Šiev. 123.
V LMIODI, v сешек one 29. mala 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LelO LD.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . . , , . . Din 20 za pol leta ..... .120 sa celo leto .... . 240
/
za inozemstvo: mesečno . , .... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji , , . Din 40 v inozemstvu . , . , . 60
r v- ' V'l	ћ	} : r,A i i.
ш		
	S	: џ
m	$ . v	m
1	71- V m*
1 i	.; >v <
	
	•jfr." i
i (	A
Cene Inseratomj
Enostolpn« petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 250, veliki po Din V— tn 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
lzha)a vsak dan izvzemši ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSleloo olaCana v OGlovlci.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi ■e ne vračajo i nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list m slovenski narol
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (/.a inscrnlc) Sarajevo 7.563. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24,797.
(/ Brez parlamenta.
27. maj 1924 je za državo SHS zgodovinsko važen dan. Ta dan je režim jasno posvedočil, da se ne smatra vezanega na parlament, da sme prezirati voljo pretežne večine ljudstva in da se prav posebno ne smatra obvezanega napram Slovencem in Hrvatom, ki jih nima za zakonodajno me-rodajen faktor v državi, temveč zgolj za politično brezpravne podložnike. To je v enem oziru dobro, ker zdaj prav vsi vemo, pri čem da smo in da oblastnikom v tej državi ničesar ne pomenimo. Ako je hotel režim doseči »razjasnjenje položaja«, kakor sam vedno naglasa — je ustvaril popolno jasnost vsaj v tem pogledu!
Naša država se v ustavi proglaša za parlamentarno. Parlament je v taki državi vrhovni zakonodajni faktor, nad katerim ni nobenega drugega. Kdor ima v parlamentu večino, ta vlada. Tej večini se ne stavljajo nobeni pogoji. Vlada je v parlamentarni državi zgolj izvrševalni organ ljudske volje in nima zastopstvu naroda ničesar predpisovati. Politične smernice daje državi izključno parlament. Nihče drugi nima vnaprej določati kakšnih programov ter vezati parlamentarnih strank nanje in jim dajati «maršruto«. Z eno besedo, v parlamentarni stranki je izključen vsak osebni ali kamarilski regiment, kakor so svojčas rekli. Po vojni je tak parlamentarizem, ki mu je vlada popolnoma odgovorna in ki je sam svoj suveren, uveljavljen povsod razun v Italiji in Španiji, kjer je po tiranskem državnem prevratu proti volji ljudstva ukinjen. Celo v Rusiji je vsaj formelno vrhovni suveren zbornica vseh sovjetov države.
Vlada Nikole Pašića pa je z zaključit-vijo parlamenta s kraljevim ukazom dokazala, da ljudskega zastopstva nima za edino in vrhovno zakonodajno telo v državi, marveč da ga smatra sebi podrejenega. Kakor hitro so se overovili prvi mandati HRSS, je večina parlamenta prešla k bloku opozicionalnih strank, ki je po ove-rovljenju zadnjih mandatov postala tudi za slepca očita. Iz tega je sledila ustavna dolžnost, da bi se bila morala poveriti vlada tej večini. Ta poveritev ne more biti vezana na nobene pogoje, ker večina parlamenta je večina Ijndstva, ki je edino suvereno, ako smo parlamentarna demokratična država. Stvar večine je, da izdela vladni program, njena stvar je, da določi politične smernice državi, njena stvar je, ali hoče kaj spremeniti ali ne. Nihče je nima pravice glede tega kaj vprašati, je omejevati, ji predpisovati, jo vezati. Najmanj pa tista vlada, ki predstavlja manjšino in je s tem izgubila vsako pravico biti še dalje vlada. Ta se ima eo ipso umakniti in more priti v poštev zgolj kot opozicija.
Pri nas se je zgodilo ravno narobe. Parlament, ki mu ustava določa štiriletno poslovno dobo, ako ga kralj ne razpusti, ima pravico in dolžnost, vso to dobo delati, ako ima vse pogoje za to. Te pogoje ima sedanji parlament v polni meri, ker ima močno večino, ki predstavlja ogromno večino ljudstva, neprimerno močnejšo nego je bila radikalna. Kako bo ta večina vladala, po katerih smernicah, ali na temelju dosedanje ustave ali ne, aH jo bo korigirala, izpopolnila ali revidirala, v kakšnem obsegu itd., to je vse odvisno izključno od večine, ki si sama daje tiste zakone, katere sama hoče. Večini se mora dati prilika, da svojo delazmožnost udejstvi. Sedanji režim pa ji to možnost krati ravno v trenotku, ko so se overovili mandati hrvatskega ljudstva. Kakor v zasmeh, je zaprla vrata parlamenta v trenotku, ko se je večina premaknila na stran opozicijo, ko je parlament postal za delo sposoben, kar prej vsled navidezno nedoločnega položaja, kje se nahaja večina, ni bil. Ko se je jasno izkazalo, da sedanja vlada ni več predstavitelj parlamenta in naroda, marveč zgolj manjšinska stranlta, jc vlada poslala domov večino, sama pa ostala, d a pet mesecev vlada brez ljudskega zastopstva, brez najvišjega postavodajalnega činitelja, brez kontrole in čisto samo po samovolji manjšine, ki jo predstavlja. S tem se je dejansko ukinil za primerno dolgo dobo parlamentarizem in proglasil de facto absolutizem enega človeka in par njegovih pomagačev. Ko-
rupcija je z nasilnim protiparlamentarnim in zato protidržavmm činom postavila sebe nad ljudstvo, nad njegovo zbornico, nad državo.
Kako stranke nasilne korupcije pojmujejo parlament, je razvidno tudi iz njihovega časopisja. «Julro« piše, da se je parlament odgodil zato, da se opozicija «kakor izgubljeni sin skesa in poboljša«. Piše, da jc krona opoziciji «dala žc zadosti koncesij«. Piše, da parlament ne sme dalje zasedati, ker stranke večine ne kažejo »potrebne brige za pereče ljudske interese«, ker so «olepavale samo prazne fraze državnopravnih gesel«. Drugi režimski list, «Slovcnski narod«, opravičuje zaklju-čitev parlamenta s tem, da mora opozicija (sedanja večina!) izdelati preje program, «razčistiti svojo vest« in se «obvezati na obstoječe državno in pravno stanje, to je na vidovdansko ustavo, na unitaristično državo.« Najbolj odkritosrčne pa so belgrajske «Novosti«, ki pravijo, da se morajo Hrvati preje odpovedati svojemu političnemu programu, če hočejo, da jih Srbija prizna za enakopraven element pri zakonodajnem delu!
Mi smo torej čisto na jasnem. Država je po Pašićevem pojmovanju samo Srbija, to se pravi, srbska radikalna hlika, Hrvati in Slovenci smo enakopraven član te države lc, če se čisto pokorimo hegemoniji ve-lesrbstva, parlament je megeč le, če izvršuje Pašičev državnepravni program, — in ker je tudi znaten del srbs'-ega ljudstva v opoziciji proti velesrbstvu g Pašiča, so lc-ta postavlja ne samo nad voljo hrvatskega in slovenskega ljudstva, marveč nad večino Jugoslovanov v državi sploh. To je neprikriti absolutizem.
Naj se režim ne vara. Sedanja večina parlamenta se ne bo »skesala«, si ne bo dala diktirati svojega državnopravnega programa od velesrbske manjšine, si ne bo dala predpisati od nje nobenih pogojev, ker priznava v naši državi samo in edincle suvereniteto ljudstva in nikogar drugega ne. Parlament ni noben otroški vrtec, kjer bi učitelj vihtel palico nad paglavci in j:m narekoval, kalešne smernice imajo zasle-devati pri svojem zakonodajnem delu. Mi nismo Italija, da bi kakšen Mussolini poslance dresirol s konjskim bičem. Mi nismo Italijani, ki zlezejo pod klop pred vsakim avanturistom in poglavarjem razbojniških tolp. Mi smo se združili v eno državo, da z večino jugoslovanskih narodov kot enakopravni dajemo sami sebi postave. Ako se to načelo ne prizna, ako se tepta, potem je država izgubila svoj smisel, potem ni naša država, ampak Pašičev pačalik, mi pa čisto navadni sužnji.
Sužnji pa nilsomur nc bomo!
U<
PISMO OPOZICIJE NA KRALJA. - V PISMU SE ZAHTEVA, DA SE TAKOJ P OKLI-CE VEČINA PARLAMENTA NA VLADO.
Rim, 28. maja. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila prva seja poslanske zbornice. Navzoča je bila celokupna vlada z Musso-linijem na čelu. Predsedoval je najstarejši podpredsednik prejšnjega parlamenta To-vini. Na dnevnem redu je bila volitev predsedstva. Glasovanje je izpadlo sledeče; Oddanih glasov 469; od tega so dobili: Rocco 338, Amendola 2, Salandra 1, Lan-drilii 1; praznih glasovnic 127. Izvoljen jc bil Rocco. Za podpredsednike so bili izvoljeni Grandi (253 glasov), Giunta (214), Gasparotto (187) od večine in kandidat popolarske stranke Rodino (45); praznili glasovnic je bilo pri voliivi podpredsednikov oddanih 78. Ko so izvolili še tajnike in kvestorje, sc je seja zaključila. — Fašistovska večina šteje brez giolitlijan-cev, ki bodo šli pa tudi z vlado, 383 poslancev.
Rim, 28. maja. (Izv.) Včeraj se je sešel senat. Vršilo se jc glasovanje za bodočega predsednika, ki se predloži kralju v imenovanje. Dobil jc od 276 glasov 209 Tittoni. Sklenili so udanostni pozdrav angleški kraljevi družini, katere gost je te dni italijanska kraljeva družina; nato sc je seja zaključila.
NEMŠKA VLADNA KRIZA.
Berlin, 28. maja. (Izv.) Predsednik republike Ebert je poveril sestavo nove vlado dr. Mnrksu. Dr. Marks je nalog sprejel. Pii^l i al bo sestaviti novo vlado iz meščanskih strank brez nemških nacionalcev.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Danes je bilo pismo, ki bi se moralo popoldne izročiti kralju, dokončano. Za ta korak večine je kralj zvedel in zalo je v prvih popoldanskih urah povabil k sebi načelnike parlamentarne skupine dr. Korošca, dr. Spaha in Davidoviča v avdienco, ker se je hotel še pred odhodom n Bled poučiti o mišljenju parlamentarno večine. Povabilo je moglo biti takoj dostavljeno samo Davidoviču, dočim ie bilo dostavljeno dr. Korošcu šele po 4 uri, ker je bil dr. Korošec medtem nujno zadržan. Dr. Korošec, Davidovič in Spaho so so takoj napotili no dvor in so bili tudi takoj sprejeti v avdienci, kl je trajala od pol pete blizu do šeste. Predstavniki večine so kralju predočili, da je z včerajšnjim ukazom započelo neparlamentarno in neustavno stanje v državi in da je nujna potreba, da se to stanje takoj prepreči. Dr. Korošec, Davidovič in Spaho so kralju podali obvestilo o vsebini njemu namenjenega pisma in so končno stavili predloge, o katerih se bo kralj še v prihodnjih dneh rzgovarjal.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji načelnikov parlamentarne večine je bilo sprejeto končno besedilo pisma, ki naj se kralju izroči popoldne. V pismu so je omenilo, da je zlasti včerajšnji ukaz o zaključitvi parlamentarnega zasedanja napad na parlamentarne pravice večine in s tem določbe ustave, da mora biti naša država parlamentarna monarhija. S tem se je kršila ustava in izvršil državni orevrat. Ta državni prevrat bi imel lahko uijodepolne posledice, če se takoj ne prepreči s tem, da se pokliče večina parlamenta, ki je izraz volje ogromno večine prebi-valecv v vseh pokrajinah, d aizvrši svojo dolžnost in prevzame vlado in odgovornost za državne posle.
NERVOZNI MINISTRI.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Medtem ko so bili predstavniki parlamentarne večine pri kralju in ga poučili o svojem mišljenju ter o zahtevah celokupnega naroda slovenskega in hrvatskega ter vseh poštenih Srbov, je vladna manjšina čakala na kolodvoru v čakalnici na prihod kralja. Zbrani so bili vsi ministri in čakali tričetrt ure. Kot prvi je bil na kolodvoru Pribičevič. Tu na kolodvoru so ministri izvedeli od časnikarjev o avdienci parlamentarne večine. Pribičevič je ves razburjen razpravljal s Pašičem. Po nervoznih kretnjah se je videlo, da mu je ta vest neprijetna. Med ministri je bila opažali pobitost in neraz-položenje. Ta pobitost se je povečala, ko se je ob šestih kralj pripeljal na kolodvor. Odšel je takoj v čakalnico in se tu kratko pozdravil samo s tremi ministri, dočim Pribičevič kljub vsej usiljivosti ni prišel na svoj račun. Kralj se z njim ni hotel pozdraviti, temveč je odšel v vlak, ki se je takoj odpeljal.
ODMEVI V SRBSKEM NARODU.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Dogodki včerajšnjega dne, ki smo jih označili kot državni prevrat, so bili predmet razgovora v vseh krogih. Vsepovsod se govori o njih. Takega koraka nihče ni pričakoval, ker si ni mogel misliti, da bodo voditelji bloka korupcije in nasilja v svojem nenasitnem pohlepu po vladi iz strahu pred pravično sodbo za svoje delo, ki so ga izvršili v največjo škodo prebivalstva in sramoto države, šli tako daleč, ne da bi pri tem skušali vsaj formalno zakriti svoje zle namene. Položaj je jasen. Vsakdo vidi, kako pogu-bonosen je cilj, ki ga nameravajo doseči voditelji bloka korupcije in nasilja. Vsak občuti težo tega koraka. Voditelje sedanje ncparlamcntarne in protiustavne vlade obsoja vsakdo brez razlike strankarske pripadnosti. Glasovi proti brezobzirnim korakom režimovskih vrst se vedno bolj in bolj množe, kajti ljudstvo v Srbiji, pesebno sedanja gcneracija je zlasti za ustavnost in za parlamentarizem. Vsem so v živem spominu osebe, ki so padle za suvereniteto ljudstva. Ta borba v nekdanji Srbiji je tako v živem spominu, da je nc more uničiti nobeno nasilje. Zato ni opažati niti v vrslah režimskih liudi nobenega
navdušenja. Pač pa vlada potrtost in opažati je veliko skrb in strah pred gotovo usodo, Splošno sc smatra, da sta imela največ zaslug pri tem usodepolncm koraku dr. Laza Markovič, ki se je hotel maščevati nad obtožnico o korupciji, in Svctozar Pribičevič. Proti slednjemu posebno raste nevolja. Splošno nevoljo proti Pribičeviču in njegovim pristašem spretno izrabljajo radikali, ki bi radi zvalili vso ltrivdo nanj, da vsaj sebe nc bi popolnoma, onemogočili za prihodnje. Usoda Pribičeviča zopet znova dokazuje resnico stare sodbe o Judežu Ižkarijotu. Kriza, ki sc je z včerajšnjim dnem poostrila, se bo morala rešiti na način, ki bo to sodbo tudi potrdil.
POGAJANJA ZA USTVARITEV NOVEGA' POLOŽAJA.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Parlamentarna večina oziroma njeni predstavniki so. imeli nocoj ob 9. posvetovanja z nekaterimi uglednimi člani drugih strank glede novega položaja in glede ustvarjanja novega položaja. V krogih parlamentarne večine se misli, da bo dr. Korošec od parlamentarne večine pooblaščen, da v najbližnjem času v imenu parlamentarno večine kralja obvesti o rezultatu teh započetih pogajanj. V istih krogih prevladuje mišljenje, da ni izključeno, da stojimo neposredno pred formalno krizo in da so dnevi sedanjo vlado šleti. Gotovo je, da iz vseh nadaljnih kombinacij odpade Pribičevičeva skupina.
Proglas Jugoslovanskega kluba
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Jugoslovan* ski klub je imel danes sejo, na kateri je načelnik dr. Korošec poročal o vseh dogodkih, ki so se dogodili, odkar kluba ni bilo v belgrajski skupščini. Poročilo načelnika dr. Korošca jc klub z zadovoljstvom in odobravanjem vzel na znanje. Nato so se določile glavne točke proglasa na ljudstvo, ki je bil danes izdelan in se bo jutri končno redigiral in objavil. Proglas bo obsegal vse podalke o veliki borbi Jugoslovanskega kluba za suvereniteto ljudstva.
PROGLAS PARLAMENTARNE VEČINE
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Proglas parlamentarne večine bo jutri objavljen. Na
28. maja 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem trgu je bilo danes vse čvrsta Promet je bil izredno živahen. Za efekte tudi danes ni bilo zanimanja, Ee izvzamemo Hrvatsko es-komptno banko in Slavonijo, ki sta ostala čvrsta.
Devize in valute.
(V oklepajih tečaji z dne 27. maja 1924.)
Dunaj 0.1141 do 0.11G1 (0.11426 do 0.11025), Italija 3.585 do З.П15 (3.59 do 3.62), London 352.875 do 355.875 (353.25 do 350.2), Newyork 80.90 do 81.90 (80.95 do 81.95), Pariš 4.35 do 4.10 (4.375 do 4.45), Praga 2.39375 do 2.42375 (2.303 do 2.425), Švica 14.37 do 14.47 (14.375 do 14.475), efektivni dolarji 79.875 do 80.875 (80 do 81).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 133 do 134; Ilrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 65 do 07.50; Jugoslavenskn bnnka, Zagreb 120; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (brez blaga); Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915; Srpska bnnka, Zagreb 140; 7 odstolno državno investicijsko posojilo 67 do 67.50; llioničko društvo za eksplon-taciju drva, Zagreb 120; Ilrv. slav. d. d. za ind. šočera, Zagreb 1150 do 1170; Našica 100; Guttmnn 875 do 885; Slavonija d. d. zn ind. drva, Zagreb 113 do 114; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 600 do 610; Združene papirnice, Vevče 165 (blago).
CURISKA BORZA.
(V oklepajih tečaji z dno 27. maja 1924.)
llrlerad 6.95 (6.95), Berlin 1.34 (1.34), Italija 25.25 (25.10), London 24.57 (24.60), Newyork 566 (506), Praga 16.70 (Ui.70). Pariz 30.30 (30.60). Dunaj 0.00798 (0.007975),
današnjem sestanku načelnikov je bila v
glavnih točkah sprejeta in določena njegova vsebina. Razen tega proglasa in proglasa Jugoslovanskega kluba bodo izdale j proglase tudi druge stranke.
KRALJEV ODHOD NA BLED.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Ob 6. uri 5 minut se je kralj Aleksander s posebnim dvornim vlakom odpeljal na Bled, kjer bo preživel poletje, V spremstvu z njim se je odpeljal samo eden od njegovih osebnih adjutantov.
Pažlčeva agitacljska navodila.
Belgrad. 28. maja. (Izv.) Danes se je Vrnila seja radikalnega kluba, na katori je f a š i 6 dajal smernice za agitacijo. V svojem govoru je ponovil svoj stari program 5n dejal mod drugim sledeče: Mi gremo nasproti boibi z elementi, ki so služili tujemu gospodarju in prevzeli nove navade Sn novo mišljenje. Moramo so organizirati, da ne bomo močni samo na vladi, temveč tudi v opoziciji. Kdo bo vodil volitve, to se Be ne ve. Če pa hočemo, da ostane politika, [kakršna je inavgurirana po bivši kraljevini Srbiji, se mora ta politika naslanjati na ono ljudi, ki so za tako stanjo in ki tako stanje ustvarjajo.
Konrno je Pašič govoril, da 3 m o on Harocl in sicer srbski narod in ena država ter jo svoj govor končal s sledečimi besedami: Naša zgi.<lovina in civilizacija zahtevata, da bomo en narod in ena država. Mora se izbrisati, kar je med nami tujega. EZalo se moramo ujedmiti v en narod. To bo zelo lahko, kajti, dočim je našim nasprotnikom bilo treba več stoletij, da so nas razdvojili, je nam treba v naši državi parno deset let, da z delom in našo prosveto naredimo to, da bomo eu narod.
PREOKRET V HRSS. ' Zagreb, 28. maja. (Izv,) Po odgoditvi skupščinskih sej do 20, oktobra se je vodstvo HRSS postavilo na stališče, da v no-itranji politild ne bo več nadaljevalo s sedanjimi izjavami o svobodnih volitvah, o sporazumu, o zboljšanju državne uprave, marveč da bo v praktični, aktuelni politiki povdarjalo spremebo sedanje državne oblike. Z opozicionalnim blokom pa misli v taktičnih vprašanjih ostati še nadalje v dosedanji zvezi.
ITALIJANSKO POSOJILO.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Danes dop. \ Je italijanski poslanik B o d r e r o obiskal zunanjega ministra dr, N i n č i ć a in se z njim zelo dolgo razgovarjal. Kakor se misli, je ta obisk v zvezi s posojilom, ki bi ga Italija rada spravila pod streho, kajti Italija dobro ve, da takega sramotnega posojila nihče drug ne more prevzeti kakor Sedanji režim,
SPORAZUM MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO GLEDE AKCIJSKIH DRUŽB.
