nekaj dneh razšle. NiC od tega se ni uresničilo. Vojna traja že preko 40 dni in dejansko imajo pri operacijah še zmeraj glavno besedo Američani.
Po drugi strani evropske države niso bile sposobne se zediniti glede avtonomnih odločitev in posegov. Evropa bo morala dejansko narediti veliko veC tako glede skupne politične in vojaške strategije. Mir je tesno povezan s pojmom globalizacije. Mir omogoča trgovanje v najboljših in najbolj donosnih pogojih.
Ko bo vojne konec - upati je, da Cimprej - bo treba organizirati mednarodno konferenco o Balkanu. To območje bo neke vrste protektorat tako dolgo, da se postavi na noge novo civilno družbo, ki bo organizirana po načelih demokracije.
DIJAŠKI DOM /V LUDOTEKI PIKA NOGAVIČKA
Malčke in goste je prijetno presenetilo srečanje z Nežo Maurer
V gosteh so imeli tudi prijatelje iz Trsta
Otroci, ki so letos obiskovali ludoteko Pika nogavička v Dijaškem domu - pobudo so pripravili prvič - so v petek zaključili delovanje. Kako, boste vprašali. Lepo, prijetno, veselo in predvsem v družbi vrstnikov iz otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Trstu in pesnice Neže Maurer, avtorice številnih pesmi, ki so jih, nekateri že prej, drugi pa med igro in delom spoznavali in se učili v ludoteki, kamor sodita seveda tudi petje in glasbena vzgoja. Cel dan so imeli v gosteh malčke iz otroškega vrtca iz Tr-
sta, ki so prišli v spremstvu Irene Pahor, učiteljice in vzgojiteljice, ki je tudi v ludoteki skrbela za glasbeno vzgojo.
Ob 15. uri pa se je pričelo težko pričakovano srečanje. Otroci so zapeli nekaj pesmic na besedilo Neže Maurer (uglasbila jih je Dina Slama) in recitirali. Da je bilo res pravo srečanje se je pokazalo, ko je gostja prevzela vlogo animatorke in so potem vsi skupaj peli, recitirali, skratka se igrali in obenem sproščeno zabavali.
In kako se je zaključilo? Sten Vilar je poskrbel
za animacijo potem pa je sledila skupna malica. Med eno in drugo točko pa so si vsi lahko ogledali še priložnostno razstavo izdelkov, ki so nastajali v ludoteki.
Poleg otrok ki so redno obiskovali ludoteko, v glavnem gre za otroke iz vrtca, so na srečanje povabili tudi malčke, ki so v Dijaški dom zahajali zaradi različnih dejavnosti, ki se v tej vzgojni ustanovi odvijajo skozi vse leto. Ludoteka Pika nogavička se je za letos poslovila, vendar pa se že pripravlja na novo sezono. Foto Bumbaca.
TRŽIČ
Gospod Zoizin odhaja v Gradež
Pred približno enim mesecem so v Gradežu izbrali novega župnika. To je g. Armando Žorzin, ki je od leta 1991 upravljal župnijo sv. Nikolaja v Tržiču, kjer tudi živi precej naših rojakov. Pred prihodom v Tržič je g. Zorzin, ki se je rodil v Pierisu pred 53 leti in ki je bil v duhovnika posvečen leta 1973 opravljal več pomembnih nalog. Med drugim je bil tajnik pokojnega nadškofa Pie-tra Cocolina, ki je seme-niščnike stalno nagovarjal, naj se učijo jezike različnih komponent go-riške cerkvene skupnosti.
Ce se v Gradežu veselijo novega župnika, pa se od njega nekoliko užaloščeni vendar pa s hvaležnostjo, poslavljajo v Tržiču. Povedati je treba, da se je g. Zorzin, ki je sicer doma v Bizjakeriji, naučil slovensko in je s slovenskimi verniki zmeraj govoril v njihovem jeziku. Lani ustanovljenemu društvu "Tržič” je zmeraj skušal pomagati, tudi tako, da je za koncert v dobrodelne namene dal na razpolago cerkev. Podpiral je različne pobude naših rojakov v Tržiču in jim skušal na različne načine pomagati.
Slovenci v Laškem ga bodo ohranili v lepem spominu.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 15.10-17.45-20.00-22.00»The matrbc«. I. Keanu Reeves.
VITTORIA 3 15.30-17.45»Fino a prova con-traria (True crime) «. L Clint Eastwood. 20.00-22.00»Train de vie«. CORSO Rdeča dvorana:
15.00-	17.15-19.45-22.15»The matrbc«. I. Keanu Reeves.
Modra dvorana: 16.00-
18.00-	20.00-22.00»Segre-ti«. L Michelle Pfeiffer, Jessica Lange.
Rumena dvorana:
16.00-	18.00-20.00-22.00»Beowulf«. L Chri-stopher Lambert.
TR2IC
EXCELSIOR 15.10-
17.30-	20.00-22.00»The matrbc«. I. Keanu Reeves.
COMUNALE 15.15-
17.30-	19.45-22.00»Plea-santville«. Rež. Gary Ross.
ČEDAD
RISTORI 16.00-18.15-21.00 »Scherzi del cuore«.
S_______________IZLETI
SPDG vabi danes na Tr-stelj, kjer bo ob 11. uri slovesnost s kulturnim programom ob 50-letnici planinskega društva Nova Gorica. Ob tej priložnosti bo organiziran izlet z renške smeri. Hoje (lahke) bo slabi dve uri. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši.
S ČESTITKE
Gospe ravnateljici Nadji Marinčič in njeni družini ob rojstvu hčerke Sare čestitamo in se z njo veselimo. Ravnateljica Majda Sfiligoj, profesorji, dijaki in neučno osebje klasičnega liceja "Primož Trubar”.
PRISPEVKI
Venče in Ani Tabaj darujeta 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Standrežu.
V	spomin na Jožefa Staniča in Aleksandra Šuligoja je darovala družina Pintar Aleš skupno 200 tisoč lir za SZ 01ympia.
V	spomina na Jožefa Staniča je darovala Agata Komjanc 50 tisoč lir za SZ 01ympia.
V	spomin na Alojzija Pintarja in Jožefa Staniča je daroval odbornik za SZ 01ympia 200 tisoč lir.
V	spomin na učiteljico Anko Fajgelj darujejo bivši učenci letnika 1934 namesto cvetja na grob 120 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
Za dograditev kulturnega doma "Skala” v Gabrjah daruje Vlado Klemše 50 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob drage Anke daruje družina Bevilacgua 50 tisoč lir za humanitarno misijo»Mis-sione Arcobaleno«.
V	spomin na Anko daruje družina Interina in Stellio 120 tisoč lir za kapucinsko cerkev v Gorici.
Namesto cvetja na grob Ottavia Samba, daruje družina Slavko Florenin 50 tisoč lir za ŠD So-vodnje.
^3 OBVESTILA
VZPI-ANPI sekcija Vrh
sklicuje v torek, 11. t.m. ob 20. uri redno sejo v kulturnem in športnem središču "Danica”.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija 1999 ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija 1999.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v ulici Malta 2.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
VČERAJ-DANES
Iz matičnega urada od 1. do 7. maja 1999.
RODILI SO SE: Claudia Mavilia, Mattia Petri, Han-sraj Latchuman, Andrea Culot, Matija Cubej.
UMRLI SO: 84-letna Gia-coma Vodicer, 78-letna Mi-chela Maria Cacace, 53-let-na Maria Bressan, 54-letna Matejka Bitežnik, 70-letni Ottavio Sambo, 89-letna Al-ma Bregant, 72-letni Lucio ladarola, 84-letni Andrej Dominko, 74-letna Teresa Cumari, 73-letni Francesco Verdoliva, 90-letna Lidia Maria Bais, 51-letni Mario Canciani, 86-letna Angela Cragnolin.
POROČILI SO SE: bolničar Davide Rossi in Romi-na Cecutta, bolničar Mario Melis in Rossella Bianchin.
OKLICI: šofer Maurizio Centazzo in delavka Miche-la Giacometti.
POGREBI
Jutri iz Tržiča, Ada Naci-novich por. Piani, ob 11. uri iz bolnišnice v Tržiču v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah.
načrtovanje notranjih prostorov • pohištvo in pohištveni dodatki • dizajn • tkanine • preproge • svetila
Form srl - KRMIN, Ul. Vino della Pace 36/B (ind. cona) • Tel.: 0481/630257, faks: 0481/630337 • ob sobotah odprto non stop
r BRUSELJ / OBJAVA V URADNEM LISTU
EU bo sofinancirala dejavnost manjšin
Zadevni sklep je bil objavljen 6. maja Projekte morajo predložiti organizacije
BRUSELJ - Evropska unija bo tudi v letošnjem letu podpirala dejavnost manjšn oziroma manjšinskih jezikov, še zlasti na področju izobrazbe. V Četrtek je bil namreč objavljen v Uradnem listu EU razpis za projekte, ki naj bi jih EU sofinancirala v prihodnjem letu. Po potresu, do katerega je prišlo v lanskem letu, ko je evropsko sodišče v bistvu razveljavilo vse razpise, ki niso bili podprti s specifičnimi programi - in med temi je bil tudi razpis za manjšinske jezike in kulture - sta namreč Evropski parlament in Evropska komisija delno pojasnila stanje in omogočila ohranitev omejenih sredstev za manjšine, čeprav le kot pripravo na prihodnje dejavnosti komisije na tem področju.
Tako je bil sedaj v Uradnem	listu
objavljen razpis za projekte, ki zadevajo manjšinske jezike. Slo naj bi - tako piše v razpisu - predvsem za projekte z dveh področij: izobraževanja in difuzije. Na področju izobraževanja pridejo v poštev projekti, ki zadevajo pouk manjšinskih jezikov in izdelavo didaktičnega materiala, pri Čemer bo Evropska komisija s posebno po-zornostno obravnavala projekte, ki upoštevajo nove tehnologije. Na podrocu difuzije pa so v razpisu izrecno omenjene izdelava mrež na evropski ravni in izmenjave izkušenj, s
Čimer naj bi omogočili poznavanje evropske manjšinske stvarnosti.
Razpis nadalje navaja vrsto projektov, ki so za evropsko komisijo zelo zanimivi. V tem primeru gre za eksperimentalne projekte, za sestavljanje podatkovnih baz, za seminarje in srečanja, za izmenjave in za pripravljalne dejavnosti za organizacijo omrežij. S kratke, razpis je dovolj širok, da je mogoCe v ta okvir vključiti sleherni projekt. Sredstva pa seveda niso neomejena, saj je letos na razpolago samo 2.250.000 evrov, kar je, glede na število manjšin v EU, dokaj skromna vsota.
Za prispevke lahko z ustreznimi projekti zaprosijo že obstoječe organizacije, ki morajo prošnji priložiti še poročilo o delovanju v letu 1998 in finančno poročilo za isto leto ter dokazila o sofinanciranju; EU naj bi namreč načeloma ne krila večkot polovice stroškov za projekt, sredstva za drugo polovico pa mora zbrati prosilec sam.
Projekte bo nato ocenjevala srokovna komisija, ki bo upoštevala evropsko dimenzijo projekta samega, raven promocije jezikov, možnost širšega prenosa pridobljenih izkušenj, kakovost prošnje, primernost proračuna, dejansko potrebo evropskih sredstev in razpoložljivost sredstev komisije. Načeloma naj bi nobenega projekta ne v fi-
nancirali z veCkot 50 odstotkov potrebnih sredstev, medtem ko naj bi preostalo polovico poiskal prosilec sam. Prav tako naj bi financiranja za noben projekt ne presegala 70.000 evrov, v poprečju pa naj bi nihala okoli 20-25 tisoč evrov, kar bi omogočilo financiranje kakih 70 projektov.
Vse prošnje je treba poslati evropski komisiji na posebnem obrazcu, ki je razpoložljiv na naslednjem naslovu interneta;
http://europa.eu.int/e n/comm/dg22/lang-min.html, lahko pa zainteresirani zanj zaprosijo tudi po elektronski pošti na naslov
lflngmin@dg22.cec.be.
Vse prošnje je treba poslati do 25. junija (velja poštni lig) na naslov:
Commissione europea -
DGXXII
Langues regionales et minoritaires B-7 6/56, Rue de la Loi B 1049 BRUKELLES
Eden osnovnih pogojev pa je tudi, da se morajo vsi projekti začeti med 15. novembrom in 31. decembrom letošnjega leta, sicer jih Evropska komisija ne more financirati.
Zainteresirane organizacije (projektov namreč ne morejo predlagati posamezniki) lahko tudi prejmejo dodatne informacije po telefonu vsak dan (razen sobote, nedelje in praznikov) od 10. do 12. ure na telefonski številki 0032 2 2960113.
_____SKGZ / SPOROČILO O SOBOTNEM POSVETU_
Vloga slovenskih medijev v Italiji
Predvsem o slovenskih poročilih RAI in našem dnevniku
TRST - Kakšno je položaj medijev Slovencev v Italiji? Ali poročila, ki jih vsak dan beremo in poslušamo res odražajo stvarnost v naši skupnosti? Kakšna sta pomen in vloga sredstev javnega obveščanja v življenju in razvoju zamejskih Slovencev? Kako na nas gledajo z matične domovine? In še, v kolikšni meri odražajo mediji neko resničnost in v kolikšni meri prispevajo k samem ustvarjanju nekega vzdušja.
Sredstva javnega obveščanja in njihova vloga v vsakdanjem življenju naše skupnosti sta torej glavni temi posveta z naslovom »Primorski dnevnik, slovenska poročila RAI in stvarnost manjšine v Italiji«, ki ga Slovenska kulturno gospodarska zveza prireja v soboto, 15. maja dopoldne v prostorih Gregorčičeve dvorane v Trstu. Posvet, ki ga bo vodila odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor, bo uvedel predsednik SKGZ, sicer pa po poklicu novinar, Rudi Pavšič.
Svoje poglede na snov iz dveh ključnih zornih kotov bosta nato podala odgovorna urednika Primorskega dnevnika Bojan Brezigar ter slovenskih poročil na deželnem sedežu RAI Saša Rudolf. O tem, kako gleda na naš prostor poklicni novinar iz Slovenije bo spregovoril urednik Primorskih novic Robert Skrij, ki velja za dobrega opazovalca in poznavalca obmejnega medijskega prostora. Sodelavka Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Vida Valencie pa bo prispevala primerjavo med našim medijskim pristopom in različnimi variantami, ki označujejo ostale narodne manjšine v Evropi. Posvet bo z zaključno mislijo sklenil senator in znani novinar Mitja VolCiC.
Seveda pa razprava ne bo mogla prezreti finančnih težav, s katerimi se soočata tako javna radijska in televizijska ustanova kot tudi Primorski dnevnik. Finančne težave seveda izvirajo iz
razumljive, a nesprejemljive težnje obeh držav po stalnem krčenju javnih prispevkov. SKGZ je namreč mnenja, da so finančna krčenja dosegla že tako kritično točko, ki resno ogroža kvaliteto in vCasih sam obstoj osrednjih medijev Slovencev v Italiji. Kot piše v sporočilu za javnost, želi Slovenska kulturno gospodarska zveza s tem posvetom nekako tudi naCeti neko širšo razpravo o medijih v funkciji potreb in pričakovanj slovenske prisotnosti v Italiji na pragu tretjega tisočletja in v vidu nadaljnjih korakov evropskega združevanja. SKGZ je namreč mnenja, da so ravno mediji najpomembnejši povezovalec in združevalni element med posameznimi člani slovenske skupnosti v Italiji, saj dnevno preko tiska, radia in televizije prinašajo v vse domove življenjski utrip celotne manjšine in širšega območja, na katerem živi.
PORTOROŽ / 5. KONGRES SDS
Janša kritično o nekdanji in sedanji oblasti
Geslo kongresa je »Čas je za Slovenijo« - v Zastopstvu članov nad 400 delegatov
PORTOROŽ - Na 5. kongresu Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) se je v portoroškem Avditoriju včeraj zbralo preko štiristo delegatov. Deset let po ustanovitvi stranke, ki ima 19.100 elanov, naj bi kongres SDS sprejel program moderne socialdemokratske stranke s sodobnimi odgovori na izzive Časa. Naslov programa, ki je hkrati tudi geslo kongresa in nastopa stranke na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2000, pa je "Cas je za Slovenijo".
S spremembo statuta pa bo SDS prilagodila svojo organizacijo spremenjenim razmeram, ki so nastale v
Sloveniji z reformo lokalne samouprave in ob napovedani delitvi Slovenije v pokrajine, pa tudi zaradi povečanja Članstva te stranke. Ustrezno operativnost SDS naj bi zagotovili z naslednjimi spremembami: namesto predsedstva naj bi imela stranka po kongresu samo devetčlanski izvršilni odbor (doslej 18-clanski), ki ga bo vodil predsednik stranke, poleg sveta stranke pa bo kongres uvedel konferenco SDS, ki bo imela pooblastila kongresa in se bo praviloma sestajala dvakrat letno. V sestavi sveta pa bo poleg članov IO še 45 voljenih predstavnikov regij.
V uvodnem govoru je predsednik stranke Janez Janša med drugim dejal, da Sloveniji razvoja ne bo zagotovilo varanje z zgodbo o uspehu, klicanje tretje poti nekje od zunaj ali govoričenje o drugi republiki, Slovenija danes potrebuje strategijo gospodarskega in socialnega razvoja: po letih oklevanja je Cas za preporod, za novo stran v knjigi slovenske zgodovine. Današnji kon-
gres SDS je po njegovih besedah namenjem prihodnosti, na njem naj bi ocenili in osmislili kljuCne probleme in odprta vprašanja nacionalnega pomena in nanje poiskali odgovore. Ob kritiki nekdanjega sistema, ki je bil po njegovih besedah "trši in bolj pokvarjen od sovjetskega oziroma t.i. realsocializma", je bil Janša kritičen tudi do sedanje oblasti. (STA)
NOVICE
Teden RK Slovenije
LJUBLJANA - Tako kot vsako leto se tudi letos slovenski RdeCi križ vključuje v širšo mednarodno akcijo pri obeleževanju mednarodnega praznika RdeCega križa, 8. maja, in Tedna Rdečega križa, ki poteka od 8. do 15. maja. "Za letošnji teden veljajo prav gotovo posebni pogoji, saj poteka v Času, ko se vsa nacionalna društva RdeCega križa, svetovno humanitarno gibanje, pa tudi vsi miroljubni dejavniki ukvarjajo z največjo humanitarno katastrofo v Evropi po drugi svetovni vojni, to je s pomočjo sto-tisocem beguncem s Kosova, " je ob mednarodnem prazniku RK zapisal generalni sekretar RKS Mirko Jelenič.
Na prelomu tisočletja, po 130 letih delovanja RK, je Mednarodna federacija namenila posebno pozornost uresničevanju temeljnih naCel svetovnega gibanja, spoštovanju znaka RdeCega križa ter vzpostavljanju ustreznih pogojev in razmer za delovanje nacionalnih društev RdeCega križa.
Četrta oddaja Med dvema ognjema
TRST - Drevi po večernih poročilih boste na slovenskem programu deželnega sedeža-RAI lahko gledali Četrto oddajo kviza Med dvema ognjema (ponovitev bo v Četrtek, 13. maja). To bo zadnja izločilna oddaja, ki bo razkrila tudi ime Četrte šole, ki bo tekmovala v finalu. Tokrat se bodo za mesto v finalu potegovale skupine dijakov in dijakinj Državnega pedagoškega liceja Simon Gregorčič iz Gorice, Oddelka za geometre Državnega tehničnega zavoda Žiga Zois iz Trsta in Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan iz Trsta. Snemanje finalnega tekmovanja bo v Četrtek, 27. maja v športnem centru Ervatti pri BrišCikih z začetkom ob 17. uri.
BRIŠČIKI / ALBERT PAHOR JE UMRL 30. APRILA
Dragemu Bertu v spomin
Vas je izbral za svoj dom, bil je med pobudniki Doma Briščiki
BRISCIKI (Trst) - V petek, 30. aprila je na svojem domu v BrišCikih podlegel hudi bolezni Albert Pahor - Berto.
Rodil se je pred 68. leti v Koritih na go-riškem Krasu. Življenjska pot ga je kot petnajstletnega fanta ponesla v Ljubljano, kjer je opravil šolanje za zidarskega izvedenca. V zgodnjih petdesetih letih pa je prispel v BrišCike, vas, ki je tudi postala njegov pristan, saj se je oženil z domačinko Lojzko Jeric. Sledilo je rojstvo Andreja in Alda in pa zidanje novega doma. Spodnje prostore poslopja je družina Pahor vrsto let dajala na razpolago osnovni šoli, katero so obiskovali domači otroci.
Pokojnika so označevale skromnost, dobrota in pa delavnost. Delu se je namreč odpovedal le v trenutku, ko ga je obšla nenadna slabost, ki se je pa izkazala za neozdravljivo bolezen.
Berto je bil eden izmed pobudnikov Doma BrišCiki, pri izgradnji katerega je z navdušenjem daroval nemalo svojega Časa in truda ter strokovne usposobljenosti. Neusahljivo vedro razpoloženje je bila glavna poteza njegovega značaja, s katerim je znal popestriti vsako srečanje ali pa preresen sestanek v Domu, ko je z žvižganjem ali petjem najavil svoj prihod.
O ljubezni, ki jo je pokojni Berto izkazoval slovenski zemlji in pesmi,
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm sklicuje
II. KONGRES in 33. REDNI OBČNI ZBOR
v soboto, 29. maja 1999
v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) ob 13.30 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju
Dnevni red: otvoritev kongresa in občnega zbora,
izvolitev organov kongresa in občnega zbora,
predsedniško poročilo,
pozdravi gostov in potrditev novih članic,
ostala poročila,
predstavitev bilanc,
razprava,
odobritev bilanc,
razrešnica staremu odboru,
volitve novega odbora,
priCa tudi slika, ko je sredi prijateljev z veseljem prisluhnil harmoniki na vrhu Triglava. Vedrina in pristnost njegovega značaja sta nam lahko le v zgled, mnogim pa v neizbrisen spomin.
Hvaležni vaščani
SOZ
prireja posvet
SLOVENSKA KULTURNO -GOSPODARSKA ZVEZA
PRIMORSKI DNEVNIK, SLOVENSKA POROČILA RAI IN STVARNOST MANJŠINE V ITALIJI
Trst, Gregorčičeva dvorana - Ul. sv. Frančiška 20
sobota, 15. maja 1999, ob 9.30
Uvodna poročila:
Rudi Pavšič (predsednik SKGZ)
Bojan Brezigar (odgovorni urednik Primorskega dnevnika) Saša Rudolf (odgovorni urednik slovenskih poročil RAI) Robert Skrij (urednik Primorskih novic)
Vida Valenčič (sodelavka SLORI)
Posvet bo vodila:
Jole Namor (odgovorna urednica Novega Matajurja)
V	vojni, ki bi morala trajati nekaj dni in ki ji žal Se ni videti konca, so politika in volitve, da ne govorimo o medstrankarskih zdrahah in prepirih, res postranska zadeva. Ko morajo ljudje pod prisilo orožja in terorja zapuščati rodno zemljo in ko umirajo pod bombami mora politika imeti za cilj le pra- 1^^^— vicni mir, vse ostalo pride potem. Življenje pa, kljub vsemu, mora naprej, Čeprav bi izredni Časi, tudi v politiki, morda zahtevali in narekovali izredne ukrepe.
