-k: Osrednja zveza javnih nameščencev in učiteljstvo. (Odzovor na »Naš Glas« št. 30.. 28. Juliia 1921.) Poverjenstvo UJU v l.jubljani ie bilo član Osrednje zveze javnih nameščencev. K osrednji zvezi je pristopilo učiteljstvo že potem, ko ie bil materijalni položaj učiteljstva že izjednačen z državnim i.radništvaru na podlagi skleipov takratne narodne vlade v Ljubljani in Dozneje prevedon na enottie dinarske plače na podlagi zakona izdanega od narodne skupščine v Beogradu. S tem zakonom ie bilo utitelistvo tudi pravno priznano kot državno uradništvo. Inicijativo za _akonski načn o dinarski reguladji plač vsemu iičiieljstvu v diržavi ie dalo v prvi vrsti srbsko .ičiteljstvo in tainošnje učiteljske organizacije nj. podlagi inicijativ pokraiinskih učiteljskih organizaci.i. LJčiteljstvo je bilo vedno solidarno z javnimi nameščenci in je smatralo od treno.l.a. ko je bilo priznano državnim uradnikoin. njihov bo.i za svoi boj! Ob priliki svoiečasne. protestne stavke državnih nameščencev se je učiteljstvo brez poziva samo odzvalo protestni akei.i; podpiralo ie uradniške gospodarske zadruge, več iz solidarnosti kot iz dobičkanosnosti. ki jo nai bi prinašalo članstvo zadrug. Pri tej priliki pa se nehote spoininjaiiio 25% povišanja draginjskih doklad. pri katerih ie bilo učiteljstvo prezrto in nosebno predzadnje ¦reguladje draginjskih doklad. pri katerih bi bilo učiteljstvo kmalu prezrto — v prvi vrsti po krivdi niinisterijalnih uradnikov v Beogradu, roiakov iz Slovenije, kakor so nam srbskl tovarišl. ki so posredovali v tei zadevi, iavliali !n obsoiali potom svoje*.a časoDisja. Celo vodstvo državnih nameščencev ni prav vedelo, bi li. prištevalo učiteljstvo med državne nameščence ali ne in je kolebalo v teni vp_ ašanju; učiteljs(.vo se ie pa moralo boriti za že zako- nito ptriznane pravice še vedno ob vsaki nriliki na vse strani. Javno maenje državnih nameščencev ni s posebnimi slmpatiiami sprejelo uctdistva v svoje vrste: vcdstvo učiteliskih organizacii in nase glasilo ie ipa kijub t©mu povsem korektna nastopalo naprain javntm narneščencem. Medtem se je pa poiožaj v toliko izpremeniil, da ,ie dosedaj samostoina učiteliska zaveza v I.jubljani postala orgaiiiza.oričen del enotne državne organizaci.ie učirelistva — Udruženia v Beograjik Vsa borba za materijalna .prava učiteiistva je bila sedai prenešena in osredotočena le 'potom centralnega odbora učiteliskega 1'druženja v Beogradu. ki ima nalogo solidarno z ostalirn državnim nradništvom nadaljevati borbo — za nam še vedno skupno — končnoveljavno izjednačenje in izboljšanje materijalncjra in pravnega prava državnih nameščencev. Poleg tega so v učiteljskih organizaciiah stopila v ospredje strokovna. narodn;> in v državni dobrobit potrebna vprašanja. ki so začasno potisnila v ozataje rnaterijalna vrjrašania: v ospredie je .topilo vi>rašanie enotne šolske zakonodaie, vnrašanje notranje r.eorsanizacije šols'.va. vDrašanje prosvetneea narodnega dela učjteljstva in drugo — to so ona vpirašania. iz katerih se kaže bistvena razlika med učiteljskimi in drugimi uradni.škiini organizacijarai (tudi Osrednjo z\-ezo!). katere se povečini pečajo zgolj z rnaterijalnimi vprašanji. brez vsekakih idealnih stremljenj. Obsebiumevno. da so te vezi trdnejše in tesneiše. da se je zaradi niih pridružilo tudi učiteljstvo iz Slovenije svoji stanovski centrali v Beogradu. da se pot.m nje bori za materiialna prava in hkrati tudi za druge ideale, ki.io tesno vežeio ž njo. v dobrobit naroda in dir^ave. Pojavilo se ie tudi materiialno vprašanje OTganizacije. Organizačni davek učitelistva ie poleg stanpvskega še naroden tako ogromen. da ga ne prenaša no- ben stan takega. Poleg tega se učiteljstvo žrtvuie v narodnih organizacijab tudi z delom. kot malokateri del uradni.štva. Breine. ki ga zahteva Osrednja zvez.a od učiteljstva v Sloveni.ii ie letnih 3f).000 K, za svojo centralo pa naj učitdislvo plača še poleg tega štirikratno tako svoto za iste materijalne dobrine. Razumljivo je torej bilo. da se je učitelistvo moralo odločiti samo za eno ceniralo in naravno — za st.anovsko cen•ralo svoje stroke, Udruženje iugoslov. r.čitdjstva. ki šteje do 17.000 članov, tesno Zfdruženih v stanovsikih. strokovnih in prosve.nih smotrih v močno eno.tno ialango. ?>Naš Glas« je dal s svojim pisaniem. kot glasilo Osrednje zveze, samo neposreden povod za obsebiumeven koia__ učiteljstva iz Slovenije. Če objektivno >-Naš Glas« premotri goren.ie razloge tedaj ne mora izrekati slabe kritike nad l^ostopanjem učiteljstva. Učitelistvo si kljub zadnfim- disonancam šteje v svoio dolžnost ostati solidarno z ostalim državnim uradništvom, ker se vedno prišteva k državnemu uradništvu: v «fgat-_gao_r-m ozifn-je ^fimormo se orcanizirati samostoino. iz razlogov kJ saw ffh navaiali zgorai vendar ipa y trdni zavesti skupnih sinotrov in solidarnega nastopa ob vsaki priliki za interese posamsznih skupin ali celote: vsako vprašanje državnega uradništva smatra za svoie viprašanje in vsako akcijo državnega uradništva za svojo akciio!