Dunaj, 28. maja. (Izv.) Parlament je bdobril sporazum z Jugoslavijo glede ravnanja z akcijskimi družbami.
NOVI PREDSEDNIK NEMŠKEGA PARLAMENTA
Berlin. 28. maja. (Izv.) Danes je parlament volil predsednika. Od 434 oddanih glasov je dobil nemški nacionalec Wallrath 202, socialni demokrat Lobe 107, centru-fliaš Fehrenbaeh 63, komunistični kandidat !pa 47 glasov. Ker nihče ni dobil večine, je Ibila potrebna ožja volitev med Wallrathom 5n Lobejem. V ožji volitvi je zmagal Wall-xath, ki je takoj prevzel svojo posle.
KONTROLA RAZOROŽITVE V NEMČIJI.
Pariz, 28. maja. (Izv.) Veleposlaniška Konferenca so je danes posvetovala glede Odgovora na nemško vlado z ozirom na nemški predlog o omejitvi kontrole nad nemškim oboroževanjem.
ANGLESKO-RUSKA POGAJANJA.
London, 28. maja. (Izv.) Na dnevnem redu angleško-ruske konference je bilo danes vprašanje predvojnih dolgov Rusije 'Angliji. Sovjetski delegati so predlagali, da po to vprašanje odloži z dnevnega reda, ker Bedaj jo Rusiji nemogoče te vsote plačati, so pa zato, da se uredi že sedaj vprašanje likvidacije predvojnih privatnih angleških tirjatev v Rusiji.
ČIČERIN 0 MANJŠINAH V RUSIJI.
Moskva, 28. maja. (Izv.) Na pritožbo poljske vlade gledo zatiranja poljskih narodnih manjšin v Rusiji je odgovoril čičerin, da ima Rusija glasom v Rigi sklenjene pogodbe pravico varovati interese Ukrajincev na Poljskem. Sovjetska vlada pa jamči vsem narodom popolno svobodo in miren kulturni razvoj.
PRED SESTAVO NOVE FRANCOSKE VLADE.
Pariz, 28. mnja. (Izv.) Listi poročajo, Иа bo Herriot pozval socialne demokrate v vlado brez ozira na odločbo strankarskega kongresa.
NOVI PREDSEDNIK ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
bil je 230 glasov. Za predsednika senatu je bil izvoljen Tittoni z 208" glasovi.
MAC DONALD IN DRUŠTVO NARODOV.
Pari«, 28. maja. (Izv.) Zasedanja Društva narodov, ki se bo vršilo nu jesen v Ženevi, se udeleži tudi Mac Donald.
ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 28. maja. (Izv.) Svet Društva narodov bo imel svoje prihodnje zasedanje od 11. junija dalje.
ŽELEZNIŠKI TARIFI NA OGRSKEM. Budimpešta, 28. maja. S 1. junijem bodo zvišani tarifi za osebne v'ake za 50 odstotkov, za tovorne vlake pa 30 odstotkov. — SI. julijem vpeljejo tarife v zlati veljavi.
Dr. Joža Glonar:
tiabsburžanl
In
Po polomu je nemški parlament sestavil poseben preiskovalni odbor, ki bi se naj pečal z vprašanjem povoda in vzrokov svetovno vojne. 1'oleg vodilnih nemških politikov, generalov in državnikov so bili zaslišani tudi razni znanstveniki strokovnjaki, da so podali o raznih problemih svoje mnenje. Med drugimi je bil pozvan tudi naš prijatelj H. W e n -del, da poda svoje strokovno mnenje o razmerju Habsburžanov do jugoslovanskega vprašanja. To mnenje ie podal 11. in 12. maja leta 1923. pred imci anim odborom. Izšlo bo v veliki, na deset do dvanajst zvezkov preračunani državni publikaciji »Schuld und Recht im Weltkrieg<, ravnokar pa je izšlo tudi že v posebni knjigi*).
Kot motto je Wendel na naslovno stran postavil besedo, ki jih je o Habsburžan'h izrekel Friedrich Schiller: »Za Evropo ni bilo mini, njene državo niso mogle uspevati, nič trajnega so ni moglo ukreniti za srečo njenih narodov, dokler je ta nevarna rodbina po svoji volji lahko motila mir tega dela sveta < Ta osnovna nota zveni v celi knjigi, katere bolj ali manj jasno izražena vsebina je: svetovno vojsko so zakrivili Habsburžani, ki niso razumeli svojega položaja in svoje misije, zraven njih pa Nemčija, ki jim je ob izbruhu in pred njim ali dajala potuho ali pa jih k temu katastrofalnemu činu naravnost izzivala.
Wendel začne svoje razlrganje z atentatom v Sarajevu in z raznimi fantastičnimi govoricami, ki so se takoj pojavile ob njem. Atentat je bil izrazito političen. Zadel je najbolj vidnega zastopnika stnre avstro.ogrske monarhije in izvršili so ga prepričani jugoslovanski nacijonalisti. Večina nemške vojne literature išče povzročitelje atentata v Belgradu ali Petrogradu, da bi tako Avstro-Ogrsko in Nemčijo spravila v položaj silobrana. Historični perspektiva pa nam odkriva čisto drugačne vidike. Prave »Avstro-Ogrske« pravzaprav nikdar ni bilo, pravilneje je govoriti o »Monarhiji Habsburžanov«, »Avstro-Ogrska« jo ostanek starega »rimskega imperija nemške nacije«, ki se je rešil v dvajseto stoletje, konglomerat devetih različnih narodov, ki jih ni vezala v enoto ikaka skupna državna misel, ampak dlnastična politika Habsburžanov. Smisel je imel ta državni stvor, dokler je bila obramba zapadnega sveta pred turškim navalom njegova naloga in njegov ohistorično poslanstvo. Ko je bila ta naloga izvršena in so avstrijski narodi začeli iskati svoiih lastnih poti in so jih tudi našli, pa sc je ta smisel izprevrgel v nesmisel. Če se ni posrečilo na j mesto dinastično zamisli postavili državno, je monarhija Habsburžanov izgubila nele pravico do eksistence, ampak naravnost možnost življenja. Ta spremembn je bila možna z brezpogojno demokratizacijo, ki bi vsakemu narodu dajala delež političnega dobička ob celoti in ga na ta način nanj priklenila. To jo bilo možno v letu 1848., toda to priliko je Avstrije zamudila. Tudi po letu 1867. je ostala Avstrija, kar je bila prej: kos srednjega veka, kos absolutizma, kos federalizma. Še Franc Jožef govori z naravnost strahovito samoumevnostjo v svojih proklamacijah o »Svoji hiši«, Svojih deželah«, »Svojih narodih«, kar niso nikake prazne besede, ampak koncept podonavske monarhije, naziranjo takole iz časov tridesetletne vojske, ko je kakšna dinastična rodbina cele province ž ujih prebivalci vred podedovala in zapustila svojim dedičem, kakor se je podedovala kaka graščina s svojimi tlačani. Po pravici ie torej Treitschke o avstro-ogr.monar. dejal že 1.1871: »Vsi temelji to države so iz časov, ki jih že davno več ni« in nekako zgodovinsko pravilo ali naravnost zgodovinska tragika je, da posiane takim preživelim, okorelim organizmom narodnostno vprašanje naravnost smrtonosno. Drugim državam daje okrepitev narodovih mas novih moči in krepkejšega razmaha, tako pa razje in jih uniči.
Res je monarhijo Habsburžanov raznesla osamosvojitev treh narodov. Stremljenje Italijanov za ujedinjeno Italijo je bil prvi torpedo, ki je pri Magenli in Solferinu zadel ostarelo fregato, ob Kraljevem gradcu je prišel drugi in ko so se ujedinili Jugoslovani, je šla fregata k dnu. Volja in stremljenje je mogočen faktor, ki ga ni možno eliminirati niti z zvijačo, niti z nasiljem.
Kdor s historično perspektivo opazuje in odobrava ujedinjeno Italijo in Nemčijo, mora
*) Die Hnbr.burpor und rilo Stidelinveiiirnge. Belptracl-I.eipzig. Vorlac Geza ICohn. 112? str.
isto priznavati tudi ujedinjenju Jugoslovanov. Saj jo med temi tremi gibanji toliko paralel, med njimi najbolj frapantna pač t«, da se Franc Jožef 1. 1859. v svojem manifestu proti kraljestvu Sardiniji obrača z isto motivacijo in frazeologijo, kakor v 1. 1914. na »Svoje narode.«
Avstrijski Jugoslovani so v stari Avstriji morali sicer mnogo trpeti, veDdar pa jim možnost do razvoja ni bila tako vzeta, kakor njihovim bratom, ki so bili turška raja. Počasi so se nacijonali/.irali in vkljub vem intrigam, ki so se vršile po znanem receptu »Divide et impera«, sc zavest, da so skupna družina pod tujim gospostvom, ni dala zatretl, ampak je celo vedno mogočnejo silila na dan. Razpoloženje, ki ga je avstrijska politika med svojimi Jugoslovani ustvarila in venomer netila, pa je kratkovidno pripisovala vplivu — veliko-srbske propagande! Poleg tega pa se je Avstrija r.a Halkanu šo gerirala kot zaščitnik le-gitimističnrga principa, ki je držal Turke v njihovi nehistoričui poziciji nadvlade nad jugoslovansko rajo. Notranji razvoj Srbije, ki se je od 1.1903. naprej izvila iz avstrijskega jerobstva, je moral nujr.o ustvarjati nove napetosti. Ko so nazadnje v 1. 1914. izbruhnile, se je v njih kritično razvil proces, ki se je že davncpripravljal in ki je moral enkrat priti do viška. V vojnih letih in šo po njih se je vojni literaturi, posebno nemški, govorilo to in ono o vzrokih in povodih svetovne vojne. Oprt na široko historično perspektivo in na nove diplomatične vire, ki so se po vojski odprli, je Wendel jasno dokazal, da je vse to besedičenje prazno, ampak da je pravi vzrok samo-zaljubljenost, slepota in nadutost avstrijskih in nemških dinastov in njihovih uslužnih in-epiratorjev in pomočnikov. Nenavadno zanimivo je pri tem, kako se je Wendlu posrečilo razkrinkati dunajskega falzifikatorja Mandla.
Zanimiva in Da vso moč poučna knjiga spada, ne samo v biblioteko vsakega naSega zgodovinarja in politika, ampak sploh vsakega našega mislečega izobraženca.
0!
i im
IZJAVE VODHjNIH POLITIKOV 0 POLOŽAJU.
Včerajšnji zagrebški »Jutarnji list« objavlja sledeče zanimive izjave:
Dr. Korošec je rekel: »Po verifikaciji mandatov HRSS ima opozicija nedvomno večino. Zato vlada manjšine ne bi bila smela dobiti ukaza za odgoditev skupščine, ker ona ni eksponent drugega suverena v državi, to je ljudstva. Z cdgoditvijo skupščine se umetno drži na življenju ne-parlamentarizcm in protiustavna vlada. Po mojih mislih jo to revolucija od zgoraj. Da to zlo ne postane še večje in bujše, bi se moral ta državni prevrat takoj popraviti. Tak popravek zahteva normalno življenje v naši notranji politiki. To točko bi bilo treba poprej zbrisati, preden moremo pogajanja nadaljevati. Usodno pa bi bilo, če jo bilo vse, kar so je naredilo, narejeno namenoma in s premislekom, ker bi to pomenilo, da ne marajo sodelovanja s Hrvati, Slovenci in onimi Srbi, ki hočejo sporazum. Mi pojderao sedaj med ljudi, da se borimo za neokrnjeno suverenost slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda.«
Dr. M a č e k, podpredsednik HRSS, je dejal: 5Vzroki, ki so dovedli do današnjega položaja, so za nas stranskega pomena. Mi stojimo danes pred dejstvom, da so nam vrata parlamenta pred nosom zaprli. Me.rod.ijna sta bila za to po mojem mnenju dva momenta. Prvič, oni niso hoteli, da pride na krmilo vlada, ki bi bila vsaj deloma odvisna od Hrvatov. Drugi moment pa irtegne bili vnanjepolitičen. Kar se tiče dragega momenta, nas uči zgodovina, da je za vsakega suverena usodno, če krene na pot, na katero ne bi smel kreniti, če hoče varovati interese dinastije. Dokler položaj v Evropi za priznanje sovjetske Rusije ni bil ugoden, je bilo razumljvo, da ja bila tudi oficielna politika Jugoslavije proti Rusiji. V novejšem času pa so je položaj izpremenil. Ne le, da je Anglija stopila z Rusijo v ozke stike, tudi Francija bo z ozirom na rezultat zadnjih volitev napravila isti korak, ne da bi se spremenili vsled tega odnošaji med Nemčijo in Rusijo. Pri nas pa je ostala državna moč v rokah onih ljudi, ki so hoteli s svojo neumno vrang-lovsko politiko Rusijo zapustiti, ki je bila in bo edina prava zaščitnica malih slovanskih narodov, seveda onih slovanskih narodov, ki bodo pametni. Kar so tiče nas Hrvatov, smo storili vse, da svojemu narodu zagotovimo boljšo bodočnost bodisi z ozirom na razmerje Hrvatov do Srbov, bodisi z ozirom na razmerje do sosednih narodov. Današnji dan pa jo dokazal pred vsem svetom, da jo dobro razmerje nemogoče in to iz enostavnega vzroka, ker v Belgradu no poznajo parlamentarizma. Zato nam ne preostaja nič drugega kakor da gremo svojo pot, ker no moremo dovoliti da belgrajska oligarhija s svojo neumnostjo upropašča hrvatski narod m Hrvatatvo, kakor upropašča tudi srbski narod in. Srbijo.«
Dr. H r a s n i c a , predsednik kluba JMO, jc rekel: »Smatram, da je to državni udar od zgoraj. Vrat parlamenta ne bi bili smeli zapreti poslancem v trenutku, ko je ležalo na mizi pripravljenih že ve-
liko število zakonskih predlogov. Vsi, in tudi krona, so se zavzemali za to, da se hrvatski mandati verificirajo in da se da Hrvatom priložnost, da sodelujejo v parlamentu. V trenotku verifikacije pa se Hrvatom onemogoči, da izvršujejo svoje delo, za katero so poklicani. Z današnjim aktom je bila dana absolutna oblast brez vsake parlamentarne kontrole vladi, proti kateri se je dvignila večina parlamenta in večina naroda. Z današnjim aktom je vpeljana v državo diktatura, o kateri ne vemo, kako se bo končala,«
V o j a L a z i ć , vodja srbskih zemljo, radnikov, je rekel: »Z današnjim aktom sc je začela hujša parlamentarna kriza, kakor je bila prošla, Novo stanje moramo smatrati za diktaturo manjšine, ki ne more dovesli do ureditve naših notranjih razmer, ampak nas mora pripeljati v še večji plemenski razdor. Odgoditev parlamenta po verifikaciji mandatov HRSS in po njihovi prisegi pomeni kršitev ustave in teptanje parlamentarizma. To mora imeti hude posledice za državo. Parla ment. bi bil moral delati in sklepati zakone, ki jih država nujno potrebuje, parlamentarno delo pa danes onemogoča strankarsko nasilje. Položaj bi se dal popraviti, če bi se sklical parlament na izredno zasedanje in pa z novo parlamentarno vlado, ker sedanja vlada ni parlamentarna. Današnje stanje pa se bo po vsi priliki držalo s pomočjo sile, s katero razpolaga vlada, mislim pa, da se bo iz tega razvila še večja korupcija in še večje nasilie, še večja tiranija in še hujša plemenska borba. Kot stranka bomo storili vse, da se današnje stanje spremeni tako, kakor jc to za narod in za državo potrebno. Ljudstvo bomo opozorili na težke posledice, ki bodo prišle, in za katere je odgovorna današnja vlada in pa stranke, ki jo podpirajo,
-f- Za korcSke Sloveiice. Belgrajsko « Vreme« dne 28. t. rn. priobčuje povodom zadnjih napadov na naš konzulat v Celovcu članek o položaju koroških Slovencev, Člankar naglasa, da je postopanje avstrijskega soseda nasproti našemu življu na Koroškem tako težke narave, da rnore skaliti dosedanje dobre odnošaje med našo državo in Avstrijo. Nasproti vsemu, kar počenja zlasti «Heimatsdienst« — v zadnjem času vsekakor v ime represalij za razpust »Kulturbunda« — naša država ne more ostati ravnodušna, S kakimi obljubami avstrijske vlade se ne smemo več zadovoljiti, ker nas izkušnja uči, da take obljube nič ne veljajo. Stvar mora priti pred Društvo narodov, a od vlade pričakujemo, da v interesu zaščite naših narodnjakov na Koroškem nastopi prec? tem mednarodnim forumom z vso energijo.
Poglavje o bratcih. Nedeljski protestni shod, ki ga je bila sklicala SLS proti neverjetnemu barbarstvu, ki ga je bila zagrešila centralna vlada v Belgradu nad ubogimi slovenskimi bolniki, slovenskim demokratskim centralistom ne da več mirno spati. S svojo slavno centralo vred se čutijo zadele tudi same sebe, nihče ni vseh tudi še tako nespametnih ukrepov centralne vlade zagovarjal in jih še danes zagovarja s tako vnemo kot ravno slovenski demokratski centralisti. Na nedeljskem shodu v »Unicnu« pa niso govorili le govorniki, ki jih «Narod« seveda naziva »hujskače«, ampak govorile so številke, jasne, točne in nezmotljive številke. Doslej pa še nikjer nismo slišali, da številke »huj-skajo«, ampak številke samo ugotavljajo. Jezik in govorico številk razume danes ves svet, samo oni ne, ki vsak dan berejo samo «Narod« in «Jutro«, »Domovino« in «Narodni dnevnik«. Številke, jasne in nezmotljive številke, pa nam povedo, da plačujeta Srbija in Črna gora za svoje bolnike samo 450 000 dinarjev na leto, bolnice v Sloveniji pa imajo dohodkov 3,900.000 dinarjev, ki vsi romajo v Belgrad Državne podpore pa uživajo Srbija in Črna gora 36,111,400 Din, a Slovenija 17,231.000 dinarjev. Govorice teh številk demokratski butcc seveda ne razume. On vidi v teh številkah le, da je treba za večjo število prebivalstva v Srbiji tudi več državne podpore, za manjSe število prebivalstva pa manj državne podpore. Iz celotne skupine številk pa centralistični butcc nc razvidi, koliko plačuje Slovenija sa m a in koliko Srbija sama. Številke govore, da eden, ki skoro nič ne plačuje, dobi vsaj toliko ali pa še več kakor oni, ki mnogo več plačuje, Tc govorice številk seveda ne more razumeti, kdor je butec za številke, mojster pa v zavijanju, s katerim bi rad napolnil glave, svojih zvestih namesto z govorico številk s svojim centralističnim žaganjem. Toliko v odgovor «Sloven. narodu«, da ne bo naslavljal drugih za bulce, ko sam niti tega naslova ne zasluži Originalen argumnet zoper avtonomijo jc iznašel politični uvodničar »Slovenskega naroda«. V Dalmaciji vlada namreč baje kriza tujskega prometa. Vzrok tej krizi pa jc po mnenju duhovitega »Slovenskega naroda« avtonnmizem in federalizem. Čim sc Dalmatinci izoreobrnejo k
unitarizmu, bo v Dalmaciji kar mrgolelo tujcev. Pri tej priliki deli «Narod« lekcije seveda tudi ram, ki ne izprevidimo, kako je blagor naše dežele odvisen od Srbov. Kaj pa Srbija? Mar ni njen blagor odvisen tudi od nas? Ali bi bilo v Srbiji danes toliko blagostanja, da se ne stekajo v Bel-
Žrad slovenski in hrvatski milijoni? Samo a pri centralizmu ti milijoni koristijo samo enim, ki sebe bogatijo, naše dežele pa pustijo propadati, dočim bi pri avtonomi-stični ureditvi vsak prišel na svoj račun, ne da bi trpela skupnost. Po »Narodovi« logiki bi morala federalistično urejena Anglija biti eno samo kraljestvo beračev, unitaristična Španija pa Indija Koroman-dija. Pa je ravno narobe.