V	teh tragičnih okoliščinah od politike in od politikov lahko le pričakujemo oziroma zahtevamo, naj nas, kolikor se da, prikrajšajo demagoških gesel in indecent-nih Spektaklov, ki smo jih vajeni ob vseh volilnih preizkušnjah. Naj to naredijo, Ce že ne morejo drugače, vsaj iz spoštovanja do ljudi, ki nekaj kilometrov stran od nas umirajo, trpijo in stradajo. V
V	nedeljo, 13.junija bomo obnovili evropski parlament v Strasbourgu. Za Evropo, ki so jo postavili na noge Konrad Adenauer, Robert Schuman in Alcide De Ga-speri, so to najhujši Časi v petdesetletni zgodovini težavnega združevanja in nelahke integracije. Padec berlinskega zidu je napovedoval aktivno in avtonomno vlogo Evrope na svetovnem prizorišču, vojna v ZRJ pa je vse kazalce zgodovine pomaknila za nekaj desetletij nazaj, tako da bo treba v marsičem začeti vse znova. Jac-quesa Santerja je za krmilom vlade Evropske unije nasledil Romano Prodi in njegova vloga je danes nezavidljiva. »Profesor« se je v Italiji izkazal kot dober in tudi spreten ministrski predsednik, v Bruslju pa ga Čakajo verjetno hujši problemi od tistih, s katerimi se je pri nas sooCal kot lider Oljke.
V	tem prav nic spodbudnem vzdušju bomo, kot rečeno, Cez nekaj veC kot mesec dni izvolili novo evropsko skupščino. Res je, da je
parlament v Strasbourgu v zadnjih letih pridobil na ugledu, na vlogi in tudi na uCinkovi-t o s t i , nje-
RAZMIŠLJANJE O JUNIJSKIH VOLITVAH
Politika in politiki v duhu današnjih tragičnih trenutkov
—
Sandor Tence
gova izvolitev pa bo tudi tokrat služila predvsem kot merjenje političnih moči in strankarskih ravnotežij v državah Članicah EU. To bo trajalo vse dokler ne bo gospodarsko združevanje spremljalo tudi politično, ki je z vojno na Balkanu doživelo ne le zastoj, a tudi velik korak nazaj. Evropski parlament bo tako vsaj še nekaj let zrcalo različnih Evrop in različnih evropskih modelov. London je danes npr. v vseh smislih bližji VVashingtonu kot Parizu, Rimu in Berlinu.
Taka je paC realnost, s katero se moramo sprijazniti in pred katero si ne smemo zatiskati oCi. Ne gre veC za spopad med t.i. evrosheptiki in med navdušenci evropskega združevanja, ki je mimo, ampak za zgodovinski trenutek, v katerem bi morala treznost in razum prevladati nad vsem ostalim, še zlasti nad demagogijo. Zrelost vodilnega političnega razreda se bo pokazala prav v tem in upamo, da bo bližnja vojna v svoji strašni dimenziji vsaj v tem igrala pozitivno in umirjeval-no vlogo.
likor toliko uresničenje programskih obvez do obCanov-volilcev. Vsaka druga sprememba, ki jo npr. predlagajo nekatere stranke v Furlaniji -Julijski krajini, bi bila ne samo nepotrebna, a tudi škodljiva. Že uvedba dvojnega kroga (balotaža) v občinah z veC kot pet tisoč prebivalci se nam zdi popolnoma nepotrebna.
Neposredna izvolitev upraviteljev je občuteno izboljšala odnose med upravami in občani, istočasno pa je razčistila vlogo strank pri vodenju občin in pokrajin. Župani in predsedniki pokrajin so morali pred letom 1993 odgovarjati strankam in bili so neke vrste talci v rokah strankarskih tajništev in z njimi povezanih oblastniških lobijev. Danes je župan predvsem upravitelj, ki odgovarja le občinskemu svetu in volilnemu telesu. S tako zastavljenimi zakonskimi pravili so se konec koncev okoristile tudi stranke, ki morajo imeti pred seboj le dobrobit in splošne koristi skupnosti.
13.junija bodo bodo, poleg evropskih, tudi delne upravne volitve. Zakonodaja za neposredno izvolitev županov in predsednikov pokrajin se je doslej zelo dobro obnesla in je za-	r
to ne gre spreminjati. Mandate upraviteljev so sedaj po-	- U
daljšali od štiri na pet let, ki predstavlajo sprejemljivo Časovno dobo
V Furlaniji-Julijski krajini bomo obnovili 155 občinskih svetov ter pokrajinski skupščini v Vidmu in v Pordenonu. Na Tržaškem bodo volitve v zgoniški, repentabr-ski in dolinski občini, na „ Goriškem bodo šli na vo-•frl lisce Doberdobci, Sovo-jllk denjci in Števerjanci,
volitve pa so razpisali tudi v skoraj vseh narodnost-
no meša-
obcinah videmske pokrajine. Med njimi je tudi Speter Slove-nov, ki je zaradi svoje zgodovine in zemljepisne lege od vedno za tamkajšnje Slovence politično in narodnostno zelo pomembna uprava. Dosedanja večinska koalicija z novo kandidatko za županjo Bruno Dor-bold (dosedanji župan Giuseppe Marinig bo kanidiral za občinski svet) ima spet dobre možnosti za uspeh.
V šestih narodnostno mešanih občinah tržaške in goriške pokrajine so uprave poslovale v duhu volilnega zakona, brez nepotrebnega vmeše-vanja strank in tudi brez večjih medstrankarskih razprtij. Značilen je podatek, da so v Dolini, Repentabru, Zgoniku, Doberdobu, Sovodnjah in v Števerjanu v iztekajoči se mandatni dobi spremenili urbanistične načrte ter jih prilagodili novim potrebam občinskih realnosti, ne da bi pri tem oškodovali družbene in narodnostne identitete uprav. V manjših občinah, kjer so volitve po Čistem večinskem sistemu, so bili odnosi med večino in opozicijo tvorni in korektni, kot se spodobi za normalno demokratično dialektiko. V Dolini je odbor župana Borisa Pangerca v bistvu vsa štiri leta posloval brez opozicije, kar je imelo svoje sončne, a tudi senene plati.
Soočenje z opozicijo je včasih muCno in nadležno, je pa srž demokracije in pluralizma. Pomanjkanje prave opozicije je v Dolini izostrilo nekatere konflikte v večinskem zavezništvu, kar je prišlo npr. do izraza pri zamudnem sprejemanju novega občinskega regulacijskega načrta in tudi v predvolilnih pogovorih, ki so se sicer potem srečno iztekli. NiC hudega, a dokaj jasno opozorilo županu, odbornikom in svetovalcem, da je občinska uprava - ob spoštovanju različnih vlog in odgovornosti - odraz vzajemnosti in kole-gialnih izbir.
Upravitelji, ki bodo izvoljeni 13.junija (ali v drugem krogu dva tedna kasneje), bodo pripeljali krajevne uprave v novo tisočletje. Čaka jih naporna naloga, tudi zato, ker se pokrajine in zlasti občine vse bolj razvijajo v servisne ustanove, za nas Slovence pa imajo uprave tudi poseben kulturni in narodnostni pomen.
Ljudje, ki kandidirajo in ki žrtvujejo svoj Cas za skupnost, so vsakem primeru vredni spoštovanja. In to naj ne zveni kot retorična ugotovitev.
Dežela z največ spomeniki na svetu: tako današnji egiptovski vodici (poklicno dobro podkovani) predstavljajo Egipt, množici turistov, ki se ponovno zgrinja v to severnoafriško državo. Ob tem radi dodajajo, da so njihovi spomeniki, se pravi pomniki stare egipčanske kulture, najlepši na svetu. Svoje trditve seveda ne dokažejo in turisti tega tudi ne zahtevajo od njih; tega pravila so se nedavno držali tudi izletniki Primorskega dnevnika, ki so si ogledali mogočne spomenike nekdanje civilizacije, se- r danjemu Egiptu pa namenili pozornost, ki nujno gre gostitelju. In v zvezi s tem gre takoj podčrtati, da je sedanji Egipt v zadnjih letih veliko naredil, zato da bi se turisti med ogledi Castiljivih pomnikov starodavne civilizacije Cimbolje počutili. Enotedenski obisk, nabit z ogledi izjemnih spomenikov, je
prekratko obdobje, da bi lahko presojali o današnjem položaju v državi, ki je podedovala dragoceno zgodovin-sko-kulturno zapuščino, dovolj je le za vtis o odnosu do tujih radovednežev, ki v arabsko državo, obremenjeno s številnimi težavami, prinašajo prepotrebno tujo valuto. Podatki o obisku in donosu turistične dejavnosti, s katerimi tudi radi postrežejo izkušeni vodici, zagotavljajo, da zadnje Čase (po krvavih atentatih islamskih integrali-stov na turiste) v egiptovske, državne in zasebne blagajne letno priteka okrog štiri milijarde ameriških dolarjev. To so lepi denarci, pomenljiv zasuk egiptovskih turističnih delavcev pa je v tem, da so se za priliv »zlate žile« pripravljeni potruditi.
MogoCe smo imeli izletniki PD posebno sreCo ali pa je bilo potovanje zelo dobro organizirano (zasluga gre agencijam Aurora, Atlas in Queen Tours), zato je lahko ocena dokaj laskava, vendar pa je osnovana na izkušnji kakšnega desetletja (in mogoCe še veC) nazaj, ko so bile stvari zaznavno drugačne. OCem tistih, ki so bili tokrat prvič v deželi Nila (Nil je naše življenje, so nam večkrat zatrjevali gostitelji), so se kairske ulice, na katerih so seveda smeti (vendar smo opazili tudi pometače) in pa ne brezhibne stavbe prikazale v drugačni, manj privlačni luči, toda velike bede, skrajne nemarnosti in »lova na turiste« iz preteklosti ni bilo videti. Kot je rekel eden od tokratnih domačih vodičev, se je na področju turistične ponudbe veliko spremenilo, vendar pa morajo še veliko postoriti.
Ob državnih posegih (turisti so po vzorcu drugih držav budno nadzorovani, da se jim ne bi kaj slabega zgodilo ali da jih ne bi ulični prodajalci preveč nadlegovali), ob trudu turističnih agencij (pravilo konkurence velja povsod) in gostincev (turistom ob pogostitvi radi pokažejo npr., kako se pripravlja kruh) in sodelovanju ostalih (npr. trgovcev, saj so
v glavnih turističnih kr3)1,, poleg stojnic s spominki tu trgovine z veliko bolj iz|lra, nim, občutno dražjim m3 gom) je treba upoštevati naravno nadarjenost dom3 nom, da se (dasi v lastno k3 rist) znajo prilagajati gosto ; Egiptovski vodici in pa tu fantiči na ulici so takoj raz meli, da ne govorimo babi31:, sko (zaradi vodenja smo bi predstavljeni kot italij3115 skupina). Do tu nic pretresi]' vega, nenavadno pa je bi dejstvo, da so vodici tak° osvojili nekaj ključni stavkov in tako, so že Pr|' dan svojim gostom za kosl zaželeli »dober tek«. Gle bistrih fantičev, ki se ? mladih nog morajo preživi) ti na cesti, pa je skoraj ouj® j pripomba, da znajo p°ve ceno v vseh jezikih in tu hitro (navadno sebi v pt' preračunati ceno v katerok0^ tujo valuto. Sicer pa so Egiptu vajeni množičnih o skov iz Italije in tako je b'^. tokrat mogoCe nakupaiV3 kar v italijanskih lirah, d3 se ubogi turisti ne om menjavali preveč z menjav3_ Vsekakor se egiptovski ristiCni delavci trudijo, da bilo potovanje, ki je izjeu'3 _ zanimivo, tudi udobno. K mu že odločilno pripom0, plovba po Nilu, saj se ti p° j rajina in tudi spomen' _riKu
, ,Slii sliki spodaj »egiptov-
Jfečer«),
prikažejo v veliko p pnejši luči, Ce jih najprej ^ gledaš s krova konfor ladje. Plovba med Asuan0 in Luksorjem, ki je najobu ^ nejša ponudba turistom I nutno plove na Nilu
Pa )e bil že zaCe-°biska, saj so nas v Kairu i^^tili v udoben hotel z
omenjeni progi okrog 370 ristiCnih ladij), je tudi n privlačnejša. Za začasni d° si večina turistov izbe
ladjo, tako da so rečni PrlS 0 ni zasedeni in se ladje b°C0j razporedijo druga ob drug ’ pot z ladje na kopno p3 ,
• 1 ’ saj pred številih
Srpedno odliko lege ob oz. v di Nila. Tako se nam je nav- . ?bbjonsko (16 milijonov jobica] •) in razsežno (25 km) bio# °- Podstavilo v najlepši p bi luči, kar je nedvomno tUgJdegij tujih gostov in be? 'številnih domačih sreč-j ev- Iz hotela nas je prvi Mp n0t v°dila v starodavni °dh S’ v današnji muzej na jPhern, ki priča o starodav-bejs	najpomemb-
vCasih precej dolga, saj Pr®.j) videva »prečkanje« števi^
saj
ladij. Vsekakor pa so se
jMil"
niki našega dnevnika na ^ še posebej dobro počutil.1’ ^ je glavni del skupine ime ^ voljo »lastno« ladjo, n°v0i,a-razkošno Nile Pioneer, n3 ^ teri so gostitelji poskrbe^V^
družabnost (na
'eni predhodniku Kaira, pr 8a je približno 3100 let fpd n.s. ustanovil Menes. HstvSl pravzaprav ne moreš T. ,ariti pravega vtisa o nek-Vit’1 ,Vehcini, veliko učinko-je s tega vidika ogled
^častp 76 Piramide’ st,°:
V saL ce Zoserjeve piramide Pfert* (približno 3 tisoč let tula. n-št.) in nekoliko Ke0 piramid v Gizi, večje Ps°Ve (živel je ok. 2551-boh ' n-sd in manjše, vendar hJ6, °hranjene Kefrenove b]j-. ,°k. 2589-66 pr. n.š.), v $finni katere je tudi slovita piraga; Prodor v notranjost navrfbde Za večino ni bil bSujoc, pa tudi ježa na logi . ni zelo razvedrila maža ^ pdnih, ki so se odločili sno popestritev obiska. ristjQV.So tak° vodici kot tu-gapjJ?1 policaji vestno od-ip ia 1 od turistov prodajalce PoValnike kamel, brez naku-iPog noga dodatka dan ni tiroQ' miniti. Za tisto po-sic6re So značilni tepihi, gre bppi ya Privzgojeno obrt po 'o Sq kem navdihu, za kate-®P(osni oceni najbolj slif j ''foi otroci (na zgornji !ako Skrajno desno), ki pa -kljUL a° nam zagotavljali -'o. 6lu obiskujejo tudi šo-
L budi
^bsV Program drugega »g.®?6 hne je bil naravnan lezni repertoar«, ob
obisku nadvse zanimivega Egipčanskega muzeja (druga slika z leve pod naslovom), slovite Cittadelle in mošeje Mohameda Alija, ki ga imajo za ustanovitelja sodobnega Egipta, je obsegal še kratek sprehod po najbolj znanem suku Khan al-Khalili in nakupovalne postanke.
Iz Kaira, »matere sveta«, vsekakor najveCje arabske metropole, je tržaške in go-riške popotnike na jug države popeljal vlak, ki ni zdržal primerjave z ugodno oceno iz preteklosti. Kakorkoli že, zjutraj smo se prebudili v veliko toplejšem zgornjem Egiptu, predelu Asuana. Najprej je bil na vrsti ogled sodobnih posegov v naravo, se pravi jezov na Nilu, s katerima so obrzdali reko, nosi-teljico življenja, vendar velikokrat tudi razdejanja. Takoj je sledil izlet na otok File, ki priča o zavzetosti, da bi rešili templje, ki jih je voda po zajezitvi Nila zalila. Ob mednarodni pomoči (Unesco) so templje iz ptolomej-skega obdobja (od 305 do 30 pr. n.š.) prenesli »na suho«. Se znanejša priCa uspelih akcij reševanja ogroženih spomenikov je tempelj Ramzesa II. (1301 -1234 pr. n.š.) v Abu Simblu (vhod v tempelj na prvi sliki levo pod naslovom). Asuan ima veC obrazov, k arabskemu sodi slikoviti suk (na drugi sliki v sredini z leve), zelo značilen je nubijski, do katerega se je sicer treba peljati s felukami, kar je v vetrovnem dnevu lahko tudi razburljivo.
Malo lepot Asuana in okolice nam je bilo dano užiti, ker nas je Cas priganjal proti Luksorju. Na reCni poti se nam je v poudarjenem blišču električne razsvetljave (s takšnimi posrečenimi potezami v Egiptu skušajo omogočati večerni obisk templjev) prikazal »dvojni« tempelj v Kom Ombu, ki so ga za
Časa Ptolomejcev posvetili Horu in Sobeku. 2e naslednje jutro se nam je v svoji veličastnosti, ker je najbolje ohranjeni, razkril Horov tempelj v Edfuju (tudi iz obdobja Ptolomejcev). Po kratki vožnji po Nilu smo prišli v Esno, ki se po spomenikih ne more kosati s svojimi bližnjimi sosedami, zato pa se pred radovednimi očmi in fotoaparati prikažejo izseki sedanjosti (na drugi sliki spodaj z leve).
Tudi Luksorju, enemu najpomembnejših centrov pomnikov starodavnega Egipta, nismo mogli nameniti pozornosti, ki bi jo zaslužil. Jutranji obisk je bil predvsem namenjen grobnicam v dolini kraljev (tretja slika od leve pod naslovom), ki je praviloma kar naporen. Zato so ga skušah olajšati in pred nekaj leti so uvedli mah vlakec, ki turiste pripelje do bližine grobnic (na tretji sliki v sredini od leve). V dolini kraljev je tudi tempelj kraljice Hatše-putin, ki ni bila edina ženska, ki je vladala za Časa faraonov, vendar edina, ki je sebe posmrtno postavila v moško družbo. Popoldan je bil namenjen ogledu enega najznanejših spomenikov starega Egipta, Amonovega templja oz. mogočnega kompleksa v Karnaku, ki je nastajal v glavnem od približno 1500 do 1224 pr. n.š. (na prvi sliki v sredini z leve), kjer je bila zvečer tudi predstava Luci in zvoki. Manj obsežno je območje svetišč v Luksorju, posvečeno tebski trojici (gradili in širili so ga od 1391 do 323 pr. n.š.). Le malo Časa je ostalo za sodobni Luksor, od katerega smo se poslovili na letališču z željo, da bi ne šlo za slovo od Egipta, temveč za pozdrav.
Breda Pahor Slikovno gradivo f.DIVNA
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 9. maja 1999
Občina Bardo se ponaša z vrsto uspešnih pobud
OBČINE
PRED
VOLITVAMI
Prvi mož občine Bardo Maurizio Mizza je v občinskem svetu 14 let, od katerih je bil 8 let odbornik in preko 6 let župan. To je vsekakor solidna upravna izkušnja, še posebej v mali gorski občini, kjer si mora upravitelj pogosto z veliko iznajdljivostjo pomagati kot ve in zna.
Mizza nam je v pogovoru dejal, da na junijskih volitvah ne bo več kandidiral za župana, kar je po svoje škoda, kajti vtis je, da kot upravitelj uživa med občani ugled kot Človek, ki zna prisluhniti
njihovim potrebami Vendar je bil župan glede tega dovolj jasen: ”Po tolikih letih upravne izkušnje ocenjujem, da je prišel Cas prepustiti prostor za nove ljudi, ki bi bili pripravljeni zavzeti se za dobrobit naših občanov".
To stališče je Mizza izrazil v kratkem sporočilu, ki ga je napisal te dni, ko se izteka njegov mandat. Značilno je, da se župan ne želi hvaliti s kakšnimi velikimi rezultati, temveč se iskreno zahvaljuje vsem, ki so v letih njegovega upravljanja sodelovali z njim. Poleg tega se je tudi Mizza, podobno kot njegovi mnogi kolegi iz gorskih območij, moral boriti z neskončno birokracijo nadrejenih uradov, ki so, žal, prepogosto sposobni frustrirati želje tudi najvecjih optimistov.
Kljub županovi skromnosti pa je iz pogovora z njim izšlo dejstvo, da je njegova občinska uprava v mejah danih možnosti opravila pomembno delo.
”Po anagrafskih podatkih šteje občina 770 prebivalcev, ki so porazdeljeni po osmih zaselkih. Pomisliti je treba na to, da je bila še do pred kratkim največja zaposlitvena enota prav občinska uprava z osmimi uslužbenci. Sedaj je položaj nekoliko boljši s prisotnostjo nekega obrtniškega podjetja, ki goji vabe za športni ribolov. To podjetje zaposljuje kakih 15 ljudi in je s svojo izvirno tehniko postalo vodilno v Italiji in Evropi. Svoje proizvode izvaža celo v ZDA in na Japonsko".
Župan se zaveda vrednosti malih gospodarskih obratov za ohranitev preostalih ljudi v občini, Čeprav sta Centa in Videm kot zaposlitvena bazena blizu. "Tukaj imamo še zelo ohranjeno naravo, ki je blizu večjih mestnih centrov. So tudi znamenitosti kot naprimer jame v Zavarhu. Prizadevah smo si za to, da bi obstoječo turistično in gostinsko ponudbo izboljšali. Opremili smo veC poti za ekskurzije, ki privabijo veliko obiskovalcev. To lepo naravno okolje se da še bolj izkoristiti".
Maurizio Mizza je ocenil, da gre vsekakor pospeševati stike in skupne projekte z območjem
Bovca, kajti prav na področju razvoja turizma sta si lahko občini komplementarni. Obenem se je Občina zavzemala tudi za razvoj kulturnih pobud in ohranitev domačega jezika. "Pri nas je bilo dolga leta množično odseljevanje, s tem pa se je neizbežno obubožal tudi položaj terskega narečja, vendar ga skušamo ohraniti. Med drugim smo izdali Merkujevo knjigo o krajevnih imenih, v delu je še Dapitova študija o priimkih in hišnih imenih, uprava pa je tudi začela nameščati table z izvirno toponomastiko".
Mizza je ob tem tudi prepričan, da bi bilo treba bolj reklamizirati etnografski muzej v Bardu, za katerega si občina odkupiti prostore. V krajevnih vrtcih in šolah so vpeljali tečaje terskega narečja, kar bi bilo treba po županovi oceni utrditi z odo-
britvijo zaščitnega zakona za slovensko manjšino: "Želim si, da bi bil zaščitni zakon Cimprej odobren. Gre za dober predlog, ki predvideva ukrepe tudi ekonomske, ne le kulturne narave, kar je za življenje in možnosti razvoja obmejnih občin bistveno", je ocenil Maurizio Mizza, ki smo ga nazadnje vprašali še za mnenje o združevanju občin.
"Mislim, da je treba presojati od primera do primera. Vsekakor je treba upoštevati potrebo po varčevanju in gospodarnem upravljanju. V ravnini je to bolj enostavno. Kaj pa mi, Ce bi se, recimo, združili z bližnjo Cento, ki je veliko večja občina. Postalo bi nevarno, da končamo še bolj na obrobje, kar nam gotovo ne bi koristilo".
Dušan Udovič
Ce je upravitelj po poklicu vojak, se mu je naravno še težje sprijazniti z neredko bibličnimi Časovnimi roki, ki so značilni za upravno birokracijo. To je primer Pasquala PetriCiCa, župana beneške občine Sovodnje, sicer podpolkovnika alpinske divizije Juha. Z njim smo se lani pogovarjah (v lepi slovenščini) ob ustanavljanju italijansko-sloven-sko-madžarske brigade v Pušji vasi, te dni pa smo ga sreCah kot domačega beneškega upravitelja.
