e 7096 Aft 60090201 OSREDNJ A K N J 1S N l'-' A 5.VILHARJA TRG REVOLUCIJE 1 F-..F 66001 KOPER ■ ril WV rsM Št. 175 (14.571) leto XLIX.__________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA-Drevored24maggioJI - Tel.0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 1300 UR SOBOTA, 3. JULIJA 1993 SOMALIJA / CRN DAN ZA ITALIJANSKI KONTINGENT Trije mrtvi in 22 ranjenih Tokrat so napadalci rabili tudi raketomete -Po 5 mesecih seje porušil mit o »neranljivosti« Italijanov, ki so ga dosegli s korektnim in neizzivalnim obnašanjem do civilnega prebivalstva MOGADIS - Bolečina ob izgubi tovaršev, zaprepadenost, ker se je porušil mit neranljivosti, ki je do sedaj spremljal italijanski mirovni kontingent v Somaliji, in zagrenjenost, ker so jim Somalci na tako krut način odgovorili na dosedanje spravljivo in korektno obnašanje. To so . bili občutki, ki so prevevali pripadnike italijanskega kontingenta po včerajšnjem tragičnem spopadu, ki je terjal 3 mrtve in 22 ranjenih, od katerih tri težje. Nihče ni niti pomislil, da se bo vse tako tragično končalo, ko so vCeraj ob 5.30 po krajevnem Času italijanski vojaki zaceli operacijo »kenguru«, v kateri so pregledali območje ob nekdanji tovarni testenin v severnem delu Mogadiša. Kot vedno so Italijani z zvočniki napovedali prebivalstvu, da bodo zaceli s hišnimi preiskavami. Območje so pregledali brez večjih zapletov, pri tem so zaplenili večjo pošiljko orožja. Z njimi je bila tudi skupina somalskih policistov, ki naj bi pozitivno vlivala na obnašanje civilistov. Ko so Italijani dokončali svoje »prečesavanje«, so se oglasili prvi somalski ostrostrelci. Tokrat pa so se rafalom iz kalašnikovov pridružile tudi težke strojnice, minometi in raketometi. Vojska ni odgovorila s težkim orožjem, saj bi v takem primeru povzročila pravi pokol med civilnim prebivalstvom. Tudi s prihodom okrepitev pa niso bili kos ostrostrelcem, tako da so se vojaki ob kritju oklepnikov in helikopterjev zaceli umikati. Pri tem so Somalci z ročnim raketometom zadeli italijanski goseničar, ki so ga kasneje ameriški ju-rišni helikopterji razstrelili. »To niso bili organizirani borci, temveč nenadzorovani fanatiki«, je zatrjeval neki podoficir, ki je v Somaliji že štiri mesece. V to je prepričan tudi general Bruno Loi, a za Italijo ni važno, kdo je ubil An-drea Millevoia, narednika Stefana Paolicchia in padalca Pasqualeja Baccara, Italija se le vprašuje, zakaj se je to zgodilo. Odgovor ni enostaven, saj je lahko vsakomur jasno, da se je somalska operacija iz humane postopoma spremenila v pravo vojaško operacijo. Italijanskemu kontingentu je s svojim korektnim obnašanjem uspelo vzpostaviti sprejemljive in celo dobre odnose s prebivalstvom, ki pa so jih porušili maščevalni posegi Pakistancev in Američanov po pokolu 23 pakistanskih modrih Čelad. Italijani so v tistih dneh prevzeli nehvaležno nalogo neke vrste tamponskih sil med Somalci in Pakistanci. Da bi bila mera polna, so ponovno zaceli prihajati na dan spori z Američani, za katere je bila italijanska spravljivost do Somalcev nesprejemljiva, tako da so brez predhodnih pooblastil posegali tudi v sektorju, ki je pod nadzorstvom italijanskih sil. Prej ali slej se je moralo kaj zgoditi tudi Italijanom. Ranjena tovariša so v mogadiško švedsko bolnišnico pripeljali s tankom(Telefoto AP) SSZSEuUJJl Moja banka, v žepnem formatu. PMIIMKIIM\M mm Jr* Nedelja 4. julija 1993 ob 18.30 Vrh m Doherdobskem Krasu m DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Matura na trgovski Tudi na trgovskem zavodu Žiga Zois se je včeraj začel ustni del zrelostnih izpitov. Naš poročevalec je sledil pogovorom med dijaki in maturitetno komisijo. stran 3. Deželni svet sprejel predloge sindikatov Med včerajšnjim zasedanjem novoizvoljene deželne skupščine so njeni predstavniki sprejeli delegacijo sindikalistov, s katerimi so razpravljali o hudem gospodarskem položaju v tržaški pokrajini. stran 3. Pevska revija Seghizzi Gorica - V tednu, ki je pred nami se bo v Gorici ppvijala 32. mednarodna pevska prireditev C. A. Seghizzi. V tekmovalnem delu bo sodelovalo sedemnajst zborov. Od 5. do 7. julija bo v Gorici, v sklopu revije tudi mednarodni seminar o zborovskem petju in poučevanju glasbe. stran 5. Ameriški finale V moškem finalu vvimbiedonskega teniškega turnirja za Grand slam bosta igrala Američana Pete Sampras in Jim Courier. V polfinalu je Sampras pokopal Beckerjeve upe po 4. uspehu na tem turnirju, Courier pa je v štirih setih odpravil Šveda Edberga. stran tl H RIM / PO SMRTI ITALIJANSKIH PADALCEV -i Ogorčenost v Italiji Vlada naj poroča RIM - Zaskrbljenost in polemike se stopnjujejo, od kar se je kriza v Somaliji zaostrila in so enote OZN angažiarane v vojnih akcijah proti generalu Aididu. Včeraj pa je kot bomba eksplodirala v političnih krogih novica o spopadih, v katerih so trije italijanski vojaki izgubili življenje, 22 pa je bilo ranjenih. Novice so pronicale zelo počasi. Najprej agencijske vesti o spopadih, v katere je bila vpletena italijanska odprava, nato pa vse bolj dramatična resnica o mrtvih in ranjenih. Glavni vir je bil v prvih urah predvsem ministrski svet, h kateremu so se stekale neposredne informacije iz Mogadiša in ki so jih ministri sproti sporočali novinarjem. Premier Carlo Azeglio Ciampi je, kot navaja uradno sporočilo, prekinil dnevni red dela, da bi vladne kolege seznanil z dramatičnim razpletom. Spopadi v Mogadišu in smrt treh italijanskih vojakov so zaostrili kritičnost italijanske vlade do Ozn in poveljstva mednarodnih enot v Somaliji. To nejevoljo je zunanji minister Andreatta izrazil generalnemu tajniku Boutrosu Ghaliju med sestankom v Ženevi. Odprava Ozn, meni italijanska vlada, mora ohraniti humanitarni značaj in zato mora imeti kot glavni cilj politično rešitev krize. V tem okviru je treba na novo definirati operativne pogoje in per- spektivo italijanske angažiranosti. »Združeni narodi že dalj Časa noCejo slišati italijanskih pripomb,« je očitala ministrica za zdravstvo Maria Pia Garavaglia, minister za prevoze Raffaele Costa pa je dodal, da »moramo imeti tudi možnost odločanja in naše enote ne smejo biti obsojene samo na izvrševanje nalog«. Politične sile, ki zahtevajo naj vlada Cimprej poroča parlamentu, pa so se razdvojile. Na eni strani je Skp, ki skupno z mirovniki, katoliškimi organizacijami in voluntarizmom zahteva takojšen umik italijanskih enot. Podobno je tudi stališče Severne lige. Na drugi strani pa so tisti, ki menijo, da bi bil umik huda napaka. »Med vsemi, ki so prisotni v Somaliji uživamo najveCji ugled. Zato bi naš morebitni umik samo poslabšal položaj,« je menil odgovorni za mednarodne odnose Dsl Piero Fassino. V popolnem sozvočju je načelnik de-mokrščanskih poslancev Gerardo Bianco dejal, da »je treba vztrajati, ob tem pa ustvariti pogoje za večjo varnost«. Republikanci so posvarili pred nevarnostjo polemik, medtem ko so socialdemokrati napadli vse, ki so se pred nedavnim »zgražali nad ravnanjem naših fantov v Mogadišu«. Somalska skupnost v Italiji pa je za nedeljo napovedala manifestacijo pred parlamentom v znak sožalja s svojci padlih vojakov. (VT) RAZGIBANA UMESTITVENA SEJA NOVOIZVOLJENE SKUPŠČINE Deželni svet brez predsednika Miloš Budin prisegel v slovenščini, nekateri videmski predstavniki pa v furlanskem jeziku TRST - Deželni svet je včeraj potrdil izvolitev svetovalcev, ni pa izvolil predsednika in dveh podpredsednikov. V prvih dveh glasovanjih, na katerih je bila za izvolitev potrebna absolutna večina, je največ glasov dobil predstavnik Severne lige Pietro Fontanini. Sejo so odložili pred tretjim glasovanjem, kar je sprožilo ostro polemiko med Ligo, ki je bila za takojšnjo izvolitev predsednika, ter strankami, ki so predlagale in dosegle odložitev seje. Miloš Budin, edini predstavnik slovenske manjšine, je prisegel tudi v slovenščini zvestobo republiki in obljubil, da bo opravljal svoje dolžnosti v korist neločljive blaginje države in naše dežele. Prisega v slovenščini ni povzročila nobenih protestov v sejni dvorani. Niti s strani neofašistov MSI, ki so v preteklosti vedno hrupno reagirali ob vsakršni slovenski besedi. Predsedujoči Gian-franco Gambassini (LpT) je uvodoma povedal, da je italijanščina edini uradni jezik deželne uprave, tokrat pa bo dovolil izjemo in očitno pri tem mislil na Budinov poseg v slovenščini. Nekateri svetovalci Zelene liste in predvsem Severne lige so prisegli tudi v furlanšCini, kar je dober znak, saj konkretno pri C a o večjezični in o veCnarodnostni sestavi novoizvoljene deželne skupščine. Politični položaj na deželni ravni ostaja po včerajšnji seji še precej negotov in skrajno nejasen. Skupščina se bo znova sestala Cez teden dni. Za izvolitev predsednika bo takrat zadostovala le navadna večina. Ni izključeno, da bo deželni svet na koncu izbral manjšinski odbor Severne lige, ki pa še ni predstavila svojega programa. V tem primeru naj bi deželni vladi predsedoval Fontanini. Miloš Budin je na včerajšnji prvi seji deželnega sveta prisegel tudi v slovenskem jeziku (foto Križmančič-KROMA) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Sobota, 3. julija 1993 _______DEŽELNI SVET ŠE BREZ PREDSEDNIKA_ Protesti in polemike že na prvi seji skupščine Voditelji Severne lige zelo kritični do ostalih strank Sandor Tence TRST - Da bo nova zakonodajna doba deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine živahna in nepredvidljiva je dokazala že včerajšnja prva seja skupščine. Svetovalci sicer niso uspeli izvoliti predsednika, na zasedanju pa ni manjkalo presenečenj, polemik in protestov. Ko je predsedujoči Gi-anfranco Gambassini (Lista za Trst) preveč politično obarval svoj pozdravni govor so svetovalci levičarskih sil in Severne lige iz protesta zapustili dvorano. Do polemik pa je prišlo po dveh neuspelih glasovanjih, ko je Liga ob podpori zelenih, furlanskih avtonomistov in republikanca zaman zahtevala takojšnjo izvolitev predsednika skupščine. Večina svetovalcev - od DSL do Komunistične prenove, od skrajne desnice do KD in PSI - je to možnost zavrnila in sklenila odložiti sejo na petek, 9. julija. Pravilnik deželnega sveta doloCa, da je za izvolitev predsednika v prvih dveh glasovanjih potrebna absolutna večina, v tretjem pa je izvoljen kandidat, ki dobi največ glasov. V prvem glasovanju je največ glasov (17) dobil Pietro Fontanini (Liga), za katerega so glasovali vsi svetovalci Bossijevega gibanja, ostale stranke so glasovale za svoje kandidate, mnogi (med njimi DSL) pa so oddali belo glasovnico. V drugem glasovanju je Fontanini dobil tri glasove vec kot v prvem (podprli so ga zeleni), do tretjega odločilnega glasovanja pa, kot rečeno, ni prišlo. Severna liga je s kandidaturo Fontaninija pokazala, da hoče na osnovi volilnih izidov igrati odločilno vlogo v deželni upravi. Njeni voditelji so že včeraj pričakovali prvi uspeh, ki pa jim je spodletel. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali takoj po prekinitvi seje, so glasno obtožili tradicionalne stranke, da so jetniki starega sistema in da se noCejo sprijazniti z novostmi, ki so prišle tako moCno do izraza tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Liga je mnenja, da je predsednik skupščine institucionalna in ne politična funkcija ter da ne pristala na zakulisna pogajanja med strankami, ki se morajo nasprotno odvijati ob belem dnevu in ob navzočnosti novinarjev. Program novega deželnega odbora bodo predstavili šele po izvolitvi predsednika sveta. Svetovalci, ki so se izrekli za odložitev zasedanja, pa so mnenja, da mora biti predsednik skupščine predvsem garant demokratičnega poslovanja skupščine in da mora zato biti odraz cimširše večine. To je v tiskovni noti podčrtala tudi DSL, ki očita Ligi, da bi hotela novega predsednika bremeniti tudi s politično vlogo, ki mu ne pripada. Zadržanje Bossijevih somišljenikov je bilo po mnenju DSL nerazumljivo in demagoško. Ochettova stranka pa bo kljub včerajšnjemu zapletu še dalje vztrajala na poti širšega političnega dogovora z Ligo. 5 0 ■ L E T N I C A PARTIZANSKEGA DNEVNIKA Zgodovino v pravo luč Bogo Samsa Že skoro petdeset let je od dneva, ko sva skupaj z mamo Maro Samso, znano slovensko pisateljico, novinarko in aktivistko kovala v Zgornji Trebuši uvodnik za Partizanski dnevnik. Bil sem tako mlad partizanCek, da se še dobro nisem zavedal, za kaj je šlo v resnici. To je bil prvi osebni neposredni stik s tiskano besedo. Naslednji, povsem drugačen, pa je bil kak mesec kasneje, ko smo z Gradnikovo brigado ščitili doloCen teritorij. Dolga desetletja so minula, da sem izvedel, da je bila široka zaščita pred nemškimi patruljami namenjena obrambi tiskarne »Slovenije« in torej Partizanskega dnevnika, njegovih vezi, javk, kurirskih poti. Pred nekaj leti smo preurejali Primorski dnevnik iz velikega v mali format, v širši, vsebinsko večplasten dnevnik. Pa se je približal Božic, jaslice, božično ozračje in z njim tudi božični simboli. Primorski do takrat ni poznal Božica, vsaj kot verskega dogodka ne. V Partizanskem dnevniku smo našli vzorec, preprosto smo ponatisnili celo prvo stran iz 1944. leta. Vse se je ujemalo, prava mera, širina, verska in človekoljubna čustva, humana človeška slovenska nota, ki je bila značilna za slovenski osvobodilni boj in ki mu je dajala tudi politično trajno vsebino. Vsak Človek, vsak narod, skupnost, človeštvo imajo globoke korenine. Naše, osebne in širše, so partizanske. Povezanost z našo zgodovino je pogosto odločilna za reševanje današnjih stisk in problemov. To pa seveda še zdaleka ne pomeni reševanje sedanjih problemov s takratnimi sredstvi, uporabo takratnih receptov, načina mišljenja in organiziranosti. Nekdanjih bitk ni vec, zgodovina se je odigrala, sedaj je treba ustvarjati novo. Pa vendar tega ni mogoCe uspešno narediti brez stvarne povezave s preteklostjo. Naravnost absurdno in smešno je, ko skušajo slovensko zgodovino pričeti z vojno proti JLA in kot slovenski zgodovinski spomin kvečjemu navesti še pred štiristo leti iz-vojevano zmago pri Sisku. Ali celo vse skupaj povezati s spominom poraza belogardistov na Turjaku. Del slovenske moderne politike je zašel v slepo ulico nepriznavanja svoje stvarne zgodovine, prikazovanja bojev med rdečimi in Črnimi na nezgodovinski način, iskanja nicje poti, kot da te zgodovine ne bi bilo. Primorski dnevnik je nadaljevalec Partizanskega dnevnika, kot je to tudi njegov siamski dvojček slovenski novi sveži veter Republika. Ljudskost in osnovna humana usmeritev, demokratična in napredna, so njih skupne značilnosti, edina osnova in pogoj za uspeh pri bralcih, na trgu v novih pogojih konkurenčnega spopada. Vse se je spremenilo, ker se je moralo spremeniti prav zato, da se ohranijo in utrde osnovne vrednote slovenske zgodovine in naše zmagovite preteklosti. To ni absurd, ali sprenevedanje, je prav obratno izpopolnjevanje dveh osnovnih življenjskih zahtev: trdne povezanosti s svojimi koreninami in stalnega pogleda naprej v bodočnost. Takšen je bil Partizanski dnevnik in takšen mora biti Primorski dnevnik in vseslovenski dnevnik Republik. mriHNSKI DNEMK 50 letnica ustanovitve VABI NA LJUDSKO SLAVJE SOBOTA 3. julija ob 18.00 - Otvoritev razstave o partizanskem tisku ob 19.00 - Odbojkarska tekma VALPRAPOR - SOČA ob 21.00 - Ples z ansamblom LAPOS NEDEUA 4. julija ob 18.30 - Uvodni pozdrav: KARLO DEVETAK Predsednik SKGZ za Goriško Slavnostna govora: KLAVDIJ PALČIČ Predsednik SKGZ SERGIJ PELHAN Minister za kulturo R Slovenije Nastopata: TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PIHALNI ORKESTER KRAS IZ DOBERDOBA ob 21.00-Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET NOVICE rl UMESTITVENA SEJA PO PARLAMENTARNI BITKI Papež v bolnišnici na rutinskih pregledih RIM - Papež Janez Pavel H. je sinoči odšel v rimsko polikliniko Gemelli, kjer je bil 17. julija lani operiran za odstranitev tumorja v začetnem sta-diu. Tokratna hospitalizacija cerkvenega poglavarja naj bi po virih iz Vatikana sodila v okvir normalnega kliničnega nadzorovanja njegovega zdravstvenega stanja. Prispevki iz programa EGS »Renaval« TRST - V okviru izvajanja programa Evropske gospodarske skupnosti za proizvodno preusmeritev ladjedelništva v krizi, ki nosi naziv Renaval, lahko deželna uprava malim in srednjim industrijskim podjetjem v tržaški in goriški pokrajini podeli prispevke v višini 55 odstotkov globalnega stroška za specialistično konzulent-sko službo. Gre za konzulence, ki zadevajo v prvi vrsti izboljšanje organiziranosti podjetja, racionalizacijo in inovacijo proizvodnih procesov in uvajanje nove tehnologije. Prispevke lahko prejmejo tudi konzulentske ustanove in družbe, in sicer pod pogodjem, da njihove iniciative služijo skupini podjetij in da so posebno pomembne za proizvodni sistem. Rok za oddajo prošenj za prispevke (izpisanih na legalnem papirju) bo nepreklicno zapadel 31. julija, obrazci pa so na voljo pri deželni direkciji za industrijo, Ul. Trento 2 v Trstu. Dnevnik TriesteOggi danes spet v kioskih TRST - Tržaški dnevnik TriesteOggi bo danes po dveh dneh odsotnosti spet izšel. Sindikalna skupščina novinarjev je namreč sklenila, da začasno preklice stavko, ki je bila napovedana tudi za včerajšnji dan, in sicer potem, ko se je založnik obvezal, da bo izplačal plače za maj in junij z zadevnimi socialnimi prispevki vred. Ob tem je bila do ponedeljka zamrznjena odslovitev tiskarskega osebja. Jutri bo namreč srečanje na zvezi industrijcev, ki bi znala biti velikega pomena za nadaljnjo usodo tega Časopisa. Izlet v Postojno s staro »litorino« TRST - Prostovoljci železničarskega muzeja na Marsovem polju v Trstu bodo priredili v soboto, 24. julija, celodnevni izlet v Postojno na krovu starega vlaka, znanega kot »litorina«. Vlak bo odpotoval ob 8. uri z železniške postaje na Marsovem polju, vrnil pa se bo okrog 20.40. Spored predvideva ogled Postonjske jame in Predjamskega gradu. Urejeno bo za prevoz z avtobusi, kakor tudi za kosilo v značilni restavraciji. Prireditelji