Kako zavijajo. O vprašanju bolnic px-ge »Narodni dnevnik«, «da to vprašanje nima mesta v poulični politični borbi. To vprašanje je vzvišeno nad dnevno politiko in zato je vprašanje bolnic stvar vseh strank, nikakor pa ne privilegij ene same stranke. Kdor išče v vprašanju bolnic političnega kapitala, ta dokazuje, da zanj vprašanje bolnic sploh ni resno. Je jasno kot beli dan, da je vsaka stvar, za katero ee izrekajo stranke solidarno, neprimerno laglje dosegljiva kot pa vprašanje, za katero se izreka le ena stranka. Vsi vemo, da so se za ugodno rešitev bolnic izrekle prav vse naše politične stranke in da v tem oziru sploh ni bilo nobenega nasprotja.« — Tako «Narodni dnevnik«. Naj zadostuje na ta izvajanja kratek in stvaren odgover. Vprašamo najprej: Kje pa je bil poslanec Reisner takrat, ko se je obravnaval proračun ministrstva za narodno zdravje? Kolikokrat je o n v zadevi slovenskih bolnišnic odprl usta? Nikdar! On je molčal kot grob! Sedaj pa d-ugo: Kakšno vlogo bi bil igral n. pr. posl. Reisner na nedeljskem shodu, ki je vendar podpornik in pristaš onega režima, ki je slovenske bolnike vrgel na cesto? Če bi bil on s svojimi pristaši prišel na shod, ali ne bi bil prisiljen ali molčati ali pa pljuvati hinavsko v svojo lastno skledo? Demokrate z njihovim poslancem vred pač peče in žge slaba vest in zavest nedelavnosti in lenobe in zato bi se sedaj radi izvili iz zagate s pso-vanjem naših poslancev, ki so v polni meri, a žalibog brezuspešno, vršili svojo dolžnost, deloma pa bi se radi izvili iz zagate z očitkom, da m i vlačimo celokupno slovensko zadevo v politiko svoje stranke! Mi moramo biti vendar zadovoljni, da se vsaj ena stranka zavzema za celokupne slovenske interese, če se druge stranke ne morejo, ker so se režimu tako udinjale, da proti njemu nastopiti sploh več ne s m e -j o , čeprav bi hotele.
Odgovor. Na našo včerajšnjo notico, s katero smo stvarno odgovorili na »Narodove« nazore o odnosu med cerkvijo in državo, nam je njegov beležkar zopet odgovoril s celo kopo čisto pouličnega zmerjanja. Mi smo že včeraj rekli, da z ordiner-Dostjo ne bomo polemizirali.
Iz zimanje politike.
*	Italijansko-angleški sporazum. Te dni se je sklenila med Anglijo in Italijo pogodba glede takozvanega Yuba-ienda, ki leži ob reki Yuba med britsko vzhodno Afriko in So-mali-lendom ter ima tudi kot pot iz Libije preko Sudan na vzhodnoafriško obrežje svoj pomen. Ta dežela je bila Italiji že v londonski pogodbi načeloma priznana kot plačilo za vstop Italije v antanto. Zdaj jo je Italija dobila od Anglije tudi dejansko, ue da bi Anglija zahtevala, da Italija odstopi dodekane-zos, kakor se je prvotno glasil junktim, ki ga je postavila glede tega vprašanja angleška vlada Iz tega se da sklepati, da se je med Italijo in Anglijo izvršilo zb.ižanje, kar potrjuje tudi prisrčni sprejem italijanskega kralja, ki se te dni mudi v Londonu. Ob tej priliki je angleški kralj napil Italiji, »ki je ob velikih žrtvah zavzela položaj velesile v Evropi in osvobodivši Trident in Trst končno izvedla zedinjenje italijanskega naroda«. — Stvar je za nas velike važnosti, ker okrepljevauje Italije ni nikomur tako nevarno kakor Jugoslaviji. K temu pa je največ pripomogel ravno g. Pašič.
*	Italijanski prestolni govor o sporazumu e Jugoslavijo. V svojem prestolnem govoru ob otvoritvi parlamenta je italijanski kralj omenil tudi sporazum z našo državo in rekel: Dogovori s Srbsko-hrvatsko-slovenskim kralj e-stvom nam dovoljujejo, da uvedemo aktivno in prijateljsko sodelovanje z našimi sosedi, katerega blagodejni učinki se bodo čutili v vsej podonavski in balkanski Evropi. — Blagodejni bodo ti učinki vsekakor predvsem za Italijo.
*	Visoko aspiracije Italije. Angleški listi beležijo odstavek iz letnega poročila »Banco Commerciale di Roma«, kjer nekdo iz nesta-bilitete franka in iz dejstva, da se tudi funt nekaj časa ni izkazal več kot najvišja valuta sveta, izvaja jako dalekosežne sklepe. Upa, namreč, da bi mogla Italija zaigrati v gospodarstvu kontinenta sčasom naravnost vodivno vlogo. Pravijo, da so odlični ameriški finančniki (Morgan?) Italiji svetovali, nnj skuša postati,nekak most ali posredovalnica, po kateri bi zlato teklo v dežele z nizkim gospodar-
skim stanjem. Na ta način jo Italija posodila veliko zlata Poljski in steza svoje roke po Ogrski, Romuniji, Jugoslaviji in celi Le-vanti ter hoče investirati svoje (?) kapitalo tudi v Egiptu. Anglija se seveda nad tem ne vznemirja, saj je Italija sama od angleških in ameriških kapitalov odvisna. Pač pa je vloga Italije skrajno nevarna zn nasledstver.e dežele bivše Avstrijo in za Balkan, ki žo danes čuti mednarodno politično prvenstvo Italije v srednjeevropskih zadevah. Sicer pa angleški listi pripominjajo, da taka naloga, kakor jo je prevzela Itrlija, zahteva velike fi-nančnopolitičue izkušnje in vsebuje ogromen riziko.
* »Bog in Mar'ja hosfa varovc'n Evropo«,
je dejal general Dawes, znani predsednik mednarodne izvedeniške komisije, ako Anglija, Francija in Nemčija sporazumno sprejmeta zavezniški načrt o odplačevanju vojno odškodnine. Angleški listi, ki zdaj največ pišejo o tem problemu, menijo, da bo šla angleška politika z vso jasnostjo za vzpostavitvijo antante kot vodilne sile Evrope — istočasno pa se bo Anglija prizadevala, da postane Nemčija član te skupnosti v svrho politične in gospodarske vzajemnosti Evrope. Vse velesile so danes že praktično pečajo s posameznostmi izvršitve Dawesovega načrta in je samo treba, da ga Nemčija sprejme, nakar so takorekoč vsi problemi rešeni. V Nemčiji vodi centrum od-ločivno borbo za sprejetje zavezniških predlogov. Te dni so se vršila neprestana pogajanja z nemškimi nacionalci, kateri bi morali prevzeti vlado skupaj z ostalimi meščanskimi strankami pod pogojem, da popolnoma pristanejo na Dawesov načrt Ta pogajanja so se pa 24. t. m. definitivno razbila. Posledica bo. da bo vlada dr -:Marxn odstopila, nakar bo predsednik nemške republike novo vlado poveril zopet dr. Marxu, ki bo skušal sestaviti večino brez nemških narionalcev, oziroma za-sigurati si podporo socialne demokracije za manjšinsko vlado, ki bo kot prvo točko svojega programa postavila brezpogojno sprejetje Da-\vesovih predlogov. Zmerne stranke v Nemčiji so tudi odločno zoper to da se admiral Tirpitz imenuje za državnega kanclerja.
*	Anglia in Rusija se še vedno pogajata Angleško stališče je to, da mora Rusija n a -čeloma priznati svoje dolgove. Ako bi jih Anglija brez vsega črtala hi se ustvaril nevaren prejudic za Francijo, ki je tudi Angliji dolžna ogromne vsote. Anglija pa je pripravljena ozirati se na to, da jc Rusija radi vojno izmed vseh držav najbolj trpela in imela teritorialne izgube, dočim so so ostale zavezniške države povečale. Tudi Anglija ni nasprotna temu, da prevzame del odgovornosti za prot-'boljševiške akcije. Princip priznanja dolgov pa mora ostati nedotaknjen. Posojilo, ki ga potem Rusija od angleških bank dobi, bi znašalo 60 miljonov funtov v obrokih po 20 milijonov skozi tri leta. 16 milijonov bi se porabilo vsako leto za nakup angleškega industrijskega blaga, 4 milijoni pa za nabavo sirovin za ruske tovarne. Seveda bi Iiusija dobila moratorij za odplačevanje dolga, ki se bo "sporazumno določil.
*	Francoska vlada Icvice se konstituira okoli 9. juni'a V zadnjem času se množijo v socialistični stranki glasovi za vstop v vlado. Predsednik Millerand uajbrže ne odstopi, ker bi to ne bilo v soglasju z ustavo, glasom katere ni nikomur odgovoren. Kar se tiče Rusije, jo bo nova viada po primeru Anglije brezpogojno diplomalično priznala in imenovala svojega zastopnika v Moskvi. Tudi ruska vlada je že določila svojega zastopnika v Parizu, ki prevzame ondotno pos'aniško poslopje. Trgovinska pogajanja z Rusijo se začno pozneje.
*	Kritičen poloiaj v Orientu. Turška -e-publika se nahaja v precej težkem položaju. Ima namreč spor kar s tremi velesilami. Pogajanja z Anglijo in Turčijo zaradi Mcssula (kojega pripadnost se na lozanski konferenci ni določila) so se prekinila. V Siriji so Francozi baje v boju z vstaši prekoračili mejo in obstreljujejo turške kraje. Turki pa se vznemirjajo tudi, ker Italija zbira čete na Sk!,;u in Turki domnevajo, da hoče Italija pom. i Angliji ali Franciji. V zadnjem času se tudi govori, da se Turčija približuje Romuniji in Ogrski v svrho protiruskega bloka, torej utegne priti v konflikt še z Rusijo.
Občni zbor pri zaklenjenih durih Tak se
je vršil v soboto '24. t. m. v Žužemberku. Pred par leti je sklicalo načelstvo trške posojilnice občni zbor, na katerem so volili novi odbor. Ker pa so volilci izvolili odbor iz pristašev SLStranke, je prejšnji liberalni načelnik, ki je sam vodil volitve in na zboru sam priznal veljavno in pravilno sklicanje zbora, vležil tožbo na sodišče, češ, da ni bil veljavno sklican, ker razglas ni bil razobešen v uradnici. Dva moža sta sicer pričala, da je bil razglas nabit tudi v uradnici, med njima posojilnični tajnik sam, ki je razglas nabil. Vendar pa je tretja priča izjavila, da razglasa ni videla v uradnici in tako je sodišče volitve razveljavilo in potrdilo stari liberalni odbor. Letos ob novem letu pa jo ta tretja priča poslala na drž. pravdništvo pismeno izjavo, v kateri priznava, da je takrat pod vplivom načelnika krivo pričevala. S tem bi se moral ves takratni postopek revidirati, drž. pravdništvo je vložilo tožbo, toda do danes, 27. maja še ni bilo razprave. Ta čas pa je izrabil stari odbor, da je v kalnem ribaril. Izključili so večino članov in sklicali nov obč. zbor. Toda še niso bili s'gurni zmage zbor so znova odgodili, izključili skoro vse člane, tako da jih je od 1500 ostnlo le še 100. Za teh 100 članov so za soboto, 24. t. m. sklicali občni zbor. Pa še pri tem majhnem številu si niso bili sigurni večine, zato so spustili v uradnico le svoje zanesljive pristaše in se zaklenili notri, pred sobo pa so postavili stražo Orjuncev! (Tako rešujejo Orjunci ogroženo domovino.) Ti naj bi zabranili doslop vsakemu, ki ne trobi v napredni rog. In nato so pri zaklenjenih vratih imeli občni zbor, ki je seve izvolil nov odbor, kakršnega so sami hoteli in ki bo, če treba, rad izključil še natlaljne člane, nakar bodo gospodje lahko likvidirali in si razdelili veliko hranilnično premoženje med se. Takšno slavno zmago napredne stvari so seve slavno praznovali v gostilni; vino je teklo od mize, naši naprednjaki so bili kajpada vsi »trezni« in neizogibni notar Carli je v prisrčni ginjenosti nad tako junaško zmago svojih maloštevilnih pristašev radodarno klical petre (5 1) vina na mizo in vzhičeno vzklikal: Zdravo, naprednjaki I — Piadovedni smo, kaj porečejo oblastva k vsej tej komediji. — Nam se vsiljuje to-le premišljevanje: Med vsemi, ki so v gostilni vzklikali živijo napredni stvari, je bilo tudi par poštenjakov, ki se jim je v srcu gnusilo vse to početje. Ampak današnji napredni svet, ki je zavrgel Boga, leži v prahu pred bobnečimi izrazi in frazami. Če ukrade kmet pet krajcarjev, je tat, in sodnija ga vtakne v keho. Če pa ukrade gospod, se imenuje le kleptomanija in pred tem izrazom utihne vse. Če se združijo kmetje in hočejo zase premoženje, ki so si ga sami priborili s svojimi žulji, se imenuje to organiziran napad na napredno stvar in vse, kar je propale gospode, se postavi v boj proli njim. Čc pa se zbere gosposka družba, da vzame kmetom njihovo, v znoju priborjeno imovino, je to zmaga napredne stvari in vso kleči v pralni pred gospodi in kliče »Zdravo« napredni stvari iz golega strahu, da ga ne bi proglasili na naznd-njaka. Kaj poštenje, kaj vest farza to je vse! Zato bo gotovo tudi »Julro« skovalo lo zmago v zvezdo.
Stara Loka. Dne 24. t m. je umrla tukaj
obče spoštovana gospa Marija G o s t i š a, roj. VVolgemut, vdova po umrlem nadučitelju Jakobu Gostiši, v 69 letu svoje starosti. Pokojni-ca je 36 let z Jobovo potrpežljivostjo prenašala težko bolezen, dokler se je ni usmilil Vsemogočni in jo poklical k sebi po palmovi venec mučeništva. Kako so vsi spoštovali blago po-kojnico, priča krasen pogreb, ki se ga je udeležilo tudi izobraževalno društvo z zastavo in pevskim zborom, ki je pokojnici ob odprtem grobu zapel »Blagor mu, ki se spočije«. Vsem znancem in sorodnikom priporočamo pokoj-nico v molitev in blag spomin. — R. I. P.
Kranj. Zadeva kateheta Žužka je zavzela načelno stališče. Brez ozira na to, da je g. ka-tehet pri vseh otrocih in stariših nad vse priljubljen, se prebivalstvo zgraža nad načinom preganjanja, naj bo potem, kdor hoče. Pomislimo, kam bomo na ta način prišli. Vsak ima kje kakega neprijatelja: ta ima zahrbtno zvezo s kom v Belgradu in hajd na kazensko mesto brez odloga, brez vzroka in brez pojasnila. Ko bo druga vlada, bodo leteli spet drugi. In če se to more opravičevati z zakoni, kakšna država je to? — Iz krogov starišev pa smo prejeli ta-le dopis: Ze pred meseci je bila delna tukajšnja osnovna šolska mladina deset dni brez rednega pouka vsled premestitve nekega učitelja. Sedaj se ta nedostatek vnovič ponavlja. — Deška in dekliška šola je že teden dni brez veroučitelja. Kakor smo informirani ga v doglednem času tudi ne bo. Prizadeti stariši prosimo pristojne oblasti, da v tem oziru nemudoma kaj ukrenejo.
Novomesto. Prejeli smo in objavljamo: Zerjavovo »Jutro« ne more mirno spati, če ne napade v vsaki številki tega ali onega uradnika. Tako je v sobotni številki prineslo notico, posvečeno med drugimi okr. glavarju v Novem mestu. Očita mu, da je prevzel listo SLS pred uro, ki jo je določil sam in da so bili »napredni kmetje« zapostavljeni. — Resnici na ljubo izjavljamo: G. okr. glavar je prišel v urad ob pol 8. uri in povedni čakajočim, da bo sprejemal liste šele ob 8. uri, kar se je tudi zgodilo in o čemer je točno ob 8. uri obvestil nelo »klerikalce«, temveč tudi »napredne kmete«. Notar Maslnak, vpok. poštni kontrolor Lenar-šič in drugi »napredni kmetje« (!,) morejo to potrditi. — Ravnotako je iz trte izvita laž, da ie spustil sluga »klerikalcc« skozi stranska vrata v okr. glavarstvo. Le čemu hoditi skozi stranske vhode, če so bila glavna vrata ob 7. uri že odprta in dostop v poslopje vsakomur mogoč? »Napredno kmete« boli samo to, da niso mogli prvi vložiti svojih list. Gospodje bi bili prej vstali, ne pa da denuncirajo okr. gla-; varja in slugo, ki jima glede vestnega in nepristranskega uradovanja ne more nihčo nič očitali. »Jutro« naj prime svojega, nam dobro znanega poročevalca za ušesa, da bo drugič objektivno poročal, ne pa blatil nepristranskih uradnikov, kakor je n. pr. okrajni glavar v Novem mestu.
Najboljše sredstvo pr Glavna zaloga: A.
n i c a m. — Liubliana
Dnevne novice.
—	Velehradski kongres. Praški apostolsM nuncij Marmaggi je predsedniku pripravljalnega odbora (olomuškemu nadškofu Prečanu) sporočil, da je sveti oče v polnem obsegu odobril namen in program velehradskega kongresa ter določil, da bo praški nuncij kot posebni papežev legat na kongresu zastopal svetega očeta. Nunciju so iz Rima sporočili, da bo sveti oče poslal olomuškemu nadškofu apostolsko pismo (brcve), v katerem bo копн gres priporočil. V apostolskem pismu se bo pohvalno omenjalo in odobrilo delovanje Apo-stolstva sv. Ciriia in Metoda, ki sklicuje mednarodni velehradski kongres, da bi se na njem v bratski ljubezni miroljubno razpravljalo o žalostnih vzrokih cerkvenega razkola in o sredstvih za obnovitev cerkvenega edinstva vseh Slovanov. — Priprave za kongres in za sprejem gostov jako ugodno napredujejo. Obeta sc obilna udeležba z vseh strani sveta; zastopani bodo najodličnejši delavci na tem polju. Vse razprave in debate se bodo vršile v latinskem oziroma v ruskem jeziku.
—	Kje je gospod Reisner? Ko so pozvali starini Reisnerja, naj odloži mandat, so gospod rekli, da ne šc, ker niso še urejene uradniške zadeve. Zdaj so ta gospod pri vladnih jaslih — vprašamo gospoda, kako more biti za tako vlado, ki se naravnost -roga i r. njegovega mandata. In Reisnerjev mandat je uradniški. Vlada izvaja vse slabe strani uradniškega zakona, ali je Reisnerju znano, da nc mara dobrih? Kje je doplačilo do oktobra? Kje so neokrnjene draginjske dokladc? AH gospod vedo, da je vlada tisto odtrgala pri draginjskih dokladah, kar gre uradniku za otroke po zakonu itd.? Seveda, gospod mislijo, da smejo obdržati mandat, dokler ne bo vse urejeno. Njegov mandat bo večen.
—	Julij Krek f. V torek zjutraj je preminul g. Julij Krek, stud. iuris ,sin gospoda prof. Kreka, v najlepši dobi — v starosti 20 let. Neizprosna smrt je ugrabila življenje mlademu slušatelju tik pred I. drž. izpitom in mu prekrižala načrte, ki jih jo koval kot idealist. Pokojni je dovršil svoj gimnazijski študij na humanistični gimnaziji in bil vsa leta med prvimi. Po dvoršeni maturi se je vpisal kot slušatelj na jur. fakulteto. Vstopil je obenem kot praktikant k železnici v nadi, da si zboljša socialni položaj. Vkljub naporni službi, ki jo je opravljal večinoma ponoči, jo dopoldne obiskaval predavanja na univerzi in se pripravljal za I. drž. izpit. Zadnje mesece je moral prositi za dopust, ker se je počutil zelo slabega. Toda predavanj ni opustil. Dasi mu je bil potreben počitek, je vseeno študiral po 8 do 10 ur na dan in je ravno preštudiral vse, ko je moral leči v posteljo. Nihče ni mislil, da mu bo tako nenadoma zaklicala bela žena — Julij, dovolj je, pojdi v večno kraljestvo.
Njegovi tovariši izrekajo globoko žalujoči rodbini iskreno sožaljo ob prebritki izgubi svojega plemenitega sina; a Tebi, Julij, ohranijo večen spomin. Pogreb nepozabnega bo v četrtek ob 3. s Kolodvorske ulice št. 13.
—	Jugoslovanska Obrtna zveza opozarja na glavno letno letno skupščino Saveza hrvatskih obrtnikov, ki se vrši dne 8. junija ob 9 dopoldne na Sušaku. Udeleženci naj se prijavijo v pisarni Jug. obrtne zveze, Komenskega ulica 12, da jim moremo pravočasno preskrbeti izkaznice za polovično vožnjo.
—	Kaj jo s predujmi železničarjem? Z i* vimo še vedno od samih lažnivih obljub in peska, katerega nam in javnosti mečejo v oči kar z vevnicami. Izgovorov za zavlačevanje izplačil predujmov kot razlik med sedanjimi in obljubljenimi plačami imajo vedno dovolj na razpolago. Od početka so nam pravili, da dobimo vse »tačno«, ko bo prevedba na nov. zakon izvršena in redukcija gotova. Obojo da se bo na vse kriplje pospešilo tako, da dobimo nove plače že 1. januarja, potem najbrž 1. februarja, potem gotovo 1. marca, za tem pa prav gotovo 1. aprila in nazadnje nepreklicno 1. maja. Ko so bile te laži le že preobrab-ljene, so gospodje zvalili bajko, da leže vse težkoče v tem, ker južna železnica ni zakonito podržavljena. Vos mesec majnik nas vlečejo z raznimi depešami, plalnimi spiski itd., le denarja ni od nikoder. Redukcije prvi del jo izšel že pred Božičem iu z drugim delom so minuli teden proslavili svojo socialno dušo pred celim svetom. Kadar tem krščenim Židom zmanjka drugih argumentov, pa posežejo po režimskih listih, da še s pomočjo teh dokumentirajo svojo brezsrčnost ter tako dokažejo, da njim samim ni treba niti malo trpeti pomanjkanja. Ljudje iz Vojaške ulico pripovedujejo nam podeželskim stradarjem-že-lozničarjem, da se nas že štiri tedne prevaja, toda delo napreduje zelo počasi, ker baje tako bolj nese. Mogoče je že, kajti za gotove kapaciteto je vedno dovolj par in nagrad, da imajo več veselja tiščati svoje podrejene sužnje k tlom. Kako dolgo bo še šlo...