"Poveljstvo mi nudi ves potreben Cas za opravljanje županske funkcije, vendar je tako: v vojski se nekaj zmeniš in potem izpelješ, javna uprava pa je (žal) drugačen mehanizem. Ce gre vse po sreči, mineta dve leti od sklepa do njegove
dokončne uresničitve. Za človeka z mojim poklicnim profilom je to le malce prepočasi", ugotavlja sovodenjski župan, ki je ob koncu mandata manj navdušen, kot je bil na začetku.
"ZaCneš s tisoč zamislimi, potem pa pristaneš na trdih tleh. Prošenj za specifične finančne prispevke naredimo veliko, kot je veliko tudi potreb za tako degradirano okolje, kot je naše. Toda deželna uprava jih odobri le malo. Z Dežele dobimo sredstva na podlagi obsega teritorija in števila prebivalcev (teh je nekaj Cez 700 v trinajstih zaselkih), to pa še zdaleč ne zadostuje".
PetriCiC za primer navede 13 večjih ah manjših plazov in usadov, ki jih je občina doživela v samih dveh mesecih. Gre pa še za vrsto drugij javnih del, ki jih v teku mandata ni možno dokonCah. Zupan se ogreva za hitrejše in učinkovitejše posege, saj je težko razumeh, da se vse zaustavlja v mrežah birokracije. Kljub vsemu pa je iz Zupanovih, samohvale nevajenih besed razumeh, da je sovodenjska uprava opravila v minulem nandatu veC kot dostojno delo, kar je za Pasquala PetriCiCa tudi vir zadoščenja.
"Uspelo nam je opraviti precej dela pri obnovi grezničnega omrežja, popravih smo most pri Brici in naredili veC vzdrževalnih del, usposobili smo objekt za kulturne in turisricne namene "VartaCa", ki ga še dopolnjujemo. S prispevkom 400 milijonov lir od Civilne zaščite je v teku popravilo ceste Sovodnje-Strmica. In ko smo že pri cestah, pri pokrajinski upravi smo se zavzeh za popravilo ceste, ki gre do mejnega prehoda 2. kategorije Polava-Livek".
Po županovi oceni je zaradi znižane cene bencina precej upadel promet preko meje tudi na tem prehodu, vendar se ga poslužuje precej slovenskih državljanov, ki so zaposleni na naši strani meje. Poleg tega ima ta cesta nedvomno tudi turi-stičen pomen. PetriCiCeva uprava ima glede tega v aktivi tri projekte, ki so bih finansirani iz skladov 5B. Gre za odstranitev nepotrebne smučarske vleCnice na Matajurju, posege v naravo pri Ceple-
sišCu in ureditev tematskih stez, med temi znane "Rommlove steze" iz prve svetovne vojne, s katero se na slovenski strani ukvarja občina Kobarid.
"Uspelo nam je urediti tudi poslovanje občinskih uradov, kjer so bile prej velike težave s pomanjkanjem osebja in nabavili smo dve vozili za opravljanje nujnih občinskih služb. Sicer pa imamo nekatere službe skupaj z drugimi občinami, kar je vse pogostejša praksa", navaja PetriCiC, ki sicer zagovarja racionalno uporabo skupnih servisov med občinami, ima pa pomisleke o tem, da bi male občine kar avtomatično združevali. "Žal imamo v odnosu do deželne uprave šibko politic-' no težo, tam nimamo nikogar, ki bi nas predstavljal. Ko se govori o težavah goratih območij, se
pogosto misli le na Kamijo, a mi imamo enake probleme".
Pravzaprav je Pasquale PetriCiC mnenja, da ima Benečija glede na ostalo Furlanijo svojo specifiko, tudi kulturnega in jezikovnega značaja, zaradi Cesar bi morala bih po vsej logiki deležna še dodatne pozomosh. Župan si v tem smislu želi, da bi bil Cimprej odobren zaščitni zakon, kar lahko tem krajem samo korish kot dodatni prispevek k razvoju. Ob zaključku mandata pa ne namerava ponovno kandidirati, paC pa izraža željo, da bi delo uprave v Sovodnjah nadaljevali mlajši ljudje, opremljeni z voljo za skupno delo v korist občanov in Benečije nsploh.
Dušan Udovič
OB GRADNJI NOVEGA PLINOVODA
Kako je s »starimi grehi« Enijeve družbe SNAM?
Kmečki stanovski organizaciji se pogajata tudi, da bi rešili problem služnosti
Spet je postalo akt-tualno vprašanje novega plinovoda, ki ga na tržaškem gradi družba SNAM. Gre za traso, ki poteka od Opčin proti vzhodu, preko Banov, Trebč, Padrič, Lonjerja in dalje proti inustrij-ski coni, skoraj v celoti po pasu ozemlja, pod katerim leži že več bencinskih in naftnih cevi.
Februarja je bil glede novega plinovoda, kot je znano, dogovorjen sporazum med družbo SNAM in stanovskima organizacijama Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev. Preden je bil sporazum dokončno sprejet, so ostala odprta še nekatera vprašanja, ki so delno rešena, delno pa še niso. Eno vprašanje so "stari grehi" družbe, ki je v več primerih pustila še vedno nekrite odškodnine, ko je pola-
gala cevi v v letih 1990-91.	Drugo
vprašanje, glede katerega so še v teku pogajanja, zadeva vzpostavitev služnosti na jusarskih zemljiščih, oziroma na tistih, ki so last vaških skupnosti. Pri tem se jusarski odbori zavzemajo za to, da bi k sporazumu pristopili kot dejanski lastniki	zadevnih
zemljišč.
Vsekakor ocenjujemo kot umestno v strnjeni obliki objaviti osnutek sporazuma,	ker
vprašanje spet postaja aktualno. Gradnja plinovoda namreč prehaja v izvršilno fazo in v teku so ocenjevaja zemljišč. Pri lastnikih zemljišč se pojavljajo cenilci, zato je dobro, da smo v tem trenutku do tega problema kar se da pozorni.
Najprej gre ponoviti, da je služnosti za skupno traso naftovodov
in plinovodov, ki jo vsi že poznamo za 39 metrov v širino. V veliki večini primerov (85 odstotkov) gre nov plinovod po že obstoječih služnostih.
Osnutek sporazuma med družbo SNAM in stanovskimi organizacijami najprej jemlje v vednost dejstvo, da bodo nove cevi metano-voda zakopane v zemljo v povprečni globini do 0,90 m. Za izvedbo del bo uporabljena trasa 12 metrov širine z nazivom "delovna trasa". Vzpostavitev prejšnjega stanja po zaključenih delih bo potekla po kriterijih, ki jih je določila deželna uprava, oziroma njena služba za okolje v smislu zahtev, ki jih je postavila Kmečka zveza. Obnova prvotnega stanja zemljišč mora biti vsekakor popolna in mora odgovarjati stanju, v katerem so se
nahajala zamljišča pred začetkom del.
Glede odškodnine pri vzpostavitvi služnosti, ki bo ostala v veljavi ves čas delovanja plinovoda, je v sporazumu določena cena 35.500 lir za vsak dolžinski meter in bo izplačana ob podpisu ustreznega notarskega akta. Stroški in davki gredo na račun družbe SNAM.
Za približno 400 metrov trase, ki se nahaja v katastrski občini Pa-driče in ne sovpada z že obstoječimi služnostni, bo priznana odškodnina v znesku 58.500 lir po dolžinskem metru.
Za škodo, ki jo bo gradnja plinovoda povzročila na obstoječih kulturah v okviru že imenovane "delovne trase", bodo upoštevane naslednje cene:
-obdelani travnik ali njiva: 1500 lir na kvadratni meter.
-pašnik, spontani travnik, gozd: 1200 lir na kvadratni meter.
-odškodnine za večletne drevesne kulture (trte, sadno drevje, oljčni nasadi) in povrtnine bodo dogovorjene od primera do primera.
Pred dejanskim začetkom del, oziroma ob cenitvi zemljišč bo popisana ocena škode, ki bo zainteresiranim povrnjena v roku 60 dni od cenitve zemljišč. Po zaključenih delih bo prav tako v roku dveh mesecev povrnjena morebitna večja škoda, ki bi bila povzročena zaradi nepredvidenih prestopov ali širitve delovne trase.
To je v glavnih obrisih vsebina sporazuma. Ker so, kot rečeno, tehniki že začeli zahajati do zainteresiranih lastnikov za cenitev zemljišč, je Kmečka zveza vsem na razpolago za morebitna pojasnila ali pomoč.
NOVICE

Sporočilo Aprolaca svojim članom
Združenje proizvajalcev mleka "Aprolaca" vabi svoje člane, ki oddajajo mleko v mlekarno v Devin, Naj se v zvezi z letno prijavo proizvodnje 1998/99 javijo na sedež pevskega zbora Fant j a izpod grmade v Devinu in sicer v TOREK, 11. MAJA OB 14.30, da podpi Sejo izjavo o oddanem mleku v minulem obdobju.
Združenje opozarja, da je možno podpisati samo ob navedeni priložnosti, zato je nujno, da se vsi zainteresirani prijavijo, kajti v nasprotnem primeru so predvidene sankcije, oziroma izguba mlečne kvote.
Poziv KZ rejcem, ki prodajajo mleko na domu
Kmečka zveza vabi svoje člane rejce, ki prodajajo mleko neposredno na domu, da sporočijo njenim uradom točen podatek o količini prodanega mleka v obdobju od 1. aprila 1998 do 31. marca 1999. Omenjeni podatek izhaja iz razpredelnice, v katero beležijo mesečne prodaje. Glede na to, da je treba omenjeni podatek sporočiti ustanovi za kmetijsko tržišče (nekdanji AIMA) do torka, so zainteresirani naprošeni, da se javijo takoj.
_______________IMENA VIN________________
V Furlaniji se še vedno niso odločili, kako bodo imenovali svojega tokajca
Nadaljuje se tekma glede novega imena, ki naj bi ga dobil furlanski tokaj, potem ko bo moral po razsodbi na pritožbo Madžarske spremeniti ime do leta 2007. In čeprav je še celih osem let časa, se okrog novega imena tega priljubljenega furlanskega vina vse bolj segreva ozračje.
Pred nekaj meseci je krožilo ime "Furlan", pred par dnevi pa je za nov predlog poskrbel furlanski vinar Pietro Pittaro. V prestižne prostore videmske vinske hiše je sklical cvet deželnih enologov in ekspertov ter predlagal, naj bo novo ime preprosto ”Tai friulano". Torej bi od imena tokaj le nekaj ostalo, kot je znano pa je ”tai“ v Furlaniji priljubljen ljudski izraz za kozarec vina.
Predlog Pittara je vsekakor naletel na široko odobravanje. Laskavo ga je ocenil tudi prisotni predsednik deželne ustanove Ersa Bruno Augusto Pinat, ki je med vinogradniki sprožil pobudo za novo poimenovanje. Pinat je na predstavitvi novega predloga pozval vinogradnike, enologe in konzorcije DOC, ki se ogrevajo za to vprašanje, naj do oktobra posredujejo še druga možna imena. Med vsemi bo treba potem izbrati dokončno ime, Pinat pa je vsekakor napovedal, da bo dal pobudo za odškodnino, ki naj bi jo izplačala Evropska skupnost za škodo, ki jo bo utrpelo deželno vinogradništvo ob spremembi imena.
r PROSEK / V LABORATORIJU DEŽELNE USTANOVE ZA KMETIJSTVO ERSA n
V juniju tečaj za mlade čebelarje
Lekcije so brezplačne - Koledar demonstracij bo dogovorjen z udeleženci
Čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino si prizadeva pritegniti pozornost mladih do čebelarstva, zato je sklenil organizirati poseben tečaj z lekcijami teorije in prakse. Tečaj se bo odvijal v prostorih čebelarskega laboratorija v poslopju deželne ustanove ERSA na Proseku s sledečim programom.
Torek, l.junij: Anatomija in fiziologija pri čebelah
Četrtek, 3. junij: Tehnike čebelarstva in upravljanje čebelnjaka.
Torek, 8. junij: Proizvodi iz panja
Sreda, 9. junij: Ukrepi proti škodljivcem
Torek, 15. junij: Zakonodaja sektorja, olajšave in javni prispevki.
Lekcije se bodo vse začenjale ob 19.
uri.Tečaj je brezplačen in obiskovalci bodo dobili tudi didaktično gradivo. Koledar praktičnih demonstracij bo dogovorjen med samimi srečanji in ga bo možno prilagajati glede na razbčne potrebe udeležencev.
Vse nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo na sledečih naslovih:
-	Kmečka zveza v Trstu, ul. Cicero-ne 8, tel 040/362941
-	Zveza neposrednih obdelovalcev tel. 040/631494
-	Tajništvo konzorcija tel 040/818179
Konzorcij nadalje posreduje seznam čebelarskih izvedencev, ki delujejo v njegovem okvim in so zadoženi za po-smezna območja:
Za Milje, Sv. Barbaro in osapsko dolino:	Bordon Paola, tel.
040/944044.
Za Prosek, Kontovel, Barkovlje: Eller Flavio, tel. 040/411522
Za Križ, Nabrežino, Praprot: Fiorini Činzia, tel. 040/370476
Za Lonjer, Opčine, Rojan in Trst: Ghersin Oliviero, tel. 0348/6507518 Za Dolino: Giugovaz Romina, tel 040/818179
Za Zgonik, Repentabor, Bane, Trebče:	Omar Marucelli,
tel.040/327279
Za Padriče, Bazovico in Gročano: Napolitano Claudio, tel. 040/360061 Za Sesljan, Mavhinje, Devin: Pa-gliari Manuela, tel. 040/577074
Kmečka opravila v maju
Dosedanje muhasto in deževno vreme je mnogim kmetovalcem prekrižalo načrte in marsikatero med spomladanskimi opravili je treba še postoriti.
VINOGRAD - Trte so pognale, zato jim moramo od sedaj naprej posvetiti precej Pozornosti. Vinograd obdelujemo do globine 10 do 12 centimetrov. Globlje je bolje, da ne obdelujemo, da ne bi poškodovali korenin. Če se odločimo, da bomo vinograd Pustili otravljen, sedaj pokosimo. Največ pozornosti pa bomo sedaj posvetili škropljenju proti peronospori in oidiju. O tem bomo poročali naslednji teden. Če še nismo gnojili z dušikom, to lahko storimo v tem mesecu. Pri Proizvajanju 50 - 60 stotov grozdja na hektar trta letno Potrebuje približno 30 kg čistega dušika na ha. Zato bomo nporabili na primer 65 kg nree. 35-40 kg potrosimo ob orstenju, ko ga rastlina najbolj
potrebuje, ostalo pa bomo rastlini dali ob cvetenju. Gnojenje z dušikom v več obrokih je koristno zaradi tega, ker je to gnojilo zelo topljivo in se torej na ta način manj porazgubi.
OLJČNI NASAD - Sedaj je čas, ko oljčni nasad pokosimo ali pa zemljo plitvo obdelamo. Če kosimo, travo lahko pustimo v nasadu, da na ta način tvori organsko snov.
Lahko jo tudi damo okrog dreves. Oljka po navadi cveti na' koncu meseca. Tik pred cvetenjem je dobro, da jo pognojimo z dušikom. S tem povečamo oplojevanje oljk. V ta nemen bomo na primer uporabili 450 gramov amonijevega sulfata ali 200 gramov uree na srednjo veliko rastlino.
SADNI VRT - Tudi v sadovnjaku kosimo ali obdelujemo zemljo. V tem mesecu
pobiranio zgodnje sorte češenj. Paziti moramo, da ob pobiranju ne polomimo drobnih vejic, na katerih zori šop češenj. Slednje, ki jih imenujemo majske kitice, so za češnjo produktivne več let, a se zelo rade lomijo. Pri zgodnjih sortah breskev in včasih tudi marelic redčimo plodove, če opazimo na slednjih preveliko rodnost. To se zgodi tudi, če nismo dovolj obrezovali pozimi. Redčenje plodov opravimo, ko se naravno odpadanje plo-dičev kpnča. Takrat imajo sadeži približno velikost oreha. Pustimo en sadež vsakih 8 -10 cm pri breskvah, vsakih 5 -6 cm pa pri marelicah. Manj sadežev pustimo na šibkejših vejah. Redčenje plodov opravimo vse dokler je koščica tako mehka, da se sadežbrez težav razpolovi z navadnim nožem. Poznejše redčenje nima več učinka.
ZELENJAVNI VRT - V vrtu sejemo blitvo, korenček, ra-
die, fižol, solato, špinačo, peteršilj, baziliko in drugo. Mlade rastlinice paradižnika, jajčevcev, paprike, bučk in kumar, ki smo jih kupili ali sami pridelali, v tem mesecu presadimo v zelenjavni vrt. Grahu postavimo oporo, če tega še nismo storili. Zgodnje sorte ponekod že pobiramo. Oporo postavimo tudi paradižniku in fižolu. Za to uporabljamo na primer kanele. Pri paradižnikih je najbolje, da jih postavimo pred sajenjem rastlinice same, da ne bi pozneje ranili korenin.
V tem mesecu sta se na vrtu pojavila trava in plevel, ki ju moramo takoj odstraniti, da ne bi ovirali rasti povrtnin. Ob suhem vremenu moramo zalivati. V maju je najbolje, da to storimo zjutraj pred soncem. Na ta način se bodo rastline čim prej posušile in bile tako čim manj podvržene boleznim.
Zelo skromno gnojimo. Paziti moramo , da gnojil ne tro-
simo nad rastlinami. Gnojila rahlo podkopljemo in zalijemo.
V maju pobiramo dišavnice (žajbelj, timijan, rožmarin), za sušenje. To storimo v jutranjih urah. Sušimo jih v senci.
OKRASNI VRT - Čas je, da sadimo gomoljke in čebulice, kot so dalije, gladiole in druge, ki cvetijo poleti. Pomladanskim čebulicam, ki še cvetijo (npr. tulipanom) dodamo mešano gnojilo tipa 12-6-18, 20 gr ma kv. meter. Potem, ko smo sadili gladiole, jim postavimo oporo. Presajamo lončnice.
Tako pokosimo 4 do 5 centimetrov visoko, nato jo zalijemo in pognojimo z majhno količino gnojil. Lahko še sejemo nove trate. Na 10 - 30 kv. metrov površine uporabimo 1 kg semena, takoj, ko posejemo, jo tudi zalijemo. Na novo sejana trata mora biti v maju vedno dovolj vlažna.
dr. Magda Sturman
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 9. maja 1999
VOJNA V JUGOSLAVIJI / POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZUNANJETRGOVINSKE SEKCIJE SGZ IGORJEM ČERNIČEM
Drastičen upad poslovanja lahko povzroči veliko krizo
Posledice v vseh sektorjih - V nevarnosti delovna mesta in obstoj podjetij
Vojna vihra, ki že dalj časa divja v Srbiji oziroma na Balkanu, ne zadeva samo zračnih napadov na strateške objekte po eni strani in po drugi nenehnega iskanja diplomatskih rešitev konflikta, kot o tem pretežno poročajo sredstva javnega obveščanja, temveč vpliva negativno med drugim tudi na področje uvozno-izvoznih podjetij, špediterjev in avtoprevoznikov. Spor med Natovimi zavezniki in Miloševičem ima skratka posledice tudi na razvoj gospodarstva, še najbolj v obmejnih državah, kot so npr. Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Romunija, Makedonija, Albanija itd. Negativne vplive vojne občutijo tudi tržaška in go-riška podjetja, o tem pa smo se pogovorili s predsednikom zunanjetrgovinske sekcije Slovenskega gospodarskega združenja Gorica Igorjem Černičem (na sliki), ki meni, da je sedanje stanje precej zaskrbljujoče, saj se je od začetka krize položaj še bolj zaostril.
Po Černičevih besedah so namreč podjetja v kritični situaciji že od začetka razpada bivše Jugoslavije, od osamosvojitve Slovenije in vojne na Hrvaškem do bo-sansko-hercegovske agresije in embarga proti Srbiji, s katero se je vsekakor zopet pričelo poslovanje. »V teh letih je torej šlo - in še vedno gre - za stalno premagovanje ovir, sedaj pa je Srbija spet na udaru,« je dejal Černič. V zunanji trgovini je veliko podjetij poslovalo s Srbijo, vojna pa ne zapušča posledic samo v Srbiji (ki je tudi fizično nedostopna). Zamrznjeni so med drugim že odprta partnerstva, že sklenjeni posli in že odposlane pošiljke. Vse se je dejansko v trenutku ustavilo, banke ne delajo, že nekaj časa pa
je v veljavi nov embargo. Slovenska podjetja na Goriškem so zaradi tega v žejo hudi krizi, saj je nemogoče izpeljati do konca vnaprej načrtovano oziroma opravljeno delo, blokada Srbije pa močno vpliva tudi na vse njene okoliške države, da ne govorimo o Kosovu, kjer je nemogoče delati, je podčrtal predstavnik SGZ.
Pogoji za delovanje se zaostrujejo tudi v Črni Gori, kjer so sicer še možni stiki. Trenutno je vsekakor vse ustavljeno, saj plačila in krediti niso mogoči, ni jamstev itd., ker je tudi Črna gora dejansko vojno področje.
V Albaniji, s katero so tudi pričeli poslovati, pa
stike otežkoča val kosovskih beguncev, ki predstavljajo zdaj že 30 odstotkov prebivalcev te države. Vse je ustavljeno, meni Černič. Delovanje je namreč tamkaj usmerjeno v pomoč beguncem in v gradnjo zadevnih struktur, ekonomija in industrija pa sta zaradi pomanjkanja odziva zastali. Podobno velja za Makedonijo, ki je med rizičnimi državami in kjer so se ustavile vse industrijske dejavnosti.
Černič je mnenja, da smo na koncu tragedije, iz katere bi se morali vsekakor nekaj naučiti. V teh letih so se podjetja usmerjala in prilagajala razmeram na novih vzhodnoevropskih in srednjeevropskih trgih (Češka, Romunija itd.) z veliko težavo in naložbami. Toda glede na gospodarsko stanje teh dežel je bil vpliv zelo majhen. Vse države so namreč v obdobju radikalnih sprememb, ki vplivajo na njihov razvoj. Tukajšnji podjetniki so veliko investirali na Vzhodu, pravi Černič, vendar nimajo ekonomskega povratka. V teh državah primanjkuje kapital, vlada močna recesija, poleg tega gre na Vzhodu večkrat za nestabilne države, kjer veljajo nestabilni in nezakoniti gospodarski tokovi ter anarhija. Secesija držav bivše Sovjetske zveze je že opravljena, čeprav je v nekaterih prišlo do vojnega stanja, kot v Čečeniji. Na Vzhodu gre v bistvu za začaran krog, kjer so vse države v težavah.
Slovenija je npr. zaradi vojne posredno zabeležila 10-12 odstotni padec poslov na Vzhodu, podoben padec (o katerem je bil govor tudi v italijanskih medijih) je zabeležila tudi Italija in še najbolj dežela Marke. Okrnjena je tudi Hrvaška, kjer so banke in podjetja v hudi krizi, da o uvozno-izvoznem sektorju ne govorimo.
Celotna slika dogajanj je skratka negativna, tudi na Goriškem in na Tržaškem, kjer je obseg poslovanja upadel za 30-40 odstotkov, je dejal predstavnik SGZ. Zaradi tega je prišlo tudi do upadanja števila delovnih mest, pod vprašajem pa je celo obstoj nekaterih podjetij. Trenutno stanje je tudi zasenčilo vse razvojne dejavnosti v okviru Evropske unije za države na Balkanu.