obveščajo javnost, da bodo v soboto, 7. t.m., pripravili izlet s starim vlakom po »neznanih tržaških tračnicah«. Interesenti naj se za informacije in vozovnice obrnejo na Železničarski muzej v Ul. G. Cesare 1, tel. 040/3794185, in to vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. ure. Dežela: nasmejani in zelo otožni obrazi V skupščini vlada povsem novo vzdušje TRST - Volilci so 6. junija obrnili stran v zgodovini deželne uprave. Kakšna bo ta stran še ni popolnoma jasno, zakonodajna doba deželnega sveta pa se je začela v popolnoma novem vzdušju. Prej se je še pred volitvami dobro vedelo, kdo bo predsednik odbora, katere stranke ga bodo podpirale, kdo bo v opoziciji, kdo se bo prepiral itd. Zdaj se je vse spremenilo, glavni akter te politične revolucije bo nedvomno Severna liga. Bossijevi pristaši so vsaj včeraj dokazali, da so različni od svojih napadalnih in stalno jeznih somišljenikov v Lombardiji, Piemontu in Venetu. So mirnejši in (to je vsaj vtis) preudamejši in, kot kaže, zelo vezani na furlansko poreklo. Združuje pa jih velika notranja disciplina, ki že meji na popolno pokoravanje nadrejenim. Če je na vsedržavni ravni vsa politika Lige v rokah senatorja Bossija, zagovornika stroge notranje hierarhije, ki ne mara kritikov in oporečnikov, sta pri nas njena nesporna voditelja poslanec Visentin in tržaški pokrajinski tajnik Belloni. Edinole onadva vzdržujeta stike z ostalimi strankami in z novinarji. Visentin se je včeraj tudi improviziral načelnika skupine, ko je iz klopi, ki so namenjene občinstvu, glasno in brez sramu pozival še negotove somišljenike-svetovalce, da med Gambassinijevim posegom zapustijo dvorano. Ge so bili ligaši ( povsem upravičeno) zadovoljni, so bili nekateri nasprotno otožni in zelo tihi. Posebno demokristjani in zdesetkani socialisti, ki so bili do včeraj politično gledano gospodarji deželne uprave, volilci pa so jih zelo strogo kaznovali. Mnogi novinarji in drugi obiskovalci deželne palače so jih dolga leta Častili, včeraj pa je bila vsa pozornost uprta v Ligo in v njene še neznane predstavnike. Umestitvene seje se je udeležilo 59 svetovalcev. Odsoten je bil le demokristjan Compagnon, ki je v zaporu in ki ga včeraj ni nihCe uradno opravičil... (S.T) Slovenska komponenta SKR o zajamčenem zastopstvu Poziv manjšinski skupnosti, da konkretizira svoj pritisk TRST - Rezultate parlamentarne bitke za zajamčeno zastopstvo narodnih manjšin, predvsem slovenske, je proučila tudi slovenska komponenta SKP. Podrobno poročilo je podal Stojan Spetič, ki je od vsega začetka od blizu sledil zaderi in aktivno posegel s svojimi predlogi in sugestijami pri parlamentarnih skupinah SKP in se večkrat pogovarjal s predstavniki manjšinskih strank. Spetič se je o zadevi pogovarjal tudi z ministrom za ustavne reforme Elio in s poročevalcema v obeh vejah parlamenta Salvijem (DSL) in Mattarello (KD). SKP je od vsega začetka zagovarjala naCelno rešitev, je rečeno v tiskovnem sporočilu stranke, se pravi dodelitev enega mesta v zbornici in enega v senatu za slovenskega kandidata, ki bi dosegel najboljši rezultat. Pripadlo naj bi mu zadnje mesto iz proporCne korekture v deželnem oziroma med-deželnem okrožju. Žal je bil popravek SKP zavrnjen z glasovi močnejših strank in je naletel na podporo samo pri manjšincih. Spetič je vsekakor poudaril, da boj za zajamčeno zastopstvo s tem ni končan. SKP bo zadevo sprožila v dvodomnem odboru za ustavne reforme, saj je bilo rečeno, da ne gre za nasprotovanje manjšinam, ampak da je treba zadevo urediti z ustavno spremembo. Upati je -komentira Spetič - da se ostale demokratične sile tokrat je bodo skrivale za formalnimi izgovori in bodo podprle stališče, vredno omikanih evropskih držav. Sele ko je spoznala, da načelo o zajamčenem zastopstvu ne bo prodrlo v tej fazi, je SKP pristala na obravnavo drugačne rešitve, ki zadeva razmejitev volilnih okrožij, v katerih strnjeno živi manjšina. Pri tem pa je nenehno opozarjala, da je to možno samo ”v opreki” z ostalimi kriteriji, kot so številčnost (200 tisoC prebivalcev!) in pokrajinske meje. Spetič je z zadovoljstvom vzel v vednost, da so se ostale demokratične sile, predvsem DSL, premislile in podprle to zahtevo, pogumneje pa bi ravnale, če bi sprejele tudi tretji komuni- stični popravek, ki je določal prisotnost predstavnika narodnih manjšin v vladnem odboru, ki bo zadolžen, da določi meje volilnih okrožij. Kajti od tega odbora bo pravzaprav odvisno, ali je zadevno določilo zares manjšinam v prid, ali le pesek v oci. Pac pa je obsodbe vredno - nadaljuje Spetič- da podobno kot v senatu ni bilo opaziti občutljivosti za manjšine v poslanski zbornici. Boj bo treba torej nadaljevati, saj je razsežnost volilnih okrožij za zbornico bližja potrebam narodnih manjšin in bi pri volitvah za zbornico bilo tudi Slovencem lažje priti do lastnega predstavništva, kljub omejevalnim pravilom nove zakonodaje. Vsekakor se bo zakonodajna doba nadaljevala vsaj še leto dni in v tem Času lahko parlament, Ce je le dobra volja, odobri tudi ustavno spremembo o zajamčenem zastopstvu. Upati je -zaključuje Spetič - da bo manjšina sedaj konkretizirala svoj pritisk in da jo bo pri tem zares podprla tudi matična Slovenija. GLASBA / PRESENETLJIVA ZDRU2ITEV NEVVVORŠKE SKUPINE PO ČETRT STOLETJU Izjemno: Velvet Underground jutri v Passarianu VIDEM - Tudi na glasbenem področju se pojavljajo Čudeži, za katere so vsi upali, toda jih nihCe ni pričakoval. Brez večjih napovedi so se 1. junija na koncertu v Edinburgu na Škotskem po triindvajsetih letih ponovno združili začetni elani slavne skupine Velvet Underground. Lou Reed, John Gale, Sterling Mo-risson in Maureeen Tucker so se po uspelem »shodu petdesetletnikov« odločili, da bodo tudi nam, sinovom in hčeram njihove generacije, omogočili ogled njihovega nastopa. V okviru serije koncertov, ki jih v teh tednih imajo po Evropi, bodo nastopili tudi v naši neposredni bližini in sicer v ne- deljo v Vili Manin. »Približno vsakih petindvajset let se jaz in John Gale zmeniva za kakšen skupen načrt, in ta je najboljši način, da se nam pridruži tudi Sterling (Morisson).« S temi besedami je Lou Reed pred škotskim nastopom odgovoril na vprašanja novinarjev, kako je sploh prišlo do združitve skupine Velvet Underground. Vse skupaj se je zaCelo v New Yorku daljnega leta 1964. Kitarist Lou Reed je spoznal valežana John Galeja, ki se je v ameriškem mestu učil viole. Skupaj z Reedovim univerzitetnim prijateljem Sterlingom Morissonom (trobenta in kitara) in bobnarjem Angusom MacLise sta posnela malo ploščo z naslovom The Ostricht. Leto kasneje so vsi skupaj ustanovili skupino Velvet Underground, ki je v kratkem postala ena od temeljnih skupin rock glasbe. Bobnarja Angusa MacLise je že nekaj mesecev kasneje zamenjala Maureen Tucker, in s to sestavo bo band nekaj let prednjačila na alternativni newyorški sceni. V taki sestavi bomo lahko jutri poslušali skupino Velvet Underground tudi v naši deželi. V nekem lokalu v Greenvri-ch Villageju jih je spoznal kralj pop arta Andy Warhol, ki bo nekaj let njihov vodja in mentor na takrat zelo plodni glasbeno-umetniški new-yorški sceni. Skupaj so sodelovali na nekaterih multime-dialnih načrtih, Warhol jim je predstavi mlado nemško pevko Nico. Leta 1967 so izdali prvi album The Velvet Underground and Nico, naslovnico katerega (banano) je narisal sam VVarhol. Njihova glasba je bila mračna, ostra, skoraj ciniCna, strogo alternativna. Dnevnik Los Angeles Times jo je označil za rock and roli, ki spominja na vzdušje Berlina v tridesetih letih. Decembra istega leta je skupina izdala drugo plošCo White light/VVhite Heat, na kateri je še pela Nico, ki le nekaj dni kasneje zapustila skupino, da bi stopila na samostojno glasbeno pot. Nico je pred nekaj leti nastopila tudi na gradu v Gorici, pred trema letoma pa na žalost umrla. Tudi John Gale je poCasi ubral svojo pot; Velvet so izdali še nekaj plošč, The Velvet Underground (1969), 1969 live (1970) in nekaj drugih, nakar se je skupina dejansko razšla.. Lou Reed in John Gale sta v vseh teh letih zelo uspešno, vsak po svoji poti, nadaljevala svojo kariero. Po VVarholovi smrti sta skupaj posnaela plošCo Songs for Drella, ki sta jo posvetijo svojemu bivšemu mentorju, nakar sta se znova ločila. Gale je bil klasični glasbenik, Mo- risson talentirani trobetac, Tucker je v svoji mladosti igrala klarinet, Reed je prihajal iz izkušenj skupin, ki so se pretepale in igrale po lokalih. Kaj jih je vezalo, je še danes neznano. Zanimali so se za isto glasbo, vsak s svojega zornega kota in s svojimi izkušnjami, vendar preprosto in spontano. Se danes ni nikomur uspelo ponoviti istih zvokov in istega pathosa, zato pa imamo jutri na dvorišču Vile Manin ob 21. uri edinstveno priložnost, da prisluhnemo glasbeni združitvi, ki bi jo prekosila le sedaj že »nemogoča« združitev Beatlesov ali VVhojev. ALEŠ VVALTRITSCH TRST Sobota, 3. julija 1993 DEŽELA / SINDIKATI V PALAČI NA TRGU OBERDAN MATURA / ZAČETEK USTNIH IZPITOV NA TRGOVSKEM TEHNIČNEM ZAVODU Deželni svetovalci solidarni z delavci Načelniki skupin naslovili poziv na vlado in grupo IRI Geometer med stopnicami in hruškami, ki mešajo beton Prisostvovanje izpraševanjem zna biti tudi sila poučno Delavci pred deželno palaCo (foto Križmančič/KROMA) Predstavniki delavskih svetov podjetij v krizi in sindikalnih organizacij, ki so včeraj manifestirali pred deželno skupščino, v kateri se je prvič sestal novoizvoljeni deželni svet, so dosegli prekinitev zasedanja in sestanek z načelniki svetovalskih skupin in predstavniki političnih sil. Sindikalisti so sogovornike seznanili s svojimi predlogi za ladjedelništvo, jeklarstvo, pomorstvo, gradbeništvo, pristaniške dejavnosti in nasploh za rešitev gospodarskih problemov, ki pretresajo tržaško pokrajino in vso deželo. Gre za krizo strukturne narave - so poudarili - ki nujno zahteva močnega deželnega sogovornika za soočanje z rimsko vlado. Deželno vlado je zato treba sestaviti takoj, ena od njenih prvih nalog pa mora biti oblikovanje enotne strategije za podjetja z državno udeležbo. V imenu PSI je sindikalistom odgovoril Fer-ruccio Saro, ki je hkrati pristojni deželni odbornik in ki je opozoril na komaj objavljen deželni zakon za Tržaški Lloyd in na potrebo po vstopu novega zasebnega partnerja v Skedenjsko železarno. Načelnik svetovalske skupine Severne lige Matteo Bortuzzo je delavcem izrekel solidarnost in obljubil, da si bo njegova stranka prizadevala za Čimprejšnjo dosego operativnosti nove zakonodajne dobe. Po besedah demokristjana Cristiana Degana silijo k Cim prejšnjemu sklicanju deželne konference o državnih udeležbah tudi vinkulacije EGS, konferenca pa mora privesti do konkretnih izbir in določitve prioritet. Fau-sto Monfalcon (SKP) je izjavil, da ni mogoče dajati jamstev o hitri sestavi deželnega odbora, medtem ko je po besedah zelenega Paola Ghersine takoj po umestitvi svetovalskih skupin potrebno pripraviti vse potrebno za sklicanje konference o državnih udeležbah. Tu- di Miloš Budin (DSL) je izrazil solidarnost z delavci in podčrtal pomembnost Čimprejšnjega oblikovanja stabilne deželne vlade. Za liberalca Alda Ariisa je gospodarski položaj v deželi na-splošno zelo slab, tako kot tudi zaposlitvene perspektive, zato bodo nujne tudi boleče izbire. Za misovca Giacomellija je treba prepričati Rim, da se Trst nahaja v izrednih razmerah, za listarja Antonioneja politični problemi ne bi smeli bremeniti delacev, medtem ko je republikanec D’Or-landi zagotovil prizadevanja svoje stranke za hitro sestavo moCne deželne vlade. Srečanje politikov in sindikalistov je dobilo epilog na sestanku načelnikov svetovalskih skupin, ki so soglasno sprejeli dokument, naslovljen na rimsko vlado. V njem je rečeno, da se deželni svetovalci strinjajo z zahtevo sindikatov po Čimprejšnjem začetku posvetovanj z vlado in z grupo IRI, ki se jih bo uradno udeležila tudi Dežela. V tem mi slu - zaključuje dokument -novoizvoljeni svetovalci FJK odločno pozivajo predsedstvo vlade in grupe IRI, naj cimprej storita vse potrebno za izvedbo predvidene konference o državnih udeležbah v Trstu. Marjan Kemperle Iz slike ni razvidno, a črnobradi profesor in dijak se pogovarjata o betonu (f. KROMA) Ustni izpiti se res pouCni. Ko jim slediš, se lahko marsičesa naučiš. Na primer: da sta za stopnice bistveni višina in globina; da je 16 centimetrov najbolj primerna višina za stopnice; da šteje stopniSCna rama največ po 14 stopnic. Zakaj? Zaradi varnosti vendar; Ce se nam na stopnišču spodrsne in pademo, se po 14 stopnicah ustavimo na stopnišCnem presledku. Ko bi bile sto-pniscne rame daljše, bi bili morebitni padci gotovo hujši. Vse to se je bilo mogoče naučiti ob poslušanju odgovorov dijaka 5. razreda oddelka za geometre med včerajšnjim prvim dnem »izpraševanj« na trgovskem tehničnem zavodu Zois. Marko se na gradbeništvo razume, morda celo bolj kot na italijansko literaturo, ki si jo je bil izbral kot prvi predmet ustnega izpita. Ostanimo zato kar pri gradbeništvu. »Kako bi betonirali plošCo?« ga je vprašal Cr-nobradi profesor. »Sam ali s hruško.« »Kako je boljše?« »S hruško.« »Zakaj?« »Ker porabimo za betoniranje manj časa in betoniramo vse naenkrat. Ce se poslužimo majhnega mešalnika, se beton nekje prej posuši kot drugje.« »Kako pripravimo beton?« »S cementom, ki ga s silosov spuSCajo v hruško, z vodo iz rezervoarjev in agregati, ki jih tekoči trak nosi v hruško. Ta beton je bolj suh, dokončno pa ga zmeša hruška sama.« Hruška, o kateri je bil govor, seveda ni soCni poletni sadež stožčaste oblike, paC pa tovornjak z veliko vrtečo se votlo napravo hruškaste oblike (od tod tudi ime), ki služi za prevažanje betona. Marko se je skratka dobro spoznal na beton. Pravilno je tudi povedal, da poznamo veC vrst betona: beton 100, beton 150; za gradnjo hiš bomo uporabili beton 250; beton 400 je poseben, specialni beton. Črnobradi profesor je bil lahko zadovoljen z dijakovim znanjem, Marko seveda tudi. Pri prvem predmetu, italijanščini, se je tekoči trak kandidatovega znanja vrtel malce počasneje. Sprva je bil na vrsti D’Annunzio. Dijak je omenil njegove »geste« (polet na Dunaj, pohod na Reko, potopitev sovražne ladje), ko je omenil, da je pristopil k fašizmu, pa je hotela profeso- rica živordečih ustnic izvedeti Se, kateri drugi italijanski književnik je pristopil k fašizmu in imel tudi faSistiCno izkaznico. »Pascoli?«, je odgovoril skoraj vprašujoče. »Ne, a začenja s Črko ”P“.« Premišljevanje. Naposled: »Pirandello.« »A kasneje se je oddaljil od fašizma,« je pojasnil Marko. »Zakaj se je opredelil za fašizem?«, je vrtela profesorica. »Ker je mislil, da bo to zdravilo, s katerim bo mogoče ozdravili slabosti družbe.« »Kako gleda Pirandello na družbo?« Koncentracija. »Kateri roman je značilen za njegov pogled na družbo?« Molk. »II fu...« »Mattia Pascal«, je dopolnil kandidat profeso-ricino pomoč. Marko je bil seznanjen z vsebino tega dela. Po Pirandellu je prišla na vrsto prava književniska brigada: Pascoli, Svevo, Quasimodo, Saba, Mon-tali (»Montale«, ga je popravil notranji elan...), Ungaretti. Njegovi Soldati (»Si sta come d’autunno sugli alberi le foglie») so bili včeraj aktualni, pa Čeprav dijaku Se na misel ni moglo priti, kaj se tisti Cas dogaja Sirom po svetu. Zanj je bila vCeraj, ob tisti uri, matura vse. Z velikim zadovoljstvom je zato sprejel vest postavnega profesorja, da je naloga v slovenščini pozitivna in da se je -kljub manjšim stilnim nepravilnostim in sistematičnemu izpuščanju vejic - »primerno razpisal«. Drugače je bilo z nalogo iz cenitev: brkat profesor, ga je seznanil, da je naloga »malce nametana, skromna«. Marko se ni zbal take ocene: skušal je »popraviti« nekaj kiksov in že se je njegova ura iztekla. Pred odhodom je predsednici komisije »razkril«, da ga sedaj Čaka vojaška suknja. Upajmo, da bo lažja od tiste, ki jo je nosil Ungaretti... POLEMIKA KD / SREČANJE V RIMU DRUŽBA / SV IVAN NESREČA / VCERAJ V MILJAH NOVICE Martinazzoll: slab za Trst Tajnik KD bo osebno sledil vključevanju Trsta v širše pobude Dan solidarnosti in sodelovanja Izkupiček srečanja bodo namenili otrokom iz Vrlike v Krajini Enajstletna deklica padla s kolesa in se hudo ranila Sprejeli so jo v katinarski bolnišnici Bressanovo pismo v zvezi s prevodi maturitetnih nalog Gospod direktor, v zvezi s člankom »Za ministrstvo so prevodi pravilni!