Železničar.
—	Na naslov g. Puclja. V št. 22. »Kmetijskega lista« je natisnjen članek z naslovom »Prepeluhovslvo«, kjer berem med drugim: »Kako za neumne ima g. Prepeluh svoje bodoče volivce priča najbolj izrek njegovega bivšega odgovornega urednika, ki je vzkliknil, da na Radičev program dobe v Sloveniji 18 mandatov, pa če inagnri postavijo same sprehajalne palice za kandidate.« — Potrjujem, da sem te besede res rekel samemu g. Puclj u. Priznavam tudi. da sem v neki gostilni deiaL

Ha bom nosilec radfčevske liste na Kranjskem jat. Priznavam tudi, da sem nekje drugje rekel, da Radič v Sloveniji ne bo dobil niti enega glasu. Vso to in šo marsikaj drugega priznavam. Imam namreč grdo navado, da povem ljudem, ki jih imam rad, ved-bo nekaj, kar radi slišijo, onim pa, ki jih nimam rad, kaj takega, kar neradi slišijo. Go-Bpoda Puclja imam jako rad. — J. P.
—	Veliko javno telovadbo, kjer nastopi bnd 200 telovadcev, priredijo dijaki škofijske gimnazijo v št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo 1. junija ob 4 popoldne. V slučaju slabega vremena se preloži nn torek 3. junija ob 4 popoldne. Sodeluje dijaška godba pod vodstvom g. prof. Vojteha Hybaška. — Prijatelji telovadbe uljudno vabljeni l
—	Vaino za bivše oficirje a. o. vojske radi regulacije njihovo penzije. V smislu naredbo gospoda ministra vojne in mornarice F. A. br. 26935 z dne 12. junija 1921 morajo vsi bivši aktivni častniki avstro-ogrske armade, ki niso bili sprejeti v našo vojsko, vložiti prošnjo za vpokojitev.
—	Poprava vagonov. Prometno ministrstvo jo odredilo, da se mora vršiti poprava Železniških voz samo v državnih delavnicah, ker za poprave v zasebnih delavnicah »nema dovoljno kredita«.
—Občni zbor Jadranske straže. Dne 26. t Bi. se je vršil na belgrajski univerzi občni Zbor Jadranske straže. Otvoril ga je predsednik Ljuba Jovanovič. Tajnik Stanko Banio jo poročal o delu v minulem letu. Izpopolnila Be je organizacija preko cele države in orga-faizirala propaganda s kinematografičnimi predavanji. Sedaj šteje Straža 2139 rednih članov, £180 podpornikov, 77 ustanoviteljev, 55 dobrotnikov in 5 velikih dobrotnikov. Zbor je poročila odobril in izvolil nov odbor, sestoječ večinoma iz prejšnjih članov. Predsednik je zopet Lj. Jovanovič, tajnik Stanko Banič.
—	Sojem v Krškem. V sredo dne 4. ju-hija se vrši v Krškem velik živinski, svinjski ln kramarski semenj. Kupci in prodajalci se vabijo.
—	Za gradnjo turislovske kole na Kr-taveu so v današnjem listu razpisana razna dela z rokom do 12. junija. Potrebna pojas-hila daje vsak delavnik Osrednji odbor Slov. plan. društva. Več v oglasu.
—	Proga Belgrad—Požarevac. Na progi Belgrad—Požarevac so dela tako naprodovala, da se promet upostavi v najkrajšem času.
—	Zdravljenjo učiteljstva v kopališčih. — Ministrstvo za prosveto je odredilo, da se morajo bolni učitelji po kopališčih, kjer so šolske zgradbe, začasa počitnic nastaniti v le teh, ako niso bolni na nalezljivih boleznih. Za nastanitev potrebno preskrbe šolski nadzorniki v sporazumu s šolskimi upravami.
—	Zavodi za malarijo v Peči in Strumici. (Vlada je dovolila kredit 3 milijonov dinarjev za zgradbo zavodov za pobijanje malarijo v Peči in Strumici.
—	Otvoritev odvetniškega kluba v Belgradu. Dno 26. t. m. so v Belgradu na slovesen način otvorili odvetniški klub. Navzoč je bil načelnik pravosodnega ministrstva Bogda-novič in večje število zastopnikov iz sodne stroke. Otvoril je klub odvetnik Aca Pavlovič, odbornik Udruženja pravnih zastopnikov. Kot fcilj kluba je označil okrepitev tovariškega ču-tvovanja med odvetniki, dalje čuvanje in pov-zdigo moralnega ugleda in dostojanstva bel-grajskih odvetnikov, o katerem posebno v zadnjem Času krožijo ne ravno najboljše ve-teti.. Potem je rekel Pavlovič, da je sramota, Ida se v naši državi še po petih letih njenega obstoja kroji pravica po šestih različnih zakonih; odvetniški klub hoče sodelovati, da se čim prej ustvarijo zakoni, ki bodo veljavni za Vso državo. Končno hoče klub delati za raz-yoj pravnih raukov in za neodvisnost odvetništva od administracije.
—	Prvo žrtve kopanja v Relgrailn. V Belgradu je Donava zahtevala prve žrtve letošnje kopalne sezone. V nedeljo je utonil pri kopanju mizarski pomočnik Grdanovič, v pondeljek pa 12 letni sinček pesnika Vojislava Hiča mL
—	Mornariški dmvi Jadranske Stražo ozi-toma ogled Dalmacijo. Kot del mornariških priredi Jadranska Straža v času od 13. julija do 22. julija t 1. potovanje svojih članov po Dalmaciji s posebnim parobrodom. Odhod jo iz SuŠaka in se obišče Kraljeviča, Crikvenica, Baška, Rab, šibenik ter znamenitosti in slapovi na Krki. Dalje se ogleda Trogir in Split, kjer je svečan sprejem in druge svečanosti. (Ie Splita se odpoluje v Gruž in ogleda Dubrovnik. Iz Gruža se potuje v Kotor in v Ti-vat; dalje Ercegnovi. Pri povratku iz Kotor-Bkega zaliva se obišče Korčula, Hvar, Vis, Komiža ter modra špilja na otoku Biševo, Pre-ka pri Zadru in odtod povratek v Sušak. V Vseh večjih krajih se prirede za časa bivanja yečjo svečanosti, zabave, odkritja spomenikov fl9 junakom mornarjom, lov na sardele, ogled krzenalov, industrij itd. Izletniki bodo imeli (priliko spoznati vse prirodne lepoto Primorja, gospodarstva, kulturne in historične ustanovo. Natančnejši program in cene se poizvodo v kratkem pri Jadranski Straži v Ljubljani pri bajenih podružnicah in pri Tourist-Officu v ^Ljubljani.
—	Ogenj jo zanetila iskra gorenjskega Vlaka na južni strani radovljiškega predora v gozdni panpeli Janeza ReSa iz Mošenj. Razširil se je hitro Še v parcele mošenjske nadar-bine. škoda na smrekah je velika. Ce bi ne bilo požrtvovalnih gasilcev, ki so vredni na-
grade, bi bila še večja. Istočasno je zgorelo v Lešah dvoje gospodarskih poslopij in ena hiša.
—	Koliko državnih davkov plačuje Zagreb? V prvem četrtletju tekočega leta je zagrebško prebivalstvo vplačalo 44,064.035 Din državnih davkov, za celih 29,215,970 Din več nego v istem času lanskega leta. Od te vsote odpade na stare direktne davke 18,694.927 Din, na pravne pristojbino in kolke 17,27.1.2^7 Din (za 13,274.210 Din več nego lani), na pri-dobninRke in imovinsko davke 2,169.909 Din, na davek od vojnih dobičkov 2,169.441 Din, na davku na poslovni promet 6,615.499 Din (za 4,090.564 Din več nego lani) in na izredne davčne doklade 1,759.771 Din.
—	Predlani zaključek šolskega leta na meščanskih šolah. Zagrebško uradne '►Narodne Novine« dne 27. L m. objavljajo odlok prosvetnega ministrstva, glasom katerega se letos zaključi šolsko leto na vseh meščanskih šolah v drŽavi dne 17. junija. To pa iz razloga, da se more meščansko učiteljstvo dne 20. in 21. junija vdeležiti svojega kongresa v Novem Sadu in obiskati razstavo učencev meščanskih šol, ki se po kongresu otvori v Belgradu.
—	Nesreča zagrebških učenk na Bledu. >Zagr. Tagblatt« poroča naslednji dogodek: Minolo nedeljo so so mudili na Bledu učenci in učenko zagrebške zasebne trgovske šole prof. Dragiča, ki so bili na izletu v Sloveniji. Mladina se je vozila tudi po jezeru. V nekem čolnu je bilo 10 učenk, ki so hotelo same veslati. Na jezeru so pa pozvale nekega svojega tovariša, ki se je kopal, naj jim pride pomagat veslati. Dijak je гез hotel stopiti v čoln; toda čoln se je pri iem prevrnil in vseh deset učenk je padlo v vodo. Ker je bila pomoč takoj pri roki, so vse učenke še žive rešili, a tri so morale ostati na Bledu v negi. šolsko vodstvo je nato takoj prekinilo izlet in se z učenci in učenkami vrnilo v Zagreb. — Migljaj za vse šolske izlete!
—	Zvcrinstvo. Dne 25. t. m. so trije železničarji iz Indžije zvabili dve pošteni deklici, eno J3 letno, drugo 16 letno, v neki hotel in jih na nečloveški način onečaslili. Hotelsko osobje je našlo dcklici onesveščeni ter so obe prenesli v novosadsko bolnišnico. Mlajša deklica umira. Železničarja Trešnjeviča in njegova tovariša, ki so izvršili zverinski zločin, so zaprli.
—	Ohrid ?.a svoje ozemlje. Ministrstvo za agrarno reformo je bilo odredilo, da se ohridski mestni občini odvzame 50 ha zemlje in razdeli v svrho kolonizacije. Proti temu so Obridčani protestirali minolo nedeljo na velikem javnem shodu, na katerem so govorniki naglašali, da v ohridski okolici ni mesta za kolonizacijo, ker itak primanjkuje plodne zemlje.
—	Razglas. Javno se daje na znanje, da bo dne 9. junija (t j. na binkoštni pondeljek) ob 2 popoldne proda) na javni dražbi gospod Gregorčič hišo z vrtom, 2 gozda in 1 stelnik v Črnomlju štev. 108. Kupci se najuljudnejo vabijo na lice mesta.
—	Prijazen tovariš. Ivan Kremžar, delavec v Zagorju, je prišel po svojo plačo. Med potjo je že računal, kako bo razdelil zaslužek 614 Din. Doživel pa je neprijetno iznenade-nje, ko mu je blagajnik povedal, da je vzel zanj plačo Valentin Trinkaus iz Dola pri Šentjanžu, ki je, kot so ugotovili, takoj nato ue-znano kam pobegnil.
—	Sleparski ženin. K posestniku Francetu Podržaju v Gatini pri Grosupljem je prišel pred kratkim možakar, ki se je predstavil za Leopolda Ravčeta, veleposestnika iz Petro vca na HrvaŠkem. Mož ie bil silno ulju-den in darežljiv, ter se je začel ženiti pri domači hčerki. Ko pa mu je začelo primanjkovati denarja, je pregovoril veselega tasta in spe, da se je peljal na njegovo posestvo v Petrovcu, na katerem gospodiuji po njegovem zatrdilu njegova mati Kozakova. Pravil je, da ima mati shranjeno tudi njegovo blagajno, v kateri ima čez 1 milijon dinarjev. Ta denar naj bi Podržaj dvignil in ga prinesel njemu, češ da bodo napravili sijajno poroko, kakršne še niso videli v okolici. Frauc Podržaj, v dobri veri, da bo res dobil tako bogatega iu radodarnega zeta, se je nemudoma napravil na pot. Iz prijetnih sanj hrupnega in bogatega ženitovanja ga je zdramilo še le poročilo orožnikov v Petrovcu, ki so možu povedali, da v celem okraju in daleč na okrog sploh na poznajo nobenega posestnika, še manj veleposestnika Ravčeta. Ko pa se je mož ogorčen in do dna duše užaljen vrnil domov, ga jo čakalo šo skoro bridkejše presenečenje. Povedala mu je žena, da se je podjetni ženin že kmalu po njegovem odhodu odpeljal, da uredi vse potrebno za svetovanje, ona pa mu je dala na račun milijona, ki bi ga moral prinesti mož iz Petrovca, 32.000 kron posojila. Preiskava je ugotovila, dn je bil podjetni sleparski žonin kovač Leopold Plavcc, doma iz Doblic pri Črnomlju. Tako je vsled lahkomi-soljne lahkovernosti ostala hčerka doma, navihani zet pa so je odpeljal s precej čedno aro na njeno doto po drugo nevesto.
—	Razne tatvin® in vlomi. Matevžu Vodniku v Gabežgori je bilo ukradeno: siva obleka, rjav klobuk in več perila ter zimske škornje. — Neznan vlomilec je vlomil skozi okno v stanovanje posestnika Matevža Goloba v Zg. Lcskovcu in ukradel nekaj obleke, čevlje, gamaše, eno kokoš, več jajc in pa 300 Din gotovino. — Posoatnici Mariji Urljovi v Sotelskem je ponevcril delavec Božidar Vidmar, bivši rudniški delavec v Rajhenburgu, 50 Din vredno ročno torbo in 100. Din goto-
vine. — V Kališovcu pri Rajhenburgu je bilo ukradeno posestniku Dominiku Ribiču 30 kg pšenice, 20 kg ajde, 20 kg koruze in nekaj kg fižola. Zlikovci so vlomili iz kašče tudi v klet, kjer pa niso ničesar ukradli, ker so bili prepodeni. Ribič ima skupno okrog 500 Din škode. — Isto noč je bilo vlomljeno tudi v sosedno klet Franceta Budne, kjer so ukradli bržkone isti zlikovci 15 1 slivovke in okrog 8 1 vina v skupni vrednosti okrog 500 Din. --V Kaplji vasi je bila ukradena izpred Meja-čeve gostilne iz avtomobila, last tvrdke Šara-bon v Ljubljani, rjavosiva damska jopa, v kateri jo bila srebrna doza za cigareto, prižigal-nlk in svilnat robec, ter dve odeji v skupni vrednosti 4000 Din. Tatvino jo izvršil neki krošnjnr, ki se jo potikal po tamošnji okolici. —• V Malih Poljanah je bilo vlomljeno pri posestniku Jožefu Udovč in ukradeno 2300 Din gotovine. — Isti dan je bilo vlomljeno tudi pri Ani Labnetovi iz Klenovka, vendar pa ni tat ničesar odnesel, ker so ga prepodili. — Lovskemu čuvaju Ivanu Koprivniku v Se-nožetih je bila ukradena iz stanovanja dvocevna lovska puška, vredna 1500 Din. — Iz veže gostilne Grobušek v Brežicah je bilo ukradeno trgovskemu pomočniku Andreju MoSetu črno pleskano kolo znamke »Metzler extra primnr z novimi plašči, vredno 2000 D.
— Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji: Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zalo пагци|'е »Zvonoglas.«
k Duhovniška osebna vest. Župnik na Obirskcm je postal Ignac Zupan, dosedaj pro-vizor istotam.
k Občni zbor političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se bo vršil v četrtek, dne 5. junija t. 1. v društvenih prostorih v Celovcu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi izprememba društvenih pravil.
k Smrlna kosa. V Maloščah ie umrl Jožef Feichier pd. Prontič. Pokojnik je bil iz-boren gospodar, vzoren družinski oče in vsik-dar zvest sin svojega naroda, ki je tudi svojo družino vzgojil v narodnem in krščanskem duhu. Vžival je splošno spoštovanje in slovenska narodna stvar je izgubila v njem enega najboljših mož.
k Siidmarkino dela na Koroškem. Na letošnjem občnem zboru Stidmarke je poročal celovški sodni nadsvetuik dr. Grafcnauer o delu njene podružnice na Koroškem. Povedal je, da se vse narodnoobrambno — »obrambno« ! — delo vrši v zvezi s Heimatsdienstom. Predvsem se podpirajo nemška telovadna društva, požarne brambo in podobne organizacije v jezikovno mešanem ozemlju. Dalje je naslovila Siidmarka dve štipendiji za tiste učiteljiščuike, ki so odločno nemškega mišljenja in se zavežejo, da se nauče slovenščino in da bodo določeno vrsto let službovali v jezikovno mešanem ozemlju. Siidmarka vzdržuje izdajanje »domovinsko-zvestega« lista >Koroška domovina« (ki se drugače podpisuje kot »neodvisen list za koroške Slovence«!). V nadaljnem svojem poročilu je Grafcnauer tožil, da se posveča premalo pozornosti »izdajalskemu početju jugoslovanske iredento na Koroškem«, ki ima v Koroški slovenski stranki žilavo in nevarno organizacijo. Ta organizacija da razpolaga z bogatimi sredstvi ter da ima kakor v predvojnem času močno oporo v mnogoterih župniščih mešanega ozemlja. — Najbolj značilno ua tem poročilu je dejstvo, da ga je podal aktiven sodnik. Ako višji sodni funkcionar na ta način posega v narodni boj, si lahko mislimo, kako se godi Slovencem na koroških sodiščih!
k Schulvoroin. Povodom ICO letnice ustanovitelja nemškega narodnoobrambnega dela Franca Mittorerja je pri rodil Schulverein po vseh nemških deželah zbiranje darov predvsem »za zgradbo osmih nemških šol na jugoslovanski meji in za podpiranje šol v koroškem plebiscitnem ozemlju«; razen tega hoče Schulve-rein podpirati šole v Burgcnlandu in »odbijati češko nevarnost na Dunaju«. Najbolj značilna je postavka za podpiranje šol v koroškem plebiscitnem ozemlju. Te šole so državne in no potrebujejo Schulvereinove podpore. Ta podpora je namenjena le v to, da izpodbije dvoje-zičnost, v kolikor vsaj po imenu obstoja.
š Preprečen koncert. Mariborska Glasbena matica jo nameravala prirediti v Celju dne 25. maja pevski koncert. Na posvetovanju celjskih kulturnih društev so pa zastopniki »Orju-ne« in »Sokola« nenadoma začeli nasprotovati prireditvi v dvorani Uniona ter zahtevali, da so mora koncert vršiti v Narodnem domu, sicer da ga bodo preprečili. Ker je dvorana Narodnega doma za nastop vseh pevcev mariborske Glasbene matice premajhna, je ista koncert odpovedala ter izjavila, da ga v bodoče v Celju nikoli ne ho priredila.
š Okrpdeni samomorilec. Pred par dnevi je izginil radi družinskih pr?pirov г doma sin mariborskega pozlatarja liinderia. Dne 23. ma-
ja so ga pa našli delavci mrtvega v Turnarje-vem vinogradu pod Kalvarijo. Mladi Binder se je obesil, mrtvemu pa je nekdo prerezal vrv ter mu sezul čevlje. Mrliča je pustil ležati v travi, kjer je šele .smrad razpadajočega trupla opozoril delavce, da so našli samomorilca.
š Ponesrečil se je v tovarn: Sobel in šonsk! v Mariboru delavec Leopold Stcrgar. Stroj mu je zmečkal lovo roko ter ga težko poškodoval,
š Pobegnil je bivši dnevničar oddelka fi. nančno stražo v Cmureku ruski begunec Vasilij Vasiljov iz Herzonske gubernijo. Seboj je odnesel 2 rjuhi in obleko, pustil je za hrano 720 Din dolga in je ukradel za prvo silo svojemu tovarišu Luganskeinu dva bankovca po 100 Din.
š Podjeten vlomilcc. Posestnici Mariji Pe. klarjevi v Ljutomeru jo ukradel navidez znan vlomilec pet sukenj z različnimi ovratniki, telovnik, sokolski kroj, par čevljev in avstrijsko kavajerijsko sabljo. Mariji Kranjčevi v Radoslavcih pa zlat prstan z rdečim kamnom, srebrno žensko uro, več perila in pa nekaj mesa, klobas, sladkorja in kave. Ukraden« stvari je odnesel v pleteni ročni košari. Skupna škoda znaša pri obeh okrog 18.000 Din.