Černič je povedal, da se je že pogovoril z raznimi operaterji in napovedal, da bo v kratkem sklical sejo, na kateri se bodo bolje seznanili s problemi in težavami ter proučili morebitne ukrepe in možne alternative. Med slednje spada tudi predlog Svetovnega slovenskega kongresa, da bi navezali stike z vsemi Slovenci po svetu in poskušali najti možnosti za nastop na svetovni ravni in za razširitev prostora.
Vojna na Balkanu vpliva psihološko na nas vse, je menil Černič, v velikih težavah pa so tudi nasploh avtoprevozniki. Nekateri imajo ustavljene kamione v Srbiji ali celo prazne doma, vojna prinaša nega-
tivne posledice tudi pri špediterjih na mejnih prehodih, spopad na Balkanu vpliva skratka na vse gospodarske sektorje.
Slovensko gospodarsko združenje Gorica je s težavami že seznanilo prefekta, je podčrtal Černič in dodal, da ne morejo vedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, da pa pričakuje pomoč od italijanske vlade. Po njegovem mnenju gre pač za višjo silo in je treba iskati vse možne alternative, pomoč pa bi lahko prišla tudi iz Slovenije.
Glede na okoliščine se bodo morala po vsej verjetnosti nekatera podjetja obrniti na banke, pri čemer je Čer-
nič povedal, da je treba še videti, kako se bodo v zvezi s tem provlemom te odzvale. SGZ namerava vsekakor bolje proučiti in pobliže analizirati vsako državo posebej (od Slovenije do Madžarske itd.), da bi ugotovili, kakšne so perspektive, ki jih lahko ponuja prihodnost. Večina držav se namreč pripravlja na vstop v Evropsko unijo, večkrat pa je proces prilagajanja dolg in zakonodaje niso v soglasju z določili EU, zlasti pa je neurejen položaj na tem področju v Bosni in Hercegovini ter Republiki Srbski.
Kot je poudaril predstavnik SGZ, se morajo slovenska podjetja oziroma dober del slovenske
ekonomske stvarnosti že deset let prilagajati spreminjajočim se razmeram. Zadnji udarec je bil zelo hud, je poudaril Černič in vpliva zelo negativno na njihovo delovanje. Izrazil je upanje, da se bo kriza čimprej zaključila in da se bo stanje normaliziralo, tako da se bodo razmere normalizirale do tolikšne mere, da bodo lahko operaterji spet delovali tako, kot so navajeni in v katerih znajo delati.
Ves Balkan vre, je povedal Černič, ki upa v dosego stabilnosti, naš sogovornik pa je zaključil z mislijo, da v tem času marsikdo »živi bolj z upanjem kot z delom!«
Aljoša Gašperlin
KOMEN / SREČANJE OBMEJNIH GOSTINCEV SDGZ IN OZS
Govor je bil o možnostih za sodelovanje v luči bodoče odprave meje med državama
Za stike med gostinci iz FJK in Slovenije danes še preveč ovir - O razširitvi ceste terana
V torek, 4.5., je bilo v Komnu prvo srečanje odborov gostinskih sekcij Območne zbornice OZS Sežana in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pogovarjali so se o ciljih in možnostih za sodelovanje primorskih gostincev glede na to, da bo čez nekaj let padla meja in bo prišlo ponovno do poenotenja vse Primorske.
Gosta zasedanja sta bila predsednik in ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje iz Trsta Branko Jazbec in Tamara Blazina, ki sta predstavila pred kratkim razpisan natečaj za pridobitev finansbanj za čezmejno sodelovanje v okviru programa Interreg II. Dežela FJK je žal zožila začetne okvirne smernice o kandidatih za dotacije in določila, da so lahko možni koristniki samo uporabniki na slovenski strani. Možni tečaji
pa obravnavajo naslednje panoge: turizem, kmetijstvo, ribolov in zlatarstvo. Za gostinska in druga podjetja OZS bi prišli v poštev tečaji za podjetniško usposabljanje, na različnih nivojih, za lastnike in uslužbence. Tečaje, ki jih krijejo sredstva Interreg, bi izvajal SDZPI. Srečanja sta se udeležila tudi slovenski vicekonzul v Trstu Zdenka Simonovič in predsednik SDGZ Marino Pečenik, ki je pozval gostince z obeh strani, naj kljub dejanskim »oviram« sodelujejo, pri čemer bodo dobili podporo stanovskih organizacij.
V nadaljnji razpravi, ki sta jo uvedla predsednica gostincev OZS Sežana Ada Špacapan in predsednik gostincev SDGZ Niko Tenze, so ugotovib razne možne oblike sodelovanja. Gostinec Joško Sirk, ki ima že precej izkušenj s sodelovanjem z gostinsko-turističnimi obrati v
Brdih, Benečiji in Posočju, je imel tehten in realističen poseg. Po njegovem mnenju bi se morali enkrat za vselej otresti lažnih in retoričnih parol o »najbolj odprti meji«, saj smo danes priča mnogo večjim zaprekam pri prehodu oseb in blaga, tudi na maloobmejni ravni, kot za časa »odprte meje« s socialistično Jugoslavijo 70. let. Primerov je nickoliko, od prepovedi prostega prehoda tudi malenkostnih količin vina ali krajevnih jedi do izmenjave delovne sile, kar se posebno občuti v obmejnem gostinstvu. Stanovske organizacije bi morale' jasno povedati deželnim in drugim oblastem, da nima smisla dodeljevati velikanskih (državnih ali evropskih) sredstev, ki služijo žal le reklami danega politika ah uprave, oziroma so namenjena izključno izvajalcem zadevnih študij, ki so večkrat same sebi namen,
namesto da bi se sredstva namenila za sofinansbanje resnih projektov, pri katerih operaterji nastopajo z lastnimi investicijami.
Na pobudo bivšega predsednika gostincev SDGZ Lina Doljaka se je govorilo o možnosti razširitve ceste terana na slovenski strani. Po zagotovilih tajnice OZS Sežana Danice Skok je bila ta povezava že basbana, sedaj pa preučujejo finančno-komercialne okvire celotnega promocijskega projekta. Sicer je pri tem prišel zanimiv predlog, da bi v luči sodelovanja za promocijo celotnega primorskega območja pomislili na enotno vinsko cesto, ki bi šla od Istre skozi Kras, Vipavsko, Brda, območje Golli Orientali vse do Trbiža in tako povezovala vinorodna področja ob meji v eno samo turistično enoto. Takšna »cesta« bi imela mnogo več adutov za promocijo na najbolj
perspektivnih evropskih in iz-venevropskih trgih. Za tovrstno sodelovanje bi se morali najti operaterji iz raznih sektorjev, ki imajo skupne interese in podjetniške vizije. Nekatere organizirane sredine, npr. konzorciji deželnih vinskih proizvajalcev in hotelirjev, že gredo v to smer, nujno pa je, da se jim pridružijo tudi gostinci.
Razpravljalo se je še o drugih problemih, ki žulijo primorske gostince. Ta del pogovora pa se je odvijal v sproščenem vzdušju kulinarične degustacije gospodinje Ade Špacapan, pobudnice srečanj kraške kuhinje, ki se odvijajo na slovenski strani Krasa. Kolegi so imeti priliko spoznati in uživati, iz svojskega zornega kota prirejene, teadicio-nalne in »nove« jedi, ki so bile pripravljene z lokalnimi sestavinami in pridelki ter servhane z izbranimi kraškimi vini.
Davorin Devetak
I;........

1
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče La Contrada
Gledališče Cristallo
Se danes, 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«.
Trg zedinjenja Italije
Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«.
BOUUNEC
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
Stalno slovensko gledališče bo izvajalo komedijo R. Claira »Sladke šibkosti žena« v režiji Dušana Mlakarja, v torek, 11. maja, ob 20.30 (red D).
TREBČE
Ljudski dom
V torek, 11. rhaja ob 14.30 bo gledališče La Contrada izvajalo delo Tisoč in ena noč. Igrata Nik-
la Panizon in Franko Korošec. Avtor in režija Giorgio Amodeo, prevod Sergij Verč.
V	četrtek, 13. maja ob 20.30 gostuje dramska skupina KD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec z glasbeno igro Obleka naredi človeka? Režija Boža Hrvatič.
GORICA Kulturni dom
Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. V četrtek, 20. maja ob 20.45 bo na sporedu film danskega režiserja Larsa Von Trierja »Idioti«.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« bo 18. maja ob 21.00 predstava »Le muc-che hanno tanta pazienza« skupine Papu.
KRMIN
Občinsko gledališče (Ul. Nazario Sauro 17)
V	sredo, 12. maja ob 20.30 bo SSG uprizorilo
delo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
______________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	torek, 11. maja ob 20.00 gostovanje Opere in baleta SNG iz Maribora, F. Lebar »Dežela smehljaja«.
V	soboto, 15. maja ob 20.30, N. Simon »Jetnik druge avenije«.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 9. maja ob 20.30 komedija »Mamin sinko« (Waterboy). Režija, Frank Coraci.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
Jutri, 10. maja ob 20. uri bo gostovalo Slovensko stalno gledališče s predstavo Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky« (alko komedija). Predstavo
si lahko ogledajo tudi tržaški abonenti SSG, ki »alko komedijo« še niso videli.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
V	torek, 11. maja ob 15.30 in 20.00, 12. in 15. maja ob 20.00 Bernard Shaw »Pigmalion«.
Jutri, 10. maja ob 15.30 Eugene Ionesco, »Zavratne igre.
V	četrtek, 13. in v petek, 14. maja ob 20.00 Da-rio Fo, »Burkaški misterij«.
Cankarjev dom
V	torek, 11., 12., 13. in 14. maja ob 20. uri gledališka predstava »Paracelsus in Frankenstein«.
V	torek, 18. maja ob 20. uri, v sredo, 19. ob 20. uri in ob 22.30, komedija »Gabrovi koraki«. Izvaja newyorška skupina Elevator Repair Service.
Ljubljanska Drama
V	soboto, 15. maja ob 19.30 bo Slovensko stalno gledališče prikazalo »alko komedijo« Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
»Turandot«, Giacomo Puccini, danes, 9. maja ob 16.00.
V	petek, 14. maja ob 20.30 nastopa »Tokyo bal-let«. Ponovitve: v soboto, 15. maja ob 17.00, v nedeljo, 16. maja ob 16.00, 18., 19., 20. in 21. maja ob 20.30, v soboto, 22. maja ob 16.00.
Pomorska postaja
V	četrtek, 20. maja ob 21.00 »Afro festival«. Nastopa »Mariantial percussion ensamble«, Jfrojekcije Cappella Underground.
Cerkev Madonna delle Grazie (Ul. Giustinelli 7)
Danes, 9. maja ob 20.30, VI. orgelski festival »Julius Kugy«. Koncert dua Silvia Di Marino (flavta) in Valentina Longo (orgle).
ROJAN
V	nedeljo, 16. maja, bo v Rojanski cerkvi pri sv. maši ob 9. uri pel Cerkveni ženski pevski zbor »Andreja Vavkna« iz Cerkelj na Gorenjskem. Ob 17. uri pa bo ravno tako v cerkvi izvajal spored sakralne glasbe. Dirigent in skladatelj Damijan Močnik.
PORDENON
Avditorij Concordia
V	okviru, glasba na ekranu bo v četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truf-fauta.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
12. maja nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma. Kitarist Gerardo Nunez, dirigent Anton Nanut.
28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior Shabadal.
_____________SLOVENIJA_______________
PORTOROŽ
Avditorij
V	sredo, 12. maja ob 20.00 nastop obalnih baletnih skupin.
KOPER
Dvorana palače Belgramoni - Tacco
Društvo prijateljev glasbe iz Kopra priredi v torek, 11. maja ob 20. uri, koncert mešanega pevskega zbora Ipavska. Dirigent Matjaž Sček.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	petek, 14. maja nastop Komornega orkestra slovenske filharmonije. Umetniški vodja Andrej Petrač.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. V četrtek, 13.
maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih šol.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	torek, 11. maja ob 19.30 nastop Pihalnega kvinteta Eichendorff iz Avstrije. Na klavir igra Ingeborg Baldaszti.
V	sredo, 12. maja ob 20. uri bo nastopila Nemška komorna filharmonija Bremen. Dirigent in solist Heinrich Schiff.
V	ponedeljek, 17. maja ob 20. uri nastopajo Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut.
SNG opera in balet
V	sredo, 12. maja ob 11.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
Ljubljanska stolnica
V	petek, 14. maja ob 20.00 bo krščanska kulturna zveza s Koroške gostovala s psalmsko kantato Jožeta Ropitza »Žena - mati«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote od 9. do 18. ure. Ob praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7):
Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto °d 9.00 do 13.00.
Galerija Rettori Tribbio 2: do 21. maja bo razstavljal Gianni Borta. Ogled ob delavnikih od 10-00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto.
V	nedeljo, 16. maja pa bo odprto od 10.00 do 13-00 in od 15.30 do 19.00.
Gledališče Miela: do 15. maja razstavlja Angela Pietribiasi. Ogled možen ob urah predstav.
Gaffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja ng-Vejša dela Ennio Steidler.
Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00.
ŠKIPENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na °gled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek 111 Petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
Mim
Doneska hiša - sedež občinskega muzeja: do ok-
tobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
REPEN
Od 15. do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. ' Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Kulturni center Lojze Bratuž: razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, podaljšana do 15. maja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00. Ob nedeljah in praznikih od 10.30 do 12.30.
Galerija kulturnega doma (Ul. Brass 20): razstavlja Jože Šubic. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
CASARSA
Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23.
maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do 24.00.
VENEJO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr: še danes, 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure.
Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
_____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Boži-
darja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
V Primorskem dramskem gledališču je do 15.
maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič.
Galerija Artes (Gradnikova brigada 6): raz-
stavlja Jože Šubic. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00.
BISTRA
V	Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
TRENTA
• Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.
NOVICE
Umrl Adriano Trevisan
GORICA - V prometni nesreči pri Rivignano je izgubil življenje 43-letni Adriano Trevisan, nekdanji nogometaš in trener Pro Gorizie. S svojim vozilom je iz še nepojasnjenih razlogov zletel s ceste v jarek, izdihnil pa je kmalu po prihodu v videmsko bolnišnico. Trevisan je bil doma iz Morara, kot poklicni igralec pa je branil tudi barve Grosseta.
Soldini priplu čez cilj
CHARLESTON - Giovanni Soldini je včeraj ob 5. uri po srednjeevropskem času prispel na cilj zadnje etape krožne jadralne dirke okoli sveta. Soldini je prvi Italijan, ki mu uspe ta podvig, doslej so se z njim lahko ponašali samo francoski jadralci. Soldini je hkrati tudi dosegel rekord, saj je svet obšel v 117 dneh, s čimer je potreboval tri dni manj kot leta 1991 Francoz Cristophe Auguin.
Laurent še vodi po Romandiji
VEYSONNAVZ - Spanec Oscar Sevilla Ribera je zmagovalec 4. etape kolesarske dirke po Romandiji. Na skupnem vrstnem redu še naprej vodi Francoz Laurent Jalabert (včeraj drugi) s 44 sekun-
VVladimirjem Bellijem. Jalabert je včeraj tudi sporočil, da bo nastopil na kolesardki dirki po Italiji, ki se bo pričela konec prihodnjega tedna.
Doohan: »še bom dirkal!«
SEVILLA - Petkratni svetovni motociklistični prvak Mike Doohan, ki se je na prvem petkovem prostem treningu pred veliko nagrado Španije v Jerezu hudo poškodoval, je po poročanju španske tiskovne agencije Europa Press že zapustil bolnišnico v Sevilli. Z zasebnim letalom so ga prepeljali v San Francisco, kjer ga bodo operirali. Avstralec si je na treningu po hudem padcu zlomil desno nogo, levo zapestje in ključnico, v Združenih državah pa ga bo operiralo isto osebje kot leta 1992, ko se je prav tako težje poškodoval. Po besedah tiskovne predstavnice v bolnišnici Virgin del Rocio bo Doohan za okrevanje potreboval vsaj dva ali tri mesece, neustrašni Avstralec pa je izjavil: »Se bom dirkal!« Na zadnjem treningu pred današnjo VN Španije v Jerezu je najboljši čas v kraljevskem razredu dosegel Francoz Alex Criville, Italijan Max Biaggi pa je bil šele četrti. V četrtlitrskem razredu bo kot prvi štartal Japonec Nakano. Capirossi je drugi.
Frederiks hiter na 200 metrov Sonego popravil svoj rekord
OSAKA - Atletsko tekmovanje za "Grand Prbc" v japonski Osaki je prineslo nekaj odličnih dosežkov. Namibijec Frankie Fredericks je 200-metrsko razdaljo pretekel v času 19, 87, v skoku v daljino pa je zmagal Jamajčan James Beckford, ki je s skokom 829 cm tudi prevzel vodstvo v seštevku za veliko nagrado.
V	metu kopja je zanesljivo zmagal olimpijski zma-
govalec in svetovni rekorder Jan Zelezny. Češki atlet je kopje zalučal 87,57 metra. Carlo Sonego pa je z metom 84, 94 za dva metra in pol popravil lasten italijanski rekord. V skupnem seštevku je prvi Beckford (16 točk) pred ameriškima soimenjakoma Lavvrencom (palica/15) in Allenom Johnsonom (110 m z ovirami/14).	*
Med ženskami je na 100 metrov zmagala Sri-lančanka Susanthika Jayasinghe (11, 17), Portugalka Femanda Ribeiro je bila najboljša na 5000 metrov (15:13, 11), v skoku v višino je Romunka Monica lagar-Dinescu preskočila 200 centimetrov. Miting v Osaki je bil po Rio de Janeiru drugi izmed 18 letošnjih mitingov za "Grand Prbc", naslednji pa bo že 13. maja v Dohi.
Maifredi novi predsednik FIP
RICCIONE - Dosedanji podpredsednik petdesetletni Fausto Maifredi je novi predsednik italijanske košarkarske zveze. Na včerajšnji skupščini FIP je prejel 5121 glasov, njegov konkurent Luigi Musac-chia pa 4401. Maifredi predstavlja kontinuiteto z bivšim predsednikom Giannijem Petruccijem, ki je položaj zapustil, potem ko je bil imenovan za predsednika CONI-ja. Nov odbor je namreč skoraj povsem enak dosedanjemu.
Veleslalom spet kot nekoč
PORTOROŽ - Na koledarski konferenci Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Portorožu so poleg določanja koledarjev tekem za svetovni pokal razpravljali tudi o spremembah v posameznih disciplinah, ki jih bo tako kot koledar sprejemalo predsedstvo FIS na zasedanju prihodnji teden v Portorožu.
V	alpskem smučanju si je v prihodnje obetati prave klasične veleslalome in ne odprtih superveleslalomskih postavitev. Za to naj bi poskrbelo posebno določilo, po katerem za postavljalca ne bo več ključno pravilo o številu vratc glede na višinsko razliko (doslej 12-15 odstotkov glede na višinsko razliko), ampak število sprememb smeri glede na višinsko razliko (11 do 14 odstotkov).
dami prednosti pred Švicarjem Beatom Zbergom in 1 minuto 9 sekund prednosti pred Italijanom
Uspeha Sisleya in Cunea
MODENA - Zadnje kolo polfinalne faze odbojkarske končnice je bilo povsem brezpredmetno. Finalista sta bila že pred tem Sisley in Časa Modena. Izida: Iveco - Sisley 0:3 (8:15, 9:15,10:15), Alpitour - Modena 3:2 (15:13, 8:15,13:15,15:12,15:12).
____NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA_
Parma zasluženo premagala Inter
Milansko moštvo vodilo po prvem delu, Pormo odločno boljšo v nodoljevonju
Luter - Parma 1:3 (1:0)
STRELCI: Ronaldo v 25. min., d.p.: Stanič v 3. min., Asprilla v 5. min., Fuser v 17. min.
INTER (1-2-4-3): Frey 6, Bergomi 5.5, Simič 6, Colon-nese 5 (32' dp West), J. Zanetti
6,	Cauet 5.5, Simeone 5, Win-ter 4.5, RBaggio 6, Ronaldo 7, Ventola 5 (14' dp Djorkaeff 5), trener Hodgson 5.
PARMA (3-4-3): Buffon
7,	Thuram 6.5, Sensini 6, Cannavaro 6, Stanič 7 (33' dp Apolloni sv), D.Baggio 6.5, Boghossian 6.5, Vanoli 6, Chiesa sv (IT Asprilla 7), Fiore 5.5 (T dp Fuser 7), Balbo 6, trener Malesani 6.
SODNIK: Racalbuto iz Gallarateja, 6. RUMENI KARTONI: VVinter, Colon-nese, Cannavaro, Roberto Baggio, Zanetti. GLEDALCEV: 65.744.
MILAN - V sinočnji anti-cipirani tekmi italijanske nogometne A lige je Parma, ki bo v sredo igrala finalno tekmo pokala Uefa v Moskvi proti Marseilleu, zasluženo premagala domači Inter, ki si očitno še ni opomogel po dolgi krizi (zmaga v Rimu je bila verjetno le naključna). Gostitelji so v prvem polčasu imeli več od igre in tudi zasluženo povedli z Ronaldom v 24. minuti. Brazilski as je sicer nekaj minut dosegel regularni gol, ki pa ga je sodnik razveljavil. V drugem polčasu so gostje takoj stanje izenačili s Staničem, Asprilla pa je le minuto kasneje z lepim lobom drugič ukanil mladega Interjevega vratarja Freya. Fuser pa je v 17. minuti zaokrožil izid na 3:1. Ronaldo je imel minuto kasneje izredno priložnost, da zmanjša izid na 2:3 z enajstmetrovko. Buffon pa je Ronaldov strel ubranil in tako je bilo tekme dejansko konec.
Gosta Športela bosta Ban in Vatovec
Jutri ob 22.30 bo kot običajno na programu koprske televizije tedenska oddaja o zamejskem športu Špor-tel.
V studi bodo gostili predstavnika združene košarkarske ekipe Jadran Marka Bana in VValterja Vatovca, ki bosta ocenila sezono in predstavila načrte za delovanje v naslednjem obdobju. Pripravljajo prispevek s slovenskih derbijev v odbojkarski C ligi. Ob koncu bodo obravnavali šport tudi z njegove bolj zabavne plati. S kamero so obiskali nevsakdanjo tekmo v Križu med Gurenci in Du-lenci.
Ne spreglejte še rubrike nagradne igre »Več sreče prihod-snjič« ter rubrike »Šport pod Triglavom«, v kateri bomo govorili o letošnjem rokometnem Eurofe-stu.
Derbi današnjega kola bo v Turinu, kjer bo Ju-ventus gostil drugouvrščeni Milan. Vodilni Lazio pa bo v Rimu igral proti Bologni. Pred dokaj težko nalogo bo Udinese, ki bo gostoval pri Vicenzi, ki se na vse kriplje bori pred izpadom iz lige.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Cagliari - Salemita-na (v prvem delu 3:1), Em-poli - Venezia (2:3), Juven-tus - Milan (1:1), Lazio - Bologna (1:0), Perugia - Bari (1:2), Piacenza - Roma (2:2), Sampdoria - Fiorentina (0:1), Vicenza - Udinese (1:2).