« z dne 29. junija, Vas vljudno prosim, da objavite pojasnilo: nikoli nisem izrekel sodbe o prevodih letošnjih maturitetnih naslovov v slovenščino, ki mi jo pripisujete. Res pa je (kot sem vCeraj potrdil Vašemu sodelavcu po telefonu), da sem dne 25. junija izrazil dr. Petruzzijevi - ob mnenju o prevodih -svoje presenečenje ob neravnovesju med naslovi, članki in poudarkom (sedemkolon-ski naslov »Sramota na maturi«; »Minister naj se opravičil«) in vzrokom, ki naj bi jih motiviral; izrazil sem ji tudi svojo solidarnost ob tako pretirani in - kulturno -vznemirjujoči razburjenosti. S spoštovanjem Prof. Amaldo Bressan Krščanska demokracija bo pozorno sledila problemom Trsta, se zlasti pa tistim vprašanjem, ki imajo državno in mednarodno razsežnost. Tako je zagotovil tajnik KD Mino Mar-tinazzoli tržaškemu pokrajinskemu tajniku Silvanu Magnelliju, s katerim se je včeraj sreCal, da bi preučil najakutnejše probleme mesta. Iz sporočila vsedržavnega tajništva KD izhaja, da sta Martinazzoli in Magnelli namenila največ pozornosti prav problemom, ki imajo državno in nadržavno razsežnost. V tem okviru je Martinazzoli zagotovil, da bo strankino tajništvo ponudilo vladi v razmislek svoj predlog za rešitev problemov. Martinazzoli naj bi tako osebno sledil - zagotavljajo na Jezusovem trgu - vključevanju Trsta v srednjeevropske pobude, gospodarskemu o-vrednotenju mesta kot italijanskemu in evropskemu srediSCu, reformi in upravljanju pristanišča. Posebno pozornost so nadalje namenili tudi odnosom Trsta z bivšimi jugoslovanskimi republikami in Se zlasti zaščiti italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, vprašanju odškodnine za dobrine beguncev, kulturnemu sodelovanju z Ljubljano in Zagrebom in na sploh vsem problemom, ki sodijo v okvir pogajanj s sosednima republikama. Dan vseh solidarnosti - ta naslov je izbralo Združenje Franco Basa-glia za včerajšnjo prireditev v parku bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Organizatorji so želeli z njo nuditi možnost skupinam, ki se zavzemajo za mednarodno sodelovanje in za razvoj mednarodne solidarnosti, da se medsebojno srečajo in skušajo dobiti nove poti za delovanje na tem humanitarnem področju. Njihova prizadevanja so pri nas predvsem osredotočena na nudenje pomoCi tujcem, priseljencem in pribež-nikom iz krajev, ki jih je previharil konflikt v bivši Jugoslaviji. Popoldanskega srečanja se je med drugimi udeležil tudi deželni svetovalec Emilije Ro-magne Mario Tommasi-ni, ki je predstavil knjigo Hitler e buono e vuol be-ne ali’ Italia (Hitler je dober in ima rad Italijo). V knjigi so zbrani spisi italijanskih šolarjev od leta 1930 do sedanjega Časa, iz njih pa odseva zanimiv pogled na italijansko zgodovino in družbeno dogajanje. Predstavitve se bosta deležila tudi avtorja, odgovorni urednik Gazzette di Parma Bruno Rossi in novinarka Paola Pastacaldi. V večernih urah so bili na sporedu koncerti klasične in rock glasbe ter predvajanje filmskih posnetkov pevke Marie Callas. Sredstva, ki so jih zbrali na prireditvi, bodo dodelili otrokom zavoda Vrlika iz Krajine. Včeraj popoldne se je v Miljah pripetila huda nezgoda, v kateri se je resno ranila mala deklica. Gre za 11-letno Cri-stino Furlan, stanujočo na Drevoredu XX septembra v Trstu, ki se zdaj zdravi na nevrokirurškem oddelku kati-narske bolnišnice. Do nesreče je prišlo nekaj po 16. uri v starih Miljah, točneje na vzpetini Vanisella. Dekletce se je vozilo na kolesu po strmi poti, ko so mu zavore iz še nepojasnjenih razlogov odpovedale blizu hišne številke 10. Kolo je naenkrat pridobilo znatno hitrost in se ustavilo šele potem, ko je silovito trčilo v kamnito stopnišče. Cristina jp ob tem padla na tla ter se moCno udarila v glavo in v desni bok. Na kraj nesreče je nemudoma prihitel rešilec RdeCega križa in ponesrečeno dekletce odpeljal v katinarsko bolnišnico. Ranjenko so po prvih pregledih na oddelku za hitro pomoC sprejeli v zdravniško nego na nevrokirurškem odelku. Zvedeli smo, da je njeno stanje resno, drugih informacij pa nam iz bolnišnice niso hoteli posredovati. Upoštevati je namreč treba, da v zadevo niso posegli policaji in niti karabinjerji, v kolikor gre za nesrečo brez krivde drugih oseb. S tem pa je tudi zmanjkal običajni vir za Črnega kronista. Seveda pa vse to nic ne pomeni v primerjavi z zdravjem male Cristine. Tudi duhovnik Volta odklonil vabilo Sardosa Albertinija Tudi duhovnik Mario Vatta je - podobno kot baron de Banfield - odklonil sodelovanje v pokrajinski upravi predsednika Sardosa Albertinija Ustanovitelj skupnosti San Martino al Čampo je v včerajšnjem pismu predsedniku Pokrajine dal v bistvu razumeti, da nima nic skupnega z novim odborom, ki ga bodo uradno predstavili danes dopoldne ob 11. uri. De Banfield pa je odrekel sodelovanje iz zdravstvenih razlogov. Delovanje urada o zemljiški knjigi Vodstvo uradov, v katerih so na ogled zemljiške knjige, sporoča, da bodo slednji odprti od 9. do 10.30 za predstavitev raznih prošenj, od 9. do 11.30 za konzultiranje zemljiške knjige in za vse druge operacije, ki so s tem povezane. Ta umik bo veljal od ponedeljka do petka, zaCel pa se bo 12. t.m., te-gapa se bodo držali vsi deželni uradi (v Gorici, Tol-meCu, Trstu, Vidmu, Cervinjanu, Krminu, Gradišču, Tržiču in v Tablju). Promenadni koncerti godbe “Verdi11 Mestna godba “Giuseppe Verdi" bo tudi letos poskrbela za vrsto promenadnih koncertov, ki so namenjeni predvsem tistim osebam, ki v poletnem obdobju ostaneju v mestu. Godba bo nastopila vsak ponedeljek, ob 20.30 na Trgu Unita, prvi koncert pa je predviden za 12. t.m. DAVEK ICI / ROK ZAPADE 19 T. M. Položnice tržaške občine naj prejemniki preverijo Kot je znano, je treba v obdobju od 1. do 19. julija plačati 90 odstotkov občinskega davka na nepremičnine (ICI). Tržaška občinska uprava je v teh dneh razposlala po domovih položnice, da bi davkoplačevalce opozorila na to obveznost, oziroma da bi jim jo olajšala spoštovati. Kot beremo v tiskovnem poročilu tržaškega občinskega urada, pa bi se znalo primeriti, da so omenjene položnice zgrešene. Lahko so bile naslovljene tudi ljudem, ki niso dolžni plačati tega davka. Občinski uradi so namreč položnice poslali ljudem, ki so zabeleženi na tako imenovanem »elektriškem katastru«, se pravi na popisu uporabnikov električne energije. Toda ti seznami ne sovpadajo nujno z davkoplačevalci ICI in sploh niso najbolj natančno ažurirani. Tržaški občinski tiskovni urad nadalje poudarja, da so položnice same po sebi le koristen pripomoček, a ne predstavljajo nobene obveze. Zato tisti, ki niso dolžni plačati davka ICI, te položnice lahko vržejo preprosto v koš, seveda Ce so jih prejeli. VARSTVO NARAVE / NAPOVED BOJKOTA NORVEŠKE Greenpeace za zaščito kitov Organizacija Greenpeace, »Zeleni mir«, je napovedala vojno Norveški. Mednarodno naravovarstveno gibanje, ki se že leta ukvarja z varstvom okolja in zaščito živalskih vrst, je vCeraj napovedalo povsod v Evropi, tudi v Trstu, na tiskovni konferenci tržaških predstavnikov organizacije, bojkot norveških izdelkov in turizma v to skandinavsko deželo. Vzrok je odločitev Norveške, da bo spet lovila kite, to se pravi živali, ki so, po mnenju Green-peaca, hudo ogrožene zaradi vse bolj onesnaženega okolja in zaradi lova, ki tem velikanskim sesalcem ne omogoča normalnega razmnoževanja. Veliki kiti, o katerih smo brali v pustolovskih zgodbah so že izginili. Tudi zato, ker traja brejost 24 mesecev, število kitov vztrajno pada. Greenpeace bo v Italiji predvsem bojkotiral porabo polenovke, saj je ta posušena in slana riba najpomembnješi norveški izvozni izdelek. V letu 1992 so izvozili približno 13 tisoč ton polenovke za veC kot 143 milijard lir. Čeprav Norveška ne upošteva mednarodne prepovedi lova na kite, je zanimivo predvsem to, da je glavni porabnik tega mesa Japonska, kjer je mogoCe odšteti 180 tisoč lir za tovrstno kosilo ali večerjo. Bojkotiranja japonskih izdelkov doslej še niso omenili. MogoCe se lažje odpovemo polenovki kot videoregistra-torjem. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% . Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ____GLEDALIŠČE / PONUDBA SKUPINE USTVARJALCEV IN TKB_ Roletno Srečanje - igra o neizpolnjenih željah Razgovor z Mariom Uršičem, ki je igro napisal, priredil in režiral Breda Pahor Srečanje gledaliških ustvarjalcev z občinstvom, srečanje dveh zrelih, nekoliko razočaranih oseb, srečanje nas vseh z našim jezikom: toliko in še več pomenov ima lahko Srečanje, gledališka predstava, ki so jo kot poletno ponudbo v sušnem obdobju - Slovensko stalno gledališče je namreč odpovedalo predvideno poletno predstavo - pripravili režiser Mario Uršič in igralca Miranda Caharija in Livio Bogateč. K uresničitvi gledališkega projekta, pri katerem kot organizator sodeluje Ars nova, je odločilno pripomogla Tržaška kreditna banka, ki je tako omogočila nekajkratno poletno Srečanje. Prvo bo na sporedu v četrtek, 8. julija na dvorišču Partizanskega kluba v Boljuncu (vstop samo z vabili), že naslednji večer bodo igro ponovili v istem kraju (vstopnice bodo v prosti prodaji), nato pa bodo predstave še na Proseku, v Bazovici in v Benečiji, zelo verjetno pa bo nekaj ponovitev tudi na Goriškem. Toliko o razlogih in uresničevanju projekta, vendar zakaj prav Sre- Orkestru Synthesis 4 pokal mesta Pulj Harmonikarski orkester Synthesis 4 je pravkar sklenil letošnjo sezono z novim odličnim uspehom, in sicer z zmago velikega pokala mesta Pulj, ki ga je te dni osvojil na 25. mednarodnem tekmovanju hramonikarjev v omenjem istrskem mestu. Pod vodstvom dirigenta Claudia Furlana so člani tržaškega orkestra, ki deluje pod okriljem Glasbene matice, dosegli najvisje dodeljeno število točk (97 stotink) in se tako uvrstili na vrh lestive v kategoriji harmonikarskih orkestrov. Poleg uspeha Synthesis 4 gre omeniti tudi udeležbo na tekmovanju nekaterih mladih solistov iz razreda Claudia Furlana, ki so se kar dobro uveljavili v dokaj zahtevni konkurenci. Prvo mesto harmonikarskega orkestra še dodatno opomenja dejstvo, da je za letošnje tekmovanje v Pulju skupina predstavila praizvedbi dveh sodobnih izvirnih skladb, ki sta ju izrecno za Synthesis 4 ustvarila dva ruska skladatelja. (dam) čanje in za kakšno Srečanje pravzaprav gre? »Nujno je bilo izbrati oziroma najti igro, v kateri nastopa malo oseb in ki ne zahteva posebnih scen, saj igramo v naravnem okolju, kajti poletne predstave morajo biti z raznih vidikov agilne, hitro »prenosne«. Igra pa je nastala po motivu Turrinijeve enodejanke Jožef in Marija, delo sem poznal in bilo je primerno za priredbo,« je razložil Mario Uršič, ki je igro tudi jezikovno priredil in režiral. Tekst je priredil našim razmeram in dogajanje presadil med naše ljudi, ki uporabljajo svoje domače narečje, kateremu pa so že primešali izraze iz vsakodnevne rabe in s televizije. V originalu je jezik bolj robat, v tokratni postavitvi pa je mediteranski vpliv deloval blažilno. K izoblikovanju situacij, predvsem pa jezika sta veliko prispevala tudi interpreta, Miranda Caharija in Livio Bogateč, ki sta v domačo nabrežinščino oz. kriško narečje vpletla veliko izrazov, ki so nam vsem postali že povsem domači, ker so sestavni del občevalnega jezika, ki ni posebno kultuvi-ran. Seveda pa sta v dogajanje prilila tudi oseb- uspešni igralski par Miranda Caharija in Livio Bogateč ne izkušnje. V zrelih letih se torej srečata Ona - vdova in razočarana mati, kuharica in v mladih letih varietejska balerina - in On - natakar, bivši tiskar in politični aktivist, seveda levičar, predvsem pa nesojeni operni pevec. V srečanju dveh osamelih oseb se ob njuni osebni usodi kaže tudi podoba generacije, npr. srednje-starejše generacije, ki se lahko zazre nazaj. Igro lahko torej doživljamo tudi kot nekakšen sku- TABORJENJE / OD 29. JULIJA DO 1. AVGUSTA Z Rodom modrega vala »Nazaj... v taborniški raj« Šlo bo za skupno srečanje bivših in sedanjih tabornikov Taborniška organizacija RMV nam je poslala v objavo naslednje sporočilo: »Nazaj... v taborniški raj«. Tako smo poimenovali srečanje sedanjih in bivših članov organizacije slovenskih tabornikov v Italiji Rodu Modrega vala, ki se bo odvijalo od četrtka, 29. julija, do nedelje, 1. avgusta 1993 na prostranem travniku pri vasi Kal-Koritnica nad Bovcem v Soški dolini. Taborni prostor nam je poznan, saj smo tam taborili že v letih 1975, 1981, 1989 in bomo letos imeli na istem prostoru redni letni tabor RMV (od 13. do 28. julija 1993). Prostor se nam je z leti priljubil in se zato radi tja vračamo. Z druge strani pa je še dodatna ugodnost, da ni predaleč od Gorice in Trsta, obenem pa ne preblizu. Taborni prostor bo opremljen z vsemi potrebnimi objekti: šotori, štirideseterec, kuhinja, jambor, taborni ogenj, vhod. Prostrani travnik nudi možnost športnih in rekreacijskih tekem. Umivanje in kopanje je predvideno v bližnji Soči, ki se prav pod tabornim prostorom vije v slikoviti soteski. Dnevni red se bo odvijal v taborniškem duhu in v skladu z navadami Rodu modrega vala. Zato so predvidena nočna in kuhinjska dežurstva, straže. Taborni dnevi bodo zapolnjeni z delom (dežurstva, akcija na drva, falanga, priprava na ogenj) kot z razvedrilom (igre, dnevne in nočne, nogomet, odbojka, med dvema ognjema, taborniški poligon) ter s krajšimi izleti, sprehodi in kopanjem v Soči. Na razpolago bodo trije večeri, ki so namenjeni nočni igri (napad na svečo) ter dvema ognjema (prvi bo spoznavni, drugi na soboto 31. julija pa bo slavnostni pagodni ogenj). Skratka s taborniškim klasičnim programom želimo združiti za nekaj dni generacije tabornikov in tabornic, ki so šle skozi vrste RMV v vseh teh štiridesetih letih od leta 1953 pa do danes, (mp-s-) Zabavni prizor s tretjega taborjenja RMV leta 1956 pri Belopeških jezerih. Na desni teče v vreči Drago Pahor PISMO UREDNIŠTVU Dopolnilo k poročilu o javni tribuni o slovenskem šolstvu na Goriškem V petek, 25. junija, ste stran Kulturni dogodki v celoti posvetili javni tribuni Slovensko šolstvo na Goriškem pred važnimi vprašanji. Dovolite mi, da kot moderator tribune in urednik izpiskov z debate pripišem še nekaj, predvsem zaradi popolnosti informacije: Javna tribuna je bila 31. maja 1993 v dvorani Pokrajinskega sveta v Gorici. Tribuno niso organizirale samo »glavne go-riške organizacije«, ampak po vrsti: Slovenska kulturno gospodarska zveza - Gorica, Svet slovenskih organizacij, Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica, Slovenski svetovni kongres - Deželni odbor in Komisija za vzgojo in izobraževaje pri SKGZ, ki jo sam zastopam. Debata je namreč skozi goriška vprašanja razpirala problematiko vsega zamejskega šolstva. Omenjene organizacije so na poznejšem srečanju pozitivno ocenile učinek sensibiza-cije javnosti, ki ga je imela javna tribuna, in izrazile pripravljenost na tvorno sodelovanje pri podobnih pobudah tudi v bodoče. Aleš Doktorič Z isto vozovnico na dveh odsekih Podjetje ACT sporoča, da prebivalci iz Trebč in od Banov lahko uporabljajo isto vozovnico za dva odseka pri prevozu na progi št. 39 (Padriče-Opčine) in na progah št. 2 ali 4 (Opčine-Trst). Vozovnico morajo overoviti v obeh avtobusih; ta predpis bo veljal do dne, ko se bodo končala dela na cesti med Padričami in Trebčami. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOB obvešča, da bo odpeljal avtobus na proslavo Partizanskega dnevnika, ki bo jutri, 4. t. m., na Vrhu pri Sovodnjah s sledečim urnikom: ob 15.30 - Trst - Trg Oberdan (Dež. palača); ob 15.45 - »ex dazio« - Naselje Sv. Sergija; ob 16.00 - Dolina »Pri križcu«; ob 16.05 - Boljunec; ob 16.10 - Boršt; ob 16.30 - Opčine (openski tramvaj); ob 16.45 - Božje polje (Skupnost družina Opčine); ob 17.00 - Sesljan - Hotel Pošta Amaterska dramska skupina KD »Igo Gruden« uprizarja komedijo v dveh delih /. Kesselring Arzen in stare čipke Danes, ob 21.00 na domačiji PRI USAJEVIH v stari vasi (Nabrežina št. 8) pen spomin. V letošnjih poletnih mesecih pa se bomo lahko z Mirando Caha-rijo in Liviom Bogatcem večkrat srečali: ob tem, da bosta nastopala v poletni igri, jima bomo lahko tudi prisluhnili v radijskih oddajah, ki sta jih posnela za Radio Trst A. gre za uspešni in priljubljeni niz Za smeh in dobro voljo, iz katerega bodo v »vročih mesecih« ponovili nekatere posebej posrečene oddaje. ______________KINO ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »Luna di fiele«, r. Roman Planski, prepovedan mladini pod 14. letom. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Kei-tel. EXCELSIOR AZZURRA - 19.00, 20.30, 22.00 »Tutti gli uomini di Sara«, r. Gianpaolo Tescari, i. Nancy Brilli. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »La gatta e la volpe«, i. Jack Nicholson, Ellen Barkin. MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 »Charlot« r. Richard Attenborough, i. Robert Dawney Jr. LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 2i.l5 »Cuori ribelli«, i. Tom Cruise. EDEN - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 20.00, 22.00 »In mezzo scorre il fiu-me«, r. Robert Redford. LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.10 »Persone per-bene«, r. Francesco Lauda-dio, i. Massimo Ghini, Ele-na Sofia Ricci. GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov -Jutri: 21.15 »Časa Howard«. RADIO - 15.30, 21.30 »La bestia nera« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-PANES Danes, SOBOTA, 3. julija 1993 TOMAŽ Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 20.29 in zatone ob 4.45. Jutri, nedelja, 4. julija 1993 UROŠ SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi na tradicionalno vaško ŠAGRO 3. - 4. - 5. julija SPORED: danes, ples z ansamblom KRT; jutri, 4. t. m. koncert Godbenega društva PROSEK in ples z ansamblom KRT; ponedeljek, 5. t. m. ples z ansamblom POMLAD in nastop baletne skupine »Club diamante« iz Turjaka. Š2 GAJA organizira danes in jutri v športnem objektu na Padričah ŠPORT IN ZABAVO z raznimi turnirji in tekmovanji Za prijetno vzdušje bo poskrbelansambel HAPPYDAY Vabljeni! Samo s pravočasnim naročilom si boste zagotovili učbenike za prihodnje šolsko leto. Seznami so na razpolago v TRŽAŠKI KNJIGARNI Ul. sv. Frančiška 20 SVccorZemka sV/tsiZzcole SVttč DRUGAČNE POČITNICE Z IZKUŠNJAMI IMPRESIONISTOV NA POLETNEM TEČAJU SLIKARSTVA od 8. do 15. avgusta ob bregovih Tilmenta informacije: Ul. Rossini 12 - TRST - Tel. 040/639273 VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1015,6 mb rahlo narašča, veter zahodnik 6 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Stefano Schmid, Aliče Dagnello in Simone Braidic. UMRLI SO: 92-letni Giuseppe Bonivento, 81-letna Ginevra Bonomo, 83-letna Maria Massanovich, 71-letni Antonio Legovini, 60-letna Domenica Murgo-lo, 63-letni Bruno Crasso, 90-letna Carolina Caputo, 76-letni Antonio Chmet, 80-letna Bianca Minca. OKLICI: delavec Gior-gio Maffione in delavka Cristina Russignan, uradnik Paolo Alberti in fizio-terapistka Elena De Stefani, uradnik Paolo Vincen-zo D’Ambrosio in uradnica Alessandra Giraldi, komercialist Raffaele Valente in uradnica Cristina Cortese, upokojenec Michelan-tonio Guarino in uradnica Moira Casseler, skladiščnik Lorenzo Volčič in toCajka Fabiana Gobbo, uradnik Alessandro Rubie-ri in zaprisežena stražnica Rita Cepah, trgovec Stefano Dapretto in trgovka Roberta Falcone, brezposelni Maurizio Bolcich in uradnica Paola Luzzi, trgovec Marco Campanella in uradnica Patrizia Matteli-ch, podjetnik Edoardo Francolla in brezposelna Ioulia Dariva, uradnik Renato Maldini in učiteljica Antonella Moioli, delovodja Giovanni de Motto-ni y Palacios in otroška varuška Alessandra Viola, tehnik Maurizio Besenghi V naši sredi imamo novopečeno doktorico Ines Iskreno ji čestita KD Kraški dom PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. □ OBVESTILA TPPZ P. TOMAŽIČ - jutri, 4. t.m., ob 18. uri kratka akustična vaja. Pevci, godbeniki in solisti vsi na Vrh in vsi partizani, demokrati Slovenci in Italijani. SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289). SKLAD»M. Cuk« prireja KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 -Opčine (tel. 212289) SKLAD »M. Cuk« obvešča, da je do septembra prekinjena dejavnost šiviljskih popravil. ZSKD OBVEŠČA, da bo od 5. t.m. dalje urad v Trstu odprt po sledečem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8.30 do 14.; torek in Četrtek od 8.30 do 17. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi v ponedeljek, 5. julija, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3, srečanje s pisateljem Zorkom Simčičem. IZLET in uradnica Cristina Pahor, delavec Franco Biancolillo in blagajničarka Barbara Mattossovich, geometer Fabrizio Zarotti in gospodinja Antonella Briguglio, barman Alberto Deidda in uradnica Paola Corsi, agent finančne straže Antonio Baldasserini in trgovka Arianna Prešel, trg. pomočnik Alberto Brezigar in uradnica Monica Biz-zotto, kuhar Euro Križman in trg. pomočnica Daniela Civran, šofer Roberto Celant in trg. pomočnica Alessandra Narducci, dipl. bolničar Adriano Bosi-ch in uradnica Graziella Pouch, skladiščnik Cristia-no Ghersetich in toCajka Manuela Petroselli, upokojenec Paolo Barbato in upokojenka Maria Po-tocco, uradnik Paolo Marini in brezposelna Laura Budini, mehanik Massimo Baruzza in trg. pomočnica Ersilia Gladi. L3 LEKARNE Od ponedeljka, 28. junija, do nedelje, 4. julija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 15. julija izlet na Sviščake z možnostjo vzpona na Snežnik. Vpisovanje bo 6. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Ci-cerone 8. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 do 30.t.m. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29. TAJNIŠTVO DTTZ »Žiga Zois« obvešča dijake, ki se v šolskem letu 1993/94 nameravajo vpisati na Zavod, naj to storijo cimprej, kajti rok zapade nepreklicno danes. DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. STEFAN iz Trsta obvešča dijake, da je vpisovanje za šolsko leto 1993/94 samo še danes. E3 ČESTITKA Na fakulteti za jezike sta v Četrtek diplomirali INES ŠKABAR in TATJANA USENIC. Pristrcno jima Čestitajo prijateljice Tatjana, Irena in Rosana. MALI OGLAŠi OSMICO so odprli na Opčinah pri KvrtiCevih. Točijo belo in Črno s prigrizkom. PRI OLENICHU na Pa- dricah je odprta osmica vsak dan od 16. do 24. ure; ob sobotah in praznikih 10 -13 in 16. - 24. ure. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samator-ci. Vabljeni. OSMICO ima Branko Slavec v Mackoljah št. 133 (cesta za Prebeneg). OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICO ima v Zgoniku Janko Kocman do 4. julija. NUDIM lekcije iz slovenščine. Interesenti naj telefonirajo na št. 220726. PEKARNA išCe peka. Telefon št. 200231. CE STE AMBICIOZNI in bi radi dadatno zaslužili s prodajo vrhunskih izdelkov pokličite Karmen v ponedeljkih in sredah popoldne na tel, št. 327447. UNIVERZITETNI študent nudi lekcije knjigovodstva. Tel. 53220. LANCIA DELTA 1300 LX, letnik 86, sivo metali-zirane barve, v odličnem stanju prodam zaradi nakupa avta višje kubatu-re. Čena po dogovoru. Tel.št. 040-200377. PRODAM HIŠO v obmejnem pasu - LIPICA za 170.000 DEM, 200 kv m površine, vrt in dvorišče 1547 kv m. telefon 0038-67-67084. ISCEM delo, varstvo otrok ali starejših oseb in vsa gospodinjska dela v Trstu ali okolici. Tel.0038-67-41717. PRODAM zaradi selitve leseno kotno kuhinjo 3,4m x l,35m s hladilnikom in zmrzovalnikom, štedilnikom, z dvojnim pomivalnim koritom, visečo ocejevalno omarico, mizo s štirimi stoli, v dobrem stanju. Telefon št. 228778. PRODAMO pet lesenih oken z dvojnim steklom in navojnicami (rolete). Telefon 0481-78080 ob kosilu ali večernih urah. PRISPEVKI V spomin na mamo in očeta darujeta Vida in Ser-gio 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Krasulja in Vinko Suhadolc darujeta 50.000 lir za spomenik Ubaldu Vrabcu. V spomin na dragega očeta Josipa Tence in brate Mariana, Ferdinanda in Ivana daruje Ljuba Tence 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. Ob rojstnem dnevu drage nepozabne Marice daruje Alma 20.000 lir za VZPI-ANPI Veliki Repen. V spomin na Justino Brizzi daruje družina Mar-con-Resegari 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Albine Zahar daruje Edvin Guštin z družino 100.000 lir za Odb. odsek pri Bora. V spomin na pok. Hermana Švaba darujejo solet-niki (rojeni 1926) 85.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na pok. starše Sulčič daruje Mafalda Košuta z možem Ninom 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz križa. V spomin na pok. Edija Cunjo darujeta Julka in Žarko Bogatez 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Rudija Marca darujeta Marino in Olga 30.000 lir za Dijaški dom S. Kosovel - Trst. Ob praznovanju svoje osemdesetletnice daruje Ladko Milkovič 100.000 lir za SKD Skala - Gropada. Zapustila nas je naša draga sestra in teta Štefanja Pernarčič vd. Scodellaro Pogreb drage pokojnice bo danes, 3. t. m., ob 15. uri iz Vidma v Butrio. Žalujoči sestri Fani in Marija, brata Stanislav in Anton, nečaki in nečakinje, svaki in svakinje ter ostalo sorodstvo Prečnik, Sempolaj, Mazzara del Vallo, Buttrio, 3. julija 1993 GORICA ) Sobota, 3. julija 1993 GORICA / SEJA SKGZ LOČNIK / POBUDA AVL AKTUALNO / SPODBUDA IGORJA KOMELA NOVICE Priprave na SCHetnico V nadaljnji razpravi volitve in priprava nove strategije Publikacija o vrednotah Odporništva Skupen nastop za kulturno rast Kako mestu čimprej vrniti dvorane Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško je na svoji zadnji seji, v sredo zvečer, posvetil pozornost predvsem dvema vprašanjema: oceni nedavnih volilnih izidov in veliki prireditvi, ki bo nocoj in jutri na Vrhu ob praznovanju 50-letnice izhajanja Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika. O pripravah na ljudski shod in slavje je poročal Aldo Rupel, ki je vodil zahtevno organizacijsko delo za pripravo manifestacije. Poleg samega tehniCno-organiza-cijskega dela so se v prejšnjih dneh zvrstila razna srečanja z nekdanjimi borci, da bi poglobili smisel in pomen manifestacije, za katero pričakujejo, da bo Čimbolj množična. Pokrajinski odbor SGKZ vabi zlasti elane društev in organizacij, naj se polnoštevilno in z društvenimi prapori udeležijo jutrišnje osrednje slovesnosti (zbirališče ob 18. uri na Vrhu), nasploh pa vabi še posebej vse go-riške Slovence k udeležbi na prireditvah, ki bodo nocoj in jutri. Pokrajinski odbor je, kot rečeno tudi ocenil volilne izide in obenem politično stanje na Goriškem ter perspektive glede zelo verjetnih jesenskih predčasnih volitev v občini Gorica. Predsednik Karlo Devetak je ugotovil, da so bile letošnje prve volitve z večinskim sistemom in da smo bili Slovenci nanje nepripravljeni, ker nismo dojeli nujnosti povezovanja v koalicije. Rezultati so tudi zaradi tega negativni, saj nismo izvolili ne deželnega ne pokrajinskih svetovalcev. Treba se bo torej prilagoditi novim pravilom igre večinskega sistema, v katerem ni veC važno le sodelovati, kot bi bilo v nekem olimpijskem duhu, temveč je odločilno kdo zmaga, saj bo le zmagovita koalicija upravljala. V razpravi je bila s tem v zvezi iznesena še cela vrsta vprašanj in ocen zlasti glede opredeljevanja slovenskih volilcev. Predvsem pa je sla pozornost bodočim volilnim nastopom, najbrž zelo bližnjim občinskim volitvam v Gorici. Prevladovalo je mnenje, da bi si morali Slovenci prizadevati za oblikovanje in seveda za aktivno sodelovanje v sklopu napredne koalicije tudi med seboj različnih političnih sil, ki naj bi podpirale skupnega kandidata. V tem smislu bi kazalo že takoj zastaviti vsa prizadevanja, sicer se utegne že v jeseni ponoviti to, kar se je zgodilo na Pokrajini v začetku junija. Na pobudo združenja AVL (Associazione vo-lontari liberta) in v sodelovanju s pokrajinskim združenjem VZPI/ANPI ter ANED je nastala publikacija XXV aprile -Ricordo della Resisten-za. V počastitev 50. obletnice splošne vstaje proti nacizmu in fašizmu in v potrditev izvirnih vrednot Odporništva, kakor je na predstavitvi v Ločniku dejal Mario Merni, pokrajinski predsednik združenja AVL. Knjižico so predstavili v Locniku zato ker so z njo hoteli dati posebno priznanje temu kraju. LoCnik je dal 66 partizanskih borcev v raznih garibaldinskih in slovenskih partizanskih formacijah. Sedemindvajset jih je padlo, oziroma so umrli v nemških taboriščih, potem ko so bili zajeti. Veliko prebivalcev Ločnika je pomagalo osvobodilnemu gibanju na terenu, z zbiranjem hrane, zdravil in raznega materiala za partizansko vojsko. Se en razlog je, zakaj so knjižico, ki je bila zamišljena ob letošnjem 25. aprilu, posvetili Ločniku: v njej so spomini nekaterih domačinov, aktivnih udeležencev Odporništva, med temi tudi Igina Furlana (Dol-fa). Dalje odlomki iz pisem na smrt obsojenih. Opisana je bojna pot nekaterih garibaldinskih enot (158. udarne brigade Gramsci), ki so se borile na slovenskem ozemlju, zlasti na meji med Primorsko in Gorenjsko in ki so spomladi leta 1945 utrpele hude izgube. V teh enotah so bili mnogi borci iz LoCnika. Zanimiva so pričevanja nekaterih domačinov, pa tudi odlomek iz knjige Milovana Bressana "Tauglich”. Pomembno pa je poglavje, ki govori o vsebini in pomenu Odporništva. ”Ni šlo za državljansko vojno, kakor skušajo v zadnjem Času prikazovati v določenih krogih in s tem ponarejati zgodovino”, je na srečanju v Ločniku posebej naglasil Mario Merni, ki se je zahvalil županu in predsedniku rajona za doprinos s katerim so omogočili izid publikacije in vsem posameznikom, ki so za ta cilj združili napore. Mario Merni je na predstavitvi knjižice -pobude so se udeležili tudi predstavniki drugih borčevskih združenj in predsednik rajonskega sveta v Locniku Perco, posebej naglasil, da je publikacija namenjena mladim, zato da spoznajo pomen in vrednote odporništva, za kar se je generacija, ki odhaja borila za ceno velikih žrtev. Po volitvah nastopi čas preverjanja obljub. Eno najbolj občutenih vprašanj v mestu je, pomanjkanje primernih prostorov za gledališko, glasbeno in nasploh kulturno dejavnost, pa tudi primernih prostorov za družabna srečanja, zlasti mladih. V tem smislu razmišlja ravnatelj Kulturnega doma v Gorici, Igor Komel, v upanju, da bo to razmišljanje pomagalo k hitrejšemu razreševanju številnih odprtih vprašanj. ” Po predvolilnih obljubah je zdaj nastopil čas, ko si je treba zavihati rokave in razrešiti vse tisto, kar duši in onemogoča kulturno dejavnost v našem mestu. V mislih imam predvsem dejstvo, da je večina gledaliških dvoran v našem mestu zaprta, kar je skorajda nemogoče razumeti in kar odraža stvarnost, ki je podobna tisti v državah tretjega sveta. Po drugi strani je občutiti skrajno pasivno zadržanje raznih organov in javnih ustanov, pristojnih za razreševanje specifične problematike. Ob tem se navezujem na peticijo 350 občanov, ki si, skupaj z društvom Lipizer, prizadevajo za odprtje Avditorija. V celoti se strinjam s pozivom Deželi, vendar bi ob tem rad opozoril tudi na vse druge objekte, ki jih je treba s skupnimi prizadevanji vrniti v uporabo skupnosti. Zaprt je Avditorij, zaprt je Kulturni dom, zaprta je dvorana Verdi. Ni moj na- men naštevanje zaprtih objektov v Gorici, ampak bi rad opozoril na nujnost nove strategije delovanja na politiCno-upravnem področju s ciljem hitrejšega razreševanja problematike. Menim, da je dozorel čas za skupno in usklajeno nastopanje vseh javnih ustanov, Občine in Pokrajine ter Dežele ter raznih državnih služb, da se pospeši, v največji možni meri in razreši zapleteni birokratski in finančni postopek. Gledališke dvorane in drugi prostori namenjeni skupnosti so predpogoj za kulturno delovanje, za družbeni razvoj, za ustvarjalno delovanje mladih. ” Aktualno in pomembno vprašanje! IZVAJANJE NAČRTA PROTI TOČI Ge ne bo nepredvidenih zamud, (previdnost je vsekakor na mestu), bo spomladi vendarle postal operativen načrt skupne obrambe pred toCo, med FJK in Slovenijo. Te dni je namreč predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Emilio del Gobbo predal gradbenemu podjetju Edilcoop Friuli iz Gemone gradbišče pri Fossalonu, kjer bodo zgradili poseben železobetonski stolp in vanj namestili radarske naprave s katerimi bodo preučevali spremembe v ozračju, zlasti kar zadeva nastajanje oblakov s točo in te podatke pravočasno posredovali pristojnim službam. Podobno napravo bodo namestili na tisoč metrov visokem Slavniku. Obe napravi bosta povezani in s primerjanjem podatkov bo mogoče v zelo kratkem Času posredovati toCne napovedi o nevarnosti toče ter o najbolj izpostavljenih, oziroma ogroženih območjih. Podatke, ki jih bo dajal sistem za preučevanje hitrih sprememb v atmosferi, bodo z uspehom uporabljali tudi turistični delavci, ribici in nasploh gospodarstveniki, katerih dejavnost je tako ali drugače vezana na spremembe vremena. Uresničitev načrta skupne obrambe pred toCo je bila predvidena v Osimskih sporazumih, sredstva deloma zagotavlja zakon za obmejna področja. Peš na Kapelo po stari stezi Pred poldrugim mesecem so se verniki iz Gorice lahko peš podali na Kostanjevico po stari peš poti, ne da bi se poslužili mejnega prehoda. Tako možnost bodo imeli tudi vse nedelje v juliju, med 8. in 13. uro. Pobudo je omogočil rajonski svet za Svetogorsko Četrt in Placuto, v sodelovanju z obmejno policijo. Ob koncu ulice Cappella, kjer se začenja steza, ki pelje do znanega samostana in cerkve, bodo v omenjenem času uvedli začasno kontrolno mesto, oziroma nekakšen začasni mejni prehod. Gre za povsem samostojno pobudo, ki nikakor ne spreminja obstoječega sistema in umika mejnih prehodov na tem območju, so nam povedali pri mejni policiji. Najbližja prehoda, na Rafutu in v Skabrije-lovi ulici, ostajata namreč ob nedeljah še naprej zaprta. Obisk iz Sarajeva V Gorico bosta danes prispela ravnatelj založniške hiše in novinar časopisa Oslobodjenje, ki že veC kakor leto dni izhaja v obleganem Sarajevu. Predstavnika časopisa, ki bosta v Gorico prispela po posredovanju predstavnikov Unproforja in humanitarnih organizacij se bosta drevi udeležila uvodnega dela proslave ob 50-letnici Partizanskega dnevnika. Jutri dopoldne ju bo sprejela predsednica Pokrajine Marcoli-nijeva, zatem pa bo, v Kulturnem domu (ob 12. uri) srečanje z delegacijo SKGZ in predstavniki humanitarnih organizacij. Drevi Don Kihot na gradu V sredo je bila na gradu tretja gledališka predstava v okvira festivala amaterskih skupin iz cele Italije. Tokrat so nastopili igralci gledališke skupine Teatronovo iz Chioggie z Goldonijevo komedijo “Le baruffe chiozzotte" ( foto Studio Reportage). Drevi, ob 21. uri, bodo pod šotorom nastopili gledališčniki skupine Prototeatro . Pie-ro dal Pra je zanje priredil Cervantesovo delo “Dogodivščine Don Kihota in SanCa Panse". MATURA / USTNI DEL IZPITA SE JE ZAČEL VČERAJ ŠOLA / OCENE SO 2E OBJAVILI □ OBVESTILA M IZLETI Izteka se zaključna preizkušnja na liceju Za osem dijakov zadnjega letnika na klasičnem liceju Primož Trubar, se je včeraj začela zadnja preizkušnja. Kandidatov je malo in ustni izpit bodo zaključili že danes. Včeraj, sredi dopoldneva, smo prisluhnili soočenju prve skupine maturantov s komisijo. Prva na vrsti sta bila Boris Lutman in Darija Pavio. Po besedah prisotnih, sta se kar dobro odrezala. Za njima je odpel svoj labodji spev na liceju Primož Trubar, Jan Bednarik. Pogovor o slovenskem jeziku in kulturi se je osredotočil na referat, ki ga je kandidat pripravil na temo kiča vsodobnem romanopisju. Sproščeno in v maturi primernem jeziku je Jan uokviril, predstavil in sledil rdeči niti kiča v delih naj-veejih tujih in slovenskih romanopiscev. Govoril je o Kunderi, Handkeju, Hemingwayu, Bartolu, Cankarju, jih spretno citiral in primerjal, uporabljal njihove besede zato, da je utemeljil tezo, ki jo je postavil v svojem referatu in končno, očaral komisijo. Sledila so standardna vprašanja o najljubsih avtorjih v sodobnejši slovenski literaturi. Po trenutku obveznega premisleka je Jan, potem ko mu je profesorica pomagala izbrati Kocbeka, govoril o njegovem kontroverznem liku, političnem mišljenju in o spornem odnosu, ki ga je do danes imela kritika do njegovih stvaritev.Beseda je tekla Se o Alojzu Rebuli, ki ga kandidat posebej ceni in o Borisu Pahorj. Eden od včerajšnjih kandidatov pred komisijo na liceju - foto Studio Reportage Po slovenski je Jana Čakala še latinska preizkušnja. Niti Lukre-cij in niti sv.Avguštin mu nista povzročila težav in ko ga je pred- sednik komisije zaprosil za kratko (in riskantno) primerjavo latinskega in grškega sveta, se ni pustil zmotiti in v veletoku besed utopil vsakršen dvom o svoji pripravi in razgledanosti. Danes bodo pred komisijo stopili Se zadnji kandidati. (E.T.) Vsi ”mali maturanti” uspešno opravili izpit Izid izpitov na srednji šoli Ivan Trinko Po izidih sodeč so bili bro), Enea Cemic (zado-dijaki letošnjih tretjih stno), Matjaž Černič (za-razredov nižje srednje dostno), Cristian Deve-šole Ivan Trinko dobro tak (zadostno), Fabijan pripravljeni. Vsi so bili pripuščeni k izpitu, vsi pa so tudi izdelali. Izidi: 3.A razred - izdelali so: Martina Braini (zadostno), Valentina Furlan (zadostno), Tanja Humar (prav dobro), Janja Koršič (zadostno), Elena Kovic (zadostno), Barbara Meniš (dobro), Giuliana Pavio (dobro), Karin Tommasi (zadostno), Elia Bastiani (dobro), Diego Fajt (prav dobro), Daniele Marušič (zadostno), Marco Mazgon (zadostno), Damjan Miklus (zadostno) in Erik Petea-ni (odlično). 