51
p Veličasten pogreb f Antona štrancarja
Primorski rojaki so prirediii narodnemu mu-čeniku Antonu Štrancarju, ki ga je ob zadnjih volitvah zadela fašistovska krogla, veli časten pogreb. Njegovo truplo so iz Gorice, kjer je po težkem trpljenju umrl v tamkajšnji bolnišnici, prepeljali na domače pokopališče v Šturjah. Po vseh vaseh, ki leže ob glavni cesti, so čakali ljudje, da izkažejo narodnemu muceniku zadnjo čast. Pogreb se je razvil iz Ajdovščine, kjer so bile v znak žalosti zaprte vse trgovine; ob cesti sta vihrali dve črni zastavi. Pred cerkvijo je bilo zbranih več tisoč ljudi. Truplo je blagoslovil župnik Fon z asistenco, pevci so zapeli *,alostinko, nakar se je začel sprevod pomikati proti Šturijam. Spredaj so šli otročiči s šopki rož, za njimi prebivalstvo domače občine, potem dolga vrsta belooblečenih deklic in mladenk z rdečimi šopki in krasnimi venci. Potem jo korakalo 40 pevcev, ki so peU psalm »Miserere«, za njimi duhovščina. Voz s krsto so spremljali ob straneh domači fantje iz Zapuž in belo-oblečena dekleta. Za krsto so šli sorodniki in nato narodni zastopniki ter več tisoč drugega ljudstva. V domači cerkvi so truplo še en-Itrat blagoslovili in pevci so znova zapeli ža-lostinko. Potem so odpeljali truplo na pokopališče in ga ob molitvnh in ihtenju navzoče množice izročili domači zemlji. Štrancar bo poslej molče govoril.
p Budihna. Česa je zmožen narodni odpadnik, jo o priliki pogreba Antona Štraneerja pokazal šturijski župan Budihna. Ustavil je sprevod in v slabi laščini kričal: »Kje imate dovoljenje, da imate celo procesijo?« Še-le ko so mu pokazali pismeno dovoljenje, je pustil sprevod naprej. To si bodo ljudje zapomnili, p Smrtna kosa. Umrla je v Gorici na porodu učiteljica gospa Anica Sardoč roj. Bra-tuž, stara še-le 24 let in še-le deset mesecev poročena. Pokojnica je bila mnogo let cerkvena pevka na Travniku in vsled svojega lepegs značaja splošno priljubljena in spoštovana.
p Don Franjo Livič, vrl istrski rodoljub in svečenik je izpil kelih bridkosti do dna vsled mučenja in preganjanja fašistov. Bil je oropan, obstreljen, brez plače, a nič ga ni moglo omajati, da zapusti svojo dobro ljudstvo. Še le odgonska razsodba, ki se je izrekla nad njim, ga je ločila od dobrega istrskega ljud stva, katero ostane brez voditelja.
p Mussolinijev steber na Krasu. Povodom proslave obletnico italijanske vojue napovedi so na višini 144 Kraške planote odkrili kame-niti steber, na katerem jo izklesana bersa-glierska čelada. Spomenik je posvečen Musso-liniju, ki je bil kot bersaglierski narednik dne 23. februarja 1917 na tem mestu ranjen. Pri odkritju so bili navzoči zastopniki kraških občin, fašistovskih in drugih nacionalističnih organizacij, šole, prefekt Moncada, več gene-| ralov, mnogo častnikov itd.
p Mussoiini častni meščan mesta Reke. Izredni komisar roške mestne občine dr. Bora-guo je podelil ministrskemu predsedniku Mus-soliniju častno meščanstvo.
p Preosnova idrijsko rudniško upravo. — Zadnji italijanski ministrski svet je odobril načrt za preosnovo uprave idrijskega rudnika. Doslej jo rudnik upravljala država sama, sedaj dobi podjetje avtonomijo, ki bo v rokah generalnega ravnateljstva in upravnega sveta, ki ga imenuje vlada. Vlada pošlje v upravni svet inž. Busachija, inž. Dompčja in prof. Sa-voio, vsi strokovnjaki v rudarstvu.
Orlovski vestnik.
Orlovska prireditev v Verdu pri Vrb« n:ki. Mladi orlovski odsek v Verdu pri Vrhniki priredi dne 8. junija, na binkoštno nedeljo, javno telovadbo na svoijem novem letnem telovndišču tik ob izvirku Ljubljanice. Novi orlovski stadion sa nahaja v romantični dolini, katere dno jc ?.e splanirano in pripravljeno za telovadbo. Telovadne in športne točke obetajo biti prvovrstne, ker razpolaga odsek z vrsto dobro izvežbanih telovadcev. Posetnike opozarjamo na ugodne železn'ške zveze bodisi na postajo Verd aH na Vrhniko. Tudi izletniki na Žalostno goro imaio za po-ooidne najlepšo priložnost.
Petnajstletnica Orlovskega odseka na Ježici.
(Spomini na ustanovne dni.)
V teh dneh potoka petnajsto Jeto. odkar *e je L 1909. ustanovil na Ježici Orlovski odsek. Značilni za 1. il909. so veliki in številni fantovski tabori, za katere so dajali podeželski fantje sami pobudo, potem ko so videli s kakšnim razmahom se je razvnel v Ljubljani in v sosednem Št. Vidu novorojeni orlovski pokret, katerega so takoj čisto pravilno smatrali kot nekaj čisto svojega fantovskega. Posledica vsakega fantoskega zbora, na katerega je včasih prišlo do 500 in še več samih postavnih kmetskih in delavskih fantov, je bila vselej ustanovitev novega orlovskega gnezda. Eden takšnih fantovskih zborov (v društveni kroniki stoji »mladeniški shod«) se je vršil tudi na Ježci na praznik Vnebohoda, 20. maja leta 1909., ko so se sešli na Ježici orlovski pijonirji iz Ljubljaue in Št. Vida skupno z brati iz Mengša in Komende, kjer sta se že malo prej ustanovila orlovska odseka in s fanti iz vseh bližnjih župnij: Črnuč, Šmartna pod Šmarno goro, Št. Jakoba itd. Domače fante je organiziral za ta tabor zelo agilni brat Franc Šker-lep skupno z bratoma Doberletom in Ig. Šu-bljem, katere sta z vso vnemo bodrila tedanji župnik g. S. Zupan in rojak g. dr. A. Merhar. Po šmarnični pobožnosti se je zbralo na prostoru pred župniščem, katerega so fantje lepo okrasili z venci in zastavami, blizu 2000 ljudi, med njimi čez 500 fantov. Na to zborovanje je poslala tudi politična oblast svojega zastopnika. Predsedoval jo župnik g. S. Zupan; govorili pa so bratje: Terseglav, tedanji urednik »Mladosti«, Podlesnik in Zabret V., ki so v ognjevitih govorih navduševali fante, da se zbero pod orlovskh okriljem. Za njimi se je oglasil k besedi tudi tedanji deželni poslanec še sedaj živeči g. Miha Dimnik iz Jarš. Po lepo uspelem zborovanju so priredlii šentviški Orli pod vodstvom br. Vojteha Jeločnika prvo javno telovadbo, ki je bila tedaj znamenita novost za Ježence.
Sad fantovskega tabora se je kmalu pokazal. Čez dobrih štirinajst dni že, 6. junija, so se zbrali na »mežnariji« domala vsi fantjo k ustanovnemu občnemu zbora orlovskega odseka, na katerem je zopet govoril br. Terseglav poleg domačiua dr. A. Merharja. Za prvega predsednika so si bratje izvolili Franc Škerlepa, tedaj uradnika pri Gospodarski zvozi, za podpredsednika župnika S. Zupana, sedaj duhovnega svetnika v pokoju, za tajnika Ig. Sublja za blagajnika J. Nagliča, kot odbornika pa Kosmač Vinkota in pokojnega Andreja Doberleta. Na seji okrožnega odbora, 20. junija v šmartnem pod Šmarno goro pa je bil ježenski orlovski odsek sprejel pod okri-V® šentviškega orlov, okrožja. Odslej dalje pa so pričenja za Ježico nova, lepša doba fantovskega življenja. Prejšnja zaspanost in brezbrižnost za kulturna, socialna, gospodarska in druga življonska vprašanja čimdnlje bolj izgineva, sirovost, pijančevanje in pretepi po-jenjujejo, uveljavlja pa se kulturna dostojnost v javnem in zasebnem življenju in to vse pod ne ravno malim vplivom vzgojne orlovske organizacije.
Dne 18. maja 1.1. je Orlovski odsek v znamenju dela slavil v polnoštevilno zbranem krogu domačih prijateljev in bratskih sosednih orlovskih odsekov svoj 15 letni jubilej. Poživ-ljen po tem jubileju stopa ježensld Orel krepko za orlovskimi vzori.
Govor državnega uradnika na protestnem shpcSu v Unta.
Dovolite mi, gospoda, da danss na tem phodu ne govorim. Pristavljam v srcu samo misli k mislim obeh govornikov. Ne izdate ra*, ker danes se kruh reže tudi po mislih in Čimbolj »državnotvorne« so misli, tem večji kos. Vendar pri uradništvu se dogaja že narobe, da govori drugače, nego misli in misli mnogo več, nego govori.
Na tem protestnem shodu pa mislim in ■ne govorim.
Popravljati moram nekaj stvari, da se da pravici polno zadoščenje in resnici pravo lice. Najprej moram ugotoviti, da vlada bolnišnic v Sloveniji ne sn^tra za državne, temveč za deželne, ir zmerom takrat, kadar bi iz državnega naslova imel Slovenec koristi. Znan je odlok, da brezplačno zdravljenje za uradnika ne velja v Sloveniji, ker bolnišnice niso državne. Vidite, avtonomisti, vlada vam vendar ne jemlje bolnišnic in tudi ne pravice, da smete za svoj denar, saj zahtevate zmerom bolniško oskrbo za svoj denar, priti v bolnišnico. V Srbiji so bolnišnice državne in državni uradnik, ki je tudi revež, more — za državni denar? — ne, za bolniške deželne do državni denar? — ne, za bolniške deželne doklade iz Slovenije biti zastonj v bolnišnici.
In čemu se jezite, avtonomisti, soj niso Slovenci glasovali za proračun, temveč so sc izognili, ker je »Jutro« zmerjalo vse one, ki so hoteli obstruirati, da ne dajo državi, kar ji pritiče. Glasovali so za proračun samostojni demokrati, kakor je Reisner. Ti pa Slovenci niso. Pač so »spremenili« vse mogoče v finančnem zakonu, kakor so s«? sami hvalili, ra bolnišnice in brezplačno zdravljenje uradnikov pa niso skrbeli, ker so v Sloveniji deželne bolnišnice. Začnite vso stvar od začetka in nazadnje se vam razodene resnica, ki jo »Jutro« lajna, da so nač krivi mizerij« v
bobdšnicah vsi oni, ki so se zgražali nad nizkimi postavkami, ne pa oni, ki so te postavke /glasovali. In jutri bo »Jutro« ponovilo svoje, a jaz bom na vsakem shodu v mislih
—	ne na glasi — govoril o skrbi JDS za uradnike in slovenske bolnišnice.
№b!!apske ncvfce.
Ij Kralj Aleksander pride danes dopoldne v Ljubljano, odkoder se odpelje na Bled.
lj Smrtna kosa. Dne 27. maja je umrla v starosti 78 let gospa Neža F o r t i č, mati g. obratovodjo mestne elektrarne Vojteha, g. rač. oficijala Valentina, g. deželnega pristava in gerenta občine Trbovlje Antona ter ravno te dni iz Idrije izgnanega lastnika mestne elektrarne Ivana. Če bi bila ranjka vedela, da je njen najmlajši sin izgnan od fašistov, bi bila kakor vedno ogorčena nad Italijani. Vsem ostalim naše najiskrenepe sožalje, blagi materi pa hvaležen spomin. — Umrla je gospa Terezija K o 1 a r, sestra g. narodnega zastopnika Jos. G o s t i n č a r j a. Pogreb pojde danes popoldne ob pol 4 iz Kolinske tovarne na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru!
—	Umrla je gdčna Ivana B o b e k, hišna posesinica v Streliški ulici 8. Pogreb bo v petek ob B popoldne. N. p. v m.!
lj Ljubljanski občinski svet. K nešomu včerajšnjemu poročilu o regulaciji Škofje ulice so nam je vrinila pomota, da je bil v tej zadevi predlog stavbnega odseka, naj se ?"p-nijska ulica zapre, odklonjen. Ta predlog pa je bil v resnici z večino sprejet, ker jo glasovalo proti le nekaj komunistov in demokratov, za odsekov predlog pa so glasovali vsi obč. svetovalci SLS (16), socijalisti (8 navzočih) in 3 narodni socijalisti. G. župan jo še izrecno konsiatiral, da je odsekov predlog z večino sprejet
lj Glas iz občinstva. Trgovskemu gremiju delajo katoliški prazniki res zelo sive lase. Pred vsakim praznikom objavlja po vseh časopisih, da bodo trgovine odprto ali zaprte. Zolo težko se mu je odločiti, kaj naj bi sklenil. Res grome skrbi! Mi pa trgovskemu gremiju povemo to-le: V teh kritičnih časih, ko nima nihče odveč denarja, ne uradnik no delavec, si vsak lahko ob delavnikih nakupi svoje potrebščine in ja popolnoma brez potrebe še ob praznikih mučiti trgovske sotrudnike v zaduhlih trgovskih lokalih, ker kupiti ital« ne prido ob praznikih skoro nihče. Če si vsak berač ob delavnikih toliko naprosi, da mu ni potreba o praznikih beračit, mislimo, da tudi trgovec ob delavnikih toliko skupi, da bo imel še za >župco« v praznik, če pa ne, naj pa zapre svojo trgovino. Ampak nekaj drugega bi svetovali trgovskemu gremiju. Naj pouči trgovce, da bodo svoje uslužbence malo boljše plačali in boljše skrbeli zanje, kakor do sedaj, šikan in dela imajo itak preveč. Gremij bi etoril s tem dobro socialno delo, če bi pre-skrbel trgovskim uslužbencem ob praznikih prosto tako, kakor je bilo do sedaj, da si more tudi uslužbenec privcSčiti svežega zraka. Za to si seveda gremij no dela sivih las.
lj Kdo je ta Tokan. vprašuje sobotni »Slov. narod« in trdi, da je bil imenovani urednik »Jugoslovansko tiskarne«, kjer da se je naučil svojih manir. Da si bomo na jasnem, povemo »Slov. narodu«, da g. Tokan nikdar ni bil urednik Jugoslovanske tiskarne, pač je bil g. Tokan v Novem mestu svojčas navdušen Sokol in je šo danes vnet zagovornik sokolskega Tabora v Ljubljani.
Ij Važno za hišne posestnike in najemnike. »Uradni list« št. 41 objavlja razglas ljubljanskega policijskega ravnateljsiva glede hišnega reda. Razglas prepoveduje imeti vežna vrata ponoči odprta. Skupni prostori (veža, stop-njice itd.) morajo biti razsvetljen1'. Hišna vrata morajo biti opremljena z zvoncem. Zaklenjena mor:jo»biti v času od 1. aprila do 30. septembra od 21. do 5. ure, v času od 1. oktobra do 31. marca pa od 20. do 6. ure. Skupni prostori (veže itd.) morajo biti razsvetljeni od mraka dalje. Najemniki, ki imajo ključe od hišnih vrat, morajo pri odhodu in prilodu v navedenem času vežna vrata zaklepati. Podstrešja morajo biti vedno zaklenjena, za kar morajo skrbeti najemniki, gospodarji ali pa njihovi pooblaščenci. Vežni ključ mora imeti vsaka stranka, ld ga pa mora ob izselitvi vrniti gospodarju. Erez dovoljenja hišnega gospodarja ne smejo stranke nobene tujo osebe prenočiti. Razgrajanje in ropotanje po hišah jo prepovedano. Petje, ples in igre so dovoljeno samo v času od 8. do 22. ure. Od 20. do 8. ure je prepovedano v hišah tudi vsako delo, ki povzroča ropot. Prestopki proti temu hišnemu redu so kaznujejo z globo od 2.50 Din do 1000 Din, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni.
lj Prodaja košnjo sena. V nedeljo 1. junija t. L ob pol 11 dopoldr.e se vrši na Do-lenjski cesti 23 (Zeleni hrib) dražba letoš-uje košnjo seua (event. otave) na parcolah, spadajočih v dr. Oražnovo zapuščino, to jo travnik in njiva na Hribu, travniki pod Dolenjskim kolodvorom, travniki na Rakovniku in travniki v Mestnem logu. 10 odstotkov kupnine je plačati takoj, ostanek tekom 7 dni po odobritvi prodaje. — Upravni odbor dr. Oraž-novega dijaškega doma v Ljubljani, dno 27. maja 1924. T. č. predsednik: Dr. A. Šerko.
lj Umrli so v Ljubljani: Errest Krajšek, orožniški stražmojster v pok., 61 let. — Zorko Novinc, rejenec, poldrugo leto. — Josipina Čižnian, posesinica, 74 let. — Marija Dolinar, žena uradnega slvge, 34 let. — Terezija Ko-
lar, kuharica, 42 let. — Janez Pogačar, dninar, 19 let. — Angela Effenberger, zasebnica, 28 let — Ivanka Urdih, žena varnostnega nad-stražnika, 24 let. — Bara Črmugelj, posestni-kova hči, hiralka, 26 let.
lj Policijske vesti. Aretiran je bil zaradi beračenja in vlačugarstva Kari Žalami k, doma iz ljubljanske okolice. — Včeraj so bilo prijavljene tele policijske ovadbe: 2 radi ka-Ijenja nočnega miru, 7 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 2 radi pasjega kontumaca, 1 radi sirovega ravnanja z ženo in i radi žaljenja straže.
delavskega gibanja.
Le par dni nas še loči od praznika delavskega ljudstva. Pchitelo bo ta dan v Ljubljano, da da svojemu dosedanjemu delu pečat in si nabere novih moči, ki jih bo rabilo pri svojem bodočem delu.
SPORED:
V	SOBOTO, dne 31. t. m. ob 8 zvečer pozdravni večer v Rokodelskem domu.
V	NEDELJO, dne 1. junija ob pol 8 do-poldno položi doputacija na grob dr. Kreka venec s trakovi Delavsko zveze, Jugoslovanske strokovne zveze in Krekove mladine.
Ob 8 dopoldne sv. .maša v cerkvi sv. Jožefa.
Ob 9 dopoldne sla v no st no zborovanj o v veliki dvorani Ljudskega doma. Govorila dr. Andrej G o s a r in poslanec Fr. K r e m ž a r.
Ob 3 popoldne občni zbor Delavske zveze v Rokodelskem domu.
Ob 7 zvečer slavnostna predstava »Divji lovec«, katero priredi »Krekova mladinac v dvorani Ljudskega doma. Slavnostni govor ima Jože Gosti n čar, uar. poslanec. Pri slavnosti sodeluje železničarski orkester.
»Delovnemu ljudstvu nič!« je običajen odgov-r in tak odgovor je dobil pripravljalni odbor, ki jo prosil za dovoljenjo polovične vožnje ob prililu praznika delovnega ljudstva. Kapitalist dobi — delavec ne! Naj ne zbega ta negativni odgovor delovnih vrst! Pokažimo, da zmore delavno ljudstvo več kot pa indu-strijci! Naj radi par dinarjev ne ostane nihčo doma! Zato ta dan vsi v Ljubljano na praznik delovnega ljudstva!
Pripravljalni odbor.
Prosveta.
pr Umetnikom — mcdaljericm. Mcdaljer prof. Anton Sever je dobil od numizmatičnega druš'va v Newyorku povabilo k vdeležbi na mednarodni medaljerski razstavi v Newyorku s prošnjo, da obvesti o njej vse jugoslovenske medaljerje. — Kot informacija naj služi interesentom sledeče: Razstava se vrši v jeseui letošnjega leta. Vsak medaijer se je lahko vdeleži z najmanj 2, a največ 5 deli. Velikost medalj odnosno plaket je vezana na gotove dimenzije. Odbor si tudi pridržuje pravico odkupiti v razstavo sprejete medalje. Stroške transporta tje in nazaj prevzame razstavljalni odbor. Obvezne prijave z natančnim seznamom in opisom v bronu vlitih umotvorov (velikost, cena in naslov) je poslati najkasneje do 13. junija na adreso: Prof: Anton Sever, Ljubljana, Knafljeva ulica 4, I. nadstr., kjer se daje tudi vsa potrebna podrobna pojasnila. Rok za pošiljanje prijavljenih v bronu vlitih umotvorov je določen na 1. september 1924. Dela se bodo poslala na zgoraj označeno adreso. — Strokovno udruženje jugoslov. obl. umetnikov.
pr Otroške pesraL Uredil: Srečko Kumar. Naslovno stran narisal: Fr. Kralj. Izdala in založila zveza slovanskih učiteljskih društev v Italiji. Trst 1024. Tiskala tiskarna »Edinost« v Trstu. — To je pa tako nov, zdrav zrak, ki veje po teh listih, da se človeku kar pljuča širijo in mu srce v prsih poskakuje. To jc zdravje ... Zato so pa doslej ttidi tako učinkovale: Kogoj si je pri mladinskem konccrtu z njimi tako utrdil korak, da mu je glasbena javnost mostrstvo bučno priznavala. V Prc-mrlove Rože za Marijo se je občinstvo pri matičnem koncertu naravnost zaljubilo, La-jovčeva Nagajivka se nam ni prav nič manj lepa zdela, kot njegovi najlepši, najbolj sočni, čuvatveni samospevi. Adamič in z njim vred Dobronič poizkušata uvesti večjo gibčnost v naše petje, izvabiti'iz grl večjo prožnost. Adamič to dosega deloma z lažjimi oblikami glasbenih olepšav, deloma pa s tem, da oploja našo pesetu z glasbenim čuvstvovanjem, kakor se je razvilo pri naših južnih bratih: Dal-matincih, Makcdoncih, muslimanih; zato včasih uporablja tudi njih eksotične lestvice z ritmičnimi anomalijami vred. Sploh je pa Adamič silno živ, poskočen, vzbuja čut za hiter, bežen ritem; dasi ima tudi zelo mehke stvari. Kogoj nasprotno s prav lahko, nežno roko, kakor da boža vse, kar pesem opeva: lastovico, pomlad, gozd, siničko, zvončke, troben-tice itd. Pesem »Na saneh« ima v prostem
ritmu, ki zveni kot orientalski cerkveni коч ral. — Tudi Vodopivec je v tej zbirki ves nov, kakor da se je prebudil v topel solnčni dan. Važen je še Sonc, ki je jako preprost in je po obliki in po čuvstvu vzrastel naravi nost iz starejše narodne pesmi (Kolin, Turek, Kralj Matjaž). Pesmi so umerjene za najrazličnejše potrebe: od najnižje stopnje do koncertnih zborčkov.	Kimovec.