BLIGA
DANAŠNJI SPORED (16.00): Brescia - Temana, Cremonese - Monza, F. An-dria - Cesena, Lecce - Cosen-za, Lucchese - Chievo, Ra-venna - Napoli, Reggiana -Genoa, Reggina - Atalanta, Treviso - Pescara, Verona -Torino.
Trieslina na Roccu proti Teramu
Današnji dvoboj proti Teramo je za Triestino predvsem dober trening pred nastopom v končnici za napredovanje. Nihče ne verjame, da bi bil vodilni Viterbese še dosegljiv, zato je vsa pozornost usmerjena v priprave na dodatne tekme. Danes (pričetek ob 16. uri) bi imel trener Mandorlini na razpolago vse igralce, saj so okrevali tudi Gubel-lini, Pasa in Zamuner, zlasti prvega pa verjetno še ne bo poslal na igrišče. Termao je na lestvici 6. z 48 točkami, še posebej pa je nevaren v napadu.
H kosark/TI—|
Unelfex za tretjo zmago
Danes proti Pozzuoliju
TRST - Tržaški li-neltex bi lahko že danes sklenil polfinalni obračun končnice A2 lige s Serapidejem ioz Pozzuola. Tržačani so sicer dobili obe dosedanji tekmi, na obeh pča so se morah pošteno potruditi, da so strli trdožive košarkarje iz Pozzuo-lija, ki bod tudi danes v Trstu gotovo zelo drago prodali svojo kožo.
Trenerja Pancotta predvsem zaskrblja povprečna forma obeh izrazitih strelcev VVilliamsa in Ali-begoviča. Spet pa bo . o zmagovalcu verjetno odločala obramba in v tem elemementu so bili tržaški košarkarji gotovo boljši od Serapideja.
Današnja tekma se bo začela ob 18.30, tako da bi omogočili tudi navijačem Trie-stine, da s bi ogledali današnjo zelo pomembno srečanje.
Ostali današnji spored »play-offa«: Viola Reggio Calabria - Popolare Ragusa (2:0); Scavolini Pesa-ro - Fila Biella (0:2), Biniviaggi Livorno -Montana Forh (2:0).
Danes drugi finale za državni naslov
Danes bo v Vare-seju drugi finale za državni naslov med Benettonom iz Trevi-sa in Varesejem. Kot na prvi tekmi (zmagal je Varese po podaljšku) se tudi danes obeta izenačen boj, Državni naslov bo osvojila ekipa, ki bo trikrat zmagala (na pet tekem).
r-jVATERPOLOh
Petrucci
zahteva
takojšen
ukrep
Ina-Posillipo: prava farsa
RIM - »Zaradi nesprejemljivega ravnanja moštva odstopam. Ne glede na to, ah je bil sistem prvenstva zgrešen ali ne, si nobeno moštvo ne more privščiti zasledovati nešportne cilje«. Tako je svoj odstop utemeljil Emesto Sciommerri, predsednik vaterpolskega moštva Ina Assitalia Roma, ki je v petek zvečer skupaj s Posilli-pom uprizorila pravo farso. Obe moštvi vo-dija na lestvici A hge, ker pa nobeno noče v play offu igrati proti tretjeuvrščeni Pescari sta obe ekipi igrah za... poraz. Bolj »nespretna« je bila Ina, ki je zmagal s 3:2, čeprav je na vse načine poi-skušala, da bi jo Posil-lipo vsaj dohitel. Reprezentant Ferretti je celo poskušal zakriviti • avtogol.
Zelo ogorčen je tudi predsednik Conija Gianni Petrucci. »Mediji pišejo o škandalu in zahtevajo, da vaterpolska zveza ukrepa. Zdi se mi, da ne gre za iskanje senzacionalističnih vesti. Gre dejansko za hud in boleč dogodek, ki škodi celotnemu športnemu gibanju,« je dejal Petrucci. Igralci Posil-lipa so se opravičili, hkrati pa dejati, da so se za neigro odločiti iz protesta, ker federacija ni pravočasno spremenila pravila, po katerem naj bi scudetto .de facto osvojila ekipa, ki bo po rednem delu druga.
KOŠARKA / SINOČI V GORICI
Italija tesno premagala selekcijo »Brez meja«
Italija - Brez meja 99:93 (46:38)
ITALIJA: Rotondo (0/4), Basile 11 (4/6, 0/2), Zanelli 5 (1/3 za tri), Fučka 21 (8/9, l/l), Di Giuhomaria 2 (1/2, 0/1), Sam-bugaro 12 (4/5 da tre), Myers, Tonolh 2 (1/3), Damiao 4 (1/3, 0/1), Frosini 18 (8/10), Chiacig 8 (3/8), Mian 16 (2/5,4/4).
BREZ MEJA: Fritz 6 (1/3, l/l), Kobale 2 (l/l), Šporar 10 (2/3, 2/4), Tonut 17 (1/4, 5/10), Trifunovič 8 (2/5), Bugghel-seim 5 (l/l, 1/1), Pecile 18 (3/6, 2/2), Cavazzon 2 (1/1), Jagodnik 8 (0/5,1/3), Volčič 4 (2/2), Pol Bodetto 9 (4/5), Canta-rello 4 (2/4, 0/1).
Prosti meti: Italia 13:20, Brez meja 17:30. Skoki: Italija 37, Brez meja 32. Tri točke: Italija 10:17, Brez mejal2:22. Gledalcev: 2000.
GORICA - Dober trening. Tako je selektor Bogdan Tanjevič ocenil nastop (nekoliko utrujenih) »azzurrov« proti selekciji Brez meja v okviru priprav na EP. Izkazal se je Mian (6:9 za dve in 4:4 ua tri toke), Myers pa zaradi bolečin v peti ni igral.
TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO ITALIJE ZA ZENSKE
Poraz Švicarke Hingis: finale Pierce - V. VVMIiams
RIM - V finalu mednarodnega teniškega prvenstva Italije se bosta pomerili Američanka Venus VVilliams in Francozinja Mary Pierče.
Kraljica Rima Švicarka Martina Hingis je v dvoboju s Venus VVilliams sestopila s svojega prestola.
Tako kot lani v finalu sta številka ena na svetu in »temnopolta Venera« tudi tokrat igrah tri sete. Razen v drugem setu, ko je bila Hingisova v premoči, je VVilliamsova igrala izredno.
Naredila je malo napak in preprečevala Hingisovi, da bi se približala mreži. Posluževala se je svojega močnega forhenda, s katerim je pritiskala na nasprotnico, a tudi kratkih žog, ki so razorožile Švicarko.
Piercova je francoski derbi z mlajšo Amelio Mauresmo dobila predvsem zaradi večje izkušenosti in taktične zrelosti. Po prvem izgubljenem setu je namreč povsem spremenila svojo igro, zaigrala bolj raznoliko in razbila ritem nasprotnici. Do izidia 2:2 je bil prvi set enakovreden, nato je vsaka igralka odvzela servis nasprotnici in tie-break je bil neizbežen.
V njem je Mauresmo zaigrala izvrst-
Venus VVilliams proti Hingisovi nezadržna
no, Piercova pa je osvojila eno samo točko. Takoj po končanem setu je Piercova zaprosila za zdravniško pomoč in se iz slačilnice vrnila s povitim levim stegnom, nalsednji set pa po vodstvu z 2:0 dobila z levo roko. V tretjem setu je Mauresmo v peti igri zapravila tri žogice za zmago na na-
sprotnikovem servisu, Pierocvca ji je v naslednji igri odvzela servis in nato zmagala brez večjih težav, čeprav je dvoboj trajal skoraj dve uri in pol.
Izida: Hingis (Svi) - V. VVilliams 3:6, 6:2, 3:6; Pierce (Fra) - Mauresmo (Fra) 7:6 (7:1), 6:2.
ODBOJKA / MOŠKA C LIGA
domači šport
Val Imsa premagal II Pozzo! Mirna Eurospin na 1. mestu!
Slogaši so zaradi boljšega količnika v setih prehiteli Furlane, če bodo v zandjem kolu s 3:0 premagal Natisonio pa bodo napredovali v višjo ligo
Sinočnje kolo v moški C ligi je bilo prelomno. Val Imsa je z veliko zmago v Pradamanu omogočil slogašem, da so na vrhu lestvice dohiteli II Pozzo in ga zaradi boljšega količnika v setih tudi prehiteli. V bistvu je položaj zdaj tak, da je slogašem za napredovanje v višjo ligo dovolj, da v zadnjem kolu na Opčinah s 3:0 premagajo PAV Natisonio.
II Pozzo - Val Imsa 2:3 (15:10, 15:4; 12:15; 6:15; 11:15)
VAL IMSA: Černič 6+3; Florenin 5+18, Muc-ci 0+0, Radetti 16+20, Orel 6 + 12, Buzzinelli 8+2, Paoletti 1+1, Lukež 0+, Makuc 0+0.
Valovci so razen v drugem setu zaigrali izredno borbeno in učinkovito. Prvi set je bil izenačen do 10. točke, nato pa je goste iztirila napačna sodnikova odločitev. Do pravega preobrata je prišlo v 3. setu, ko so se valovci otresli vseh skrbi in začeli mleti svojo igro. Presenečeni gostitelji so začeli izgubljati živce in njihov odpor je bil iz točke v točko šibkejši do končnega nepričakovanega razpleta in prestižne zmage štan-dreške šesterke. Kapetan Florenin nam je po tekmi hotel dati naslednjo izja-
vo: »Tokrat smo dokazali, da smo kljub neizkušenosti nekaterih mlajših igralcev najboljša ekipa v prvenstvu. Tega smo se sicer vedno zavedali, saj smo zmožni predvajati najbolj kvalitetno odbojko, boljšo od tiste, ki jo premoreta prvi dve ekipi na lestvici, hkrati pa sem vesel, da smo s to zmago verjetno omogočili Slogi, da doseže napredovanje v višjo ligo.«
Soča Unitecno - Mirna Eurospin 0:3 (12:15, 0:15, 8:15)
SOČA UNITECNO: Klede 4+3, Petejan 2+2, Brisco 3 + 7, Battisti, Marko Cemic 0+0, Braini 3+4, Mucci 2+4, Andrej Cemic 0+0, Mitja Cemic 0+0.
MEMA EUROSPIN: Co-lautti 3+0, Celledoni 3+6, Riolino 11 + 17, Božič 8+18, Peterlin 2+5, Veljak 2+2, Sgubin, Stabile, Dra-sič. Strajn.
Derbi v Sovodnjah je bil na začetku izjemno razburljiv, v nadaljevanju pa povsem enosmeren v korist gostov. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni. Pri Soči sta manjkala podajač Tomšič in Feri, pri Slogi ni bilo centra Princija in krila Mikolja. V prvem setu sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu do
12. točke. Igra je bila živahna, sočane pa so na koncu v bistvu pokopale napake. V dragem setu so gostitelji popolnoma popustili in tudi v 3. setu je bil njihov odpor šibek, saj so točke začeli nizati šele po visokem Sloginem vodstvu s 13:3. Sočina igra je v glavnem slonela na Kledetu in Petejanu, težišče nekoliko poenostavljenih Sloginih napadov pa je bilo pri Božiču in Riolinu. Zlasti Božič je bil za domačine nerešljiva uganka. Sočin trener je še posebej pohvalil mladega podajača Marka Černiča, solidno pa sta poleg obeh kril zaigrala tudi Andrej in Mitja Cemic.
Idealsedia Buia -01ympia Agraria Terpin 3:0 (15:3,15:3,15:8)
OLYMPIA: Simon Černič 2+11, Dorni 0+6, Pi-natr 1+6, Saša Hlede 1+3, Komjanc 2+3, Jurij Hlede 0+1, Guzzon 0+0, Bensa, Grauner.
01ympia je močnemu nasprotniku, ki je stalno igral z najboljšo postavo, nudila skromen odpor. Trener Klokočovnik je poslal na igrišče tiste fante, ki so v zadnjih 14 dneh največ trenirali, manjkal pa je Janez terpin. Posebno dobro je svojo nalogo opravil po-
dajač Saša Hlede, medtem ko se je Nikolaj Pintar preizkusil tudi kot tolkač. Se največ težva je 01ympia imela s sprejemom, ki je onemogočal gradnjo učinkovitih napadov.
MOŠKA D LIGA
Maniago - Naš prapor 3:0 (15:4,15:6,15:10)
NAS PRAPOR: Bo-schin 0+2, Cevdek 1+5, Figeli, A. Juretič, V. Jure-tič 1+2, Korečič 2+8, Po-letto 0+0, Uršič 1+4.
V okrnjeni postavi (brez Serga, Devetaka in trenerja Orla) so se Brici dostojno upirali moštvu, ki si je že zagotovilo napredovanje v C ligo. Nasprotniki so bili za goste objektivno premočni, zlasti v bloku. Ko so zašli v težave, so svojo igro naslanjali na močnega korektorja Filipuzzisa, ki je bil za Brice nerešljiva uganka. Igralci Našega
praporja si menda lahko očitajo le to, da niso znali osvojiti 3. niza, v katerem so vodili s 7:2, Maniago pa je igral z nekaj rezervami.
Bor - Mossa 0:3 (4:15, 6:15, 4:15)
BOR: Milič 1+0, Sava-rin 0+5, Jančar 0+9, Colo-ni 4+3, Pavlica 0+0, Per-tot 0+3, Jagodic 0+5.
Servis (točke/napake) Bor 3/11, Mossa 4/8. napake: Bor 13, Mossa 9
Za demotivirane in zdesetkane borovce je bila Mossa premočen nasprotnik. Tekma je bila povsem enosmerna, kanček reakcije so gostitelji pokazali samo v sredini drugega seta, ko so so se po 8:2 približali gostom do rezultata 10:6. Najboljšo! mož na igrišču je bil član Mosse Rajan Grauner, ki je bil za Borovo obrambo neustavljiv.
Danes v Doberdobu Mladost-ProFarra
Mladost bo danes ob 16. uri v Doberdobu igrala prvo tekmo turnirja za zmagovalce 2. nogometne amaterske lige proti Pro Farri, ki je na prvem srečanju v tej skupini doma izgubila proti Lumingaccu z 0:1. Doberdobci bodo čez teden dni igrali v Lumignaccu. Prvouvrščeni te skupine treh ekip se bo uvrstil v nadaljnje kolo.
Danes
Nedelja, 9. maja 1999 KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.30	v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsich -Scoglietto
DEŽELNI KADETI
11.00	v Starancanu: Staranzano - Bor Friulex-port; 11.30 pri Briščikih, Ervatti: Jadran - Itala San Marco
TENIS
ITALIJANSKI MOŠKI POKAL
9.00	na Padričah: Gaja - S. Elia ITALIJANSKI ZENSKI POKAL
15.00	na Padričah: Gaja - AT Opicina
NOGOMET
TROFEJA VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE
10.30	na Proseku: Primorje - Latte Carso; 10.30 v Ločniku: Lucinico - Sovodnje NAJMLAJSI
10.30	v Standrežu: Juventina - San Canzian B NAMIZNI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO
9.00	v Zgoniku: absolutna kategorija UMETNOSTNO KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO
14.30	na Opčinah: prireja SD Polet (kategorije jeunesse, juniores, seniores)
Obvestila
KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor v torek, 18. maja 1999 ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na Stadionu 1 maj, Vrdelska cesta 7. Dnevni red: 1. Otvoritev;
2.	Predsedniško poročilo; 3. Blagajniško poročilo; 4. Pozdravi gostov; 5. Razrešnica staremu odbom; 6. Volitve novega odbora; 7. Razno. Vabljeni!
REKREACIJSKI ODSEK SZ BOR prireja brezplačni demonstrativni uri aerobike s Katjo, in sicer v ponedeljek, 17. t.m. in v četrtek, 20. trn. ob 18.30 na stadionu Prvi maj v Trstu. Toplo vabljeni! Za informacije tel. 040-51377.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Za vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA priredita tekmo s škrlatni, danes, 9. maja na sedežu SK Devin v Sliv-nem. Pričetek ob 10. uri.
ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje jutri, 10. t. m., 35. redni občni zbor, ki bo v Sportno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2.) izvolitev predsedstva in komisij,
3.	upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, 4. razprava o poročilu, 5. odobritev poročila, obračuna 1998 in proračuna 1999, 8.) razno. Upravni odbor se priporoča vsem članom za prisotnost.
KOŠARKA / C2 LIGA
Po razburljivi tekmi borovci prisebnejši
Domovci imeli tudi 20 točk prednosti
Dom Kmečka banka - Bor Radenska 79:77 (49:48)
DOM: Visintin 4 (4:4 prosti meti, 0:3 met za dve, - met za hi), Corsi 4 (2:2, 1:3, 0:2), Braini 17 (2:4, 0:2, 5:8), Pod-bersig 15 (3:6, 6:7, -), Cej 4 (2:4, 1:3, 0:1), Di Cecco 24 (4:4, 10:19, -), Kristančič 11 (5.9, 3:8, -j, Campanello 20 (4:4, 8:11, 0:3), Guameri, tre-
ner Grbac. SON: 31. PON:
Campanello, Podbersig, Braini, Cej. 3T: Braini 5.
BOR: Filipčič 3 (1:2, 1:3, 0:1), Susani (-, -, 0:1), N. Stokelj 5 (1:1, 2:2, -), Perčič 8 ('■ 4:5, -), Sairtec 16 (3:5, 5:9, i-T), Rasman 12 (8:9, 2:3, -), Pettirosso 16 (5:12, 6:7, -j, Tomšič 9 (4:7,1:5,1:4), Barini 25 (12:13, 5:11,1:3), Smilovi-nh 4 (1:2, 0:1,1:3), trener Fur-tan. SON: 29. PON: Rasman.
3T: Samec 1, Tomšič 1, Braini 4, Smilovich 1.
Domovci so začeli zelo do-nro in že v 4. minuti povedli z 48:4 in visoko vodstvo tudi ohranili, nakar so se prenagli-n Pri metih v napadu, kar so izkoristili borovci, ki so ^nanjšali zaostanek ob polča-su na eno točko. V drugem Polčasu so domovci spet do-oro začeli in v 8. minuti celo
Povedli za 20 točk (74:54). Pterano so mislili, da so tek-jj10 že dobili, toda borovci, z nrinijem na čelu, so skoraj ves zasotanek nadoknadili, o spomi sodniški odločitvi
so si domovci prislužili tehnično napako, borovci so imeli na razpolago kar pet prostih metov in žogo s strani ter prvič na tekmi povedli s točko. Zadnje sekunde so bile skoraj dramatične, prisebnejši pa so bili borovci, ki so tudi zmagali s točko razlike.
Od posameznikov bi od borovcev omenili Petirossa in Barinija, od domovcev pa Kristančiča in Campanella. (L.S.)
D LIGA
Kontovel Nordest - Liber-tas 76:64 (31:34)
KONTOVEL: Spadoni 6, Paoletič n.v., Turk 25, Umek 12, M. Emili 4, Semec n.v., Križman 8, Godnič 3, trener B. Starc.
SON: 23. 3T: Turk 2, B. Starc 1, Umek 1.
Kontovelci so začeli tekmo s podcenjevalnim odnosom do nasprotnika, kar so gostitelji drago plačali. Gostje so skoraj ves prvi polčas vodili, tudi z 20:10 in 28:18, Kontovelci pa so proti koncu polčasa reagirali in zmanjšali zaostanek na dve točki.
V drugem delu tekme so naši košarkarji le zaigrali bolj odločno in samozavestno in takoj tudi povedli. Nato se je v Kontovelovih vrstah nekaj zataknilo in gostje so se spet približali v rezultatu. V zadnjih minutah pa so gotitelji strnili vrste v obrambi. (B.S.)
KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA
Breg je po srditem boju vendarle ugnal trdožive »nebotičnike«
Breg - Skyscrapers 101:86 (46:43)
BREG: Bogateč 9 (- prosti meti, 3:8 met za de, 1:1 met za tri), Berdon (-, 0:2, 1:1), Schiulaz 11 (7:13, 2:4, 0:2), Kralj 15 (1:4, 7:11, 0:3), Barini 10 (1:3, 3:4, 1:1), Gobbo 12 (5:12, 2:2, 1:1), Gulič 10 (2:5, 4:7, -), Klanjšček 4 (-, 2:2, -), Klabjan 22 (2:8, 10:12, -), Vodopivec 8 (0:4, 4:6, 0:3), trenerja Colombo in Salvi.
SON: 26. PON: Berdon (31), Bogateč (39). 3T: Bogateč 1, Barini 1, Gobbo 1.
V pravem vzdušju tekem »play-offa« je včeraj Breg v prvem polfinalnem srečanju končnice promocijske lige zasluženo premagal »nebotičnike«. Končni izid pa naj ne vara: tekma je bila izredno izenačena in razburljiva prav do poslednjih minut. Brežani so jo zasluženo dobili, čeprav so bili skoraj katastrofalni pri izvajanju prostih metov, ker so pokazali večjo željo do zmage, bili so izredno požrtvovalni v obrambi (predvsem se je izkazal Massimo Barini), svoj nemajhen doprinos pa je dalo tudi številno občinstvo, ki je vseskozi bodrilo naše fante.
Tekma se ni najbolje začela za Brežani, ki so po
3 minutah zaostajali za 4 točke (2:6). Nakar so si si opomogli, premagali so začetno tremo in si z dobro izpeljanimi akcijami v napadu tudi prisližili zanesljivo prednost 15 točk. Pri tem se je zlasti odlikova Bomt Klabjan, ki je bil za goste pod košem nerešljiva uganka. Gostje pa se niso dah in s točnimi meti za tri točke zmanjšati zaostanerk ob polčasu na same tri točke.
Tudi začetek drugega dela tekme ni obetal nič dobrega za gostitelje, ki so v 9. minuti zaostajali že za 9 točk (61:70). V 10. minuti pa so Brežani stanje izenačiti (71:71) in odtlej se je do zadnjih dveh minut bil res neizprosen boj za vsako žogo. Ekipi sta delati vse preveč napak in tudi sodnika sta se prilagodila razpletom na igrišču. V zadnjjih dveh minutah pa so bili prisebnejši Brežani in tudi zmagati.
Bregov trener Colombo je po tekmi dejal: »Bila je to prava tekma ’play-offa’, ki pa smo jo zasluženo dobili. V sredo nas čaka draga tekma, na kateri pa bomo igrati brez Pavla Kralja, ki je službeno zaposlen. Vseeno upamo, da bomo zmagali in se bomo tako uvrstiti v finale.« (bi)
_____ODBOJKA / ZENSKA C LIGA_
Nuova kreditna se je oddolžila Siderimpesu
Olympia Kmečka banka se je poslovila z zmago
Nuova kreditna - Val Siderimpes 3:0 (15:7,15:6,15:11)
NUOVA KREDITNA: Ciocchi 2+2, Co-retti 1+0, Crissani 1+0, Fabrizi 4+4, Gregori 11+1, Kalc, Mamillo 4+2, Pertot 4+1, Pre-stifilippo 1+1, Srichia 6+5.
VAL SIDERIMPES: Monica Tomasin 9+8, Michela Tomasin 2+4, Lipone 2+3, Ambrosi 1+3, P. Uršič 1+2, B. Uršič 0+0, Visintin 0+0, Zuccherino, Humar.