3.B razred - izdelali so: Tanja Figelj (zadostno), Marijana Marini (zadostno), Michela Kore-cic (zadostno), Sara Ren-na (dobro), Monica Ro-manut (dobro), Denise Tomažič (zadostno), Alessandro Braione (do- Gruden (zadostno), David Klaniscek (dobro), Robert Lutman (dobro), David Mucci (dobro), Martin Pintar (zadostno) in Aleš Plesničar (zadostno). 3.C razred - izdelali so: Katja Culot (dobro), Susan De Rocco (dobro), Gaja Graunar (dobro), Ingrid Komjanc (dobro), Anita Zotti (zadostno), Katjuša Zotti (zadostno), Dejan Černič (zadostno), Pietro Gus (odlično), Daniel Lutman (zadostno), Daniel Miklus (dobro), David Musig (zadostno), Roman Perdec (zadostno), Jurij Plesničar (zadostno), Sergio Tomšič (zadostno) in Aleš Vodopivec (odlično). Doberdob - 3. razred -izdelali so: Loretta Am-brosig (zadostno), Nataša Ferletič (prav dobro), Marianna Kosič (prav S.K.P.D. "FRANČIŠEK B. SEDEJ” - Števerjan vljudno vabi na 23. Festival STEVERJAN ‘93 ki bo med borovci v Steverjanu (Trg Svobode, 6) danes, ob 20. uri in jutri, 4. julija ob 17. uri. Napovedujeta JANEZ DOLINAR in TAJDA LEKŠE. GORICA / V PRIHODNJEM TEDNU 32. pevski natečaj Seghizzi Sodelovalo bo 17 zborov iz evropskih držav Samo še nekaj dni je do začetka 32. mednarodnega pevskega natečaja Cesare Augusto Seghizzi, ki se bo odvijal od 7. do 10. julija, od 5. do 7. julija pa bo potekal 24. evropski posvet o zborovskem petju. Na reviji bo sodelovalo 17 zborov (prijav je bilo 67) iz Avstrije, Češke, Nemčije, Norveške, Poljske, Rusije, Slovenije, Madžarske in Italije. Italijo bo na reviji zastopalo pet zborov, od katerih sta dva iz naše dežele in sicer mešani pevski zbor Giuseppe Peresson iz kraja Piano d’Arta in ženski zbor ”San Pio X” iz Trsta. Drugi trije zbori so iz Padove, Legnana in Par-me.Pevski nastopi se bodo odvijali v veliki dvorani društva Ginnastica goriziana na Battistije-vem trgu, medtem ko bo posvetovanje o zborovskem petju osredotočeno v konferenčni dvorani razstavišča Espomego. Posvetovanje je odprto vsakomur, za učitelje in profesorje obvezne Sole pa se udeležba na posvetovanju šteje kot izpopolnjevalna dejavnost. Strokovnjaki bodo tokrat razpravljali na temo: Kritične smernice v poučevanju glasbe in različni pripomočki. dobro), Veronika Lau-rencic (zadostno), Elena Visintin (prav dobro), Tanja Visintin (zadostno), Alex Busan (dobro), Matjaž Černič (dobro), Davide Gergolet (zadostno), Cristian Gorjan (prav dobro), Marco Jarc (odlično), Dario Loren-zut (zadostno) in Boris Pizzolitto (prav dobro). ČRPALKE GORICA IP - Ul. don Bosco MONTESHELL - Ul. Trieste AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Matteotti IP - Ul. Boito ESSO - Ul. 1. Maggio FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu SLOVRENC ERG - Trg Montesanto ROMKE MONTESHELL - na letališču FOLJAN AGIP - Ul. III. Armata ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon TURJAK IP - na državni cesti H RAZSTAVE V Katoliški knjigammi je do lO.t.m. odprta razstava goriških amaterskih fotografov. roCa, da v poletnem ob dobju poslujejo od 8. dc 14. ure. ZSSDI Gorica sporoča da je vstopil v veljavo po letni urnik. Urad bo čes poletje odprt vsak dan oc 8. do 14. ure, razen ob so botah, ko bo urad zaprt. SZ OLVMPIA sklicuje v petek, 9. t.m., ob 18. ur 16. redni občni zbor. Za sedanje bo v mali dvoran: Katoliškega doma ob 20 uri v drugem sklicanju. GLASBENA MATICA obvešCa, da sprejema potrditve vpisov svojih gojencev in vpisuje nove gojence za šolsko lete 1993/94 do 30. julija vsak dan razen sobote oc 10. do 12. ure na sedežu v ulici della Croce 3. OBČINSKA KNJIŽNI CA V SOVODNJAH je za prta do 12. julija. Od 14 julija bo zopet odprta pc naslednjem umiku: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 18 ure. DRUŠTVO PROSTO VOLJNIH KRVODAJALCEV V SOVODNJAH priredi 18. julija izlet na Planino pri Jezeru.Prijave in pojasnila pri tajnici (tel 882043). SINDIKAT INCA-CGR obvešča, da je njihov uslužbenec vsak Četrtek od 15.45 do 18. ure prisoten na županstvu v So-vodnjah, za informacije, izpolnjevanje razn ih obrazcev glede ticketa pokojnin itd. SKUPNOST ARCOBA-LENO obvešCa, da deluje na sedežu v Ul. sv, Mihaela 38, tel. 22012 šiviljska delavnica, ki je na voljo strankam vsak ponedeljek, sredo in petek ob 15. do 17. ure. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešCa, da bo do 23. julija poslovala od ponedeljka do petka od 8. dc 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta v ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure in v torek in petek od 10. dc 13. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v nedeljo, 8. avgusta, izlet in piknik v Mašunu pri Ilirski Bistrici. Ob pikniku in oddihu na visoki planoti bo prosta zabava. Vpisovanje samo v sredo, 21. julija, od 10. do 11. ure na sedežu (na voljo je le en avtobus). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sporoča, da je še nekaj mest za pohod Gorica -Triglav od 14. do 18. julija. Prijave pri predsedniku društva (tel. 882079 v večernih urah) najkasneje do četrtka, 8. julija. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo za prenočevanje (4000 SIT). S ČESTITKA Svojemu dirigentu DR. MIRKU ŠPACAPANU ob uspešno opravljenem izpitu iz klavirja čestitajo pevci in člani PD “Pod-gora”. KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Lezioni di piano«. Ob 24.00 »Henry - pioggia di sangue«. Prep. mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-20.00-22.00»Bagliori nel buio«. * ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315 POGREBI Danes ob 10.45, Clelia Traubini vdova Boccati, iz bolnišnice Janeza od Boga v Romans. SVET Sobota, 3. julija 1993 NOVICE GRUZIJA / NOVO KRIZNO ŽARIŠČE ES / POMOČ ZA NERAZVITE Turška vojska začela ofenzivo ANKARA - Turčija je včeraj sporočila, da bo odpoklicala tri svoje uslužbence iz veleposlaništva v Bernu v Švici, kjer je bil prejšnji teden med protesti ustreljen eden od kurdskih demonstrantov. Ankara se je za to odločila, ker je varnost uslužbencev veleposlaništva ogrožena.V zadnjih spopadih s kurdskimi uporniki na jugu Turčije je bilo ubitih devet turških vojakov. Premierka Cillerjeva je včeraj ukazala začeti s poletno operacijo proti pripadnikon prepovedane Kurdske delavske stranke. (Reuter) Uspehi azerbajdžanske vojske BAKU - Azerbajdžanska letala so včeraj napadla območje Gadruta na jugovzhodu Gorskega Kara-baha, ofenzivo pa so začele tudi kopenske enote. Azerbajžanske enote so zasedle več vasi z armenskim prebivalstvom, pri tem pa veliko ljudi ubile. Ofenziva se je začela samo dva dni po imenovanju Guseinova za azerbajdžanskega premiera. (STA, AFP, Telefoto: AP) Izgnanih že 20 tisoč Albancev ATENE - V zadnjem tednu dni so grške oblasti izgnale najmanj 20.000 Albancev, je povedala grška ministrica za javni red. Za izgon nezakonito priseljenih albanskih delavcev so se odločili potem, ko je Tirana 25. junija iz Džirokastre izgnala grškega pravoslavnega duhovnika Kri-stostomosa. Največ Albancev je na delo v Grčijo odšlo v letu 1990, po padcu komunističnega režima, kjer zaslužijo vsaj toliko, da lahko prehranijo svoje družine, ki živijo v osiromašeni Albaniji. Tirana je Atenam zaradi izgonov že poslala protestno pismo in zahtevala, da grške oblasti takoj prenehajo z množičnimi izgoni ilegalnih albanskih delavcev. Zunanje ministrstvo je zatrdilo, da so grške varnostne sile pri pregonu preteple vsaj 53 Albancev. (Reuter) ZDA zmanjšujejo število vojaških oporišč Nevama razmerja v nekdanji S Ali upornike res podpira Rusijo? Vsi bi bili reveži Različni predlogi, kdo naj bi dobil denar iz posebnega sklada Evropske skupnosti SUKUMI - V petek je v Gruziji prišlo do novih spopadov med vladnimi enotami in abhazijskimi separatisti. Gruzijski radio je poročal, da so spopadi, ki so po besedah tiskovnega predstavnika gruzijskega obrambnega ministrstva naj ostrejši v zadnjih enajstih mesecih, zahtevali življenja najmanj 23 ljudi, vsaj 54 pa je bilo ranjenih. Uporniki so svoj napad usmerili na abhazijsko glavno mesto Sukumi, ki so ga obstreljevali s topništvom, uporabili pa so tudi rakete. Sporočili so, da se je severno od Sukumija izkrcalo 200 komandosov, po nekaterih podatkih pa je njihovo število še precej večje; gruzijski predsednik Sevardnadze je namreč parlament obvestil o izkrcanju več kot 600 komandosov, o incidentu pa je obvestil tudi ruskega predsednika Jelcina. Tako Gruzija Rusijo ponovno obtožuje, da njena vojska podpira separatiste. Tokrat so obtožbe verjetno več kot upravičene, saj so pri napadu uporniki uporabili najmodernejše orožje, ki ga imajo po podatkih gruzijskega obrambnega ministrstva še na pretek. Orožje je ruske izdelave, zato so vsa ugibanja o njegovem izvoru odveč, vprašanje je samo, kako je prišlo v roke separatistov. Morda je na obzorju nova vojaška afera, ki bo pokazala, da korupciji v mskem vojaškem vrhu še ni konca. Obtožbe na račun Rusije se vrstijo tudi zato, ker je gruzijsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je v noči na petek rusko-gruzijsko mejo prestopilo več kot 2000 ruskih vojakov v polni bojni opremi. Gruzijsko vodstvo se zaveda nevarnosti položaja in morda je prav to vzrok, da so podelili predsedniku Sevardnadzeju posebna pooblastila, ki bi mu omogočala le svobodnejše izvajanje gospodarskih reform. Parlament je njegovi želji ugodil, obseg posebnih pooblastil pa mu je še povečal, tako da lahko zdaj svobodno zamenjuje najvišje državne uradnike, razen premiera. Za svoja dejanja ni več odgovoren vladi, sprejemal pa bo lahko tudi dekrete, ne glede na to, ah jih bo vlada potrdila. Vroče pa postaja tudi v Rusiji, kjer je samostojnost enostransko razglasil Jelcinov rojstni Sverdlovsk, ki se je oklical za »Uralsko republiko«. (Reuter) Estoniji groš državljanska vojna TALIN - Ruski veleposlanik na Finskem Juri De-rjabin je v petek povedal, da se položaj ruske manjšine v Estoniji nevarno slabša in zato ni mogoče izključiti možnosti izgredov. Estonija je sprejela zakon o državljanstvu, M je za rusko govorečo manjšino v Estoniji izredno neugoden, saj večina od 600.000 Rusov, ki živijo v 1.6-milijonski Estoniji, državljanstva ne pridobi avtomatično, ker jih oblasti obravnavajo kot povojno imigracijo. Ze v četrtek je zakon obsodil ruski parlament, ki se je odločil, da bo sprejel posebne ukrepe za spametovanje estonskega vodstva. Estonski predsednik Lennart Meri se je odločil, da bo počakal s podpisom predloga, ki bi pomenil tudi začetek uradne veljave zakona. Za mnenje je prosil mednarodne strokovnjake, ki so mu priporočili, naj spremeni posamezne člene zakona. Zaradi napetega položaja je Moskva prenehala z umikanjem svojih enot iz Estonije, estonski veleposlanik na Finskem pa je na izjavo svojega ruskega kolega odgovoril, da želijo Rusi s povzročanjem napetosti samo prikriti dejstvo, da njihova vojska še vedno ostaja v Estoniji. (Agencije) Tudi v Evropi ni poskrbljeno za vse (Foto: S. Živulovič / TRIO) BRUSELJ - V petek so se zbrali ministri za območne zadeve Evropske skupnosti, pogovarjali pa so se o pereči temi, ki buri duhove večine revnih evropskih drža. Razpravljali so namreč o pomoči Evropske skupnosti najrevnejšim področjem. Za delež pri delitvi 141 milijard ekujev vrednega posojila se bodo potegovale prav vse države, saj oblak gospodarskega upadanja in brezposelnosti že dolgo visi nad državami članicami. Za pomoč se potegujejo tudi Nizozemci, čeprav je Nizozemska visoko razvita in obetavna. Statistični podatki neusmiljeno kažejo, da država kljub obetom in dobri gospodarski osnovi vztrajno drsi na seznamu najbogatejših evropskih držav. O dokončni razdelitvi pomoči bodo odločali pozneje na sestanku izvršilne komisije Evropske skupnosti, ki bo svojo odločitev oprla na nacionalne in regionalne kazalce, svoje odločitve pa bo morala predstaviti tudi vladam držav članic. Ključni del petkovega srečanja je bilo sprejetje nove liste najbolj nerazvitih področij Skupnosti. Belgija in Velika Britanija sta si prizadevali, da bi na seznam držav, med katere bodo razdelili kar 70 odstotkov sred- stev iz strukturalnega fonda Evropske skupnosti, pripisali še provinco Hainaut, Merseyside, škotsko Visokogorje in Otočje. Predlogu se je ostro uprla Nemčija, ki trdi, da bi morala Skupnost najprej poskrbeti za skrb zbujajočo revščino v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Irska je zagrozila, da bo pri glasovanju o sprejetju finančnega osnutka novega strukturalnega fonda uporabila veto, saj zahteva, da ji Evropska skupnost ponovno nameni 13.5 odstotka sredstev sklada - enako kot v preteklem obdobju. Irski zunanji minister Dick Spring je novinarjem povedal: »Prišli smo, da si zagotovimo tisto, kar so nam obljubili v Edinburgu.« Lanskega decembra se je vrh Evropske skupnosti odločil, da bo za obdobje do leta 1999 podvojil pomoč najrevnejšim državam - Grčiji, Portugalski, Irski in Španiji -, niso pa povedali, v kakšnem razmerju bodo delili pomoč omenjenim državam. Kot kaže, se je negativni predznak revščine v evropskem političnem svetu izgubil v težkih milijardah, saj se danes evropske države prav trudijo, da bi lahko dokazale, kako revne so. (Reuter) VVASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je odobril načrt o zaprtju 130 ameriških vojaških oporišč. Za to so se v VVashingtonu odločili, »ker v obdobju po koncu hladne vojne tolikšna navzočnost ameriške vojske kot v preteklem obdobju ni več potrebna«. VVashington bo za gospodarsko obnovo oziroma pomoč 95 večjim in 35 manjšim mestom, ki so gostila ameriško vojsko, v petih letih namenil pet milijard dolarjev. (Reuter, Telefoto: AP) RAZPRAVE O ŠIRITVI VARNOSTNEGA SVETA OZN Nove članice svetovne vlade? Vstop Japonske in Nemčije v VS ZN je vse bliže Rene Slama / AFP NEW YORK - Francija in Velika Britanija sta prvič tudi formalno potrdili pripravljenost na razpravo o možnem povečanju članic Varnostnega sveta, pri čemer pa očitno nista želeli pretirano pospeševati razprave o spremem-bni statuta svetovne organizacije, ki je v veljavi že od druge svetovne vojne. Pariz in London sta omenjeno stališče objavila v petek, 24 m po tem, ko je nedvoumno podporo sprejemu Japonske in Nemčije v VS dal VVashington. O pooblastilih, ki naj bi jih imeli novi članici' Varnostnega sveta, ameriški predstavniki namenoma niso želeli govoriti natančneje, čeprav so dejali, naj bi šlo za stalni članici. Niso pa povedali, ali naj bi tudi ti dve drža- vi imeli pravico do veta, kot jo imajo Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija in seveda ZDA. Uradno je VVashington doslej zavračal možnost širjenja pravice do veta tudi na nove stalne članice. Varnostni svet sestavlja deset enakopravnih, vendar ne stalnih članic, ki se zamenjujejo vsaki dve leti. Članice VS se strinjajo, da je treba razpravo o širitvi članstva pospešiti, saj se približuje petdeseta obletnica organizacije, ki jo bodo praznovali leta 1995. Obletnica sovpada tudi z obletnico kapitulacije Nemčije in Japonske. Obe državi ustanovna listina ZN omenja kot »sovražni«. Razprave o povečanju števila stalnih članic VS pa se ne tičejo le omenjenih dveh držav, pač pa bi lahko imele dolgoročne posledice na celotno organizacijo in celo njeno ustanovno listino. Poleg Japonske in Nemčije se za stalni sedež v tem pomembnem organu potegujejo še Indija, Pakistan in Indonezija, pa Brazilija, Argentina in Mehika ter Nigerija in Egipt. Iz Italije pa je slišati nezadovoljne glasove, ker tudi te države niso upoštevali v razpravah o morebitnih novih članicah VS. Po mnenju neimenovanega evropskega diplomata bi povečanje števila stalnih članic VS na dvajset pomenilo tudi blokado dela tega organa, saj pravice do veta po njegovem mnenju nima smisla dajati več kot petim državam na svetu. SKRIVNO POROČILO ROMUNSKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE HAITI / VOJAŠKI VRH POPUSTIL Romunija, raj za teroriste in vohune V državi je našlo zatočišče sedemdeset terorističnih organizacij iz dvajsetih držav Haitsko ljudstvo bo znova vodil predsednik Aristide BUKAREŠTA - Romunija je bila raj za vohune in teroristične organizacije po padcu komunističnega diktatorja Ceausescua decembra 1989 in razpustitvi njegove politične policije secu-ritate, ugotavlja romunska obveščevalna služba v svojem poročilu. Čeprav je poročilo zaupno, ga je ta teden objavil bukareštanski dnevnik Adevarul. Poročilo navaja, da je služba, ki je bila ustanovljena leta 1990 namesto nekdanje securitate, odkrila »več akcij« tujih vohunskih služb na političnem, gospodarskem in vojaškem področju. Med drugim omenja, da so člani »70 terorističnih organizacij iz 20 držav, ki so izredno aktivne in imajo veliko moč zlasti na Bližnjem vzhodu«, večkrat prišli v Romunijo, pri čemer pa ne imenuje podrobneje ne držav ne organizacij. Dejavnosti vohunov in terorističnih organizacij so bile možne zaradi »institucionalne praznine« med razpustitvijo nekdanje securitate in ustanovitvijo romunske obveščevalne službe, ocenjuje poročilo. Ne omenja pa aretacij, čeprav pravi, da so nekatere sumljive osebe prepričali, naj zapustijo Romunijo. Romunsko obveščevalno službo so me- diji obtožili, da nepooblaščeno prisluškuje politikom, kar pa ta zanika. Poročilo odkriva, da so vohuni zbirali informacije, ki aktualizirajo zemljevide Romunije. Nanašale so se na komunikacijska omrežja, na železniška vozlišča in tudi na »kompleksno raziskovanje med prebivalstvom« Transilvanije, območja, kjer živi številčna madžarska manjšina in zaradi katerega sta Romunija in Madžarska v spom. Na področju gospodarstva omenja poročilo »znanstveno-tehnično vohunstvo« ali »nezakonito odkrivanje znanstvenih ra- ziskav«. Tako pravi, da je z nekim romunskim raziskovalcem stopil v stik »elan tuje obveščevalne službe pod diplomatsko krinko«, da bi dobil od njega podatke o tehnologiji uporabe laserja v vojaške namene. Poročilo tudi meni, da »nekateri verski kulti in sekte skušajo izzvati napetost na etnično občutljivih območjih«, kot je Transilvanija. Romunska obveščevalna služba trdi, da so jih poskušale pridobiti tuje službe. Od leta 1989 so odkrili pet akcij take vrste, ki so se nanašale na službo in na ministrstvi za obrambo in