Narodno gledišča.
DRAMA.
Zaselek ob 8 zrečer.
29.	maja, četrtek: Cezar in Kleopatra. Izven.
30.	maja, petek: Dom. Red B.
31.	maja, sobota: Izgubljene duše. Red E.
OPERA.
Začetok ob pol 8 zvočor.
29.	maja, četrtek: Poljub, ljudska predstava. Izven.
30.	maja, petek: Gorenjski slavfek. Red D,
31.	raaja, sobota: Carjeva nevesta. Red C.
Ljudska operni^ predstava. Danes so poje v;
opornem gledališču Smetanova opera »Poljubt irt eicor kot ljudska oporna predstava pri znižanih conah. Na to predstavo opozarjamo vso ljubitelje le[>e Smetanove glasbe. Začetek ob pol 8 zvečer.
V dramskem gledališču sa vprizorl danes zvečer zgodovinska komedija »Cezar In Kleopatra«, y kateri igrata glavni vlogi g. Puljata in ga Nablot-oka. Ostale vloge so v rokah dosedanjih interpre-tov. Začetek ob 8 zvečer.
всШКа*
Družabni klub prirodi za biakoštne prazniki izlet v Postojno in si ogleda slovito postonjsko jamo. Sestanek, spored in odhod iz Ljubljane se objavi pravočasno v Slovencu. Skušalo se bo dobiti polovično želozniSko vožnjo do Hakeka. Vsak nuj si preskrbi v ta namen potni list ali legitimacije s fologrulijo ter člansko legitimacijo Planinskega društva. Brezplačno dovoljenje za prekoračenje državne mejo odnosno vizum preskrbi Družabni klul> vsem udeležencem, v kolikor bo to ob tej priliki mogočo. Pismeno prijave z znamko za odgovor sprojoma ter dajo informacijo do sredo, dno 4. juJ nija odbor Družabnega kluba, Miklošičeva cesta 6 Akademski dom iu sicer dnevno od 18 do 19 popoldne. r— Predsednik.
>Кгокота mladina«, v Ljubljani priredi ob priliki proslave 30 letnice krščansko socialnega delavskega gibanja dno 1. junija ob 7 zvečer slavnostno nredslavo »DIVJI LOVEC« v dvorani Ljudskega doma. Predprodoja vstopnic v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze, Stari trg 2, I. nadstr.
Jugoslovanska matica. Letošnji redni občni zbor pokrajinskega odbora Jugoslovenske matice za Slovenijo se vrži v nedeljo, dno 22. junija ob 10 dopoldne v dvorani ljubljanske univerze. Na la občni zbor opozarjamo deiegato vseh podružnic Jugoslovenske malice.
Poučno predavanje s skeptičnimi slikami r Logatcu. Danes ee vrži v Logatcu poučno predavanje o našem zasedenem ozemlju. Predavanje bo ponazorovalo nad 100 skioptičnih slik iz Julijske krajine in iz Korotcna. K predavanju uljudno vabimo prijateljo Jugoslovenske matico iz logaškega okraja. Začetek točno ob 8 popoldne.
Velika pevska slavnost povodom Slavčevs 40 letnice, ki se vrši v nedeljo, dno 1. junija v vseh! prostorih hotela »Tivoli« obsega obširen spored in sta glavni točki pevski in godbeni koncert na vrtu. Poleg tega velik srečolov in so med dobitki nahaja en vagon premoga. Jubilejna pošta itd. Za postrežbo, to je za jed in pijačo je restavrater -.a-gotovil, da bo za vso kar najboljšo preskrbljeno. Obhod po mestu odpade. Začetek prireditve jo ob 4 popoldne. — Razstava bo odprta od pol 10 do pol 1 in od pol 2 do pol 4.
Zadruga urarjev, zlatarjev, oplikov, pasarjev in graverjev r Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da ostanejo njih tri-ovino ob kinkošlnib praznikih in sicer v nedeljo popoldan in v pondeljek celi dan zaprte Odprle bodo torej le v nedeljo dopoldne. P. n. občinstvo se vsled tega naproša, da si eventuclne potrebščine pravočasno nabavi.
Dijaški vestni

d Jugosl. kat. akad. društvo sv. Cirila t Melodija v Belgradu jo imelo v sredo 28. maja 1924 skupno sv. mašo in sv. obhajilo za svojega umrlega člana Ivana Jerasu, absolvi-ranega filozofa. Sv. mašo jo daroval društveni član o. fra. Ante Matijevič, stud. phil.
Predsednik, d Štajerska dijaška orlovska srenja priredi na binkoštni pondeljek ob 17 na vrtu dijaškega semenišča v Mariboru svoj prvi telovadni nastop. Dijaki-Orli bodo prvi, ki ta dan priredijo telovadni naatop po sporedu, ld ga jo za letos zamislila JOZ. Prednost tega nastopa pred dosedanjimi bo v toni, da bodo na sporedu zraven točk, ki smo jih bili vajeni videti vedno pri nastopih, šo lahkoatletske vaje, skok s palico v višino in skok brez palice, simultane vaje na treh bradljah, redovno vaje, petje in doklamacija. Sodelujo godba mariborske katoliške mladine. Vstopnina: sedež 5 Din, stojišče 2 Din. Prijatelji mladine, dijaštva in orlovstva vljudno vabljeni. — Pripravljalni odbor.
Velilca pervslca sla^nriost
dne 1. junijn ob 4. popoldne v vseh prostorih hotela »TIVOLI«.
Gospodarstvo.
Kaj feži naše zadruge-
(Referat dr. J. Basaja na glavni skupščini Zadružne zveze dne 22, maja 1924.)
П.
V	drugem delu referata hočemo posebej Opozoriti na nekaj težav, ki zadevajo dve vrsti naših zadrug: kreditne in blagovne,
HRANILNICE IN POSOJILNICE.
Nazprcj o naših najlepših in najštevilnejših zadrugah, o hranilnicah in posojilnicah. V njih imamo še čisto, idealno, nesebično zadružništvo s popolno solidarnostjo neomejenega jamstva, h kateremu se bomo morali v.edno in vedno zopet povračati. Ponovno bo treba poudarjati, da so one ne le temelj za gospodarski napredek ljudstva, ker ga oplo-jujejo s potrebnim kapitalom in s tem ustvarjajo glavni predpogoj za Aapredno gospodarstvo, temveč zlasti radi tega, ker so one tudi podlaga vsemu drugemu zadružništvu. Toda tudi naše kreditne zadruge imajo mnogo težav, katerih veliko število izvira iz časa vojne in iz časa prevrata.
VOJNA POSOJILA.
Že pet let čakajo naše posojilnice na defi-nitivno rešitev vprašanja vojnih posojil, h katerim so bile pod bivšim režimom indirektno prisiljene. Ponovno se je že v javnosti opozarjalo vlado, da se podobno vsaj, kakor je to storila Češkoslovaška republika, reši vprašanje vojnih posojil. Žalibog bi pa mogli po tem, kako se pri nas popolnoma pušča na atran to vprašanje, imeti vtis, da vlada gleda na nas in našo zemljo kot na okupiran teritorij, napram kojemu jc prevzela le neomejene pravice, pa nobenih dolžnosti. Hvala Bogu, da so lc izjeme one zadruge, pri katerih bo obstoj odvisen od tega, ali se vprašanje vojnih posojil ugodno reši ali ne. Pretežni del pa je vprašanje vojnih posojil začelo spravljati s sveta z odpisovanjem,
V	kolikor so nekatere zadruge dosti obremenjene z vojnimi posojili, jim je zelo prav prišlo v krizi 1. 1923 se ponavljajoče zvišanje obrestne mere za naložbe pri zvezi, tako da bodo s to obrestno mero v stanu v nekaj letih to neprijetno postavko odpisati.
20 % BONI PRI ZAMENJAVI BANKOVCEV.
Poleg vojnih posojil moramo omenjati še odstotne bone ob priliki zamenjave bankovcev. Mislili smo, da smo v rešitvi tega vprašanja že prav blizu, ko je finančni zakon odredil finančnemu ministru, da ima bone izplačati in ko sta dva finančna ministra zaporedoma na zadevne interpelacije v narodni skupščini izplačilo obljubila. Kaže pa žalibog sedaj tako, da bo tudi v tem vprašanju odlomilo stališče okupiranega teritorija, čeprav je to obvezo država ponovno priznala in to celo v zakonu, ki nosi podpis kralja in odgovornih ministrov. Ako se je žc pri določitvi relacije med dinarjem in krono okupiranemu teritoriju naložil tribut v obliki izgube 75% kronske gotovine, ni bilo treba k temu dodati še 20%, tako da nam jc od prejšnjega premoženja ostalo le šc 20%.
VISOKA OBRESTNA MERA.
Finančni položaj v 1. 1923 je pritiral obrestno mero do višine, katera zadružništvu otežkočuje ako ne celo onemogočuje dosego njegovega namena: preskrbeti potrebnim in sposobnim posestnikom kredit po nizki obrestni meri. Brez dvoma je, da bomo morali čimprej nazaj na tako obrestno mero, ki jo današnja rentabiliteta kmečkega posestva prenese. Pri tem bomo morali seveda vpoštevati, da so kmečki pridelki padli že v ceni, če ne več gotovo v istem razmerju, kolikor se je naša valuta popravila, da pa niso v istcin razmerju padle cene tega, kar naše ljudstvo mora kupovati, to so gospodarske potrebščine, obleka in speccrijsko blago.
Res, da je z zvišano obrestno mero kreditnim zadrugam olajšano stališče, ker ne le z lahkoto krijejo režijo, temveč gre lahko znaten del prebitka za odpise vojnih posojil in pa v rezervo, vendar moramo imeti pred očmi, da rajfajzenove kreditne zadruge nimajo namena delati dobička z visoko razliko med obrestno mero vlog in posojil, kakor to delajo drugi denarni zavodi, temveč da je njihov prvi in glavni namen, pomagati malim ljudem a cenenim kreditom.
»KMEČKI DENAR KMETU, LJUDSKI DENAR LJUDSTVU!«
Zato moram ponovno povdarjati misel, da ni namen naših hranilnic in posojilnic le zbirati kmečke prihranke in jih z uspehom izrabljati, magari v protiljudskih gospodarskih krogih, temveč je tu glavno vprašanje, ▼ če-'gavo korist naj se ta denar izrablja in da je edino pravilen odgovor na to: «Kmetski denar kmetu, ljudski denar ljudstvu!«
Niso naše hranilnice in posojilnice črpalke, ki naj iz ljudstva črpajo prihranke, da sc potem z njimi okoristi trgovina, obrt in industrija. Naše hranilnicc in posojilnico naj bodo oni kanali, ki v ljudstvu samem preobilico denarja na enem mestu odvajajo tja, kjer lahko ta preobilica ljudsko gospodarstvo oplodi ia mu ponuuU k nosredku. _ , W
ZNANJE, KAKO DENAR ČIM KORISTNEJE UPORABITL
Izgovor, češ da ljudstvo samo ne zna oziroma si nc upa izrabljati lastnih sredstev, ne velja. Zadružništvo je dolžno nc lc zbirati ljudski denar, temveč med ljudstvom samim ustvarjati tudi teren za plodonosno izrabo v korist ljudstva. Rajfajzen je napisal v svojem predgovoru h knjigi o hranilnicah in posojilnicah to-le: »Obubožanje kmečkega prebivalstva sc v mnogih pokrajinah vidno širi in zahteva nujne odpomoči. Izkušnja uči, da je za to potrebno dvoje- denar in pa znanje, kako denar čim koristneje uporabiti. Potrebno znanje pridobimo s primernim poukom; potrebni denar si moramo preskrbeti samo potom zadrug.« In v isti knjigi poudarja, da Ie samopomoč razvije sile ljudstva in sile zemlje ter jih zna najbolje uporabiti in izkoristiti.
POMEN ZVEZE ZA DENARNO IZRAVNAVO.
V drugih krajih pa zopet nastane vprašanje, kako naj hranilnica in posojilnica pomaga s cencnim kreditom, ako v svojem okolišu sploh ne more zbrati nobenih sredstev, ali vsaj ne toliko sredstev, da bi mogia zahtevam posestnikov po posojilih zadostiti. Za to nalogo je poskrbljeno ravno z organizacijo kreditnih zadrug v svoji zvezi. Kakor bistvo posamezne zadruge obstoji ravno v združenju poedincev za brezpogojno samopomoč, ravno-tako jc za vse kreditne zadruge zopet potrebno združenje v zvezi za brezpogojno samopomoč. Dotočni in odtočni kanali omejeni na okoliš ene same zadruge, nimajo tistega pomena in ne morejo dajati tiste koristi, kakor jih lahko dobimo, ako le kanale v celi pokrajini zvežemo, tako da se prebitek denarja v enem delu potom Zveze lahko vodi v drug del pokrajine, kjer vlada suša. Pogoj za uspešno delo Zveze v tem pogledu pa je disciplina članic, da res one, ki imajo odvišen denar, ta denar vodijo na zvezo. Nezadružno in proti načelu samopomoči ravnajo nedisciplinirane članice in so ravnale zlasti v prete-čenem poslovnem etu, ko so odviške nosile k bankam ali k privatnim podjetjem in niso pomislile, da roka roko umiva in da same lahko tudi pridejo v zadrego, ko bodo potrebovale pomoči istih zadrug, katerim bi bile
lahko pomagale,	(Dalje prihodnjič.)
* • •
g Novosadska efektna borza. Novosadska efektna borza bo začela poslovati 1. septembra. Ima za to že dovoljenje od minislrtva trgovine. Poslovanje z valutami se menda ne bo uvedlo, kar bi bilo v soglasju z zaključki skopljanske gospodarske konference.
g Promet poštnih nakaznic l. 1023. Pred par dnevi smo poročali o prometu pošluih nakaznic 1. 1923. v celi državi. Sedaj objavljamo podrobnejše podatke. Največ prometa je imela poštna direkcija Zagreb (2,471.509 nak&z-nic v skupnem znesku 1 milijarde 117 milijonov 951.920 dinarjev), potem direkcija Belgrad (1,859.482 s prometom 1 milijarde 81 milijonov 484.956 dinarjev. Na četrtem mestu je ljubljanska poštna direkcija. Izvršilo se je laui v njeuem področju vplačil z 419.988 nakaznicami za 164 milijonov 857.954 dinarjev, izplačil pa z 529.907 nakaznicami za 260 milijonov 455.768 dinarjev, skupno torej s 949 tisoč 895 nakaznicami 425 milijonov 313.722 dinarjev. Potem slede direkcije Novi Sad, Skoplje, Split in Cetinje; poslednja izkazuje prometa poštnih nakaznic v znesku 87 milijonov dinarjev.
g Konkurz. Pri poravnalnem postopanju tvrdke J. Goreč v Ljubljani je odločila večina upnikov proti poravnavi ter se uvede radi tega konkurzno postopanje.
g Znižanje tarife za izvoz moke in žila preko Sušalca. Iz Zagreba poročajo, da je prometno ministrstvo za željo trgovinskega ministrstva odredilo znižanje tarifov za izvoz žita in moke preko Sušalca.
g Padanje cen poljedelskim pridelkom. Vsled dobre lanske letine so začele cene ajdi kakor tudi prosu močno padati. Naš kmetovalec, kateri je zadnja leta prav dobro utržil ajdo kakor tudi proso, je v zadnjem času prisiljen to blago prodajati izpod cene. Vzrok temu je v pni vrsti zmanjšani konzum kakor tudi zastoj v izvozu.
g Kupčija s senom in slamo. Morda je ni panogo v trgovini, katera bi imela zaznamovati v tekočem letu tako veliko nazadovanje kakor ravno kupčija s senom in slamo. Kupčije v pravem pomenu besede sploh v celi se-ziji ni bilo. Svoječasno povpraševanje od strani Nemške Avstrije, nikakor ni moglo pripomoči do razvitja kupčije, ker si naš producent z ozirom na velike produkcijske stroške ni mogel prilagoditi izvanrednim nizkim nakupnim cenam. Zaloge so spričo prejšnjih dejstev pred durmi nove letine še prav velike ter je vsekakor pričakovati nadaljno nazadovanje cen. Svoječasno je slovenska trgovina s senom in slamo prav močno participirala na vojaških dobavah, tako da je šlo skozi slovenske roke mnogo sena lz Bosne, kakor tudi iz hrvaških delov v Češko ln druge avstrijske dežele. Danes pa je ista popolnoma na tleh ter je pričakovati, da bodo primorani vsi trgovci s senom in slamo v Sloveniji poprijeti , ae drugega plodonosnejsega dela.
g Cene umetnim gnojilom. Cene umetnemu gnojilu so ostale v zadnjem času neizpre-menjene razven kostnemu supertosfutu, ki se je znižal od 240 Din na 190 Din. Druga umetna gnojila nolirajo sledeče: Rudninski super-fosiat 16% 120 Din. Kajnit 14% 70 Din. Kalijeva sol 42% 150 Din. Razklejena kostna moka 160 Din. Tomasova žlindra 170 Din. Odjem je sicer nekoliko ponehal, vendar je pričakovati za bližajočo se setev ajde, zopet večje porabe.
g Krompir. Kako temeljito se bavijo s svojimi poljedelskimi problemi Francozi, je razvidno iz originalne ideje, da prirede v okvirju poljedelskega tedna, ki se prične dne 6. junija t. 1. v Limogeu, takozv. krompirjev dan, kjer se bo govorilo o metodah, kako izboljšati in razširiti kulturo krompirja v Franciji, o sredstvih proti različnim boleznim krompirja, o konzerviranju gomoljev, o komerci-jelni in industrijski izrabi krompirja. Vrši se obenem razstava vseh priprav, ki so v zvezi s kuturo krompirja, okopalnikov, plugov za sajenje, izkopavanje itd.
g Prodiranje italijanskega kapitala v Jugoslaviji. Po zadnjih vesteh so pričele različne italijanske banke s predpripravami za ustanovitev svojih podružnic v različnih važnejših naših mestih. Dunajska N. Fr. Presse navaja pa po italijanskih virih že konkretne slučaje italijanske gospodarske ofenzive v Jugoslavijo, ki se nam zde skoro neverjetni. — Na podlagi sporazuma obeh vlad je dobila neka italijanska družba dovoljenje za upravo črnogorske žel. proge Bar—Virpazar in pa koncesijo za podaljšanje te progo do Skader-skega jezera. Dalje je dovolila naša vlada neki italijanski tvrdki eksploatacijo velikega gozdnega kompleksa v Bosni. — Kolikor so se marsikomu dosedanje vesU o italijanski gospodarski ekspanziji preko našega ozemlja zdele fantastične, toliko preti po vseh teh zadnjih vesteh ipak resna nevarnost. Slabe novice o popuščanju naše vlade napram italijanski delegaciji pri trgovskih pogajanjih v Belgradu, zahteva italijanske paroplovbe po monopolu za prevoz naših izseljencev v Južno Ameriko, zahteva kabolaže za italijanske ladje ob naši obali, pritiskanje laških trgovcev na naš lesui trg, ki jemljejo že v najem skladišča v ribniški in bohinjski dolini, otvar-jajo pri nas svoje pisarne itd. v zvezi s splošnim nazadovanjem naših podjetij vseh strok; vse to nas mora navdajati s skrbjo. Vsaka vla-d podpira svojo industrijo in trgovino, zlasti še, ako je šole v postanku, naša pa dela same težave in favorizira tujce.