Zadnji letošnji derbi se je končal po samih 54 minutah, Nuova kreditna pa se je z gladko zmago na najboljši način poslovila od domače publike. Slogašice so stopile na igrišče trdno odločene, da se valovkam oddolžijo za poraz iz prvega dela in so svojo odločnost takoj pokazale. Gostje so sicer povedle s 3:1, to pa je bilo v bistvu vse. Igralke Nuove kreditne pa so bile izredno zbrane v obrambi, kjer žoga zlepa ni padla na tla (odlikovala se je zlasti Katja Fabrizi), na mreži pa so valovke velikokrat naletele na dobesedno neprebojen blok Barbare Gregori. Goričanke niso nikakor mogle dobiti primernega protiorožja, ki bi zaustavilo Nuovo kreditno in pomagale niso niti menjave niti minute odmora trenerja Stere. Mario Gač je na igrišče poslal standardno postavo, v katero se je vrnila po poškodbi tudi Nicol Mamillo. V tretjem setu so vstopile tudi mlajše igralke, ki so prav tako zelo dobro opravile svojo nalogo. Po tekmi je trener Nuove kreditne Mario Gač tako strnil svoje vtise: »Najprej moram čestitati vsem svojim igralkam, ki so res dobro in borbeno zaigrale. Priznati pa moram, da me je razočaral Val, saj sem si pričakoval veliko večjo zagrizenost, zlasti glede na to, da je bil to derbi.« (INKA)
01ympia Kmečka banka - Staranzao 3:1 (15:12,6:15,15:10,17:15)
OLVMPIA: Corsi 7+7, Vanja Černič 6+11, Braini 3+2, Trapuzzano 0+0, Mitri 6+1, Ditta 6+3, Mirjam Cemic 4+7.
Staranzano je krvavo potreboval točke za obstanek (njegov tekmec Virtus je namreč včeraj zmagal v Tržiču s 3:1), 01ympia se je hotela lepo posloviti od svojih gledalcev, zato ni čudno, da sta obe šesterki prikazali lepo in dopadljivo odbojko. 01ympio je treba pohvaliti, ker je morala zaradi odsotnosti sester Princi in Bulfonije-ve (trenerka Meulja pa je zaradi diskvalifikacije sedela na tribuni) igrati v zrevolu-cionirani postavi, v kateri sta vlogo po-dajačic hkrati zavzeli Mitrijeva in Mirjam Cemic. 01ympia je dobro izkoristilia vrzeli v nasprotnikovi igri, vse igralke so se res potrudile in njihova zmaga je bila povsem zaslužena.
ZENSKA D LIGA
Bor Friulexport - Tomana 1:3 (6:15, 15:6,12:15,13:15)
BOR: Zadnik 1+2, Stemad 4+4, Ažman 5+7, Sadlowski 2+0, Faimann 8+9, Flego 6+5, Jana Miličevič 2+1, Zorka Miličevič, Gmden.
Servis (točke/napake): Bor 11/11, Tor-riana 10/12. Napake: Bor 17, Tomana 17.
Na koncu je menda prevladala večja motiviranost nasprotnic, ki so točke potrebovale bolj kot že rešene borovke. Borovke so bile na splošno premalo prodorne, poznalo se je pomanjkanje menjav zaradi odsotnosti DAniellove in Rogelje, svoje pa je pristavila tudi smola, saj se je Saška Ažman v četrtem setu dobila udarec v oko in je morala nekja časa sedeti na klopi, res pa je tudi, da so borovke v tem setu s svojimi napakami podarile nasprotnicam kar devet točk.
20
Nedelja, 9. maja 1999
BILANCA PODJETJA DZP-PRAE
BILANCA PODJETJA DZP-PRAE
Nedelja, 9. maja 1999
21
Poročilo upravnega sveta o vodenju podjetja v poslovnem letu 1998
PRAE - Družba za založniško promocijo, d.o.o.
Sedež: Trst - Ul. Montecchi 6
Družbena glavnica: 200.000.000 lit v celoti vplačana
Register podjetij v Trstu št. 11830
Davčna koda in p. IVA: 00830510327
POROČILO UPRAVNEGA SVETA O UPRAVLJANJU V POSLOVNEM LETU,
ZAKLJUČENEM 31.12.1998
Spoštovani družabnik,
predlog bilance, na 31. december 1998, ki Vam ga predlagamo v odobritev, izkazuje dobiček v višini 4.065.908.704 lir. Po našem mnenju gre za izjemno ugoden rezultat, ne samo po višini, ampak predvsem zato, ker je prišel po večletnem obdobju, v katerem se je družba večkrat znašla v hudih težavah, zaradi katerih je bil ogrožen celo njen obstoj. Takoj pa moramo podčrtati, da gre ta rezultat - kot je razvidno iz bilance in dopolnilne note - pripisati nekaterim izrednim virom prihodka. V letu 1998 sta namreč na upravljanje našega podjetja znatno vplivala dva izredna in po svoje nepredvidljiva dogodka, ki ju bomo skušali sintetično opisati.
Element, ki je gotovo imel največji vpliv na bilančni rezultat, je nepredvideni prihodek, dosežen na osnovi sporazumov z dvema družbama, našima upnicama, za posojila, podeljena družbi PRAE-DZP v preteklih letih. Ta prihodek je znašal 5.367.715.232 lir, kar je višina popusta, ki sta ga družbi PRAE-DZP priznali obe upnici, in sicer So-cieta Gestione Crediti S.A. iz San Marina in Societa Finanziaria Triestina Spa v likvidaciji. Pogoj za popust je bila praktično takojšnja poravnava naših dolgov do navedenih družb.
Drugi element, ki je občutno vplival na oblikovanje bilančnega rezultata, je bil negativen in je posledica znižanja prispevkov predsedstva vlade. Zaradi nekaterih nedavnih sprememb zakona št. 250/90, ki so privedle do povečanja števila založniških podjetij s pravico do teh prispevkov, je postalo finančno kritje zakona, glede na to, da se ni povečalo, nezadostno. Decembra lani, ob izplačilu prispevkov na osnovi bivšega zakona št. 250 za leto 1997, je bilo tako predsedstvo vlade prisiljeno znižati raven prispevkov vsem založniškim podjetjem za 30% glede na znesek, ki bi jim sicer pripadal. Ker pričakujemo, da se bo tako znižanje prispevkov ponovilo tudi za leto 1998, smo v bilanco vnesli previdnostno akantonacijo v višini 2.250.000.000 lir, kar je dvakratna vrednost deleža, za katerega so bili znižani prispevki za leto 1997. Kljub zvišanju finančnega kritja z letom 1999, bodo prispevki po zakonu št. 250, kolikor nam je trenutno znano, znižani tudi za tekoče leto, pa tudi za prihodnja, če ne bo prišlo do bistvenih sprememb nastalega položaja. Natančna velikost tega znižanja bo zanesljivo znana šele proti koncu prihodnjega leta.
Oblem je treba vseeno podčrtati, bi se obravnavana poslovna doba tudi brez obeh izrednih komponent v bistvu ohranila v približnem ravnovesju.
Zgoraj navedeni rezultat poslovne dobe je bil dosežen po akantonaciji zneska v višini 219.943.723 lir za deleže amortizacije naprav in strojev v naši lasti, ki so bili izračunani po normalnih stopnjah. Upoštevajoč tudi akantonacijo, ki se nanaša na javne prispevke, je dosegla skupna vrednost amortizacij in razvrednotenj, vpisana v bilanco, 2.515.990.313 lir.
Redni dohodki v obravnavanem poslovnem obdobju so znašali 9.247.843.803 lir, medtem ko so dosegli skupni stroški poslovanja vrednost 10.190.404.177 lir. Izračun nam pokaže primanjkljaj v višini 942.560.374 lir.
Tak rezultat je v prvi vrsti posledica že omenjenega znižanja javnih prispevkov, ki pa so kljub temu še naprej največji vir tekočih prihodkov podjetja. V obravnavani poslovni dobi je lahko naša družba računala tudi na prispevke, ki jih časopisu, katerega izdajamo, priznavata Republika Slovenija in Dežela Furlanija-Julijska krajina. Vsaka nam je namenila po približno 700 milijonov lir. Prispevek Slovenije je bil žal nižji kot leto prej za približno 238 milijonov lir. Iztržek od prodaje dnevnika se je po vrednosti rahlo povečal, kar gre pripisati v glavnem podražitvi naročnine; iztržek od prodaje oglasnega prostora prek agencij pa se je ohranil na prejšnji ravni. S koncesionarji za reklamo smo že v prejšnjem poslovnem letu začeli pogovore s ciljem, da bi na novo določili pogoje, ki urejajo prodajo reklamnega prostora, in našli nove, bolj učinkovite oblike sodelovanja, ki bi omogočile rast iztržka od reklame.
Kar zadeva stroške poslovanja, moramo v prvi vrsti podčrtati drastično zmanjšanje finančnih bremen, ki so padla od 1.570.809.704 lir na 223.515.758 lir. Osebje, najemnina za časopisno glavo in izdatki za tisk in papir so še naprej največji stroški v upravljanju podjetja. Že leta 1997, komaj smo zaslutili možnost krčenja javnih prispevkov in v pričakovanju, da izvemo za višino krčenja, smo takoj sprožili vrsto posegov, ki so imeli za cilj splošno znižanje upravnih stroškov. S tem smo želeli ohraniti upravljanje podjetja v pozitivnih mejah na podlagi ustreznega ekonomskega in finančnega ravnovesja. V ta namen so bili revidirani odnosi z večino dobaviteljev, saj smo z izpopolnitvijo specifičnih dogovorov želeli znižati breme stroškov za uporabo zunanjih storitev.
V tem okviru splošnega omejevanja upravnih bremen so bili začeti in delno že uresničeni nekateri posegi v organizacijo proizvodnih procesov in za optimalizacijo resurzov podjetja. V predvidevanju, da se bo moralo znova spopasti s težavami ekonomskega in finančnega značaja, je podjetje začelo tudi pogajanja z uslužbenci, ki imajo za cilj priti do posebnih oblik dogovora, na osnovi katerih bi bilo mogoče znižati breme stroškov za osebje.
Pri poglavju premoženjskega stanja je nedvomno najpomembnejši element občutno znižanje zadolžitve pri bankah in finančnih institucijah. Skupna zadolžitev je 31. decembra 1998 znašala 500.857.939 lir, medtem ko je leto prej dosegala 7.124.189.028 lir.
Med glavnimi aktivnimi postavkami je najpomembnejša gotovo tista, ki zadeva terjatve do države zaradi še neizplačanih javnih prispevkov. Vendar so te terjatve v primerjavi s poslovnim letom prej občutno nižje, ker so bili inkasirani kar trije letni prispevki po zakonu št. 278/91 v skupni vrednosti šest milijard lir, in sicer za leta 1995, 1996 in 1997. Nakazovanje teh prispevkov je bilo namreč ustavljeno zaradi problemov s tolmačenjem omenjenega zakona, ki so bili medtem rešeni z odobritvijo posebne zakonske norme. Postavka, ki zadeva terjatve do tujih dolžnikov, je bila - tako kot že v pretekli bilanci - v celoti pokrita s skladi, vpisanimi v pasivo.
Med drugimi upravnimi vidiki, ki so označevali obravnavano poslovno dobo, želimo spomniti, da so bili lani vnovčeni prispevki Dežele Furlanije -Julijske krajine za leta 1995, 1996 in 1997; kot že omenjeno, je naša družba decembra 1998 prejela v obliki akontacije tudi 70% prispevka po zakonu št. 250 za leto 1997.
Na področju prodaje dnevnika je bila lani, posebno v zadnjih mesecih leta sprožena vrsta pobud za pridobivanje novih naročnikov, katerih rezultat je zelo ugoden. Tradicionalna naročniška kampanja ob koncu leta se je namreč končala z 2-odstotnim porastom števila naročnikov, kar je sicer v ekonomskem pogledu precej zanemarljiva rast, ki se bo poznala v bilanci tekočega leta. Tisto, kar je pomembnejše, pa je upanje za prihodnost, saj je ta porast signal odobravanja s strani naših bralcev.
V obravnavani poslovni dobi organik podjetja ni doživel sprememb in je štel 31 usužbencev.
Če se zdaj preusmerimo na upravljanje podjetja v prvih mesecih leta 1999, ugotovimo predvsem to, da je marca tega leta naša družba vnovčila deželni prispevek za leto 1998 v znesku 700 milijonov lir. V istem mesecu je bil vnovčen tudi zadnji obrok prispevka, ki ga je Primorskemu dnevniku odobrila Republika Slovenija in ki ga prejemamo prek Skupnega podpornega sklada, fundacije, ki skrbi za razdeljevanje sredstev, ki jih namenja Slovenija svoji manjšini v Italiji. Kampanja za obnovo naročnin na Primorski dnevnik, ki se je začela decembra lani, se je redno končala s spodbudnimi rezultati. Najpomembnejši vidik upravljanja v teh prvih mesecih leta 1999 pa vsekakor zadeva našo odločitev o za-stavitivi in začetku izvajanja načrta posegov, ki bi podjetju omogočili na kak način premostiti problem znižanja prispevkov predsedstva vlade. Ze navedena verjetnost, da se bo omejevanje prispevkov vlade nadaljevalo - razen v primeru danes težko predvidljivih novosti - tudi v letu 1999 in v naslednjih letih, nas namreč sili v previdnost in premišljenost ter nam kot glavni cilj zastavlja ohranjevanje ekonomsko in finančno uravnovešenega upravljanja ter hkratno uvajanje za vseh možnih posegov, da bomo delovali vsaj v izravnanem bilančnem položaju. V ta namen je podjetje pripravilo sanacijski načrt, ki sloni predvsem na drastičnem znižanju stroškov upravljanja, kar neizbežno zadeva tudi breme za osebje. Načrt je že bil predstavljen sindikalnim zastopnikom uslužbencev in je trenutno v fazi razprave. Ne glede na to pa se bodo nadaljevala vsa prizadevanja - z najustreznejšimi sredstvi in oblikami - da bi nam uspelo doseči vrnitev javnih prispevkov na raven, ki nam je bila priznana, ali jih celo globalno povečati, glede na to, da so ostah prispevki predsedstva vlade na ravni še iz leta 1991.
Upravljanje podjetja v bližnji prihodnosti bi se torej moralo gibati po smernicah in usmeritvah, ki smo jim skušali slediti doslej. Temeljni cilj ostaja nadaljevati dejavnost v razmerah ekonomskega in finančnega ravnotežja, po kriterijih, ki so značilni za zdravo in korektno administracijo, pri čemer nam bodo pomagali rezultati, ki smo jih dosegli v pretekli poslovni dobi. Ti nam omogočajo uresničitev pomembnega izboljšanja položaja družbe, tako po premoženjski plati kot s finančnega vidika. Tudi letos nameravamo sprožiti razne pobude - po možnosti z Vašo pomočjo in sodelovanjem - za pridobitev novih naročnikov in splošneje za rast števila bralcev tudi v obmejnem prostoru sosednje Repu-
blike Slovenije. Kljub temu, da se pripravljamo na izvajanje načrta posegov, ki imajo kot glavni namen splošno znižanje stroškov poslovanja, menimo, da je bo treba v bližnji prihodnosti posvetiti del razpoložljivih finančnih sredstev tudi za vlaganja v tehnologijo. Ce predpostavimo, da bodo sedanje težave tako ali drugače presežene, potem ne moremo mimo dejstva, da s prenovo - tudi postopno - našega založniškega sistema in elektronskih naprav, ki jih v podjetju uporabljamo, ne bo mogoče odlašati.
V	zvezi s problematiko javnih prispevkov si bomo prizadevali zagotoviti njihovo redno prejemanje v zneskih, ki so nam bili doslej priznani, hkrati pa bomo skušali doseči tudi povišanje njihove globalne vsote. Z največjo pozornostjo bomo še naprej sledili vprašanju preureditve zakonskih ukrepov o pri' spevkih za založništvo, v okviru katere bi - po nekaterih virih - predvideh sprejem novih kriterijev in načinov dodeljevanja prispevkov, pa čeprav za zdaj še nimamo zanesljivih elementov, ki bi potrjevah to usmeritev.
Glede na zapisano upamo, da bomo v tekočem letu, kljub problemom v zvezi z višino javnih prispevkov, spet dosegh pozitiven rezultat ah pa vsa) gospodarsko uravnovešenost.
V	smislu 2428. čl. Civilnega zakonika potrjujemo, da v pretekli poslovni dobi nismo izvajali raziskovalnih in razvojnih dejavnosti; družba tudi ni imela v posesti deležev ah delnic družb, ki jo nadzorujejo. Kar pa zadeva odnose z nadzorovalno, torej Vašo družbo, se ti v glavnem nanašajo na pogodbo o upravljanju glave dnevnika in na obrestno posojilo v višini 290 milijonov lir, ki ste nam ga podelili leta 1997. V letu 1998 so bili tako na Vaš račun zabeleženi stroški v skupnem znesku 934.937.089 lir, od česar 900 milijonov za najemnino glave in 30.509.589 lir za obresti na omenjeno posojilo-preostanek zadeva plačilo storitev Vašega osebja za naše potrebe. Iztržek je znašal 20.681.500 lir, od česar 20 milijonov od obresti na kavciji v znesku 400 milijonov lir za najem časopisne glave. 31. decembra 1998 je dolg do Vaše družbe znašal 305.229.486 lir, terjatev pa 410.893.492 lir. Podrobnejši podatki so na voljo v dopolnilni noti.
Na koncu Vam želimo zagotoviti, da v spoštovanju zakonskih predpisov, ki urejajo založniško področje, dajemo bilanco, ki Vam jo predstavljamo in ki je sestavljena po veljavnih civilističnih in davčnih normah, v certifikacijo družbi Fausto Vit-tucci e C. S.a.s., kot je razvidno iz dokumentacije podjetja.
Gospod družabnik,
ob zahvah za dosedanje zaupanje Vas torej pozivamo, da odobrite bilanco, ki Vam jo predstavljamo, skupaj s pričujočim poročilom in s predlogom za naslednjo razporeditev v poslovni dobi 1998 ustvarjenega dobička v znesku 4.065.908.704 lir:
-	5% ah 203.295.435 lir v zakonski rezervni sk-
lad;	.
-	preostanek v znesku 3.862.613.269 lir v izredni rezervni sklad.