notranje zadeve. (AFP) PORT-AU-PRINCE - Zadnji dogodki na Haitiju, v državi, ki je svojo neodvisnost dosegla leta 1804, kažejo, da bo haitsko prebivalstvo ponovno dobilo pred dvema letoma demokratično izvoljeno vlado pod vodstvom Jeana-Bertranda Aristida. Vojaško vodstvo je pod taktirko generala Raoula Cedrasa po šestdnevnih pogajanjih sprejelo predlog Združenih narodov, ki predvideva, da vojaška oblast po dveletnem vladanju civilnemu predsedniku Ari-stidu oblast prepusti 30. oktobra letos. Načrt svetovne organizacije, ki je dejansko ugoden za upornike, predvideva, da general Cedras odstopi; častnikom, ki so sodelovali pri prevratu, ne bodo sodili, ZN pa bo tehnično pomagala pri reorganizaciji policije. Vendar pa imajo zaradi nenadnega sprejetja tega načrta pripadniki zakonitega predsednika Haitija še vedno pomisleke. Aristide zahteva, naj iz vlade odidejo vsi vojaški predstavniki, saj se boji, da bo vojska poskušala ohraniti nekatera področja oblasti in ovirati proces demokratizacije. »Ni dovolj, da odstopi samo general Cedras,« poudarja Aristide, ki je vojsko obtožil odgovornosti za poboje več tisočih predsednikovih pristašev v obdobju po državnem udaru. (Z. P. in agencije) TEDENSKI KOMENTAR Navidezni dogodki tedna Barbara Kramzar Navidezno se vse v mednarodni politiki dogaja v Iraku, Bosni in Somaliji. Celo teden se je začel s še eno kaznovalno odpravo na Irak, če si dovolimo štetje od minule sobote zvečer. Ameriške vojaške ladje so iz Perzijskega zaliva in Rdečega morja izstrelile rakete »to-mahavvk« na samo središče moči predsednika Sadama Huseina, stavbo njegove obveščevalne službe, in iraškega voditelja poučile, naj si ne dovoli premišljevati o kakšnih terorističnih akcijah, pa naj bo to nameravani atentat na nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha ali pa podtaknjene bombe v ameriških velemestih. O Somaliji beremo na prvih straneh časopisov o čudnih odgovorih lokalnih veljakov na človekoljubno odpravo mednarodne skupnosti, ki jih je odrešila lakote: v petek so nehvaležni somalski uporniki streljali na italijanske pripadnike modrih čelad. Z Irakom in Somalijo pa lahko tekmuje po pozornosti medijev samo še Bosna. Že rutinska ameriška vojaška operacija v Iraku je poleg tega takoj dvignila popularnost predsednika Billa Clintona med njegovimi državljani. Zato bi morda lahko bralci, poslušalci in gledalci napačno sklepali, da se stvari dogajajo tam. Na srečo se bo sredi prihodnjega tedna v Tokiu začelo vrhunsko srečanje najbogatejših držav sveta, ki bo mednarodne zadeve pravilneje razvrstilo po pomembnosti. Samo zasedanje sedmerice bo seveda samo se en »veliki spektakel«, kot se iz vrhunskih srečanj tokijske vrste rad ponorčuje francoski predsednik Mitterrand, in ne bo rešilo nobene od perečih zadreg mednarodnega gospodarstva in politike. Se enkrat pa bo kričeče opozorilo na pravo areno sodobnega sveta: na boj za svetovni prestol, s katerega se določajo pravila obnašanja, kaznujejo neposlušni in - kolikor je le mogoče - usmerja denar v vladarjeve blagajne. Zgodovina nerada z jasno črto omejuje posamezna obdobja, toda ob oziranju nazaj lahko z nekaj statistične napake ocenimo, da se je »stara svetovna ureditev« začela podirati že s kubanskimi krizami v začetku 60. let, pa čeprav tedaj tega nihče ni opazil, še zahodne obveščevalne službe ne, ki so še tik pred padcem berlinskega zidu ocenjevale, da je gospodarska moč Sovjetske zveze enaka britanski. Samo Sovjetska zveza, ki je zaradi ameriških groženj odstranila rakete s Kube, je vedela, da je močna samo še vojaško. Opazovalci se sprašujejo, če se zdaj zgodovina morda ne ponavlja z Združenimi državami Amerike. Tudi Amerika je v nasprotju z zadnjimi štirimi desetletji, ko je suvereno obvladovala svetovni gospodarski, vojaški in s tem tudi politični prostor, zdaj vse bolj samo še vojaška supersila sveta. Samo VVashington si lahko privošči kaznovanje iraškega Sadama ali somatskega Aidida, Bosno pa kljub vsej krivičnosti in grozotam pusti v srbskih - in v zadnjem času v osrednjem delu vse bolj srbsko-hrvaških -krempljih, kot da bi imeli tako kot v starih časih proti komunizmu zdaj nekaj proti vsemu muslimanskemu, pa naj gre pri tem za tako blago različico kot v Bosni. Pri svojih pravih tekmicah za svetovni vpliv v prihodnosti, pri Japoncih in Nemcih, pa se morajo Američani po novem pogajati in včasih celo prositi. In ni več nujno, da Tokio ati Bonn ameriškim prošnjam tudi ugodita. Zato se bodo japonski vladajoči krogi na bližnjem vrhunskem srečanju G-7 izgovarjati, da svojih trgov ne morejo odpreti ameriškim izdelkom zaradi hudih korupcijskih škandalov na najvišjih političnih mestih in z njimi povezano krizo v državi, Američani pa jim ne bodo mogli nič. Se naprej bodo lahko nemočno opazovati svoj naraščajoči primanjkljaj v državni blagajni, s tem povezano finančno odvisnost od tujine in uspešnejšo gospodarsko organiziranost tistih družb, ki se ponašajo s konfucijansko tradicijo. Ameriški način življenja pa je ta teden prinesel še en izpad skrajnega individualizma, ko je neki poblazneti človek v San Franciscu »rešil« svoje notranje dileme s pokolom osmih naključnih sprehajalcev. A tudi Američani imajo še velike možnosti v igri za najmočnejšo državo prihodnosti, saj se partija pokra Sele dobro začenja - Bosne, Iraki in Somalije so v njej samo moteče malenkosti, ne glede na število žrtev. SOMALIJA / KLJUB OČITKOM AMERIČANOV Do sedaj so Italijani spretno krmarili v somalskem peklu Vzpostavili so dobre odnose z ljudmi in celo s klanskimi voditelji, kar je marsikoga motilo, saj so uresničevali svojo misijo brez izzivanj in žrtev RIM - Italijanska vojaška misija v Somaliji »Ibis« se je začela 11. decembra, ko so iz Livorna in Brindisija izplule prve italijanske vojne in transportne ladje. 2e od samega začetka pa je bilo jasno, da si italijanske prisotnosti ne želijo predvsem Američani in le v manjši meri razni somatski klani, ki so Italiji očitali, da je podpirala režim somalskega predsednika Siada Bar-reja. 23. decembra se je v Mogadišu izkrcalo prvih 300 italijanskih mornariških strelcev, Američani pa so dovolili italijanskim transportnim letalom pristanek na moga-diškem letališču, »Ibis« je tako postal operativen. Italijanski kontingent se je namestil v Baladu na cesti iz Mogadiša v Dža-lasi in prevzel nadzorst- vo nad severovzhodnim območjem Mogadiša do Bula Burtija in El Dereja. Svojo prisotnost so Italijani iz meseca v mesec večali, tako da italijanski kontingent šteje sedaj kakih 2400 mož pod poveljstvom generala Bruna Loija. V začetku so bili vojaki v glavnem prostovoljci in profesionalci padalske brigade Folgo-re, bataljona Col Mo-schin in mornariški Pred posegom ostrostrelcev so Somalci Italijane dočakali s kamenjem (Telefoto AP) strelci bataljona San Marco, kasneje so se jim pridružili še inženirci, vezisti, aviatiCarji in karabinjerji, z rotacijo pa so v Smalijo prihajali tudi pripadniki drugih rodov kopenske vojske. Glavno udarno moC italijanskega kontingenta sestavlja 32 bojnih goseničarjev, 4 lahkih oklepnikov Centauro, 31 oklepnikov Fiat 66 in 10 tankov M-60, zraCno kritje pa zagotavlja 13 protitankovskih helikopterjev. Do sedaj so Italijani izvedli kakih 200 »prečesavanj terena«, med katerimi so zaplenili 3.200 kosov orožja od pištol, pušk in strojnic do minometov, raketometov, netrzajnih topov in havbic ter ogromne količine municije, tako da so ameriška namigovanja o »pretirani previdnosti« neumestna. Seveda se Italijani niso spuščali v nesmiselna izzivanja, prav tako niso nosili svojih glav na prodaj, kar pa je bilo za nekatere skoraj nepojmljivo, vzpostavili so še kar dobre odnose tako z ljudmi kot z voditelji raznih klanov. Prve resne težave so Italijani občutili po 5. juniju, ko so Aididovi pristaši ubili 23 pakistanskih modrih čelad in so Američani zaceli s svojimi represalijami. Pred tem so imeli Italijani brez lastnih iz- gub več kot 100 oboroženih spopadov, rešili pa so tudi skupino pakistanskih modrih Čelad, ki so jo Somalci obkolili. Kot reCeno, so se zapleti zaceli, ko so Američani začeli s svojimi jurišni-mi helikopterji in »letečimi topnjačami« AC-130 uničevati oporišča in skladišča Aididovih pristašev, ki jih krivijo smrti 23 pakistanskih modrih Čelad. Da bo prišlo do zapletov, pa je bilo jasno, ko so 22. junija ameriški helikopterji posegli tudi na območju, ki ga nadzira italijanski kontingent, kar je bil najzgovornejši' dokaz, da Američani Italijanom ne zaupajo. Italijanski helikopterji so ranjene vojake, ki so jih zadeli somalski ostrostrelci v včerajšnji nesrečni akciji zaplembe orožja, dovažali predvsem v švedsko mogadiško bolnišnico, ker v ameriški ni bilo več prostora (Telefoto AP) NAJVEČ ITALIJANOV PADLO V OKVIRU ČLOVEKOLJUBNIH OPERACIJ Težak krvni davek Italijanov RIM- Krvni davek italijanskih oboroženih sil, angažiranih v mirovnih misijah, je vse višji. V Somaliji je v zadnjih mesecih umrl en italijanski vojak, ki ga je po naključju ranil soborec, medtem ko je bilo v bivši Jugoslaviji v letu 1992 ubitih 8 italijanskih vojakov. Do najhujšega napada proti italijanski vojski je prišlo leta 1961 v Kinduju, v Kongu, danes Zairu: pobili so 13 italijanskih letalcev, njihova trupla pa razkosali. V okviru akcije OZN so sodelovali pri prinašanju človekoljubne pomoči. Marca 1983 so v Libanonu gverilci napadli patruljo italijanskih vojakov medna- rodnih mirovnih sil. V napadu so bili ranjeni trije mornarji in podoficir, približno uro zatem pa so napadalci streljali tudi na reševalce in ranili še dva oficirja in enega podoficirja. Nekaj dni zatem je zaradi ran umrl 20-letni mornar. V Dubaju so februarja 1991 zabodli mornarja z ladje Stromboli, ki je sodelovala v akciji v Zalivu. V zalivski vojni sta bila tudi ujeta letalca Bellini in Cocciolone januarja 1991. Iz ujetništva sta prišla šele ob koncu vojne, marca 1991. Nekoliko težje so doslej italijanske izgube v bivši Jugoslaviji. Januarja 1992 je lovec srbskega letalstva sestrelil v okolici Varaždina italijanski helikopter, ki se je vračal iz Sarajeva v Zagreb. Umrli so štirje Italijani in en Francoz, ki so kot opazovalci ES imeli nalogo nadzirati prekinitev ognja med Srbi in Hrvati. 3. septembra 1992 je v okolici Sarajeva raketa zadela letalo, ki je prevažalo 4.500 kg volne za bosansko prebivalstvo. V napadu so umrli štirje letalci. V Somaliji je bil 22. junija letos ranjen neki italijanski padalec. Ko so italijanski vojaki skušali poseči v nerede med prebivalstvom, ga je zadel naboj s solzilcem, ki ga je izstrelil helikopter ameriških siTproti skupini somalskih demonstrantov. ZDA / PO BEGU IRAN / POTEM KO JE HOMEINI PREPOVEDAL VSAKO OBLIKO KONTRACEPCIJE Šejk Rahman se bo predal agentom FBI NEW YORK - Zvezno pravosodno ministrstvo je odredilo aretacijo slepega šejka Omarja Abdela Rahmana (na sliki AP), ki ga vsi smatrajo za duhovnega pobudnika atentata na newyorški World Trade Center in poskusa atentata na Stekleno palaCo OZN. Kot je navedla televizijska mreža ABC, pa bodo tega verskega fanatika obtožili le kršitve ameriških imigracij-skih zakonov, ker ni javil, da ima tri žene in da je bil aretiran v Egiptu. Njegov glasnik Mohamad Medhi je predsinoCnjim povedal, »da je šejk psihološko strt... Ce ga bodo aretirali, se bo uprl morebitni ekstradiciji v Egipt, kjer bi bilo njegovo življenje v nevarnosti.« Njegova odvet- nica Barbara Nelson pa je napovedala, da se bo šejk Rahman vsak trenutek predal oblastem. PredsinoCnjim mu je uspelo zbežati pred funkcionarji ameriškega urada za imigracijo in agenti FBI, kar bo nedvomno še obtežilo njegov pravni položaj. Vsekakor pa je slepi šejk za ameriško upravo pravi vroč kostanj, kar potrjuje sklep, da ga obtožujejo le kršenja imigracijske zakonodaje in ne šCuvanja k atentatom. Bržkone ga ne bodo izročili Egipčanom, ker bi to povzročilo prevelike zaplete, sam pa se noče vrniti v rodni Sudan, tako da bodo morali poiskati kako kompromisno rešitev, ki ne bo povzročila srda ameriških islamskih inte-gralistov. Demografska rast skrbi versko naravnane oblasti TEHERAN - Se do pred kratkim je bila tabu tema, sedaj pa moCno za-skrblja iransko vlado in se o njej vse veC govori. Demografska rast je ena od najbolj žgočih in družbeno najbolj perečih vprašanj, s katerimi se zadnji Cas spoprijemajo teheranske oblasti. Skokovita demografska rast je postala tako aktualna, da je o njej novinarjem spregovoril celo minister za zdravstvo Reza Malekzadeh. Na tiskovni konferenci je seveda takoj »opravičil« sedanji iranski režim: demografska rast je vprašanje, ki ga je sedanja vlada »podedovala« še od zadnjega perzijskega šaha Reze Pahlavija. V letih od 1976 do 1986 (šaha so strmoglavili leta 1979) naj bi znašala letna demografska rast 3, 9 promila prebivalstva. Po mnenju zahodnih opazovalcev naj bi bila stopnja letnega prirastka še večja, in to predvsem od leta 1980 do leta 1985, ko je teokratsko vodstvo ajatu-laha Homeinija prepovedalo vsako obliko kontracepcijskih sredstev. Zahodni demografski izvedenci tudi omenjajo, da je bil šah Reza Pahlavi dokaj pozoren na demografsko vprašanje, in to predvsem v urbanih naseljih. »Sveta vojna« proti Iraku je še povečala »rodnost« države. Otroci so postali »sinovi domovine«, vlada je takrat podpirala naraščanje rojstev. Sele leta 1988 so teheranski voditelji sprevideli nevarnosti skokovite demografske rasti za poveci-noma obubožano iransko gospodarstvo. Oblasti so izdelale petletni »demografski naCrt«, s katerim jim je uspelo vsaj deloma zajeziti naraščanje prirastka. Le-ta se je »skrčil« na 2, 8 promila letnega prirastka, po mnenju samih iranskih oblasti pa bo v prihodnjih petih letih spet poskočil celo do 3, 4 promila, Ce ne bodo sprejeli novih omejevalnih ukrepov. Izvedenci utemeljujejo svoja predvidevanja s sledečim podatkom: v prihodnjih letih se bo zvišalo število rodnih žensk od sedanjega 13, 6 milijona na kar 16 milijonov. V takem položaju je težko verjeti obetom iranskega ministra za zdravst- vo in njegovih sodelavcev, ki upajo, da jim bo kljub vsemu uspelo zajeziti naraščanje rojstev pod mejo 2 promilov. Malekzadeh in njegovi opirajo svoja upanja na nekatere zakone, ki jih je parlament že odobril. Ti zakoni prizadenejo predvsem Zenske. Zenska, ki bo po treh otrocih še zanosila, bo ob vse prispevke in ob porodniški dopust, za porod pa si bo morala »izprositi« lastni dopust. Ob tem velja omeniti obsežno informativno akcijo z razdeljevanjem brezplačnih kontracepcijskih sredstev, nadzorstvo nad rojstvi je postal obvezni šolski predmet, veliko pa je tudi reklame za sterilizacijo tako moških kot žensk. Po zadnjem ljudskem štetju naj bi živelo v Iranu 56.881.722 ljudi. Številka ni zaskrbljujoča, saj so oblasti predvidevale, da bodo popisale nad 60 milijonov ljudi. Bolj zaskrbljujoča je vsekakor prihodnost. Po nekaterih izračunih naj bi prebivalstvo Irana v prvih letih prihodnjega tisočletja poskočilo celo nad 100 milijonov ljudi, to pa zato, ker je kar 60 odstotkov prebivalcev mlajših od 17 let. Izvedenci se torej boje, da bo v prihodnjih letih ta val mladostnikov in otrok pljusknil z vsem svojim rodnim potencialom na plan in »preplavil« Iran z morjem novih IranCanov. Ce ho do tega prišlo, bo nekdanji Sabovi državi res trda predla... MEHIKA / NASEDEL NORVEŠKI TANKER g ITALIA1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Ultraman Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Glasba: TopVenti Variete: Twin Clips Nan.: Adam 12, 18.05 Poliziotto a 4 zampe, 18.30 Baywatch, vmes (17.55) Studio šport Varieteja: Ma mi faccia il piacere, 20.00Ka-raoke Film: Il codice del si-lenzio (krim., ZDA ’85, i. Chuck Norris) Film: La dottoressa del distretto militare (kom., It. 76) Odprti studio S ? TELE 4 HH Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper Crime Story, ameriška tv nanizanka Košarka, evropsko prvenstvo iz Munchna, ponovitev R Meridiani, aktualna tema, ponovitev ■ Zamejski zbori Kabaretna oddaja TV dnevnik Verska oddaja Crime Story, ameriška tv nanizanka Francoske razgledni- ce, ameriška komedija, 1979, igrajo Debra VVinger, Jean Roche-fort in drugi TV dnevnik Piranski glasbeni večeri Koncert mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti, umetniški vodja: Matjaž Scek N.Y.P.D., serija Do konca sveta - ko spregovorijo slike Horoskop u Avstrija 1 C as v sliki Vrnitev v prihodnost IH, pon. am. zf filma Angel na zemlji, nemški film (Romy Schne-ider in drugi) Pustolovščine v rastlinskem svetu Duck Tales, risana serija X-Large Traveller: Sicilija Cas v sliki Doktor Trapper John: Stoletna tradicija O, ,ti moja Avstrija Zlata dekleta, am. hu- moristična naniz. Francoska zveza II, ameriška kriminalka z Genom Hackmanom Kako ubiješ svojo ženo?, ameriška komedija z Jackom Lemmo-non Navzdol, nemška psih. srhljivka MUF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Cecilia Bartoli, portret mezosopranistke VVimbledon '93, finale, 2, prenos Vedeževalka, 1/7 del avstrijske nanizanke Šport Avstrija danes Frank Sinatra -pot k vrhu, 1/2 del ameriške mini serije, 1992 Gozdarjevi fantje, avstrijsko/nemški tv film (Franco Nero in drugi) Manekenka in vohljaC; Vojna med moški in žensko PoroCila/Ex Libris Tisoč mojstrovin TV SLOVENIJA 2 21.10 ZABAVA (Party), finska drama njih poizvedovanj. V požaru je smrtno ranjen njegov prijatelj Charlie, in to je za Sama razlog vec, da vztraja pri iskanju storilcev. Pri svojem raziskovanju sreCa svojo nekdanjo ljubezen Meliso in se zanjo znova ogreje. Vse to je samo romantičen dodatek pri iskanju hčerinih morilcev, ki ga po svoje vodi nekdanji mornar in lomilec ženskih src. Druge vloge so oblikovali Vera Miles (Po krivem obtožen in Psiho A. Hitchcocka in Mož, ki je ubil Libertyja Valanceja J. Forda), Joan Blondell in drugi. Na zabavi v Benijevem stanovanju nekje v centru Helsinkov se srečajo mladi iz višjih krogov. Edini ciij srečanja so pitje, požrtija in razgrajanje. Benijevo dekle Kati (Marika Parkkomaki, na sliki) bi