g Bilanca južne železnice v l. 1923. pasivna. Dne 26. t. m. je bila upravna seja juž. železnice (Donavske-savske-jadranske železnice), na kateri so se posvetovali o bližnjem občnem zboru, ki se vrši meseca junija. Občnemu zboru se bo predlagalo znižanje no-minala delnic na 40 zlatih frankov. Predloži se mu bilanca za 1. 1923., prva po rimski konvenciji, ki bo izkazovala za družbeno privatno imetje majhen pasivum.
g Osnovanje jugoslovanske trgovske zbornice v Newyorku. Na inicijativo naših izseljencev v severoameriških Združenih državah se je začela akcija za osnovanje jugoslovanske trgovske zbornice. Cilj te zbornice hi bila ureditev in zbližanje trgovskih odnošajev med Jugoslavijo in Združenimi državami, ki se zadnje čase zelo zanimajo za neke naše produkle in naše gospodarstvo.
g Prepoved uvoza živine za klanje v Švico■ Ker so se pri uvozu češkoslovaške živine v Švico konstatirale nalezljive bolezni, je do nadaljnjega zabranjen uvoz živine za klanje v Švico iz Avstrije, Mažarske, Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije.
g Švicarski uvoz vina v 1. četrtletju 1924. Vino v sodih do 13 odstot. 351.519 hI proti 282.745 hI v istem razdobju 1. 1. Italija je na prvem mestu glede uvoza, Španija na drugem, Francija ua tretjem. Naše države Statistika sploh ne omenja.
g Prvi francoski kongres za trgovsko sadjarstvo, ki se je vršil 18. t. m. pri veliki udeležbi poslancev, strokovnjakov, zastopnikov sadjerejskih organizacij in sadjarjev v mestu Tours, je temeljito pretresal vsa vprašanja, ki tangirajo francosko sadjerejo iu vrtnarstvo, v prvi vrsti pa dolino reke Loire, ki je kakor znano središče francoske sadjereje. Tajnik kongresa, M. Poter, je povdarjal, da sadjarska društva, sadjarske zadruge, velika bibliografija, ki se peča s produkcijo sadja na Francoskem, ne zadostujejo. Potrebna da je komercijelna vzgoja producentov, izboljšanje in razširenje produkcije, ki ne bo zadostovala samo za lokalni konzum, temveč bo upoštevala tudi oddaljene in inozemske trge. Produkcija se mora prilagoditi industrijskim potrebam, obrniti mora pozornost na embalažo. Izmed devetih referatov, ki so jih imeli različni strokovnjaki, navajamo samo sledeče teme: obiranje, paketiranje in razpošiljanje sadja, sadjarske prodajne zadruge, pariški, angleški, švicarski, belgijski sadni trg, načini konzerviranja sadja, preskrba s sadnim drevjem, Industrijska izraba sadja. Dokler se ne bomo začeli tudi pri nas tako temeljito baviti z gospodarskimi vprašanji, tako dolgo ni misliti na resničen napredek. Slovenski sadovnjaki rodijo letno nad 2000 vagonov sadja in mi ne ganemo niti z mazincem, kako bi razširili in izpopolnili to važno panogo slovenskega poljedelstva.
g Rusko poljedelstvo v letu 1923. Ruski centralni statistični urad ie obelodanil statisti-
ko poljedelske produkcije za 1. 1923. Konoplje se je pridelalo lani 16.6 milijonov pudov (pud = 16.38 kg), kar je predvojna produkcija. Krompirja se je pridelalo dve tretjini predvojne višine. Pridelek sladkorne pese je znašal 132 milijonov pudov, 1. 1922. 92 milijonov, pred vojno pa 600 milijgnov pudov. Produkcija bombaža je dosegla lani 10 milijonov pudov, pred vojno je znašala 45 mili-jonov. Vrednost vse poljedelske produkcije lanskega lela se ceni na 5172 milijonov zlatih rubljev. Izgledi za žetev 1. 1924. so dosedaj ugodni. Z ozimino se je posejalo 48.9 milijonov desjatin (desjatina je nekoliko . eč kakor ha) napram 43.3 milijonom v predido-čem letu.
g Podružnica ruske državne banke v Italiji. Kakor poroča »Corriero Mercantile« bo osnovala ruska državna banka najbrže v Genovi svojo filijalko.
g Produkcija mleka v Franciji. Kako silno je razvito mlekarstvo na Francoskem, Izpričujejo naslednje številke: L 1913. je znašala produkcija mleka 128,072.800 hI, 1. 1921. 106,503.550 hI, 1. 1922. 113,276.970 hI, 1. 1923. 117,098.120 hI.
g Promet v reškem pristanišču l. 1923. Po podatkih carinskega urada na Reki se je lani uvozilo v reško pristanišče blaga 252.687 ton in 18.457 komadov. Najvažnejši predmeti uvoza so bili: les 122.270 ton, sladkor 3.858 ton, žitarice, moka, riž 32.6263 ton itd. Lesa se je uvozilo iz Italije 37.693 ton, iz Jugoslavije 83.393 ton, iz Avstrije 556 ton, ostalo iz Mažarske in Romunije. Žitaric se je uvozilo iz Jugoslavije 455 ton, Uvozilo se je po morju 129.815 ton, po kopnem 122.872 ton. — Izvoz je dosegel lani 144.632 ton in 926 komadov in sicer po suhem 59.233 ton, po morju 85.399 ton. Najvažnejši izvozni predmeti so bili les 70.562 ton, sladkor 2026 ton, žitarice, moka in riž 21.097 ton, mineralna olja 30.023 ton. Po kopnem se je izvozilo iz reškega pristanišča v Jugoslavijo 3.681 ton lesa, 811 ton sladkor, j a, 5811 ton žitaric, moke in riža, 5322 ton mjneralnih olj. Po morju pa je izvoz v Jugoslavijo znašal 914 ton sladkorja, 1858 ton žitaric, pšenice in riža, 2158 in pol tone mineralnih olj. Skupno je šlo v Jugoslavijo lani iz reš'iega pristanišča 3736 ton lesa, 1725 ton sladkorja, 7480 ton mineralnih olj, 7669 ton žitaric, moke in riža. — Podatki niso dovolj točni.	v
>« в-очевоаамачЈсч kupite po znižanih cenah pri ED. ŠKOPEK, Mestni trg it. 8. — Popravila točno in solidno.
Turistika in šport.
VIH. OLIMPIJSKE IGRE V PARIZU.
Pariška Olimpijada je bila otvorjena i tekmami v football-rugby, katerih so sc udeleževali Amerikanci. Francozi in Romuni, V drugih državah se ta panoga nogometa le malo goji. Prvo mesto so dosegli Amerikanci, drugo Francozi, tretje je ostalo Romuniji.
Glavna privlačnost Olimpijade, svetovni nogometni turnir (footbal-association), je pričela 25. t. m. V celoti je prijavilo udeležbo 23 narodov, med njimi tudi Jugoslavija ter od bližnjih sosedov Madžarska, Italija, Romunija in Bolgarija. Avstrija se turnirja ne udeležuje. Zaradi prevelikega števila prijav — turnir je bil zamišljen za maksimalno število 16 tekmovalcev — je odredil Olimpijski komite na dni 25. in 26. t. m. izločilno kolo, za katerega je zadel žreb tudi naše reprezentante, za pro-tivnika je dobil jugoslovanski team reprezentanco Uruguaya, enega najresnejšah tekmecev za prvo mesto.
Ob ogromni udeležbi publike so se vršile v nedeijo prve tekme. Italija je premagala Španijo z 1 : 0, Edini gol je bil autogol Špancev. Špansko moštvo je igralo sicer boljši nogomet in se nahajalo skozi v premoči, vendar je igralo preostro in zgubilo mnogo simpatij. S Španci izpade iz nadaljnje konkurence eden najopasnejših rivalov za prvenstvo. Na zadnji Olimpijadi v Anversi so dosegli II. mesto.
Češkoslovaška je zmagala nad Turško z 5 : 2. Čehi pri tem nikakor niso podali svoje najboljše igre ter so se očividno štedili za težje naloge. Nadalje je zmagala Švica nad Litavsko z 9 : 0 in Amerika nad Estonsko z 1 : 0.
26. t. m. so podlegli Jugoslovani Uruguayu z 0 : 7. Poročila inozemskih listov poudarjajo, da Jugoslovani kljub poraznemu rezultatu niso igrali slabo, toda kvaliteta Uruguayske reprezentance je tako nepričakovano visoka, da so bili končno naravnost pregaženi.
Madžarska je nadalje premagala Poljsko z 5 : 0 in Holandska R o • m unijo z 6 : 0.
Včeraj so tekmovali Švica—Češkoslova« ška, Irska—Bolgarija, Italija—Luksemburg. Uruguay—Amerika, Madžarska—Egipt, O rezultatih bomo poročali.
Po zaključku nogometnega turnirja se prično lahkoatletske, težkoatletske, plavalne in kolesarske tekme.
UltUGUAY—JUGOSLAVIJA 7 : 0.
O uspehu Uruguaya poroča dunajski Šport-Tagblatt tole:
Uruguay se je pokazal v luči uspeha, ki izkliučuie vsak dvom. Jugoslovansko moštvo
је že večkrat doseglo zelo lepe uspehe in ne pripada slabičem evropskega kontinenta, a je r>ilo od Uruguaycev ne samo topeno, temveč takorekoč pomandrano.
Uruguayci »o pokazali igro, ki z izrazom fonomenalna ni preveč ^značena. Strokovnjaki, ki so videli angleške in ameriške profesi-onisto v njih domovini, pravijo, da Uruguayci svoje učiteljo prekašajo. Oni so mojstri v vseh potankostih najmodernejše nogometne umetnosti, imajo neprekosljivo taktiko, dobro tehniško šolo, izredno hitrost in redko zmožnost Btreljauja; in kar je najlepše, vseh teh prednosti se poslužujejo na najbolj viteški način. Posameznikov iz tega sijajnega in izbalanci-ranega moštva ne moremo omenjati, bi vsakemu neomenjonomu delali krivico. Posebno zanimiva osebnost je bila desna zveza, neki črnec. Jugoslovani so se borili z vso požrtvovalnostjo in z vsem svojim znanjem, a nasprotnik je bil veliko premočen. Igrali so dobro, niso pokazali nobene posebne hibe, pa ni Slo in ni šlo. Posebno pohvaljen naj bo vratar Vrdjuka, ki je naredil vse, kar je bilo mogoče. Ko so dosegli Uruguayci eedem goa-lov, so počivali; njih premoč tudi ni bila nič manjša, ko so igrali samo z deset možmi. Pokazali ao prav prvovrstno umetnost, izpiljeno do najmanjše malenkosti.
Neko drugo poročilo pravi, da bi bil pora* »katastrofalen«, če bi ne bilo Vrdjuke. Pa saj so tako po sedmem goalu prenehali, lira-ne£ svojo moč za nadaljne boje.
Spartvorein (Beljak) : Ilirija. V nedeljo 1. junija igra SIi Ilirija nogometno tekmo proti koroškemu prvaku Sportvereinu iz Beljaka. SV se nahaja leloe v jako dobri formi in ima najboljše izglede, da si vnovič pridobi prvenstvo v koroškem nogometnem savezu, dosegel je tudi nekaj lepih rezultatov proti gra-škim in dunajskim klubom. Ilirija se bo morala torej pripraviti na trd boj. Zadnje srečanje med Ilirijo in SV jeseni 1928 v Beljaku je končalo z 2 : 1 v prid SV.
Slavij« i Ilirija kemb. Danes ob 16 se vrši na športnem prostoru Ilirije nogometni traning tekma med SK Slavijo in komb. moštvom Ilirije. Ob deževnem vremenu tekma odpade.
SK Ilirija gostujo danes z nekoliko oslabljenim I. moštvom v Gorici, kjor ima za pro-
tlvnlka AS >Pro Gorizia«, najmočnejši klub nekdanje Julijske Benečijo.
Razbojnik čaruga pred sodiščem
Zasliševanje prič potoka brez posebnih zanimivosti. Večina prič pri konfrontaciji prepozna Čarugo kot kolovodjo ob roparskih napadih. Čaruga zopet taji ah skuša vsaj omiliti zločine.
Izborno zabavo je imela pnblika na dopoldanski razpravi 27. maja, ko so zasllšavali cigana Stevo Šajna in njegovo ženo Marijo. Šajn jo dosti premožen cigan, ki ima svojo hišo v Poreču. Čaruga se je s svojo družbo oglasil pri njem ponoči 29. oktobra 1920. Šajn s cigansko živahnostjo opisuje napad in svoj veliki strah.
Predsednik: »Kdo je bil v hiši?«
Šajn: »Jaz in, oprostite, moja žena in otroci.«
Predsednik: >Kdo je stopil prvi v hišo?«
Šajn: »Ta tu, Čarug« in pokaže na Carugo.
Predsednik: »Ali ga poznate?«
Šajn: »Spoznal bi ga, če bi bil v škatljici zaprt.«
Nato pripoveduje Šajn, kako so razbojniki ukazaU, da morajo vsi leči na trebuh. V tem, ko so oni tako ležali, so jim razbojniki vzeli 4000 Din in 200 zlatih in srebrnih gumbov.
Predsednik: »Ali so razbojniki streljali?«
šajn: »O, in še kako, slavno sodišče, bolj nego na fronti. Jaz sem imel 99 stopinj mrzlice!«
' šajnovega eina, ki je spal v prvi sobi in ki je hotel iti očetu na pomoč, so roparji
v.strelili.
Predsednik: »Ali so vas tepli?«
šajn: »Ne vem, slavno sodišče. Bil sem tako prestrašen, da ne vem, če so me tepli. Poškodb pa nisem imel.«
Predsednik: »Kaj ste se tako prestrašili?«
šajn: »Tako visoko sem odskakoval od straha« — in pokaže meter visoko.
Čaruga odgovarja zaničljivo, da »cigo laže«.
Nato pride na VTsto Šajnova žena Marija. Pri generalijah jo vpraša predsednik:
»Koliko ste stari?«
Priča: »Kako naj to vem?«
Predsednik: »Kjo ste rojeni?«
Priča: »Tega ne vem. Kje naj bom neki rojena? Tam, kjer Bog hoče!«
Predsednik: »Ali ste poročeni?«
Priča: »Tako, po cigansko.«
Zasliševanje ciganko je zelo težavno, ker le VBomu pritrjuje, kar jo predsednik vpraša.
Predsednik: »Kakšni pa so bili roparji?«
Triča: »Tako, različni. Bili so majhni in veliki. A Čaruga jo bil gotovo zraven 1 Tega poznam!«
Predsednik: »Po čem ga poznate?«
Priča: »Tako, po tem.«
Predsednik: »Ali zahtevate odškodnino?«
Priča: »No dobro bi že bilo.«
Predsednik: »Koliko pa?«
Priča: »Hja, tako 1500 goldinarjev ali kron... kolikor dobim!«
Nato so je dopoldanska razprava zaključila. Sodišče dobiva vedno nove prijave roparskih zločinov, pri katerih oblast krivcev ni izsledila in katere je po vsej priliki izvršil Čaruga s svojo družbo. Ena taka ovadba se
tiče dvojnega roparskega unvora, ki se je pri« godil meseca novembra 1921 v vasi Oprisav* cih. Žrtvi sta bila Mato Deraković in njegova žena Franka. Zaradi tega zločina je bil eden Čaruginih tovarišev — Bojanič — osumljen in dalj časa v preiskovalnem zaporu, a vsled pomanjkanja dokazov so ga zopet izpustili, Vendar vsi znaki kažejo, da ima tudi ta zločin na vesti Čaruga.
Poizvedovanja.
Zgnbtla se je v nedeljo 25. t. m. na poti ft Šiško proti sv. Katarini £rua listnica z mnlo vnotd denarju in črna železniška legitimacija, slednjal posebno važna za izgubiteljn. Pošten najditelj se prosi, da najdeno odda proti nagradi na kolodvoru v Sišlti.
Iiguhiia je danes dopoldne od Jančarja Pred škofijo na Vodnikov trg neka revna žena črno list« nico z manjšo vsoto denarja. V listnici je bil tudi listek finančno oblasti. Pošten mijditelj ee prosi, da najdeno vnio Ani Bačar, Cerkvena ulica 21
Novi vozni red.
V noči od 31. maja na 1. junij o polnoči stopi na vseh progah novi vozni red v veljavo. Po novem voznem redu bodo odhajali oziroma prihajali potniški vlaki v Ljubljano gl. kol. tako-le:
Odhodi proti Jesenicam: 4.45 (turi-stovski), 6.40, 8.55 (Iz Ljubljane gor. kol.), 11.40, 15.10, 17.25 (iz Ljubljane gor. kol. do Kranja), 19.00, 2110 (brzi).
P r i h o d j z Jesenic: 7.20, 8.20 (brzi), 11.37, 16.30, 18.58, 21.50, 23.20 (turist.).
Odhodi proti Kamniku: 5.05 (turistovski), 7.55, 14.10, 18.35.
Prihodi iz Kamnika: 6.48, 13.05, 18.00, 22.05 (turistovski).
Odhodi proti Karlovcu in Kočevju: 6.05, 9.35 (samo do Novega mesta), 13.15, 16.28, 23.00 (mešani).
Prihodi iz Karlovca in Kočevja: I 2.20 (mešani), 7.40 (iz Novega mesta in Ko-I čevja), 10.50 (iz Karlovca), 15.00, 20 25.
i Odhodi proti Zidanem mostu: 4.42 (S.O.E.), 5.28, 7.50, 8.36 (brzi), 12.02 (brzi), 12.10, 14.20, 17.00 (brzi), 18.40, 23.52, 0.32 (brzi).
Prihodi z Zidanega mosta: 3.40, 5.12 (brzi), 7.30, 9.30, 10.43 (brzi), 14.00,
16.41 (brzi), 18.21, 21.00 (brzi), 22.15, 23.16 (O. S. E.).
Odhodi proti Rakeku: 5.24 (brzi), 6.02, 9.40, 12.05 (brzi), 14.30, 16.65 (brzi), 18.45, 23.35 (S. O. E.).
Prihodi z Rakeka: 4.32 (R. O. E.), 7.25, 10.39, 11.50 (brzi), 16.16 (brzi), 18.16, 22.40, 0.17 (brzi).
Odhodi proti Vrhniki: 7.45, 13.28, 18.30, 22.30 (turistovski).
Prihodi z Vrhnike: 6.30, 10.00, 17.50, 21.15 (turistovski).
Po novem voznem redu vozi nov brzcfc vlak med Miinchonom in Belgradom prekol Zidanega mosta, odhod z Jesenic 7.05, prihod v Ljubljano 8.20, odhod 8.86, pri-hod v Zagreb gl. k. 11.40, v Belgrad 22.40. Odhod iz Belgrada 6.45, iz Zagreba gl. k. 17.50, prihod v Ljubljano gl. k. 21.00, odb hod 21.10, prihod na Jesenice 22.35.
Turistovski vlak na progi Ljubljana gl. k. — Kamnik in nazaj vozi od 27. junija pa do vključno 8. septembra redno vsald dan.
Podrobnejbi podatki so razvidni i* službenih stenskih voznih redov, ki se doc be po vseh postajah po 10 Din izvod, in ia zelo priročnega in praktičnega voznega! reda >Ekspres«, U stane tudi samo 10 Din,
Za revmatlks!
Prodam skoro пот APARAT
ZA ZRAČNE KOPELJI {Scbvritzbnder). Naslov pove uprava lista pod St. 3020.
вгаиаввЈмтзекЕИпвава
IŠČEMO
Krojačico
ki je popolnoma izurjena v Ionski konfekciji, za vodstvo delamicc. Prednost ima ona, ki bi po dogovoru ostala več let v tem poslu. Plača dobra, nastopiti more takoj. -Pismene ponudbe poslati na
ČIRO MANEVIĆ
Kumacovo — Srbija.
"аимважиинивипоговвп Sprejmem VAJENCA
ta pekoTsko obrt z dobrim Šolskim spričevalom. Naslov pove upravniStvo »Slovenca« pod Stev. 3091.
STAREJSA PRODAJALKA špec. stroke želi mesto pre-meniti. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 3066.	Staro zlato in SREBRO kupuje IVAN RAVNIKAR, ttrar, Sv. Petra cesta Stev. 44.	
Učenca sprejmem takoj v itarosti 16—18 let. Anton MARČ1Č, nsn|?r v Sov. Bistrici. Učna doba 3 lete; za hrano in obleko poskrbljeno.		
		
	L	iED
	se dobi od 7. do 8. ure zjutraj pri tvrdki T. Mencinger, trgovina z mešanim blagom in delikatesami Sv. Petra cesta 43 :: VINSKA KLET. :i ZAJUTRKOVALNICA.	