Trst, 29. marca 1999
Za Upravni svet . Predsednik (odv. Rado Race)
PR.A.E. PROMOZIONE ATTIVITA EDITORIALE S.R.L DZP DRUŽBA ZA ZALOŽNIŠKE POBUDE DOZ
Trst - Ul. Montecchi 6
Družbena glavnica 200.000.000 lir - Davčna koda in št. IVA: 00830510327 - Vpis v tržaški register podjetij št. 11830 - REA št. 103506
BILANCA POSLOVNE DOBE, zaključene 31.12.1998 PREMOŽENJSKO STANJE
AKTIVA	1998	1997	razlika
B) OSNOVNA SREDSTVA			
I) NEMATERIALNA 0SN. SREDSTVA			
1) Ustanovni in obnovitveni stroški	33.900.000	19.255.990	14.644.010
7) Druga nematerialna osnovna sredstva	58.579.800	31.610.400	26.969.400
1 SKUPAJ NEMATERIALNA OSNOVNA SREDSTVA 92.479.800		50.866.390	41.613.410
II) MATERIALNA OSNOVNA SREDSTVA			
2) Naprave in stroji			
a) Naprave in stroji	352.080.180	346.212.789	5.867.391
b) Sklad za amortizacijo naprav in strojev	-331.576.576	-311.635.038	-19.941.538
2 SKUPAJ naprave in stroji	20.503.604	34.577.751	-14.074.147
3) Industrijska in komercialna oprema			
c) Industrijska in komercialna oprema	1.293.508.235	1.213.904.852	79.603.383
d) Sklad za amortizacijo industrijske			
in komercialne opreme	-878.186.673	-678.886.448	-199.300.225
3 SKUPAJ industrijska			
in komercialna oprema	415.321.562	535.018.404	-119.696.842
II SKUPAJ MATERIALNA OSNOVNA SREDSTVA	435.825.166	569.596.155	-133.770.989
Ul) FINANČNA OSNOVNA SREDSTVA			
2) Terjatve (finančna osn. sredstva) do:			
c) nadzirajočih družb, izterljive po koncu			
naslednje poslovne dobe	400.000.000	408.712.329	-8.712.329
d) druge, izterljive po koncu naslednje			
poslovne dobe	162.641.043	99.944.422	62.696.621
dt)druge, izterljive do konca			
naslednje poslovne dobe	459.717.654	459.717.654	0
d2) sklad za razvrednotenje ostalih			
terjatev (fin. osnovna sredstva)	-459.717.654	-459.717.654	0
2 SKUPAJ finančne terjatve	562.641.043	508.656.751	53.984.292
Ul SKUPAJ FINANČNA OSNOVNA SREDSTVA	562.641.043	508.656.751	53.984.292
B SKUPAJ OSNOVNA SREDSTVA	1.090.946.009	1.129.119.296	-38.173.287
C) OBRATNA SREDSTVA			
1) ZALOGE			
1) surovine, pomožni in porabni material	13.649.358	11.874.990	1.774.368
4) končni izdelki in blago	10.786.570	11.263.056	-476.486
5) predujmi (dobavteljem za surovine in izdelke) .	310.000	24.240.315	-23.930.315
1 SKUPAJ ZALOGE	24.745.928	47.378.361	-22.632.433
II) TERJATVE (obratna sredsNa) do:			
1) Strank:			
a) izterljive do konca naslednje poslovne dobe	587.971.040	713.664.537	-125.693.497
b) izterljive po koncu naslednje poslovne dobe 3.261.432.695		3.261.432.600	95
c) Sklad za razvrednotenje terjatev	-61.666.994	42.791.370	-18.875.624
d) Sklad za razvrednotenje			
obdavčenih terjatev	-3.131.848.987	-3.150.724.611	18.875.624
1 SKUPAJ stranke	655.887.754	781.581.156	-125.693.402
4) Nadzirajočih družb:			
a) izterljive do konca naslednje poslovne dobe	10.893.492	1.416.000	9.477.492
4 SKUPAJ nadzirajoče	10.893.492	1.416.000	9.477.492
5) Ostale			
a) izterljive do konca naslednje			
poslovne dobe	3.224.500.380	7.231.690.406 -4.007.190.026	
b) izterljive po koncu naslednje			
poslovne dobe	5.775.350.000	5.750.000.000	25.350.000
c) Sklad za razvrednotenje drugih terjatev	-2.596.204.360	-346.204.360 -2.250.000.000	
B SKUPAJ ostale	6.403.646.020	12.635.486.046 -6.231.840.026	
II SKUPAJ TERJATVE (obratna sredstva) do:	7.070.427.266	13.418.483.202 -6.348.055.936	
^UKVIDNA SREDSTVA			
1) Bančni in poštni depozki	859.246.131	3.565.219.649 -2.705.973.518	
B) Denar in vrednosti v blagajni	19.430.236	19.719.694	-289.458
lv SKUPAJ LIKVIDNA SREDSTVA	878.676.367	3.584.939.343 -2.706.262.976	
C SKUPAJ OBRATNA SREDSTVA	7.973.849.561	17.050.800.906 -9.076.951.345	
D> ČASOVNE RAZMEJITVE IN IZLOČITVE			
B) Druge časovne razmejitve in izločitve			
b) Aktivne izločitve	85.617.044	68.085.741	17.531.303
B SKUPAJ druge časovne razmejitve in izločkve	85.617.044	68.085.741	17.531.303
u SKUPAJ ČASOVNE RAZMEJITVE			
!N IZLOČITVE	85.617.044	68.085.741	17.531.303
SKUPAJ PREMOŽENJSKO STANJE - AKTIVA	9.150.412.614	18.248.005.943 -9.097.593.329	
PREMOŽENJSKO STANJE-PASIVA
A)	CISTO PREMOŽENJE I) Glavnica
e)	Družabniki za glavnico
f)	Družabniki za kritje izgub
VII SKUPAJ druge rezerve IX) Dobiček (izguba) poslovne dobe
A SKUPAJ CISTO PREMOŽENJE
B)	SKLADI ZA TVEGANJA IN BREMENA
3) Druge akanlonacije in skladi d) Drugi
3 SKUPAJ druge akanlonacije in skladi B SKUPAJ SKLADI ZA TVEGANJA IN BREMENA
C)	0DPRAVNINSKI SKLAD ZA ODVISNO DELO
D)	DOLGOVI
200.000.000	200.000.000	0
70.299.989	0	70.299.989
0	163.569.638	-163.569.638
70.299.989
4.065.908.704
163.569.638	-93.269.649
-93.269.649 4.159.178.353
4.336.208.693	270.299.989 4.065.908.704
113.845.075	213.000.000	-99.154.925
113.845.075	213.000.000	-99.154.925
133.845.075	213.000.000	-99.154.925
1.673.773.012	1.647.336.534	26.436.478
GOSPODARSKI OBRAČUN
A) VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost)
1.) Iztržek od prodaje in storitev	2.026.281.469
2) Spremembe zalog med obratovanjem	-1.088.420
5) Drugi iztržki in prihodki (redna dejavnost)
a)	Prispevki na račun poslovanja	7.148.881.000
b)	drugi iztržki in prihodki	73.769.754
5 SKUPAJ drugi iztržki in prihodki (iz redne dejavnosti) 7.222.650.754
A SKUPNA VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost)
1.896.882.684 129.398.785 6.441.674	-7.530.094
7.621.000.000 472.119.000 112.571.236	-38.801.482
7.733.571.236 -510.920.482
9.247.843.803	9.636.895.594 -389.051.791
B) PROIZVODNI STROSKI (redna dejavnost)
6)	surovine, pomožni in porabni material	87.457.314
7)	storitve	3.035.884.986
8)	za uporabo dobrin tretjih	1.137.069.155
9)	za osebje:
a)	plače	2.346.527.725
b)	socialne dajatve	747.545.529
c)	odpravnine	194.798.827
e) ostali stroški	2.443.750
9	SKUPAJ za osebje	3.291.315.831
95.883.926	-8.426.612
3.049.639.393	420.591.267
716.477.888	420.591.267
2.310.372.528	36.155.197
896.305.613	-148.760.084
195.744.713	-945.886
64.834.022	-62.390.272
3.467.256.876	-175.941.045
3) Dolgovi do bank a) plačljivi do konca naslednje poslovne dobe	500.857.939	7.124.189.028 -6.623.331.089		10)amortizacije in razvrednotenja a) amortizacija nematerialnih osnovnih sredstev			
3 SKUPAJ dolgovi do bank	500.857.939	7.124.189.028 -6.623.331.089			46.046.590	46.753.945	-707.355
4) Dolgovi do drugih psojilodajalcev				b) amortizacija materialnih osnovnih srodstov	219.943.723	272.884.127	-52.940.404
a) plačljivi do konca naslednje pslovne dobe 4 SKUPAJ dolgovi do drugih psojilodajalcev	0 0	5.280.537.475 -5.280.537.475 5.280.537.475 -5.280.537.475		d1) razvrednotenje terjatev (obr. sredstva) 10 SKUPAJ amortizacije in razvrednotenja	2.250.000.000 2.515.990.313	483.322.113 802.960.185	1.766.677.887 1.713.030.128
6) Dolgovi do dobaviteljev a) Dolgovi do dobaviteljev do konca				11 (sprememba vredosti zalog surovin	-2.386.302	442.910	-2.829.212
				14)razni upravni stroški	125.072.880	569.577.860	-444.504.980
naslednje pslovne dobe	1.383.070.486	2.488.950.841 -1.105.880.355		B SKUPAJ PROIZVODNI STROSKI			
6 SKUPAJ dolgovi do dobaviteljev	1.383.070.486	2.488.950.841 -1.105.880.355			10.190.404.177	8.702.239.038	1.488.165.139
				(redna dejavnost)			
10) Dolgovi do nadzirajočih družb				A - B SKUPAJ RAZLIKA MED VREDNOSTJO			
a) plačljivi do konca naslednje pslovne dobe	290.000.000	291.660.548	-1.660.548				
c) komercialni, plačljivi do konca				IN STROSKI PROIZVODNJE	-942.560.374	934.656.556 -1.877.216.930	
naslednje poslovne dobe	15.229.486	0	15.229.486	C) FINANČNI PRIHODKI IN STROSKI			
10 SKUPAJ dolgovi do nadzirajočih družb	305.229.486	291.660.548	13.568.938				
11) Davčni dolgovi				16) Daigi finančni dohodki (ne iz kapitalskih udeležb)			
a) plačljivi do konca naslednje pslovne dobe	151.765.326	166.516.390	-14.751.064	a3)od nadzirajočih družb	20.000.000	0	20.000.000
11 SKUPAJ davčni dolgovi	151.765.326	166.516.390	-14.751.064	a4)od drugih	4.136.621	11.286.751	-7.150.130
				d4)od drugih	75.553.431	73.675.195	1.878.236
12) Dolgovi do skrbstvenih zavodov				16 SKUPAJ daigi finančni prihodki			
a) plačljivi do konca naslednje poslovne dobe	181.591.031	195.901.705	-14.310.674	(ne iz kapitalskih udeležb)	99.690.052	84.961.946	14.728.106
12 SKUPAJ dolgovi do skrbstvenih zavodov	181.591.031	195.901.705	-14.310.674	17) Obresti (pasivne) in finančni stroški:			
				c) dolgovi do nadzirajočih družb	30.509.589	0	30.509.589
13) Drugi dolgovi				d) dolgovi do bank	77.464.459	822.184.043	-744.719.584
a) plačljivi do konca naslednje pslovne dobe	504.071.566	563.851.893	-59.780.327	f) ostali dolgovi	98.929.716	735.500.068	-636.570.352
13 SKUPAJ drugi dolgovi	504.071.566	563.851.893	-59.780.327	g) razni finančni stroški	16.611.994	13.125.593	3.486.401
D SKUPAJ DOLGOVI	3.026.585.834	16.111.607.880-13.085.022.046		17 SKUPAJ obresti (pasme) in finančni stroški:	223.515.758	1.570.809.704 -1.347,293.946	
E) ČASOVNE RAZMEJITVE IN IZLOČITVE				15+16+17 SKUPAJ RAZLIKA MED			
				PRIHODKI IN FINANČNIMI STROSKI	-123.825.706	-1.485.847.758 1.362i.022.052	
2) Druge časovne razmejitve in izločitve							
" a) pasivne časovne razmejitve	0	5.761.540	-5.761.540	E) IZREDNI DOHODKI IN STROSKI			
2 SKUPAJ druge časovne razmejitve in izločitve	0	5.761.540	-5.761.540	20) Izredni dohodki (zunaj redne dejavnosti)			-9.209.664
E SKUPAJ CAS.OVNE RAZMEJITVE				a) Plusvalence zaradi odtujitve osnovnih sredstev	0	9.209.664	
IN IZLOČITVE	. 0	5.761.540	-5.761.540	c) Izredni nepredvideni prihodki	5.375.232.822	521.119.122 4.854.113.700	
				20 SKUPAJ izredni dohodki			
SKUPAJ PREMOŽENJSKO STANJE - PASIVA	9.150.412.614	18.248.005.943 -9.097.593.329		(zunaj redne dejavnosti)	5.375.232.822	530.328.786 4.844.904.036	
REDNI RAČUNI				21) Izredni stroški (zunaj redne dejavnosti)			
				a) minusvalence zaradi odtujkve osnovnih sredstev	0		22.679.769	-22.679.769
01)PODEUENA JAMSTVA				c) drugi izredni stroški (ki niso zajeti v postavki 14)	21.723.038	49.727.464	-28.004.426
				21 SKUPAJ izredni stroški (zunaj redne dejavnosti)	21.723.038	72.407.233	-50.684.195
1) Jamstva-menična jamstva d) v korist drugih	480.758.597	0	480.758.597	20-21 SKUPAJ IZREDNE POSTAVKE	5.353.509.784	457.921.553 4.895.588.231	
1 SKUPAJ jamstva - menična jamstva	480.758.597	0	480.758.597	A+B+C+D+E SKUPNI BRUTO REZULTAT	4.287.123.704	-93.269.649 4.380.393.353	
01 SKUPAJ PODEUENA JAMSTVA	480.758.597	0	480.758.597	22)Davki na poslovni dohodek	221.215.000	0	221.215.000
d) Prejeta jamstva	0	400.000.000	-400,000.000	26) POSLOVNI DOBIČEK	4.065.908.704	-93.269.649 4.159.178.353	
02 SKUPAJ DRUGI RAČUNI				Navedena bilanca je sestavljena na osnovi knjigovodskih vpisov.			Predsednik
-RIZIKI-OBVEZNOSTI	0	400.000.000	-400.000.000				
SKUPAJ REDNI RAČUNI	0	400.000.000	-400.000.000			upravnega sveta	
PRAE. SRL - DZR d.d.
Trst - Ul. Montecchi 6
Bilanca, ki Vam jo predlagamo v odobritev, je sestavljena na osnovi določil zakonodajnega odloka št. 127/91 in sprememb, ki so bile vnešene z zakonom št. 503 z dne 08.08.1994.
Premoženjsko stanje in ekonomski račun sta taka, kot ju določajo členi 2423ter, 2424 in 2425 civilnega zakonika, vendar so bile za večjo preglednost izpuščene postavke z ničelnim zneskom.
V skladu z zakonskimi določili je upravni svet seznanil nadzorni odbor s kriteriji, po katerih je bila izvedena časovna porazdelitev večletnih stroškov (člen 2426 CZ). Izrednih primerov, ki bi zahtevali odstopanje od določil, ni bilo.
KRITERIJI OCENJEVANJA
Kriteriji za ocenjevanje postavk bilance, poprav vrednosti in za menjavo vrednosti, izraženih v tuji valuti, so v skladu s čl. 2426 CZ. Kot določajo predpisi civilnega prava, so uporabljeni kriteriji v bistvu enaki kot v preteklih poslovnih dobah. Ocenjevanje postavk je bilo izvedeno previdnostno in v perspektivi nadaljevanja dejavnosti, v spoštovanju splošnega načela o »jasni, resnični in korektni predstavitvi« premoženjskega jn finančnega stanja ter ekonomskega rezultata poslovne dobe.
Izvirne monetarne vrednosti v tuji valuti so bile vpisane po tečaju, ki je bil v veljavi dne 31.12.1998.
Kar zadeva obveznosti po 18. členu zakonodajnega odloka št. 213/98 za obravnavanje tečajnih razlik, izvirajočih iz menjave monetarnih postavk v evro na osnovi fiksnih stopenj, izjavljamo, da:
-	je bil uporabljen kriterij popolne vključitve v poslovno dobo 1998;
-	ta postavka znaša +36.254 lir (pozitivna razlika);
-	so razlike vpisane v ekonomski račun pod geslom 16 d4.
Najpomembnejši kriteriji ocenjevanja za sestavo bilance so naslednji:
B I - Nematerialna osnovna sredstva: vpisana so po nabavni ceni in so bila sistematično amortizirana za obdobje predvidene prihodnje uporabe (glej preglednico 1). Stoški vzdrževanja dobrin tretjih oseb so bili amortizirani po 20-odstotni stopnji.
Amortizacije so neposredno upoštevane pri znižanju ustreznih nabavnih stroškov.
Prispevek, vnovčen v letu 1998, ki nam ga je Trgovinska zbornica odobrila leta 1997 kot pomoč pri izvedbi posegov za varnost med delom (kot določa zakon št. 626/94, dopolnjen z zakonodajnim odlokom št. 242/86), je bil vpisan kot.znižanje izvirnega stroška.
B II - Materialna osnovna sredstva: vpisana so po nabavni ceni, kateri so prišteti dodatni neposredni stroški', znižani z ustreznimi amortizacijskimi skladi in brez upošte-
DOPOLNILNA PRILOGaMancI Z DNE 31.12.1998
vanja prispevka po zakonu št. 26 z dne 29.01.1986. Ta prispevek, odobren v P
..1998 in znaša 19.368.394 lir za mv >.913.289 lir je bil vpisan kot dohodek
so bili ustrezni viri že v celoti amortizirani.
teklih poslovnih dobah, smo prejeli 15.04.1998 in znaša 19.368.394 lir za cije, izvedene v letih 1992/1993; znesek 2.913.289 lir je bil vpisan kot dohode
OU U Uol C	C	^
Amortizacije so izračunane na osnovi stopenj, ki jih predvideva davčna za ^ daja (v primeru nabave v teku poslovne dobe je stopnja znižana za 50%). ®^ ocenjene kot izraz dejanske obrabe ter tehnične in ekonomske zastaranos danjega proizvodnega sistema. Za dobrine, katerih vrednost ne presega m lir, smo uporabili stopnjo 100%. Stroški vzdrževanja in rednih popravil so n sredno zajeti v ekonomskem računu.	. ami
B III - Finančna osnovna sredstva: imobilizirani krediti so navedeni P° n0 ,rUgj vrednosti. Na znesek 400.000.000 lir, kolikor znaša kavcija nadzirajoči Scarl, so bile zaračunane legalne obresti po 5-odstotni stopnji. Kredit za na odpravninski sklad je bil revaloriziran po veljavnih določilih.	gnjeh'
Krediti za plačila podjetju Edigraf na račun dnevnika Republike so bili oc kot brez vrednosti in zato razvrednoteni s posebnim skladom.	. pre-
C II - D Krediti in dolgovi: krediti so na razčlenjen način vpisani v aktiv
do^^kega stanja po njihovi predvideni vrednosti ob poravnavi. To vrednost ternUf0 3 P°Prav*<cim nominalne vrednosti pri vpisu v ustrezne sklade. Krediti po-t6njp 6rTI izražajo oceno dejanske solventnosti dolžnikov. Sklad za razvredno-Prid 6ria,ev siuži za popravilo v vrednosti splošnega tveganja v primeru, da ne note d0 Vrnitve celotne vsote kreditov, ki znaša 61.666.994 lir. Sklad za razvred-družh|e j^avčenega kredita krije tveganje v primeru neporavnave terjatev do 2a te ’■ So 'zdaiale dnevnik Republika, in to v skupni vrednosti 3.131.848.987 lir. F>red JatVe in dolgove v tuji valuti velja tisto, kar je zapisano v uvodu.
Kreditj116 teriatve in dolgovi so vpisani po njihovi dogovorjeni vrednosti. vr6d Za državne prispevke za založništvo so ocenjeni po njihovi predvideni Ustrez°St' °P Poravnavi, ki jo dobimo s popravkom nominalne vrednosti prek tiržgv^3 sklada za tisti del prispevka 1997/1998 (30%), za katerega je pristojni kritja p 0r9an. ki prispevke nakazuje, izjavil, da trenutno nima proračunskega iz pr 0 's,'h virih bo ta znesek izplačan le v primeru, če bodo skladi refinansirani Dn6vn kUna'in tudi njegova višina bo odvisna od višine refinansiranja. od prv slovenskem jeziku Primorski dnevnik ima za leto 1998pravico prejeti Sedstva vlade (oddelek za založništvo) prispevke po zakonu št. 250 z
dne 07.08.1990, po zakonu št. 19 z dne 09.01.1991 (14. člen) in po zakonu št. 278/91.
Deželni prispevki so ocenjeni po njihovi nominalni vrednosti.
C IV - Likvidna sredstva: ustrezajo knjigovodskim postavkam na dan zaključka poslovne dobe in so v skladu z izvlečki bančnih računov.
C I - Zaloge surovin in končnih izdelkov: kot v prejšnji poslovni dobi so bile vpisane po nabavni ceni, če ta ne presega tekoče vrednosti. Surovine so ocenjene po strošku specifičnega nakupa, medtem ko so proizvodi vrednoteni po neposrednem proizvodnem strošku.
C - Sklad za odpravnine in drugi dolgovi do osebja: akantonacija je bila izvedena na osnovi delovne dobe zaposlenih na dan zaključka poslovne dobe, s pripadajočimi vsotami za vsakega posameznika. Tudi dolgovi in preložene obveznosti so bili izračunani z upoštevanjem položaja vsakega posameznika.
D - E Časovne razmejitve in izločitve: so bile določene po načelu ekonomske in časovne kompetence; bile so tudi predmet analitičnega ugotavljanja.
A - Vrednost proizvodnje: dohodki od prodaje Primorskega dnevnika so vpisani v trenutku predaje ali špedicije dobrin. Storitve so vpisane v trenutku, ko so bile opravljene.
B - Iztržki finančne narave so vpisani na osnovi časovne kompetence.
Izredni prihodki so bili vpisani po naslednjih kriterijih:
- v trenutku sprejema transakcije dne 29.10.1998 z družbo Societa Gestione
Crediti S.A. v zvezi z dolgom do Tržaške kreditne banke v prisilni administrativni likvidaciji;
- v trenutku transakcije dne 08.07.1998 z družbo Societa Finanziaria Triestina SPA v likvidaciji kar zadeva finančni dolg do te družbe.
Davki na dohodek: davki so bili ocenjeni po določilih veljavne zakonodaje. Vrednost jamstva, ki je vpisano v rednih računih, sestavlja seštevek prejetih jamstev na vračilo davka IVA (v vrednosti 196.755.400 lir) in davkov na dohodek (v vrednosti 284.003.173 lir)
SESTAVA POSTAVK IN SPREMEMBE GLEDE NA PREJŠNJO BILANCO Prevideni komercialni krediti in dolgovi so vpisani med komercialne kredite in dolgove.
Spremembe so razvidne v tretjem stolpcu bilance.
SPREMEMBE KRITERIJEV OCENJEVANJA
Ni bilo sprememb pri kriterijih ocenjevanja. Na enak način so bili razvrednoteni krediti za državne prispevke, v zvezi s katerimi obstaja možnost, da ne bomo vnovčili predvidenih 30% njihovega zneska.
Predsednik Upravnega sveta
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Lupo Alberto M TV dnevnik VHil Športna tribuna
Med dvema ognjema
RAI 2
RETE 4
ITAUA T
RAI 1
Euronevvs
Nan.: Star Trek - Voyager Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello zecchino, vmes Topo Gi-gio in risanke Aktulna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde Nabožna oddaja: A sua im-magine Masa
Nabožna oddaja Papežev blagoslov Aktualno: Linea verde - V živo iz narave Dnevnik
Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini) Dnevnik
Šport: 90. minuta
Dnevnik
Šport
Variete: La festa della mamma (vodita Milly Car-lucci in Giorgio Coma-schi)
Nan.: Un medico in fami-glia - Zdravnik v družini (i. Giulio Scarpati)
Dnevnik
Glasb, oddaja: Koncert «La festa della mamma» (dir: Salvatore Accardo) Dnevnik
Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Idris, nero per calcio Nan.: Samotna golobica, 1.55 Komisar v Rimu
	Aktualno: 7 minus 7		Nan.: Un volto, due don-			Nan.: Le redini del cuore	
	Dnevnik, nato juutranja		ne			Variete za najmlajše, vmes	
	odd.: In famiglia - V		Pregled tiska			risanke	
	družini (vodita Tiberio		Nedeljski koncert			Aktualno: Ciak junior	
	Timperi, R. Capua)		Aktualno: La domenica			Variete: Mai dire gol	
	9.00, 9.30,10.00 Dnevnik		del villaggio			Šport: Grand Prix (vodi	
	Variete: Nedeljski Disney,		Masa			Andrea De Adamich)	
	vmes risanke		La domenica del villag-			Odprti studio	
	Nanizanka		gio			Šport: Vodic nogometne-	
	Variete: Ventanni (vodi		Dnevnik			ga prvenstva, 13.30	
	Simonetta Martone)		Aktualna oddaja o okolju			Zadnje novice iz šport-	
	Dnevnik		in ekologiji: Melaverde			nih igrišč	
	TG2 Motorji, vreme		Dnevnik Tg4			Glasbena odd.: Super	
	Motociklizem: VN Spa-		Film: Dalle Ardenne ali’			(vodi V. Incontrada)	
	ni j e		infemo (vojni, It. ’67)			Nan.: Detective Extralar-	
	Variete: Quelli che la do-		Film: I due gladiator!			ge (i. Bud Spencer),	
	menica..., 15.55 Quelli		(pust, It. ’64)			16.30 Dio vede e provve-	
	che il calcio...		Dnevnik			de (i. A. Finocchiaro, A.	
	Šport: Stadio sprint		Nan.: EZ Streets			Cenci)	
	Komični filmi		Film: Volevo i pantaloni			Odprti studio	
	Vremenska napoved		(dram.. It. ’90, i. Giulia		m	Risanke	
	Domenica sprint, vmes IP		Fosa, L. Bose, A. Molina)			Variete: Benny Hill Show	
	v košarki		Film: A Wong Foo, grazie			Variete: Mai dire gol - Gia-	
	Risanke		di tutto! Julie Nevvman			lappa’s Band	
	Dnevnik Tg2		(kom., ZDA ’95, i. W. Sni-			Variete: Candid camera	
	Film: Spia e lascia spiare		pes, P. Swayze)			cafe	
	(kom., ZDA ’96, i. L.					Športna odd.: Pressing	
	Nielsen, N. Sheridan)					(vodi Raimondo Vianel-	
	Športna nedelja Dnevnik, vreme	8 CANALE 5				lo) Italija 1 šport, šport stu-	
	Rubrika o židovski kultu-					dio	
	ri: Sorgente di vita			B9		TV film: Il ragazzo dal ki-	
	Sportivamente		Na prvi strani			mono d’ oro - La sfida	
RAI 3
M Aktualno: Fuori orario -I Cose (mai) viste 9 Koncert RAI 3
Šport: veslanje. 11.05 motociklizem, VN Španije, 125-250 ccm Aktualno: Okkupati Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Aktualna odd.: Alle fal-de del Kilimangiaro (vodi Licia Colo)
Tenis
Dok.: Alfabeto italiano Vreme, dnevnik, deželne vesti
Aktualno: Tisoč in ena Italija
Variete: Blob
Oddaja o zdravju: Elisir (vodi Michele Mirabella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ragazzi del ’99, 23.55 TeleCamere Dnevnik, vreme Fuori orario, filmi: Lo sguardo di Ulisse (dram., ’95, r. T. Angelopulos, i. Harvey Keitel, M. Mor-genstern)
Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Nan.: Happy Days TV film: Piccoli uomini (kom., ZDA ’97, i. Ma-ruiel Hemingway, Chris Sarandon)
Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby)
Dnevnik
Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti)
Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Film: heat - La sfida (pust., ZDA ’95,r. M. Mann, i. Al Pacino, R. De Niro, Val Kilmer)
Dnevnik
Aktualno: Target (vodi NataSa Stefanenko)
Nočni dnevnik Parlamento in Aktualna odd.: Nonsolo-moda
Film: Londra mi fa mori-re (dram., VB ’91, i. Justin Chadvvick) Nanizanka: Hill Street
degli skinheads (pust., It.-ZDA ’92)
* TELE 4		
		
		
	Sharky in George	
	Zdravje	
	Tržaška popevka	
	Nan.: Agente speciale	
	Športna nedelja	
	Osebnosti in mnenja	
	Film: Ritomo dal passato	
	Športna nedelja	
	Vicenza-Udinese	
	K	

MONTECARLO
Slovenija 1
Napovedniki
Ziv žav: Ris. Svet Petra
Zajca, 8.30 Tabaluga,
8.55 Srebrnoglavi konjič,
9.20 Telerime, 9.25 nan.
Pika Nogavička
Poročila
Masa
Dok.: Dnevnik velikih mačk
Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, Šport 4x4
Sou bo Sel, 14.55 Pajčevina, 15.20 TV Poper Trik-Trak
Parada plesa, 17.00 Alpski večer
Obzornik, vreme, Šport Alpe-Donava-Jadran Okolje in mi Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport: Zoom
Očetje in sinovi: Seba-
stian in Boris Cavazza
Poročila, vreme, Šport
Balet Trokadero iz Mon-
tecarla
Okolje in mi
Poročila
TV PRIMORKA
16.00 Videostrani Videospot dneva Sejem Intnautica 99 Rock Otočec 98 Rokomet: Keting - Maribor Branik
Program za otroke: Risanka 130 let briškega tabora Vsakdanjik na kmetiji Za piko vec
Rokomet: Mitol - N. Gorica Glasb, odd.: Naj spot
Slovenija 2
Vremenska panorama TV prodaja Videoring z Natalijo Film: Dolina miru (Slovenija 1955, r. France Štiglic, i. Joh Kitzmiler)
Dok.: Zvezde Hollywoo-da - Dean Martin Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Policija na naši strani Motociklizem: VN Španije, 250 ccm, 13.55 500 ccm Košarka NBA Action Tenis: Open Slovenije Olimpijski magazin Šport
Rokomet: DP, 3. tekma finala končnice, ženske Videoring s Sergejo TV nad.:	Charlotte
Sophie Bentinck (4. del) Dok.: Stoletje ljudstva Šport v nedeljo Film: Pianese Nunzio jih bo maja dopolnil 14
Koper
Euronevvs
Risanke
Film: Raznasalci kozic (VB, 62, i. R. Fraser, P. Massie) Odmev
Program v slovenskem jeziku: TV Poper Minute za TV dnevnik, šport Risanke, 20,00 Vesolje je..., 20.30 Istra in...