bila raje kje drugje, saj ne pozna dobro Benijeve Hrvaška 1 Poročila Slika na sliko, pon. Glasbene slovesnosti iz Varaždina 93, posnetek Poročila Smisel življenja, 6., zadnji del Addamsovi, ponovitev 15/16 dela hum. nan. Batman, ponovitev ameriškega filma Poročila Busove zgodbe, pon. 2. dela ris. nanizanke Želite, Milord?, 2/12 pon. dela angleške hum. nanizanke Poročila Risanka Poročila Santa Barbara, 445. del ameriške nadaljevanke Na začetku je bila beseda Dnevnik 1 Nightstick, ameriški film Festival zabavne glasbe Split 93, prenos zaključnega večera Dnevnik 2 Serijski maraton Speča vohuna, štirje deli britanske nadalj. r* UD Hrvaška 2 TV koledar Tenis: VVimbledon, finale, 2, prenos Ljubica, pon. fr. filma Dnevnik 1 Šport Crno-belo v barvah: V avtobusu, 42. del angleške humoristične nanizanke Flashdance, ameriški barvni film, 1983, igrajo: Jennifer Beals, Michael Nouri in drugi Prvenstvo Hrvaške v atletiki, posnetek iz Splita Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Verski program za reformatorje Za otroke, risanke, igra Panorama Madžarski rallycross, reportaža Airbus, potovalni kviz Pet malih Indijančkov, družabna igra Kolo sreče, kviz Večerna pravljica Dnevnik Razgovor: Sir Yehudi Menuhin o Bartoku Kratek stik, 2. del ameriškega filma Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška humoristična nan. Košarka, posnetek z evropskega prvenstva Dnevnik TV SLOVENIJA 2 18.50 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška pzn. serija druščine... Claus Guttenberg si je zadal za življenjsko nalogo uresničevanje načrta za vrnitev redkih živalskih vrst v kraje, kjer so prvotno živele. Mednje sodi tudi belorepi orel, ena najbolj nenavadnih ptic v Evropi, ki je ob svojem rojstvu nebogljeno pišče, nato pa se razvije v velikanskega plenilca z dvometrskim razponom kril. Ta lepa ptica je nekoč domovala v severni Evropi, a človek jo je brezobzirno preganjal. Na škotskem so zadnjič zaslišali njen klic 1916. leta. Belorepčeva vrnitev je zgodba o tem, kako se je človek še pravočasno zavedel svojih napak in napravil načrt za rešitev živali, ki jo je že skoraj iztrebil... TV SLOVENIJA 1 17.10 SVET MORSKIH PSOV IN BARAKUD, ameriška pzn. oddaja Oddaja prikazuje resnično podobo lovcev morskih globin. To so grozljiva, strah vzbujajoča bitja, ki pa vzbujajo spoštovanje zaradi svoje vloge v morskem ekosistemu. Čeprav so lovci morskih globin videti neranljivi, je mnogo vrst že močno ogroženih - •' j&ajj!ira| in na robu izumrtja. JE*" Oddaja je bila po- sneta v čudovitem modrem morju, ki obliva Bahame, dogodki so resnični. RAI 1 00.35 PAT GARRETT IN BILLV KID, ameriški barvni film, 1973 BHIy the Kid je ameriški mit. Režiser Sam Pe-ckinpah je posnel pravo umetnino: pokazal je korenite spremembe, ki jih je povzročil postopen prihod civilizacije na ameriški Zahod. Igrajo James Co-burn (na sliki), Kris Kristofferson in Bob Dvlan, ki je napisal za film tudi odlično glasbo. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kar znaš to veljaš; 22.30 Informativna oddaja; 22.40 Radijska igra; 22.50 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-šoder); 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Razpoloženjska glasba; 15.00 Zbor SF; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 V pod-večer; 18.25 Edvard Grieg; 19.33 N. Rimski Korsakov; 20.00 G. Verdi: Atila; 22.00 Poigra; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnev-_ nik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Tropicana; 13.30 Poročila za tuje turiste, vreme; 14.00 Okno v svet; 15.00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Na vročem pesku: glasbena lestvica, poslušalci glasujejo; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku - na zvezi s poslušalci; 19.00 Dnevnik -prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous z RK, humoreska v narečju, jezikovne zanimivosti; 12.00 Progetto felicita; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Redakcija mladih; 16.00 Mixage; 17.00 Hot hits; 18.45 Brazilska glasba; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Otroški kotiček: Dedek, izmisli si pravljico! (Zlata Jurin); 9.35 Poletne melodije; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. Marko Sosič); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Za črte, za bogove nad oblaki; 12.30 Re-vival; 113.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev; 15.10 Glasba za vse okuse; 15.30 Živeti zdravo; 15.50 Orkestralna glasba; 16.00 Bile so stezice; 16.15 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Mauri-cea ravela; 18.00 Mala scena: Ob srebrni reki (izbor izseljeniške proze, pripravila Zora Tavčar, r. Marjana Prepeluh); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the Wild Side, Planet Alert Weekend; 11.00 The Big Picture, vodi Ray Cokes; 11.30 Yoi; 13.30 First Look, vodi Paul King, 14.00 The Pulse with Swatch; 14.30 Video: Planet Alert VVeekend; 17.00 Dance; 18.00 The Big Picture; 18.30 Poročila; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Saturday Night Li-ve: Paul Simon in George Morrison; 21.30 Šport; 23.00 Beavis And Buthead; 00.00 Video: Planet Alert VVeekend; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 Car 54, VVhere are you?; 07.30 Rin Tin Tin; 08.00 Fun Factory; 13.00 Rokoborba; 14.00 Rich Man, Poor Man; 15.00 Zaljubljen v čarovnico; 15.30 Facts of Ufe; 16.00 Risanke; 17.00 Dukes of Hazzard; 18.00 Rokoborba; 19.00 Bevet1y Mills, 90210; 20.00 Flash; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Cops I, Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba PRO 7 05.30 Serije; 09.15 Črna slonovina, britanski pustolovski film; 13.20 Air Force: Papirnati tiger; 14.20 Rojena svobodna, 1/13 del ameriške serije; 16.10 Črni morski vrat, italijanski pustolovski film; 20.15 Veliki beg, ameriški vojni film; 00.40 Oueimada, italijanski film; 04.30 Zahodno od Zanzibarja, ponovitev britanskega filma PREMIERE 07.00 Romeo; 13.15 On hoče, ona ne, ameriška komedija; 16.10 Sam med ženskami, nemška komedija; 20.15 Frankie in Johnny, ameriški film; 22.10 In-dian Runner, ameriški film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Moto-šport,; 10.00 Kanu na divjih vodah, SP iz Mezzane; 11.30 Motociklizem; 12.00 Košarka; 12.30 Deskanje; 13.00 Formula 1. prenos 2. treninga za VN Francije; 14.00 Gimnastika, vrhunci evropskega pokala; 17.00 Kolesarstvo: Tour de France v živo; 22.30 Kolesarstvo; 23.30 Sabljanje, finale florett, M, iz Essna; 00.30 EP v košarki 3 SAT 15.30 Roar - levi so na prostem, ameriški film SATI 07.20 Za otroke, risanke; 11.40 Godalni kvartet, nemški tv film; 12.40 Zvezda je rojena, ameriški glasbeni film; 15.10 Odpisana fregata, angleška komedija, 20.15 Oče hčerke, nemški tv film RTL 06.00 Risanke; 08.20 Risanke in serije; 12.40 Polna hiša; 13.10 Princ z Bel Ara; 14.05 Knight Ri-der; 17.45 Melrose Plače; 19.15 Beveriy Mills, 90210, 3. del; 22.00 Sirena 1, ameško/španski film; 23.55 Visoka napetost, kanadski triler; 01.40 Dr. Who, britanska zf serija; 05.50 Risanke SUPER CHANNEL _ 19.00 Sobotna matineja, risanke; 19.40 Giri who knew too much, ameriški film; 23.00 Zlata leta rockand rolla; RUBRIKE - AVSTRIJA Sobota, 3. julija 1993 4. julija 4. julij je v Združenih državah Amerike velik praznik. Na ta dan so leta 1776 angleške kolonije v Severni Ameriki razglasile neodvisnost. Skozi današnja očala se ta dogodek mogoče ne zdi tako izjemen, vendar pa ni tako. Osamosvojitev angleških kolonij ima poseben pomen. Da se je v glavah sodobnikov sploh izoblikovala osamosvojiteve-na ideja, je bilo treba storiti odločilen miselni premik. Vsa legalistična praksa in miselnost, da oblast prihaja od zgoraj, sta bili nasprotni željam po svobodi in samostojnosti. Samo gospodarsko izkoriščanje še ni bilo dovolj za odločilen korak. Tedaj je stopil na sceno pravnik, mislec in državnik Thomas Jefferson. Z njim smo svojo vlogo v revolucionarni spremembi razmišljanja o državi in oblasti odigrali tudi Slovenci. Izobraženi Jefferson je imel namreč v svoji knjižnici bogato literaturo, med drugim knjige francoskega družboslovca Bodina, v katerih so bila opisana ustoličevanja slovenskih knezov na Gosposvetskem polju. Inteligentni in pravno razgledani Jefferson je brž uvidel temeljno značilnost dogajanja pri Gospe Sveti: prenos oblasti od ljudstva na mandatarja, kneza. Spoznal je, da je nosilec legitimne oblasti ljudstvo, ki jo vsakokratnemu vladaiju samo zaupa. V znameniti Deklaraciji je tako pravno in moralno utemeljil epohalno odločitev za neodvisnost ZDA. Pošteno in prav je, da končno tudi narod, ki je dal zgled že pred davnimi stoletji, zaživi v samostojni, svobodni državi Sloveniji. V J GERONTOLOGIJA / PRAVOČASNO ZAZNAVANJE BOLEZENSKIH ZNAKOV Prekrvaviivene motnje v možganih Ugotovili so, da pri pojavljanju teh bolezni ni pomembnih razlik med spoloma, rasami in socialnimi okolji Meta Pentek Bolezni, ki so povezane z motnjami prekrvavitve možganov, so med starejšo populacijo zelo pogoste. Najbolj znana je možganska kap (cerebrovaskulami inzult-CVI), malo manj znana med ljudmi, vendar tudi pomembna, pa je prehodna motnja v prekrvavitvi možganov (tranzitoma ishemicna ataka - TIA). Obe bolezni se lahko kažeta z enakimi bolezenskimi znaki, bistvena razlika pa je v tem, da pri TIA vsi znaki po 24 urah izzvenijo, pri CVI pa ostanejo nespremenjeni, se celo slabšajo ah pa je potrebno veC tednov Časa, da se zdravstveno stanje vsaj malo izboljša. Kdo zboli? Ugotovili so, da pri pojavljanju teh bolezni ni pomembnih razlik med spoloma; tudi rasa ali socialno okolje ne vplivata pomembno na njihovo pojavljanje. VeC ljudi zboli pozimi, največ januarja in februarja, napadov je veC ponoči kot podnevi. Zelo pa vplivajo na razvitje TLA. in CVI starost in hkratna navzočnost nekaterih dragih bolezni. Približno 75 odstotkov vseh kapi se zgodi ljudem, starejšim od 65 let. Cim starejši je človek, veCja je možnost težje oblike bolezni. Glede bolezni, ki so pogosto povezane s pojavom TIA in CVI, je potrebno omeniti: bolezni srca (različne aritmije, motnje v prevajanju im- pulzov, stanje po infarktu), povišan pritisk, slabokrvnost, znižan nivo sladorja v krvi. Pojav bolezni lahko sprožita tudi pretiravanje v razvadah (alkoholizem in kajenje) ali pa zlorabe nekaterih zdravil (proti pritisku, za odvajanje vode, pomirjevala). Znaki bolezni Znakov bolezni je veliko, tako telesnih kot psihičnih. Kateri od njih se bodo pojavili, pa je odvisno od tega, katera žila je prizadeta in katero področje v možganih oskrbuje. Ponavadi telesne znake glede na to lahko razvrstimo v dve večji skupini. Prvo skupino sestavljajo povešen ustni kot, hromost ah otežena gibljivost v levi ah desni polovici telesa, motnja vida v smislu izpada dela vidnega polja, motnje govora in požiranje. Drago skupino znakov pa predstavljajo vrtoglavica, negotova hoja, nekoordiniranost gibov, pogosti padci, motnja vida v smislu dvojnega vida, zvonjenje v ušesih. Ob obeh skupinah znakov pa se lahko pojavljajo različne oblike psihičnih motenj. Predvsem zmedenost, pozabljivost, lahko pa tudi motnje zaznavanja okolice (prisluhi, prividi), neprimerna Čustvena reagiranja (neumesten jok ali smeh, jezljivost). Pri prizadetem bol- niku se pogosto pojavi še nehotno odvajanje (inkontinenca) urina in blata. Kako bolniku pomagati? Prvi, ki lahko kaj storijo za bolnika, so njegovi svojci oziroma ljudje iz okolice. Ponavadi zjutraj domači opazijo pri bolniku eno ah drugo skupino telesnih znakov s psihičnimi motnjami. Ce bolnik ni pri zavesti, ga je potrebno namestiti na bok, mu odstraniti protezo, Ce jo ima, morda nekoliko potegniti jezik iz ust. Z vsemi temi manevri sprostimo dihalne poti in preprečimo, da bi se bolnik zadušil. Svojec naj pogleda, katera zdravila so na noCni omarici poleg bolnika, jih vzame s seboj k telefonu in poklice zdravnika. Ce klice zdravniško službo za nujno pomoC, je dobro, da poleg osnovnih podatkov o imenu, starosti, stanju zavesti in bolezenskih znakih, ki jih je opazil, pove še to, katera zdravila bolnik jemlje. Tako bo zdravnik, ki sicer bolnika ne pozna, dobil o njem pomembne podatke. Glede na podatke se bo potem odločil, ali bo sam obiskal bolnika na domu ah bo poslal reševalce. Ker je na žalost število postelj v naših bolnišnicah za take bolnike zelo majhno, sprejmejo lahko le najbolj prizadete, večina bolnikov pa ostane doma v oskrbi svojcev, družinskega zdravnika in patronažne službe. Kako izvajati rehabilitacijo bolnika doma? Ce gre za TLA, znaki sami izvenijo. Vendar se je kljub vsemu dobro oglasiti pri zdravniku, da se ugotovi, ah so prisotne določene bolezni, ki jih je potrebno zdraviti. Poleg tega zdravnik ponavadi predpiše tabletko acetilsalicilne kisline (Aspirin, Baludon, Andol), da preprečijo nastajanje krvnih strdkov v žilah. Pri CVI pa ostanejo posledice tudi po 24 urah. Poleg že omenjenega delovanja zdravnika je zelo pomembno Cimprej začeti z rehabilitacijo bolnika. Pri tem se je treba zavedati, da do izboljašanja ne pride tako hitro, kot je prišlo do poslabšanja. Ponavadi je potrebno precej tednov ah pa kar nekaj mesecev vztrajati z izvajanjem vaj, preden pride do očitnih izboljšanj. V nekaterih zdravstvenih domovih je organizirano tako, da fizioterapevt na domu nekajkrat pokaže potrebne vaje. Na bolniku in svojcih pa je potem, da te vaje vztrajno izvajajo. Zaradi dolgotrajnosti procesa se pogosto zgodi, da eden ali drugi pade v malodušje in izvajanje vaj opusti prav v tistem Času, ko se še da kaj storiti. Zato bodite vztrajni! Poskusiti je treba doseči Cim večjo bolnikovo sa- mostojnost v vsakodnevnih aktivnostih: gibanje, hranjenje, umivanje, oblačenje. V tujini obstajajo raznovrstni pripomočki, ki so prilagojeni bolnikovim sposobnostim. Tudi pri nas se v zasebnih trgovinicah in na zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani dobijo koristni pripomočki. Marsikaj pa je prepuščeno naši iznajdljivosti. Mehka žogica iz pene je odlična za razgibava- nje dlani, privezana na omaro ob bolniku v različnih višinah ga spodbuja k dvigovanju roke. Različno debeli svinčniki in veliki gumbi ter njihovo pobiranje omogoča ponovno učenje fine motorike. Spuščanje kljukic za obešanje perila ah pa domin skuzi špranjo kartonske škatle za čevlje pa navaja k usklajenosti gibov. Pohvalite bolnika za vsak njegov uspeh in skupaj vztrajajte. KRIŽANKA Vodoravno: 1. začetnici pisatelja Travna, 3. gnus, ogaba, 7. eno od imen kenijskega predsednika Moija, 9. indijski bivol, 10. stanje nemirnega Človeka, 12. južnoameriški Indijanec, 13. odmev, 14. kanaanska boginja ljubezni (iz Crk Tana), 15. ime slovenske slikarke Remec, 16. zadnja Črka grškega alfabeta, 18. pristanišče na Floridi v ZDA, 21. reka v severni Italiji, 24. ime ameriškega filmskega igralca Crosbyja, 26. norveški pisatelj (Jonas), 27. športno letališče na Gorenjskem, 28. električni pretvornik, ki spreminja istosmemi tok v izmeničnega in obratno, 30. židovski mesec, 31. viseča okrogla kovinska plošča, uglašena na določen ton, 32. gornji del stopala, 33. kemijski znak za natrij. Navpično: 1. zelo strma podzemska votlina, ki se ji ne vidi dna, 2. kitajski instrument (gl. 31. vodoravno) brez uglasitve, 3. pritok Visle na Poljskem, 4. prizorišče trojanske vojne pri Homerju, Ilion, 5. ameriški avtomobilski dirkač (Al), 6. ime slovenske pevke Haberl, 7. atol v arhipelagu Tuamotu, 8. spoštljivost, obzirnost, 11. kratica mednarodne človekoljubne organizacije, 15. mesto ob reki Regnitz na Bavarskem, 17. kemijski znak za galij, 19. visoki kornet v Es uglasitvi, 20. italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 21. nasičen ogljikovodik, 22. elektronka z dvema elektrodama, 23. makedonska denarna enota, 25. nemška alpska smučarka (Michaela), 27. začetnici avstrijskega gledališkega režiserja Eppa, 29. zemljišče ob hiši. j 1 2 3 4 5 6 \ 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 ejq ‘}jbu ‘8uo§ ‘repe ‘iopraAuo5[ ‘eos -aq ‘aiq ‘Suig ‘eppy ‘edine j, ‘eSarno ‘ereg peuy ‘qa( ‘qa}zy psomimau ‘mre ‘deiy ‘pujs ‘j,g :ouAeiopo/v A3LUS3H DUNAJ / V PARLAMENTU Brez odločitve v zadevi deželni praznik Sturm podal slovensko stališče Igor Schellander / Ivan Lukan DUNAJ/CELOVEC -Pri včerajšnjem zasedanju parlamentarnega pododbora za delo in socialne zadeve v avstrijskem parlamentu glede zahteve koroških strank po uvedbi 10. oktobra - datuma koroškega plebiscita leta 1920 - kot uradnega, dela prostega deželnega praznika ni prišlo do sporazuma in s tem tudi ne do odločitve. O zadevi bo zdaj moral odločiti glavni parlamentarni odbor za delo in socialne zadeve. Leta pa naj bi razpravljal o tem vprašanju šele jeseni, je včeraj sporočila avstrijska tiskovna agencija AJPA. V parlamentarnem pododboru sta se včeraj samo socialdemokrati in svobodnjaška stranka jasno izreldi za uvedbo dfeželnega praznika, medtem ko je ljudska stranka zahtevala dodaten hearing strokovnjakov. Po informacijah iz dunajskega parlamenta potemtakem tudi naslednji teden ne bo glaso-vapja o tej zadevi v plenumu avstrijskega parlamenta, Koroška pa 10. okotbra letos tudi ne bo imela uradnega praznika, kar pa ni velikega pomena, saj je letošnji 10. oktober na nedeljo. Predsednik Zveze slovenskih organizaciji na Koroškem Marjan Sturm, ki je (na pobudo Zelenih) pri seji pododbora sodeloval kot strokovni predstav- nik narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja, je v pogovoru za Republiko dejal, da so (zlasti koroški) predavniki SPO, OVP in FPO (Haider ni bil navzoč) z večino zagovarjali uvedbo deželnega praznika na Koroškem, Zeleni in elani Liberalnega foruma pa so jo odklanjali. Predstavniki pristojnih ministrstev so prav tako predložili negativna stališča, ustavnopravni strokovnjak Grillberger s salzburške univerze pa je celo svaril pred tem, da bi zakon o novem deželnem prazniku strmoglavil po prvi pritožbi pred ustavnim sodiščem. Pri glasovanju - ki ni merodajno, ker pododbor glavnemu odboru lahko posreduje le soglasne