Mlinarski POMOČNIK iSče mesta. - Pismena vprašanja na upravo pod Mlinar. NOČNEGA ČUVAJA sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. — Ponudbe pod: »NOČNI ČUVAJ« na uprav-ništvo »Slovenca«. 3068		
feiiinairs trgovina NAPRODAJ z gospodarskim poslopjem, Ук orala vrta, 3 orale njiv, 2 orala gozda. Vse v dobrem stanju in na prometnem kraju, pri okr. cesti, primemo za mesarijo. Event. se odda tudi v najem proti 100.000 Din kapitala. -Ponudbe na uoravo lista pod «UGODNOST Stev. 3069.«		
	Gramofon zaprti, salonski, s 60 prvovrstnih ploSč, naprodaj. Cena 4000 Din. - Ponudbe na upravo lista pod: Gramofon.	
HIŠA na Mu
Z4 restavracijo ali trgovino, s 24 hišnimi prostori in vrtom ob jezeru, e čolni v takojšnjo izročitev brez gotovine, zelo ugodno naprodaj. — Naslov povi upravniStvo »Slovenca« podv Stev. 3070.
Pozor Šivilje!
Preoblečene gumbe vseh vrst in velikosti, kakor tudi
ažuriranje in entlanje
SE SPREJEMA in tnkoj izvrši pri tvrdki
BELIHAR I VELEPIČ,
SPODNJA 6IŠKA, Kolodvorska ulica Stev. 150.
PISALNE MIZE
OMARA za knflge in razno drugo pohištvo po nizki ccni naprodaj. Ivan NAPAST, zaloga pohištva, Vižmarje 76 pri Ljubljani.	3096
Landaiser
(Herrschaitsvvagen), eleganten, ceno naprodaj. Vprašati je v trgovini MUZIKALIJ, Mestni trg štev. 3. 3067
2 skupno opremljeni SOBI z vso opra/o, s separatnim vhodom, clektr. razsvetljavo, oddam 2 mirnima osebama za takoj ali s t. jun. Naslov pove uprava pod Itev. 3048.
Lepa VILA na Bledu
z velikim vrtom, pripravna tudi za stalno bivanje, zelo ugodno naprodaj ali pa oe .-кгаепја za hišo ▼ Ljubljani ali posestvo nn deželi. Ponudbe pod: «Zamcnjava it. 3054« na upravo »Slovenca«.
kovano in lito, KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah v cclih vagonih CENTRALNA NAKUPOVALNICA STAREGA ŽELEZA, LJUBLJANA, Gosposvetska c.-sta Slov. 1.
dobro ohranjeno, zeleno ple-skano, s steklom obloženo, iu ved hrastovih HLODOV PRODA Tovarna verig d. d. Lesce pri Bledu. 3077
2 dam. zlati URI, primerni | za birmanke, ceno naprodaj. Naslov v upravi pod 5t. 3103 ;
UGODNO NAPRODAJ nova ENODRUŽINSKA HIŠA
v Novem Vodmalu, 3 sobe, kuhinja, pritikl., lep ograjen vrt, elektrika, vodovod. Ta-koJSnja vselitev, Poizve se pri županstvu ▼ MOSTAH.
KUPIM VSAKO MNOŽINO HRASTOVIH PRAGOV
2.20 m dolžine, 16/24—2«. Takojšnja dobava. — Naju ./je ponrdbe na upravo »Slovenca« pod itev. 3102.
SOBA z 2 posteljama
z majhno predsobo, vso o-pravo, elektr. luč, poseben vhod, SE ODDA s 1. jun. 2 mirnima osebama. Naslov v upravi lista pod St. 3049.
Stanovanje s hrano
IŠČEM za 9-letnega dečka za šolsko leto 1925. Upoštevajo se rodbine lc brez lastnih otrok — slovenske ali nemške narodnosti, — Cenjene ponudbe pod St. 6 na upravo lista.	2961
NAPRODAJ:
ZLATA UHA z verižico
težke vrste, krasno delo -ч za 3750 Din; STARA (zgo* devinska) URA s podstav* kom za 1000 Din. - Naslov, pove uprava pod Stev. 3063.
o saj шкааз^зжза
Inserirajte
v
ВДЕИЕШКЗШ&Ш!
I
za letošnje leto bo prodaja! fVAN KNEZ iz Ljubljano na; JAVNI DRAŽBI v nedeljo, dne 1. fur.ijn ob 2. popoldne! pri Ančnikovem kozolcu 4 Spodnji CiSki.	3073
James Oliver Curvvood:	30
Kazan, volčji pes,
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Z jutranjo zarjo je začel divje razsajati. Kazan iu volkulja Sivka sta se tesno stiskala iu drgetala v peklenskem šumu. Kazan si je za trenutek upal pomoleti glavo in rame ven, a vihar ga je sunil nazaj.
Vse živali Wilda, vse, kar je bilo pri življenju, se je še globlje stisnilo v svoje zavetje. Zverine s kožuhom so se imele žo najmanj bati sile in trajanja tega atmo-sferičnega kataklizma. Kajti na dnu svojih brlogov so nabrale živeža poleti za slabe zimske čase.
Volkovi in lisice so se tiščale pod podrtimi drevesi ali v skalnih jamah. Perutnina se je pa skrivala kolikor je pač šlo v vejevju smrečja ali si jc pa izkopala luknje v snegu na strani od vetra proč. Sove, ki imajo od vseh ptičev največ perja in po cele mtelesu, so najmanj trpele od mraza.
Za veliko živali z rogovi in parki ji je bil severni vihar najbolj poguben. Jeleni, karibuji in severni jeleni se radi svoje velikosti niso mogli stisniti v razpoke med skalami. Najbolje, kar so mogli storiti, če jih jo vihar prehitel na planjavi, jo bilo, tla so ee skrili pred vetrom za kak sneženi lasip in so pustili popolnoma zakriti od snega.
Toda dolgo niso mogli ostati v tem prostovoljnem snežnem grobu. Kajti morali so jesti. Na štiriindvajset ur morajo jelenove
čeljusti delovati osemnajst ur za časa zime, da ne umrje lakote. Njegov ogromni želodec zahteva ogromno množino in mora jo neprestano požirati. Preden da spravi tako množino listja in trave skupaj, rabi precej truda. Karibu mora skoraj ravno toliko jesti, edino severni jelen rabi manj in je bolj vstrajen.
Tri dni in tri noči je razsajal vihar. Tretjo noč je začel padati trd sneg, ki je pokril zemljo dva čevlja visoko in se nakopičil v ogromnih kepah. Indijanci ga imenujejo »težki sneg«, to je sneg, ki se vleže na stvarnico kot svinčena odeja in pod katero se zaduši na tisoče zajcev in malih živali.
Četrti dan sta si Kazan in volkulja Sivka upala iz svojega brloga. Veter je bil prenehal in sneg ni več padal. Brezkončen bel mrtvaški prt je pokrival vso northlandsko zemljo. Vladal je še vedno hud mraz.
Kakor je bila Rdeča smrt razsajala med ljudmi, tako so začeli dnevi lakote sedaj razsajati med živalmi.
XVI. Sled lakoto.
Kazan in volkulja Sivka že stoštirido-set ur nista ničesar zavžila. Ta dolgi glad je moril volkuljo v želodcu, a Kazan jo bil Rkcraj popolnoma onemogel. Rebra so st jima žo videla in komaj sta se vlekla naprej. Kazanove oči so bile krvavo podplute in mežikal je, ko je gledal dnevno luč.
To pot se Sivka ni dala prosili, naj sledi Kazanu in polna upanja sta najprvo šla na kraj v močvirju, kjer je bilo po navadi polno zajcev. Sedaj pa nista našla nobene sledi in nista zaduhala ničesar. Vr-
nila sta se v polkrogu in zavonjala samo sovo, ki je sedela visoko na smreki.
Šla sta v drugo »mer in splezala na neko višino, a ludi tu se jima je odprl svet brez življenja. Zaman je volkulja Sivka du-Iiala zrak na desno in levo. Ivazana je pa bila hoja na grič tako utrudila, da je komaj sopihal in jezik mu je visel iz gobca. Oba sta vsled lakote vedno bolj slabela.
Noč je bila svetla in jasna in nadaljevala sta raziskovanje močvirja. Edina žival, ki sta jo čula, je bila lisica. Toda vedela sta le predobro, da je ni mogoče uloviti.
Nenadoma se jo pa Kaznn spomnil zapuščene koče Otona, lovca kožuhov. V njegovi glavi je bila koča vedno simbol toplote in hrane. Na to niti mislil ni, da jo v koči smrt in da sta pred njo on in Sivka tulila mrtvaško pesem. Odšel je naravnost v smeri proti koči in slepa volkulja mu je sledila.
Na potu je Kazan spet začel loviti, a s prepričanjem, da ne bo ničesar ujel. Pogum mu je bil upadel. Hrana, ki se je morala nahajati v koči, je bila njegovo zadnje upanje.
Volkulja Sivka pa je bila nasprotno prav živahna in nemirna. Neprestano je du-hala z nosom po snegu in po tleh.
Slednjič je prišel toliko zaželjeni duh. Vstavila se je in Kazan je storil isto. Volkulja jo razširjevala svoje nosnice, n ne v smeri proti koči, temveč bolj proti vzhodu. Vse telo se ji je treslo in drhtelo.
Nedoločen in dalen ropot je prihajal do njih ln hitela sta mu naproti. Duh je postajal vedno močnejši, čim boli sta so bli-
žala. Ni bil duh zajca ali jereba, bil je dufl velike divjačine. Iu začela sta se bolj pret« vidno bližati.
Kraj je bil gozdnat, tako da nista ničesar videla, pač pa sta natanko čula udar* ce rogov, ki so udarjali v divjem boju.
Kmalu sta dospela do jaso in Kazan sđ je naenkrat potuhnil na trebuh. Volkulja Sivka je storila isto.
V sredi jase, na kateri je bilo vse brst« je posejano in vsi grmi obgrizenl, so je na* hajala družba severnih jelenov. Bilo jih jei vse skupaj šest, tri samice, enoleten mla-i dič in dva samca. Oba samca sta se borila v strahovitem dvoboju in vse tri samico sal jih gledale.
Mlajših obeh samcev, ki je bil komaj dorastel, je bil krepka žival s svetlo dlako, star štiri leta. Imel jo močno rogovje, ki pa še ni bilo popolnoma razvito. „V viharju zadnjih dni je bil privedel svojb frodo, kai tere poglavar je bil, tri samice in enoletnega mladiča, v varno zavetje smrekovega gozda.
Tu so jim jo pridružil drugi samec, ki je bil mnogo starejši. Tudi 011 je pri bežal pred viharjem. I11 kratkomalo je skušal V družini izpodriniti gospodarja.
Stari samec, ki je štel štirikrat tolika let kot mladi, je bil dvakrat težji kot on« Njegovo masivno in nevarno rogovje, ki je bilo neredno raščeno, široko in vejasto, jei kazalo njegovo starost. Bil je izvrsten borec, ki je prebil že sto bojev. Tako so tudi trenutek ni obotavljal, napasti mladega nasprotnika, da mu prevzame rodbino, (Dalje si odi.)
PRODAJAM DRVA ZA KURJAVO
jodrezki od žage in parket) in žaganje od trdega lesa — dokler traja zaloga — po >•. znižani ceni.
Kupujem okrogel LES
(hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja, posebno hrast in bukev, vedno vsako množino po najvišjih cenah. Ozira se le na ponudbe z navedbo cene, množine in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. — IVAN ŠIŠKA, tov. parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica itev. 4.	3052
DAMA «e najhitreje moderno in okusno počele z uporabo
mimmninminHiniinii
lasnega obroči
Vedno velika izbera vplctk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Hcne«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
P. n Tovarna cementa v Zidanmostu.
čast nam je Vas obvestiti, da so naši odjemalci ,Zidanmoškega Portlandcementa" s kakovostjo izredno zadovoljni ter Vaš izdelek ob vsaki priliki hvalijo. — Veseli i nas, da smo v stanju Vam to Mkavo pohvalo izreči. z izrazm odmega 5poStovanJa
32^maia 1924 »Zaloga Zidunmoškega Portlandcementa" ' 1	R. ENGELSBERGER, veletrgovec, Krško.
Enonadstr. HIŠA
naprodaj na Glincah it. 230. - Poizve se pri L CUZAKU, Poljanska cesta 42. 3036
Naprodaj skoro popolnoma
hova PRODAJALNIŠKA OPRAVA: pulti, stelaže
itd. Naslov v upravi it. 3046.
"~Vila z vrtom
* Spod. Šiški zelo ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 3064.
Birmanska darila
V VELIKI, FINI IZBIRI PO NIZKIH CENAH.
Jos. ŠELOVIN-ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg 13.
NAPRODAJ (radi selitve): Lep harmonij (večji) za ceno 3750 Din, Čelo (izigran) za 750 Din; B klarinet (fini) za 750 Din; Flauta za 200 Din pri Josipu HEYBALU, orga-nistu v Kamniku.	3062
ž P. П.
I šivilje gospodinje
E opozarjamo, da so zopet do-{ speli najboljii šivalni »troji j	in kolesa
IGritzner
j v vseh opremah {'
: za rodbinsko in obrtno : : rabo. Istotam vseh vrst j [ čevljarski stroji „Ađler" j { kakor: cilinder, levoročni : <
in krojaški.	j
1 Pouk v vezenin ter !
i Krpanju perila <n I
: nOgeVlC Ištofanje) brez- š j plačno edino le pri: I
I Oosip Peteline I
LJubljana,
5 blizu Prešernovega sporne- š nika ob vodi.
j Popravila sprejemamo!
j Modni ceflpji zo sгајсв
i ir prvovrstnih čeških tovarn, razen tega najfinejši fran-! :-:	coski vzorci v veliki izbiri,
i A. & E. SKABERNE :: LJUBLJANA,

Mestni trg itev. 10.
Oglejte si najboljša
KOLESA
in šivalne stroje
za rodbinsko ln obrtno rabo, so edino najceneje.
Jos. SELOVIN-CUDEN, Ljubljana, Mestni trg 13.
ZA BIRMANCE!
Lepa darila
dobe BOTRI in BOTRICE
najceneje v veliki izbiri pri najstarejši ljubljanski tvrdki
LUD. ČERNE
trgovina UR in ZLATNINE Ljubljana, Wollova ulica 3.
mm
Slavna zaloga cigaretnega papirja In vseh trst
ovojni papir
A. Lamprel.
UnDljona. Kreiiov trg 10
11»	o	p	R	A	V	I	Ei	a!
vseh vret električnih strojev transformatorjev in aparatov prevzema proti jamstvu prvovrstne strokovne izvršitve
moderno orclene tovarna
Jugoslovanskega
mmm
»radi: DraSKovltcva ulica 23. Telefon 8-84. 23-82.
иашштшшитшал
d. d. v Zagreba
Naslov za pošlllhe: ZAGREB - SAVA. Indusfrllatnl KolosjeH.
Razpis.
Osrednji odbor SIot. Planin. Društva v Ljubljani oddaja pri gradnji
Križke koče na Krvavcu
izvršitev težaških, zidarskih, tesarskih in betonskih del. — Pismene po« nudbe naj se zapečatene vlože
do 12. junija 1924 ob 12. uri v pisarni S. P. D.
Poljanska cesta 12, kjer dobe interesenti od 2. junija t. 1. naprej vsak dan razen nedelj in praznikov v času od 9. do 11. in od 16. do 17. ure potrebne ofertne pripomočke, podrobne pogoje in informacije. V Ljubljani, dne 28. maja 1924. OSREDNJI ODBOR SLOV. PLANINSKEGA DRUŠTVA-, načelnik: dr. Fran Tominšek	tajnik: dr. Vladimir Knailič
Po zakljutku delničarjev od 11. maja 1924 sta se združili
Jadranska banka d. d. in Podunavsko trgovačko akcionarsko društvo, Beograd
In bodeta nadaljevali skupno delo pod novo firmo;
popolnoma vplačani kapital znaša D'n
BANKA SPREJEMA:
Hranilne vloge po najugodnejših pogojih; bavi se z nakupom in prodajo deviz in tujih valut; nakupom in prodajo vrednostnih papirjev; eskon-tira menice in izvršuje vse bančne posle najkulantneje, izvršuje komisijske blagovne posle.
Bančne ftlijalke se nahajajo v sledečih krajih:
BLED
CAVTAT
CELJE
ERCEG - NOVI
ZAGREB SARAJEVO
JELŠA KORČULA KOTOR KRANJ
MARIBOR
METKOVIĆ PREVALJE SPLIT ŠIBENIK LJUBLJANA
DUBROVNIK
Alilirani zavodi so: V Osijeku: SLAVONSKA AGRARNA ŠTEDIONICA, Murska Sobota: HRANILNICA V MURSKI SOBOTI.
Za Severno Ameriko:
FRANKS SAKSER STATE BANK, 82 Cortland Street Newyork. N. Y. Za čile (Južno Ameriko): BANCO JUGOSLAVE DE CH1LE (Jugo-slavenska banka v Chile), Valparaiso (Centrala), Antofogasta i Punta Arenas.
Dokler sc ne preseli v svojo palačo: ogel Kralja Milana in Miloša Velikog ulica, poslovnice Jadransko - Podonavske Banke, bodo začasno v Kr. Milana ul, br. 43 in Knez Mihajla ul. br. 12.

*****
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je poklical Vsemogočni k Sebi gospo
Terezijo Kolar roj. Gostinčar
prevideno sv. zakramenti. — Pogreb predrago rajnicc se vrši v četrtek, dne 29. maja ob pol 4. popoldne iz Kolinske tovarne na pokopališče pri Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
ŽALUJOČI OSTALI.
Povodom bridke izgube mojega ljubljenega soproga, gospoda
Franca čatar
izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujem za tolažilne obiske med boleznijo, za mnogobrojno spremstvo na: njegovi zadnji poti in gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke. Bog plačaj!
Ljubljana, dne 28. maja 1924.
Žalujoča žena FRANČIŠKA ČATAR.
Lep črn РГС
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. ▼ Ljubljani, Wolfova ulica št. 1.
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA YA" JU~ GOSLAVIJO v LJUBLJANI
po ugodnih cenah;
a)	ima na zalogi najboljša
pristna vina
b)	sprejme
potnike in kraj. zastopnike.
c)	ODDA v NAJEM ali PRODA
paviljon na velesejmu.
PISARNA: Kongresni trg štev. 2. KLET: Spodnja Šiška štev. 77.
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar nI zavržen, zato ker
iEiraa reklama
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v talcem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vedno uspeli!
barve, črniSa, take, kit, cmafSe, iopiie in zajamčeno čisti frirneS najboljše kakovosti nudi
druiba z o. z. j
Novi Sad |
skladišče j
.edi£-Zank!
Maribor
podružnica
LJubitana
centrala Tovarne
Ljubljana — Medvode.
!sna
im«rugovi
Kamnik, Slovenija
tvomica vlssnlc, rinžic, kljukic za čelje, raznih sponk in kovinastih gumbov
se priporoča za cenjena naročila. Zahtevajte ceuiK in vzorce. Trgovci popust. — Pisma na Ljubljana I, poštni predal 126.
Najboljši in najmodernejši pisarni stroj sedajnosti
TSrae Rex Co, Ljubljana
Gradišče lO	Telefon 26S.
Specljalna trgovina vseh pisarniških potrebščin.
Dobro in poceni
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornici perila
A. Ražem Co.9 LjEiMja^a
Žabiak št. 3
Samo na veliko!	Postrežba točna!
BEOGRAD
POENKAREOVA ULICA BR. 10
TELEFON 23-90
*
Brzojavl: G A N Z
ZAGREB
draškovićeva
ULICA BR. 27
TELEFON 15-87
#
Brzojavli G A N Z
GLAVNA ZASTUPSTVA ZA KRALJEVINU S. H. S.
Gaaiac & Сошр. — DaniibSus
Maschinen-, Waggon- und Schiffbau Aktiengesellschaft Ganz'sche Elektrizstats-AktlengeselscSiaft Leobersdorfer Maschiraeiafabriks-Aktiengeselschaft
PROIZVODI:
vagoni • sastavni djelovl vagona . točkovi za željeznice . vagone« f materijal za uskotračne industriske željeznice i rudokope . benzinske i elektr. lokomotive • brodovi . dizalice . elevatori teretui automobili . mostovi željezne konstrukcije . Diesel-motori . motori za benzin i plin « veliki plinski motori . mlinski valjci . turbine za vodu . centrifugalne I turbinske pumpe • strojevi za ciglane « drobilice • parni kotlovi . rezervoari . željeznički gornji ustroj i sigurnosni uredaj . strojevi
za brodove . metalni, željeznj i čelični odlljevci i t. d. Električni generatori za sve vrsti struje • clektro motori « turbogeneratori . transformator! . brojila aparati za ukapčanjc struje « električne lokomotive . tramway i t. d.
Projektiranje 1 gradnja tiidroe)®htri£nih 1 kaloričnih centrala. Dobavljamo nreCaje za kompletne olglane, tvornice zn glps i cement, te sa brlketlranje pilotine i drraglb matertjala. Ekonomizlranjc pogona pnrtrth kotlova (»a nređailma patentiranih Babcock polapUnskita stepenastlfa rođtllja). Tebničke savjete 1 na zahtjev poajet speoijalnlh Inženjera besplatan.
Ve 11 ka bogato snadbjev ena akladlžta u Zagrebu I Beogradu.