Tenis: Opne Slovenije Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik Potovanje po Nemčiji Resna glasba: Posvečeno Tartiniju - Koncert Vsedanes - TV dnevnik
18.45, 20.40, 22.40. 1.50 I dnevnik SSport: TMC motoi I Aktualno: Blu & Blu jM Film, ki ste ga vi izbrali H Film: Otto uomini fuori (ZDA "88, i. J. Cusack) Šport: Goleada Nan.: Oltre i limiti Aktualno: Moda Film: Qualcosa che vale (dram., ’57, i. R. Hudson) Film: Charlie Chan
Radio Trst A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Ptički brez gnezda (F. Milčinski, r. M. Prepeluh); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane);'! 1.45 Vera in naš čas;
12.00	Primorski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dokumentarna igra: Igra, igrati, gledališče - Portret J. Součka; 15.10 Z naših prireditev; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Poročila, nato Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6-104,3- 107,6 MHz)
7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.15 Prvih 50 let, koledar iz arhiva; 8.30 Jutranjik; 9.30 Zlatih 50 let iz našega arhiva; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?! (hu-
moristična odd.; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih: pregled vesti, oglašanja z nogometnih tekem; 20.00-22.00 Večer večnozelenih; 22.30-0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 1J-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi bizi; 10.05 Program Abraham; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Naša pesem; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19,45 Lahko noč, otroci;
20.00	V nedeljo zvečer z J. Ropretom;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, vmes: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.00 Nogomet; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Evangeličnasko bogoslužje;
10.05	Orkestri in solistii; 10.40 Izbrana proza;
11.05	Koncert; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba, 20.00 Sedmi dan; 20.15 Policijski orkester; 22.05 Literarni portret: 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Napoved.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškal-Guten Morgen, Karnten; 6.20 Duhovna misel ; 18.00-18.30 Studio ob 18-ih; - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.


M



OVEN 21.3.- 20. 4.; Pred vami je zanimivo ob-^ dobje. Zdaj se boste navduševali nad lepotami življenja, naslednji trenutek pa boste žo popolnoma zatopljeni v delo in slepi za vse okoli sebe.
BIK 21. 4, - 20. 5.: Fizično boste veliko bolj odporni, kot ste bili v prejšnjih tednih. Res je, da boste tudi bolj optimistični, manjkalo pa vam bo vere v svoje zmogljivosti. Denar: ni vse zlato, kar se sveti.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nasmejani in prijazni boste, pa čeprav vas tare precej skrbi. Vaša dobra lastnost je, da znate poiskati Cas za smeh ter klepet z drugimi ljudmi tudi takrat, ko niste dobre volje.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Ze dalj časa ste nekohko napeti, v prihodnjih tednih pa boste delovali naravnost zmedeno. Če se vam bo dogajalo, da zgubljate stvari, vedite, da vam poleg zbranosti nagajajo tudi zvezde.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Toliko obveznosti ste si zadali, da ne veste vec, kje vas drži glava. Nasveti drugih ljudi vam bodo v bolj slabo oporo, nasloniti se morate na svojo presojo. Ne bodite pikri do partnerja.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Zaradi napetosti na delovnem mestu ste nervozni in prav imate, ko pravite, da že Čutite nevihtne oblake med vami in vašim sefom. Ne nosite službenega razpoloženja domov.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Izkoristite zatišje na delovnem mestu in si vzemite nekaj vec časa samo zase. Dobro razmislite, zakaj ste tako pogosto nezadovoljni. Prepogosto zanemarjate čustveno življenje.
ŠKORPIJON 23. 10.-22. n.: Res je, da se na
vso moč trudite, da bi na delovnem mestu pokazah Cim vec, toda ob tem vas spremlja občutek nemoči in vasi napori so vse bolj podobni zgolj trmoglavijenju.
STRELEC 23.11.-21.12.: Štev občutljivem obdobju, saj vas vsaka kritika hitro prizadene. Tega pa ne boste hoteli pokazati. Dobro bi bilo, Ce bi ob tem razmislili, katere vase navade bi veljalo zamenjati.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V službi se boste morali spoprijeti z nekoliko manj prijetnim delom, ki ste ga že nekaj časa potiskali v zadnji predal. Zdaj bi vam to zavlačevanje dejansko lahko škodilo.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Občutek imate, da se življenje poigrava z vami. Privoščite si nekaj počitka in ne razmišljajte toliko o svojih problemih. Ljubezen: čim več se pogovarjajte s svojim partnerjem.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Pred vami so spremembe, ki vam lahko prijetno poživijo življenje. Pri poslovnih pogovorih bodite previdni. Ničesar ne varjemite na besedo, vzemite si Cas, preden sklenete dogovore. .
a RAI 3
^ slovenski program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Miki Makin Črkopis (pripravlja Eva Škofič -Maurer)
TV DNEVNIK Športna tribuna
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
9.45
11.30
11.35
12.25
13.30
14.05
15.00
15.20
15.50
17.00
17.35
17.45
18.00
18.35
19.30
20.00
20.35 20.50
22.45
22.50
0.15
0.45
1.15
Euronews Pregled tiska
Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30. 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La saga dei Frosyte (dram., ZDA '49, i. Errol Flynn, Greer Garson) Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelc (i. Roma Downey)
Dok.: Kvarkov svet - Ples Sifacov
Aktualno; Evropski dnevi
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Heidi, nan. Lassie in Zorro Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Kviz: Caccia al lupo! Nan.: Commesse - Romeo (i. Sabrina Ferilli, V. Pi-vetti, N. Brilly)
Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa)
Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Rai Educational: II grillo, Media/Mente Potihoma
RAI 2
	Aktualno: 7 minus 7
	Jutranji Go cart: Risanke in nanizanke
	Rubrika o protestantizmu
	Nanizanka
	Tg2 - Medicina 33
	Vreme in dnevnik
	Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve
	Dnevnik
	Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
	Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
	Aktualno: Kronika v živo, vmes (16.30,17.15) poročila
	Vremenska napoved, kratka poročila, šport
	Sereno variabile
	Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, Garett Maggart)
	Loto ob 8-ih
	Večerni dnevnik
	Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert, Fritz VVepper)
	Dnevnik, v parlamentu, filmske novosti
	Tenis
	Aktualno: LavOra
	NoCni dnevnik
RAI 3
6.00
8.30
10.15
11.10
12.00
13.00
14.00
14.50
15.00
15.50
17.00 18.30
19.00
19.55
20.00
20.50
22.45
23.10
0.05
0.35
6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lemma
Deset let Harema Nan.: Schvvarzvaldska klinika, vmes vreme Dnevnik, Šport Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Šport: nogomet B in C lige, 16.45 T3Neapolis Dok.: Geo & Geo, vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni Šport, vreme Variete: Blob Nan.:	Susan, 20.30
Friends
Dok.: Velika zgodovina -Jugoslavija, smrt neke države.
Dnevnik, deželne vesti Variete: Gnu
Šport: Predstavitev 82. Giro d’ Italia Dnevnik, pregled tiska
gg RETE 4
ITALIA 1
{r Slovenija 1 Jr Slovenija 2
Dokumenti, 6.30 nad.:
Un vol to due donne
Pregled tiska
Nad.: Aroma de cafe, 9.45
Huracan, 10.45 Febbre d’
amore
Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film:	Strani amori
(dram., ZDA ’65, i. Lana Turner, C. Robertson) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York
Aktualna odd.: Večerni Forum
Film: Sabato italiano (dram., It. ’92, i. Stefane Dionisi)
Pregled tiska Variete: Ric in Gian
|§j CANALE 5
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Shovv
Nan.: Due per tre (i. Johnny Dorelli), 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 ŠE Nan.: Tutto Bean H Nad.: Beautiful M Nad.: Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske
Nan.: Ciao dottore (i. Ul-rich Reinthaler)
Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Paradi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Gerry Scotti in gene Gnocchi)
Film: Potere assoluto -Absolute Pwer (thriller, ZDA ’96, r.-i. Clint Ea-stvrood, G. Hackman) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street
Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Going Berserk (kom., Kan. *83, i. John Candy, Joe Flaherty)
Nan.: Mac Gyver (i. Richard Dean Anderson) Odprti studio, 12.25 Šport, 12.50 Fatti e mi-sfatti
Nan.: V osmih pod isto
streho
Risanke
Variete: Golpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmlajše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Družina tretjega tipa, 19.30 Tata Glasb, odd.: Sarabanda Film: Goonies (pust., ZDA ’85, r. R. Donner, i. Sean Astin, Josh Brolin) Športna oddaja: Contro-campo
Odprti studio, 1.05 Šport studio
Kviz: Caccia alla iirase Film: I ragazzi del juke box (glas., It. ’59)
# tele 4
16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi j Vendetta di una donna XIV: turnir Gradišče Košarka Športna oddaja Vicenza-Udinese Športna oddaja | XIV. turnjir Gradišče
I
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Lahkih nog naokrog, 10.10 Risanka, 10.20 dok. Narava in človek, 11.05 Na vrtu, 11.30 dok. Svet čudes (Avstral.), 12.00 Alpe-Donava-Jadran, 12.30 Utrip, 12.45 Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Film: Blinky Bill (Avstral., ris.)
Tedenski izbor: 4x4, oddaja o ljudeh in živalih Polnočni klub Dober dan, Koroška Radovedni Taček: Zvok Nanizanka: Pika Nogavička
Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje
Žrebanje 3X3 plus 6 Risanka
TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Komisar Rex -Strašna resnica(Avstrija, 17. ep.)
Dosje
Odmevi, univerzitetni razgledi, kultura, vreme šport
Dosje (pogovor)
Recept za zdravo življenje
TV PRIMORKA
j.
2.15 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor Sobotna noč: Tom Princi-patto, Elvis Costello Nadaljevanka: Otok Jer-sey (VB, 6. del) Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 11. ep.)
Danes in nikoli več: Orhideja
Dok.: Z Michaelom Pali-nom okoli oceana Dok. serija: Stoletje ljudstva
Euronevvs TV prodaja Kinoteka
Film: Berlin Express (thirler, ZDA 1948, r. Jac-ques Turnere, i. Merle Oberon, Robert Ryan) Policija na naši strani Po Sloveniji
Nadaljevanka: Sestre (ZDA. 16. del)
Štafeta mladosti Gospodarska panorama: Poslovni barometer Studio City
Humoristična serija: Leteči cirkus Montya Pythona
Brane Rončel izza odra Film: Berlin Express
6€ Koper
mvmcvAKLv j			16.00 Videostrani	H
	1		Vsakdanjik na kmetiji	B
	19.45, 22.40, 1.10 Dnev-		Za piko veC	RTmI
	nik		Rokomet: Mitol- Nova	
	Film: Smoky (pust, ’66)		Gorica	
	Nan.: Agencija Rockford, 13.00 II Santo		Glasb, odd.: Naj spot Program za otroke: Ri-	
	Film: Qualcosa che vale		sanka	
	(dram., ZDA ’57)		Videostrani	
	Variete: Tappeto volante		Dnevnik, vreme, iz tiska	
	Aktualno: Giocamondo		Za zdravje srca in ožilja	
	Šport: Biscardijev proces		Športni ponedeljek	
	Film: L’ uomo della porta accanto (dram.. Nem. ’91, i. Anthony Perkins)		Nogomet: SCT Olimpija -Hit Gorica Dnevnik TV Primorka	
Euronevvs Risanke Resna glasba Vesolje je Istra in...
Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Alpe Jadran
Evropski kulturni magazin: Aliča
Osebnosti našega časa Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs
Program v slov. jeziku: Sportel
Primorska kronika Športna mreža
"N
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Ana Korenina (r. M. Prepeluh); 9.40 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci;
11.00	Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Valenčič); 12.40 MPZ Stmaver; 13.20 Glasba;
13.30	Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Potpuri;
15.30	Vsi ljudje vse vedo (I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba: violinist C. Siškovič, harfistka S. Mallozzi; 18.05 Znanstveno raziskovanje: M. Jugg Molek; 18.25 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.);
20.30	Loža v operi - Un palco ali' opera.
Radio Koper
(slovenski program)
5.00-9.00 Jutranji pr.; 6.30 Poročila; 6.45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 8,30 Poročila; 10,00 Na rešetu (tel. 066/400450 za KP, 065/29725 za MG; 11.00 Pregled športnih vesti; 12.30 ^Poldnevnik; 13.00-15.00 Razvedrilna odd.: , povej: vse o avtomobilih in motornih ko-
lesih; 16.50 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamentarnih hodnikov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Mladinska odd.: Bla bla radio;
20.00	Primorska poje; 21.00 Modri abonma.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Pred izraelskimi volitvami; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Et-nofonija 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna;
17.00	Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport;
22.30	V soju žarometov - Rončel; 23.15 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Ekonomnska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZh/
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
v^-. . SREDIŠČE SREDISCE AKTI-
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
TOPLA HLADNA MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Po prehodu vremenske fronte doteka nad naše kraje še dokaj vlažen zrak.
1020
^	<5
1020
- 3/17	°
HELSINKI /it
OSLO STOCKHOLM
' Q	■' ~<L~^
K0BENHAVN j
4/9	°
1010
1000
AMSTERDAM 10/12 BERUN NDONo ^ o zx,	o
__J
oBRUSELJ oPARIZ "/21 11/24 1020
A
ŽENEVA 14/24
° MILANO ^
= 16/18 V
DUNAJ 9/13 o
LJUBLJANA
° 6
MOSKVA -1/10 °
oKIJEV
-/-
1020
&
GRAD 6/17	/
LIZBONA 12/19 .o
MADRID 8/20 o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.21.
Dolžina dneva 14.39.
TLUNINE MENE
Luna vzide ob 2.38 in zatone ob 12.59.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.02 najvišje 4 cm, ob 11.40 najnižje -27 cm, ob 19.00 najvišje 32 cm.
Jutri: ob 1.36 najnižje -16 cm, ob 6.51 najvišje 10 cm, ob 12.46 najnižje -30 cm, ob 19.34 najvišje 40 cm.
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 14,5 stopinje C.

(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
/V'V?-^
	°C		°C
500 m			15	2000 m			4
1000 m			10	2500 m 			1
1500 m			7	2864 m			-1
DANES
GRADEC
11/17
IB!
TRBIŽ
ČEDAD— 14/19 O
©VIDEM
14/19
CELOVEC
O 10/16
o9/14 (S
KRANJSKA GORA ^ (JO TRŽIČ 11/15
O KRANJ
M. SOBOTA O 12/18
O
S. GRADEC 10/16
MARIBOR ° 12/18
O P™
CELJE
O 12/16	41
GORICA o 13/19 O

ZAGREB
13/16©
Oblačno bo s padavinami, ki bodo dopoldne slabele, popoldne bo deževalo le še v jugovzhodnih krajih. Proti večeru se bo od severa začelo jasniti.
SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo oblačno vreme. Dež bo ponehal v krajih severno od nas.
JUTRI
GRADEC
8/19
TRBIŽ
,-x n B'* KRANJS
^	S
CELOVEC O 6/19
5/18 O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ 6/20
M. SOBOTA © 9/20
? GRADEC 6/19
MARIBOR O 8/20

ZAGREB
9/20
O
V ponedeljek in torek bo prevladovalo sončno vreme, nekoliko več oblačnosti bo v torek.
ITALIJA / PREDSEDNIK REPUBLIKE
Leva sredina še išče skupnega kandidata
Jutri srečanje med Veltronijem in Berlusconijem Ciampi in Russo Jervolino še vedno v prednosti
RIM - Pred Četrtkovim začetkom glasovanj za izvolitev novega predsednika republike se nadaljujejo neformalni pogovori in srečanja, ki pa doslej še niso obrodili konkretnih rezultatov. Vsi še nekam taktizirajo in Čakajo na poteze »nasprotnikov«, tako da so mnogi prepričani, da bodo pravi kandidati prišli na dan šele po prvih glasovanjih.
Leva sredina si vsekakor prizadeva za skupnega kandidata, ki pa ga trenutno še ni videti na obzorju. Pri teh naporih je najbolj aktiven tajnik Levih demokratov VValter Vel-troni, ki se je včeraj srečal z vodjo Ljudske stranke Francom Mari-nijem (na sliki-TE-LEFOTO AP) , ki naj bi bil sam - Čeprav zanika- eden od kandidatov za Kvirinal. Veltro-ni se bo jutri sreCal z voditeljem opozicije Silviom Berlusconijem, ki meni, da bi morala vladna večina predlagati »velikim vo-lilcem« svojega kandidata, kar pravi tudi Gianfranco Fini, ki pa dodaja, da bi moral biti novi državni poglavar zagovornik bipolarnega sistema in večinske volilne zakonodaje. In prav tega noče voditelj Forza Italia.
V igri za najvišjo državno funkcijo sta še vedno v prednosti ministra Rosa Russo Jervolino in Carlo Azeglio Ciampi. Notranja ministra ima nekaj veC možnosti od bivšega guvernerja narodne banke, ki npr. ne uživa podpore Severne lige in tudi ne dela desnosredinskega Pola svoboščin. V zadnjih dneh se govori tudi o možni kandidaturi ministra Giuliana Amata, ki jo podpira tudi Berlusconi, poznavalci razmer in zakulisnih iger pa so prepričani, da je glavni kandidat predsednik senata Nicola Mancino. Je namreč elan Ljudske
stranke in visoka institucionalna osebnost, ki nima velikih nasprotnikov, a resnici na ljubo tudi malo resničnih zagovornikov, Ce izvzamemo seveda LS.
Predsednik republike mora biti star 50 let in mora uživati vse civilne in državljanske pravice. Izvolilo ga bo 1010 poslancev, senatorjev in predstavnikov deželnih svetov; v prvih treh glasovanjih je potrebna dvotrejinska večina, kar pomeni 674 glasov. Marsikdo upa, da bo predsednik, tudi spričo vojnih razmer in napete mednarodne situacije, izvoljen že v prvem glasovanju.
BUKAREŠTA / OBISK JANEZA PAVLA II.
Papež in pravoslavni patriarh za dialog in mir v ZR Jugoslaviji
Potrjeno skupna prizadevanja katoličanov in pravoslavcev
BUKAREŠTA - Papež Janez Pavel II. in pravoslavni patriarh Teoctist (na telefoto Ap) sta balkanski tragediji namenila posebno skupno izjavo, v kateri sta se z občutenimi besedami obrnila do vseh, ki so kakorkoli vpleteni v konflikt, naj najdejo pogum za ponovno vzpostavitev dialoga. Kot je dal razumeti tiskovni predstavnik Svetega sedeža Joaquin Navarro Vališ, pa naj bi dokument, ki potrjuje vzpostavljeno zavezništvo med katoličani in pravoslavci za konec vojne v bivši Jugoslaviji, imel podporo tudi s strani beograjskega patriarha Pavla in ruskega patriarha Aleksija, dialog pa naj bi slonel na spoštovanju zakona in zgodovine. Navarro Vališ je še povedal, da bo papež predvidoma jutri ali torek v Vatikanu sprejel zmernega voditelja kosovskih Albancev Ibrahima Rugovo.
Dokument, ki sta ga podpisala Janez Pavel II. in Teoctist, je razdeljen v več točk. Uvodoma je poziv za dialog in pravičen ter dolgotrajen mir, ki naj omogoči povratek izgnanih, olajša pa naj tudi trpljenje vseh, ki živijo v Jugoslaviji, Srbov, Albancev in drugih, ter postavi temelje za novo sožitje vseh narodov federacije. Priletna voditelja rimskokatoliške in pravoslavne cerkve se zatem
obračata do mednarodne skupnosti in njenih inštitucij, izražata solidarnost . izgnancem in žrtvam bombardiranj ter zahtevata, da ne postavljajo ovir humanitarnim organizacijam. Pozvala sta vse, naj položijo orožje, protagonisti pa naj naredijo preroško gesto, tako da bi »nova umetnost življenja na Balkanu, ki bi jo označevali spoštovanje, bratstvo in sožitje, možna na tej tako ljubljeni zemlji«.
Papež Janez Pavel II. je med včerajšnjo jutranjo mašo v katoliški katedrali Svetega Jožefa v Bukarešti romunskega kardinala Alexandruja Todeo oz-
načil za simbol odpora proti komunističnemu režimu v Romuniji. 86-letni Todea je kljub bolezni prišel pozdravit papeža. Pripadnik uniatske cerkve je bil obsojen na 14 let zaporne kazni in 26 let prisilnega bivanja, ker se ni želel odreci veri.
Janez Pavel II., ki bo danes končal svoj tridnevni obisk v Romuniji, je na pokopališču v Bukarešti pomolil tudi ob grobu kardinala luliuja Hossuja in škofa Vasileja Aftenia, ki sta bila preganjana med komunističnim režimom, ker se nista odrekla svoji veri, ko so komunisti leta 1948 prepovedali uniatsko cerkev. Med potjo se
je ustavil in molil tudi na pravoslavnem pokopališču, kjer je 350 žrtev revolucije proti Ceause-scujevemu režimu.
Janez Pavel II. se je med sinočnjim srečanjem s Teoctistom ter romunskim svetim sinodom odločno zavzel, da bi po skoraj celem tisočletju spet zavladala sprava med kristjani z Zahoda in tistimi z Vzhoda: »Cerkvi moramo povrniti vidno enotnost«, je dejal. Med drugim se je vprašal, »kdo lahko danes ljudi spodbuja v vero v Kristusa, če pa še naprej trgamo cerkvena oblačila, če od Boga ne uspemo prejeti čudeža enotnosti?«