obvezujoče predloge - naj bi nekateri poslanci glasovali tudi proti. Zahtevi po prazniku so izrecno nasprotovali predstavniki gospodarstva. Sturm je pododboru pojasnil slovensko stališče in poudaril, da manjšina obletnico plebiscita ne osporava kot zgodovinsko dejstvo, vendar spriCa dejstva, da je bila do zdaj vedno praznovana kot obletnica zmage nad Slovenci, v uveljavljanju 10. okotobra kot uradni praznik ne vidi pravilne poti. Manjšina si želi drugačen vsebinski pristop do vprašanja 10. oktobra. ČEŠKA / OBISK ZUNANJEGA MINISTRA MOCKA Jedrska elektrarna v Temelinu sporna točka Pogovori z najvišjimi češkimi politiki PRAGA/DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je včeraj nastopil uradni obisk na Češkem. Avstrijski politik se bo v okviru obširnega programa sestal s Češkim predsednikom Vaclavem Havlom, ministrskim predsednikom Vaclavem Klausom ter zunanjim ministrom Zielenecom. Glavna tema pogovorov avstrijskega gosta bo z avstrijskega vidika sporna jedrska elektrarna v Te-melinu (slika zgoraj). Mock je v zvezi z gradnjo jedrske elektrarne že večkrat poudaril zaskrbljenost Avstrije in v zvezi s to problematiko naznanil avstrijsko pri-pavljenost, da novi Češki republiki pomaga pri izstopu iz jedrskega programa. Teme pogovorov bodo tudi vmesna deponija za jedrske smeti v Dukovanyju v bližini av- strijsko-Ceške meje ter gospodarska vprašanja. Kot smo poročali, je gradnja jedrske elektrarne Temelin med sosednjima državama privedla do dokaj napetih odnosih. Tako je začetek letošnjega leta med Češkim premierjem Klausom in avstrijskim kanclerjem Vranitz-kyim prišlo do nesoglasja, ker je slednji izjavil, da ima v tej zadevi ta-korekoc zadnjo besedo Svetovna banka. Klaus je nato odgovoril, da se tudi Češka ne vmešava v avstrijske notranje zadeve. Proti gradnji jedrske elektrarne je nastopila tudi avstrijska ministrica za zaščito okolja Maria Rau-ch-Kallat. Poudarila je, da bo od avstrijske vlade terjala sankcije proti Češki, če le-ta ne bo pripravljena na razgovore z avstrijsko stran o JE Temelin: “Dobro sosedski odnosi lahko samo funkcionirajo, Ce se sosed u-pošteva tudi tesnobost soseda", je dejala ministrica. Češka vlada se je kljub protestom iz Avstrije odločila za nadaljevanje gradnje nuklearke Temelin, ki stoji samo 80 kilometrov od avstrijske meje. Oba bloka bosta opremljena z ruskimi reaktorji tipe WWER 1000 s kapaciteto 1000 megavatov. Vlada v Pragi poudarja, da je to najboljša in čista alternativa napram zastarelim in okolju škodljivim hidrocentralam na premog. Dobičke iz le-teh, tako Ceski nasprotniki jedrske energije, pa vlada zdaj uporablja za nadaljevanje gradnje nuklearke, namesto da bi jih vlagala v sanacijo zastarelih hidro-central. Delovno srečanje Kučan -Klestil v Osojah CELOVEC - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan se bo v ponedeljek 5. in torek 6. julija mudil na delovnem obisku v Avstriji. Slovenski državni predsednik se bo v torek v hotelu »Johannisquel-le« v Osojah ob Osojskem jezeru srečal z avstrijskim zveznim predsednikom dr. Thomasom Klestilom, po srečanju pa je napovedana tiskoVana konferenca obeh predsednikov z avstrijskimi in slovenskimi novinarji. Predsednik Milan Kučan se bo že v ponedeljek zvečer skupaj s soprogo udeležil tudi svečane otvoritve »Koroškega poletja« v samostanu Osoje. Tradicionalni kulturni festival bo odprl avstrijski predsednik dr. Thomas Klestil, otvoritvene govore pa bodo imeli kulturni referent dežele Koroške in namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Am-brozy, deželni glavar Christof Zernatto in zvezni minister Rudolf Scholten. Pred odhodom na Koroško bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan v ponedeljek dopoldne v Ljubljani sprejel predstavnike obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev na razgovor. AVSTRIJA / BEGUNCI Nova pobuda Karitas v podporo beguncem iz Bosne CAN kritizira zakon o bivanju v Avstriji DUNAJ - Direktor avstrijske dobrodelne organizacije Karitas Schiiller je predstavil novo pobudo za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine, da bi le-ti prišli ne samo do stanovanja, marveč dobili tudi delo. Po načrtu Karitas naj v občinah postavili stanovanjske barake za po štiri begunske družine, hkrati pa poskrbeli tudi za to, da bi ti begunci dobili zaposlitev. S tem v zvezi se je Schiiller ponovno izrekel za odprtje delovnega trga za begunce iz Bosne in Hercegovine, saj je le-ta za begunce iz BiH slej ko prej nedostopen. Za začetek akcije je Karitas sprispevala pet milijonov šilingov. Center avstrijskih na- rodnosti (CAN) pa je v tiskovni izjavi ostro kritiziral nov zakon o omejitvi števila tujcev v Avstriji s 1. julijem. Predsednik CAN Karel Smole poudarja, da nov zakon tujim študentom defaeto onemogoča bivanje v Avstriji, saj morajo le-ti po novih predpisih dokazovati, da znaša njihov letni dohodek najmanj 70.000 šilingov. Center avstrijskih narodnostni dalje opozarja, da morajo študenti že v njihovi državi zaprositi za dovoljenje za vstop v Avstrijo, pri čemer je obvezna potrditev o obisku avstrijske šole. Karel Smolle zato od vseh pristojnih organov zahteva takojšnjo revizijo novega zakona o bivanju tujcev v Avstriji. Se bodo Slrpinčani poslovili od občine Globasnica? CELOVEC - Rezultat ljudskega glasovanja v Nedeljo v Strpni vasi v okraju Velikovec bo osnova za odločitev, ali bodo prebivalci dvojezične vasi ostali pri občini Globasnica, ali pa novi občani občani Bistrica nad Pliberkom. Ker imajo prebivalci Strpne vasi večji del svojih živ-1 jenskih interesov v bistriški občini, je pričakovati, da se bo v nedeljo večina odločila za priključitev k Bistrici. Dokončno odločitev o usodi okoli 300 Strpinčanov bo sprejel občinski svet občine Globasnice. KOROŠKA / GOSPODARSTVO Uspešno sodelovanje Slovenski partnerji s Ptuja, Senova in Ljubljane z direktorjem celovškega podjetja. Slika: VV.Fritz CELOVEC - Koroško trgovsko podjetje Bartel-Barkopa, ki je te dni praznovalo 100-letnico svojega obstoja, zelo uspešno nastopa tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Ob jubi- , lejni slovesnosti je pošlo- , vodja podjetja Thomas Banfield-Mumb pozdravil tudi goste iz ptujske občine ter iz Senova. Celovško podjetje je doslej v Sloveniji (Eko Les Ptuj, Barles Senovo) in na Hrvaškem sklenilo tri joint-ventures pogodbe na področju odstranjevanja odpadkov. Podjetje tesno sodeluje tudi z univerzo v Splitu. 16 Sobota, 3. julija 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE 7^ EVROPA / VEČINOMA SONČNO IN TOPLO ALPE JADRAN / V ALPSKEM SVETU NEVIHTE VREME V MINULEM TEDNU Vremenska slika Nad srednjo Evropo je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje nekoliko bolj vlažen zrak. C A središče središče ciklona anticiklona TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 16/26 TRST........ -/- CELOVEC....... 17/27 BRNIK..... 15/25 MARIBOR...... 18/26 CELJE..... 14/26 NOVO MESTO... 15/25 NOVA GORICA.. 20/29 MUR. SOBOTA.. 15/27 PORTOROŽ..... 19/28 POSTOJNA..... 16/25 IURSKA BISTRICA. 11/27 KOČEVJE...... 12/24 CRNOMEU......- 13/25 SLOV. GRADEC.. 19/25 BOVEC...... -/- RATEČE....... 14/23 VOGEL........- 10/17 KREDARICA.... 7/7 VIDEM..... 21/28 GRADEC....... 16/25 MONOŠTER..... 16/- ZAGREB....... 17/25 REKA...... 23/28 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 6/18 STOCKHOLM..... 12/26 K0BENHAVN..... 12/25 MOSKVA........ 10/21 BERLIN........ 21/21 VARŠAVA....... 8/22 LONDON........ 14/24 AMSTERDAM..... 13/24 BRUSELJ.......... 14/29 PARIZ............ 18/28 DUNAJ............ 10/23 MUNCHEN....... -/- ZuRICH........... 14/26 ŽENEVA........... 14/25 RIM.............. 19/28 MILAN............ 18/28 BEOGRAD....... 11/24 BARCELONA..... 15/26 BUKAREŠTA..... 11/27 ISTAMBUL...... 20/29 MADRID............ 13/- LIZBONA.......... 16/25 ATENE............ 23/31 TUNIS............ 24/33 MALTA............ 23/30 KAIRO............. 22/- DOLZINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.16 in zašlo ob 20.55. Dan bo dolg 15 urin 39 minut. Luna bo vzšla ob 20.28 in zašla ob 04.41. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Kozoroga, elementa zemlje. Dan je primeren za drugo setev korenčka in ostale zelenjave s poze-mnimi plodovi. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko 21 °C, Bohinjsko 20°C. Tadransko morje: Portorož NP, Koper 24,2°C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica 22,3°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22°C, Hvar 22,4-C, Vis 22,8°C, Opatija NP, Bar NP. Reke: Mura (G. Radgona) 16,4°C, Sava (Radovljica) 13,8°C, Sava (Šentjakob) 16°C, Sava (Radeče) 20,8°C, Savinja (Laško) 18°C, Ljubljanica (Moste) 17,1°C, Bistrica (Sodražica) 14,5°C, Sora (Suha) 16,9°C, Iška 14,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.04 najnižje -66 cm, ob 10.49 najvišje 35 cm, ob 16.03 najnižje -12 cm, ob 21.42 najvišje 47 cm. Jutri: ob 4.36 najnižje -67 cm, ob 11.21 najvišje 38 cm, ob 16.42 najnižje -12 cm, ob 22.15 najvišje 45 cm. Slovenija: Delno jasno s Sosednje pokrajine: V sose-spremenljivo oblačnostjo, dnjih pokrajinah bo delno Popoldne bodo krajevne jasno s spremenljivo obla-plohe in nevihte. Najvišje čnostjo in nevihtami, ki bo-dnevne temperature bodo do pogostejše na območju od 24 do 29°C. Alp. V Sloveniji: Obeti: V ponedeljek bo V nedeljo bo sončno, vroče večinoma še sončno in in soparno. Dnevne tempa- soparno, popoldan ali rature se bodo dvignile do proti večeru bodo posa-30 °C. mezne nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste v Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče. Junij je bil »normalno« namočen Janez Markosek Leto se je prevesilo v svojo drugo polovico. Prvo polletje je minilo v znamenju velikega primanjkljaja padavin. V tem stoletju se še ni zgodilo, da bi v Ljubljani v prvih šestih mesecih padlo tako malo padavin kot letos. Namesto povprečnih 646 litrov smo izmerili le 295 litorv padavin na kvadratni meter oziroma 46 odstotkov normalne količine. Primanjkljaj je najmanjši na Dolenjskem, v Beli Krajini in po Kočevskem, kjer je padlo okoli 70 odstotkov povprečne količine padavin. Največji primanjklaj smo zabeležili v goratem svetu zahodne Slovenije in sicer v tistih krajih, ki dobijo največ padavin takrat, ko nad nami pihajo močni jugozahodni vetrovi. Taka vremenska situacije je bila letos zelo redka. Junij je bil prvi letošnji normalno namočen mesec. Vendar se hidrološke razmere zaradi primanjkljaja iz prejšnjih mesecev niso bistveno izboljšale. Povprečna junijska količina padavin je bila presežena v južni Sloveniji, v Črnomlju na primer kar za 40 odstotkov. Drugod je bila količina padavin manjša od povprečja, ki velja za posamezni kraj, povsod pa je padlo vsaj 60 odstotkov povprečne junijske količine. Sušnost prvega polletja se odraža na več področjih. Vodno stanje slovenskih rek je nizko. 2e vse leto imajo slovenske reke nižja stanja vode in nižje pretoke glede na dolgoletne povprečne vednosti. Padavine konec junija so za malenkost dvignile stanje vodotokov, medtem ko na dvig podtalnice večinoma niso vplivale. Nekoliko se je stanje popravilo le v Pomurju in na Kraškem polju. Ce v kratkem ne bo obilnih padavin, lahko pride do katastrofalne hidrološke suše. Po zadnjih padavinah so se precej izboljšale razmere v kmetijstvu. Ječmen so sicer že poželi, žetev pšenice poteka v teh dneh. Oba sta prisilno dozorela. Koruza si je povsem opomogla in bo ob normalno namočenih prihodnjih mesecih lepo dozorela. Tudi na travniških površinah se je stanje izboljšalo. Junij je bil toplejši od povprečja, v slo-venskm glavnem mestu je bila povprečna mesečna temperatura zraka 19.2 stopinje, kar je za stopinjo in tri desetinke nad povprečno vrednostjo, ki velja za obodbje od 1961 do- 1990. Sonce je sijalo 230 ur, kar le malo odstopa od povprečne vrednosti. Minuli konec tedna je minil v bolj oblačnem vremenu, razen krajevnih ploh, večje količine padavin ni bilo. Vzrok oblačnemu vremenu je bila velika količina vlažnega zraka, vezana na oslabljen frontalni val, ki se je zadrževal nad Slovenijo. Več sončnega vremena je bilo le ob mo-ju. V ponedeljek je od severa Slovenijo in okolico prešla hladna fronta. Že dopoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki so se popoldne okrepile. Zvečer je na Primorskem in Tržaškem zapihala burja. Od torka do včeraj je bilo vreme sončno, sredi tedna se je nad Italijo in Jadranom še zadrževal oslabljen frontalni val, ki je s svojim oblačnim sistemom občasno segel tudi nad južni del Slovenije. Povprečne dnevne temperature so bile v začetku tedna za okoli tri stopinje prenizke, v drugi polovici pa običajne za začetek julija. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce M v OVEN 21-3/204 : Vaše finančne zadeve so za nekaj časa obstale, kar je najboljše glede na okoliščine, ki jim nikakor niso bile naklonjene, kar pa ste že sami ugotovili. BIK 21-4/205: Ce iščete več ljubezni in veliko sprostitve, ter načrtujete krajši izlet, imate vse možnosti za prijetno presenečenje. Toda vse pa le ne bo po vaše. DVOJČKA 21-5/21-6: Stresno obdobje, povezano s slabšim počutjem, pomanjkanjem energije, živčno napetostjo in čustvenimi izbruhi se počasi končuje. Prihajajo bolj mirni časi RAK 22-6/22-7 : V tem obdobju so poslovne -finančne zadeve precej obetavne, zato le nadaljujte že z začetimi projekti, posvetiti pa bi se morali tudi se tako majhni podrobnosti. LEV 23-7/23-8 : Ce se ukvarjate z mislijo na hiter in dober zaslužek, je prav sedaj primeren trenutek za prodajo, nakup ali oddajanje nepremičnin. Posvetujte se s starši. DEVICA 248/22-9 : Živahno družabno življenje vam nudi dobre možnosti za novo romantično zvezo in nove osvajalske pohode, čeprav navadno raje čakate na tujo potezo. TEHTNICA 239/22-10: Nakopičilo se je polno novih idej, s katerimi pa prihaja tudi cela vrsta problemov. Dan je veliko prekratek za uresničitev vseh, zato boste morah izbirati. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Različne ovire in že izrabljeni izgovori so za vas nepojmljivi, zato se tako besno odzovete, ko imate občutek, da vas vlečejo za nos. Tokrat se splača potrpeti, STRELEC 23-11 /21-12 : Ljubezen in romantika delata čudeže - tudi vi postajate čedalje bolj pohlevni. Očitno je, da ste naleteti na osebo, ki vam je kos in ki vas ovija okoli prsta. KOZOROG 22-12/20-1 : Ce se boste izognili svoji navadi, da pretiravate pri delu in se čuvali pred čustveno izčrpanostjo, boste zadržali fizično in čustveno ravnotežje. VODNAR 21-1 /19-2 : Poletje je tu in z njim dnevi, ko se boste izmenično počutili na vrhuncu svojih moči ali pa brez vsake prave volje. Ognite se samopomilovanju. RIBI 20-2/203 : Tveganje, ki ga prinaša na videz sprejemljiva finančna ponudba, je le nekoh-ko preveliko, zato vam jo odsvetujemo. Morda vas bo objektivna oseba vto prepričala. ZDA / NESKONČNE MINUTE TERORJA V SAN FRANCISCU Neprisebnež z avtomatskim orožjem pokončal osem ljudi Ko so policijski agenti vdrli v nebotičnik, je morilec napravil samomor Po prvih vesteh naj bi bil italijanskega rodu, ni pa znano, zakaj je zblaznel NEW YORK - San Francisco je v četrtek popolne doživel neskončne minute panike, ko je neki oboroženi moški na slepo odprl ogenj po množici v poslovnem nebotičniku na Califomia Streetu: ubil je osem oseb, šest jih je ranil in nato je napravil samomor. Po prvih vesteh se je morilec imenoval Gian Luigi Feni, trenutno pa ni znano, če je bil ameriški državljan. Župan iz San Francisca Frank Jordan je v krajši izjavi navedel, da se je morilec skrbno pripravil na pokol, saj je imel polavtomatsko puško kalibra 9 in brzostrelno pištolo, v torbi pa številne okvirje za več kot sto strelov. Ob 15. po krajevnem času je čokati moški vdrl v konferenčno dvorano odvetniškega študija »Pettit and Martin« v 34. nadstropju poslovne stolpnice v Cabfomia Streetu. V eni roki je imel puško, v drugi brzostrelno pištolo, preko ramen pa pas z muni-djo. »Ko sem zashšal sireno, sem po- mislil na požar«, je povedala odvetnica Nancy Asbill, »nato pa sem opazila od krogel prerešetan pod. V vsem nebotičniku je vladala nepopisna zmeda in panika, ljudje so bežali in iskali zaklonišče«. Drugi očividci trdijo, da so morilca nekaj ur prej poklicali v odvetniške urade. Kaj je tu delal, še ni znano, bržkone pa prav v tem tičijo vzroki tega blaznega pokola. Od osmih ubitih jih je šest takoj izdihnilo, dva pa sta kasneje v bolnišnici podlegla smrtnim ranam. Pobcija je z zvočniki ljudi pozivala, naj se poskrijejo, saj je obstajala upravičena bojazen, da bi morilec začel streljati s kakega okna stolpnice. Vso poslovno četrt, kjer se nahaja nebotičnik, je zajela panika. Bližnjo postajo podzemske železnice so zaprli, ustavil se je celo eden od značilnih sanfranciških tranvajev na zobato kolo> Policijski ostrostrelci so zasedli položaje na vseh strehah ob 49-nad-stropnem nebotičniku, pripadniki posebnega elitnega oddelka policije pa so oblečeni v neprebojne jopiče prodrli v nebotičnik. Na stopnišču med 33, in 34. nadstropjem je odjeknil osamljen strel in ko so agenti previdno prišli na stopnišče, so našli truplo morilca, ki si je raje sodil sam, kot da bi živ padel v roke policiji. Kot rečeno, bodo preiskovalci skoraj gotovo ugotoviti vzroke tega blaznega dejanja, ki je skoraj gotovo povezano z odvetniško dejavnostjo uradov »Pettit and Martin«, a ze sedaj je vsem jasno, da je moški zblaznel. Navsezadnje je to le zadnji primer v tragični seriji slepih pokolov, ki so se pripetili v ZDA. Najhujši tak dogodek je bil oktobra 1991, ko je neki blaznež pokončal 23 oseb v neki restavraciji v Teksasu. Leta 1984 je podobno streljanje neprisebneža terjalo smrt 21 gostov v neki samopostrežni restavraciji v južni Kaliforniji. Na sliki (telefoto AP): gasilci in bolničarji nudijo prvo pomoč ranjencem v veži stolpnice. Zunanjost 49-nadstropne stolpnice na California Streetu v poslovni četrti San Frančiška, kjer je blaznež v slepem sovraštvu pokončal osem ljudi in še sebe (Telefoto AP)